Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE"

Transcription

1 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Kandidatka: Ivanka Flajžer, univ. dipl. polit. Rojena: l. 1961, v kraju Maribor Zaposlena v: SŠGT Maribor kot: učiteljica družboslovnih predmetov Absolventka na programu: Ekonomija in poslovne vede, smer Mednarodna ekonomija Tema odobrena na seji senata EPF z delovnim naslovom: Stres in izgorelost na delovnem mestu srednješolskih učiteljev v Sloveniji in drugih državah Evropske unije Mentorica: dr. Sonja Treven, redna profesorica Somentor: dr. Vito Bobek, izredni profesor Lektorica: Tatjana Dorman, prof. slov. s prim. knj. in soc.

2 1 PREDVIDENA SESTAVA MAGISTRSKEGA DELA POVZETEK 4 ABSTRACT 5 1. UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji naloge in osnovne hipoteze Predpostavke in omejitve Uporabljene metode raziskovanja STRES NA DELOVNEM MESTU 2.1. Uvod v pojmovanje stresa Vrste stresa Vzroki stresa Posameznik in njegove lastnosti Socialno okolje Delovno okolje POSLEDICE STRESA 3.1. Posledice stresa z vidika posameznika Posledice stresa z vidika organizacije šole Posledice stresa z vidika države Posledice stresa izgorelost Vzroki izgorevanja Socialni vzroki Notranji vzroki Organizacijski vzroki Posledice sindroma izgorelosti Obvladovanje posledic izgorelosti UKREPANJE PRI STRESU 4.1. Preventiva in obvladovanje stresa Neustrezno ravnanje pri stresu Metode in tehnike za obvladovanje stresa STRES IN IZGORELOST ZAPOSLENIH V EVROPSKI UNIJI 5.1. Problematika stresa na delovnem mestu v Evropski uniji Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu Vključevanje Slovenije v mednarodne organizacije za varstvo pri delu ILO in njene naloge za preprečevanje stresa Preprečevanje stresa v EU v primerjavi s Slovenijo 42

3 2 6. STRES PRI UČITELJIH V EVROPI IN NJEGOVI VZROKI 6.1. Učiteljski poklic v Evropi Plačna politika v učiteljskem poklicu Delovne razmere učiteljev Razmere pri učiteljih pred upokojitvijo Mnenje učiteljev o svojem poklicu RAZISKAVA: STRES IN IZGORELOST UČITELJEV V SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH 7.1. Splošni podatki o obravnavanih organizacijah Metodologija Opredelitev raziskovalnega problema Cilji raziskave Hipoteze Omejitve raziskave Vzorec raziskovane populacije Potek raziskave Rezultati raziskave MEDNARODNA PRIMERJAVA GLEDE STRESA IN IZGORELOSTI UČITELJEV MED SLOVENIJO IN DRUGIMI DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE 8.1. Položaj učiteljev v prvotnih članicah Evropske unije Položaj učiteljev v pozneje priključenih članicah Evropske unije Položaj učiteljev v Sloveniji CELOVIT MODEL ZA PREPREČEVANJE IN PREVENTIVO STRESA TER IZGORELOSTI PRI SREDNJEŠOLSKIH UČITELJIH 9.1. Model za preprečevanje stresa in izgorelosti pri srednješolskih učiteljih Zdrav način življenja, gibanje in zdrava prehrana Metode sproščanja Organiziranost dela in prostega časa Izboljšanje delovne klime v kolektivu Izboljšanje pogojev dela in urejenost plačne politike Sistem supervizije za učitelje Uvajanje novih psiholoških teorij v poučevanje in komuniciranje s sodelavci Možnosti in predlogi za uvajanje modela v prakso SKLEP Povzetek ključnih ugotovitev raziskave 79

4 Povzetek ključnih predlogov in utemeljitev 83 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 85 SEZNAM SLIK IN TABEL 89 PRILOGE Vprašalnik o stresu in izgorelosti učiteljev 1 Delovni življenjepis 5

5 4 POVZETEK Stres in izgorevanje sta stalnica pri večini zaposlenih tako v Sloveniji, kot v drugih državah Evropske unije, pa tudi širše. Namen naše magistrske naloge je bilo ugotoviti, kakšni sta stopnji stresa in izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih in kako si znajo učitelji pomagati pri odpravljanju njunih posledic. Prav tako nas je zanimalo kakšno je stanje glede preobremenjenosti in položaja v družbi pri učiteljih v drugih državah Evropske unije. Stres je reakcija človeka na neko obremenitev, pri čemer poznamo pozitivni in negativni stres. Vzroki stresa so lahko v posamezniku, pa tudi v njegovem okolju, tako delovnem kot socialnem. Posledice stresa za posameznika se kažejo v raznih težavah telesne in duševne narave, za širšo družbo pa pomenijo velik strošek. Skrajna posledica stresa je izgorelost, ki se kaže v popolni izgubi vseh emocionalnih rezerv in splošni izčrpanosti. Za ukrepanje proti stresu in izgorelosti sta pomembni tako preventiva kot kurativa. Najslabše kar lahko učitelji napravijo je, da skušajo»pobegniti«od težav v razne oblike zasvojenosti. Tudi v Evropski uniji imajo veliko težav zaradi stresa in izgorelosti. S tem se veliko ukvarjajo razne mednarodne organizacije kot so Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu in ILO (International labour organisation). Tudi v drugih deželah Evropske unije učitelji v raziskavah trdijo, da niso več kos svojim delovnim nalogam in da so preobremenjeni z birokratskim delom. Če bi se lahko še enkrat odločali, ne bi izbrali istega poklica, ki so ga pripravljeni tudi sedaj takoj zamenjati. Čutijo, da imajo v družbi premajhen ugled glede na težavnost svojega dela. V raziskavi, ki smo jo opravili na vzorcu slovenskih učiteljev smo prišli do naslednjih ugotovitev: - večina učiteljev je potrdila, da so večji del svojega delovnega časa v stresu, - v gimnaziji je prav tako stresno poučevati kot v srednji strokovni šoli, - najbolj občuti stres srednja generacija učiteljev, - veliko učiteljev navaja, da so popolno izčrpani tako emocionalno kot telesno, - učitelji za preprečevanje stresa uporabljajo številne aktivne in pasivne metode, - učiteljem so bolj kot vodstvo šole in sodelavci v podporo prijatelji in družina. Za izboljšanje obstoječega stanja smo predlagali celovit model za preventivo in preprečevanje stresa in izgorelosti pri srednješolskih učiteljih. Ta vsebuje: - zdrav način življenja, gibanje in zdravo prehrano - metode sproščanja - boljšo organiziranost dela in prostega časa - izboljšanje delovne klime v kolektivu - izboljšanje pogojev dela in urejenost plačne politike - uvajanje supervizije za učitelje - uvajanje novih psiholoških teorij v poučevanje in komuniciranje s sodelavci in z dijaki

6 5 ABSTRACT: STRESS AND BURNOUT AT THE WORKING PLACE OF HIGH- SCHOOL TEACHERS IN SLOVENIA AND OTHER COUNTRIES OF EUROPEAN UNION Nowadays we are aware that majority of working people in Slovenia and in other European countries suffer from stress and burnout. The purpose of our master s work was to find out the level of stress and burnout among Slovene high-school teachers and how can they help themselves. We also compared the position of high-school teachers in other European countries with Slovenia. Stress is a feeling that is created when we react to particular events. It can be good or bad one. Stress can be caused by individuals and also by working and social environment. Stress consequences are shown in physical and mental difficulties. Furthermore they cause high expense for the whole community. Burnout is the final consequence of stress and is shown in loss of all emotional reserves and in general exhaustion. Prevention and curative are important to defend stress and burnout. The worst solution is to avoid troubles and to have recourse to different types of addictions. European Union also gives a lot of thoughts to this problem. International organizations such as European Agency for Health and Security and International Labour Organization are dealing with stress problems as well. In researches done in other European countries has been discovered that teachers can not cope with all their working and bureaucratic obligations. They would never choose teaching profession again if they have another choice. They are prepared to change it immediately. They are not satisfied with their reputation in community according to the pretentiousness of their work. A research has been done among Slovene teachers and we found out: most teachers confirmed to be in stress for the most part of their working time, teaching in grammar schools is equally stressful as in vocational schools, middle generation teachers are the most susceptible to stress, a lot of teachers are emotionally and physically exhausted, they use different active and passive stress reduction methods, they find more support in their families and friends than in their superiors and colleagues. In our master s work the stress and burnout reduction strategy was suggested as follows: healthy way of life, exercises, healthy food, relaxing methods, well organized working and free time, improvement of working surroundings, improvement of working conditions and payment policy, introduction to supervision for teachers, introduction to new psychological methods in teaching and communicating with students and colleagues.

7 6 1. UVOD 1.1. OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Vzgoja in izobraževanje mladih v srednjih šolah postajata vse zahtevnejša in kompleksnejša. Eksplozija znanja in novi izzivi informacijske dobe zahtevajo od nas in nas in naših otrok precej drugačne sposobnosti, kot smo jih potrebovali doslej. Nenehne spremembe terjajo stalno prilagajanje, prenatrpani učni načrti in šolski urniki dopuščajo malo prostora za pogovor in vzgojo, zato nastajajo med ljudmi pogosti konflikti. Srednješolski učitelji so ob tem še v posebej težki situaciji, saj delajo s populacijo v adolescentnem in post-adolescentnem obdobju, s katero so konflikti še pogostejši. V šolah je prisotna vse močnejša zunanja kontrola strokovnih delavcev, na drugi strani pa imajo učitelji vse več birokratskega dela, ki jim jemlje veliko časa in energije. Pojavlja se vedno večja resignacija zaposlenih o smislu tega dela, kar je verjetno posledica profesionalnih obremenitev. Ker te profesionalne obremenitve v slovenskih srednjih šolah še niso bile raziskane, je to predmet te raziskave. Prve raziskave o stresu in izgorelosti so se pojavljale v Nemčiji ob koncu 80-ih let (Walter Stressmeier, 1989) v ustanovah za metalno retardirane. Na področju bivše SFRJ je ta problem raziskovala dr. Škrinjarjeva (1998), na slovenskem področju pa dr. Reasoner (Horvat, 2003, str. 13), vendar ne na tej ciljni skupini. Po podatkih ameriškega inštituta za varnost in zdravje pri delu - National Institute for Occupational Safety and Health - imajo v ZDA vsako leto kar 344 milijard stroškov zaradi posledic stresa in izgorelosti na delovnem mestu. V EU porabimo od 3 do 4 odstotke BDP za odpravljanje posledic stresa na delovnem mestu. Samo v Švici znašajo neposredni stroški 4,6 milijarde švicarskih frankov (Vrtačnik, 2006). Stres na delovnem mestu zajema več kot četrtino odsotnosti z dela, ki trajajo dva tedna ali dlje zaradi zdravstvenih težav, povezanih z delom (Eurostat, Zdravstvene težave, povezane z delom v EU , Luxembourg, 2001). Stres na delovnem mestu lahko povzroči bolezenska stanja, kot so depresija, anksioznost, živčnost, utrujenost in bolezni srca (»Spice of Life or Kiss of Death«, Evropska komisija, Luxembourg, 2001). Stres lahko povzroči tudi večje motnje v produktivnosti, kreativnosti in konkurenčnosti. Direktiva Sveta Evrope iz leta 1989 določa odgovornost delodajalcev, da preprečijo ogroženost zaposlenih pri delu vključno z učinki stresa. Vse države članice so to direktivo uresničile z zakonodajo, nekatere pa so poleg tega razvile tudi smernice za preprečevanje stresa in izgorelosti. Problem magistrske naloge je zasnovan na ugotavljanju stopnje in determinant stresa ter izgorelosti pri srednješolskih učiteljih. Na osnovi ugotovitev bomo oblikovali celovit model za preprečevanje stresa in izgorelosti ter podali predloge za uvajanje takega modela v praksi.

8 NAMEN, CILJI NALOGE IN OSNOVNE HIPOTEZE Namen naše raziskave, zlasti njenega raziskovalnega dela, je pridobiti rezultate, ki bi lahko imeli praktično vrednost za preprečevanje stresa oziroma preventivo pred izgorelostjo srednješolskih učiteljev. Tako bi lahko bolje razumeli profesionalne obremenitve učiteljev in oblikovali model, ki bi lahko pomagal pri zmanjševanju posledic stresa. Spoznanja, ki bodo izvirala iz rezultatov naloge, bo mogoče uporabiti tudi v praksi. Evropski svet je Sloveniji naložil izdelavo Nacionalne strategije za odpravljanje in preventivo stresa pri prebivalstvu. Tako bodo morda lahko izsledki naloge prispevali tudi k takemu cilju. Prav učitelji so ključni akterji v vseh strategijah Evropskega sveta, katerega cilj je spodbujati razvoj družbe in gospodarstva. Zaradi novih pričakovanj in izzivov je učitelj v tem trenutku pomembna šolsko-politična tema. Dober učitelj pa je duševno zdrav učitelj, ki se bo lahko kosal z novimi izzivi. In prav delo učitelja spada med bolj stresne zaposlitve (Greenberg, 2000, str. 88), saj odgovarja za druge, kar je težko breme. Cilji magistrske naloge v teoretičnem delu so: - pregled relevatne literature s področja stresa in izgorelosti, - predstavitev obstoječe raziskave s področja profesionalnih obremenitev v drugih deželah Evropske unije, - pregled teorij stresa in izgorelosti in njunih determinant, ki so relevantne za ciljno skupino srednješolskih učiteljev, - pregled ustreznosti metod za preprečevanje stresa in raziskav o merjenju stresa in izgorelosti. Na osnovi teoretičnega dela bo oblikovana raziskava o stresu in izgorelosti srednješolskih učiteljev v Sloveniji, ki bo proučevala glavne determinante profesionalnih obremenitev te ciljne skupine. Cilji magistrske naloge v empiričnem delu so: - ugotoviti glavne značilnosti stresa in izgorelosti pri slovenskih učiteljih, - raziskati, kako profesionalne obremenitve vplivajo na njihove delovne in obče življenjske sposobnosti, - ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med poučevanjem v gimnaziji ali strokovni šoli, - ugotoviti, ali obstaja statistično pomembna povečana stopnja stresa pri učiteljih, ki poučujejo dalj časa, - ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med poučevanjem mlajših ali starejših dijakov, - raziskati, kakšna je stopnja socialne podpore srednješolskim učiteljem, - raziskati, kakšne metode preprečevanja stresa učitelji že uporabljajo in - analizirati rezultate, jih interpretirati ter predlagati rešitve za izboljšanje obstoječega stanja. Hipoteze, ki jih bomo preverjali v okviru naše raziskave, so oblikovane na osnovi ugotovitev pregledane literature, na podlagi ugotovitev raziskav avtorjev, ki bodo vir za teoretični del naloge, in na podlagi empirične raziskave med srednješolskimi učitelji v

9 8 Sloveniji. Hkrati bomo obravnavali tudi, kakšno je stanje med istovrstnimi učitelji v drugih državah Evropske unije. V nalogi bodo upoštevane tudi izkušnje avtorice naloge na obravnavanem področju. Ugotavljali bomo, kako vplivajo profesionalne obremenitve, kot sta stres in izgorelost na delovne in obče življenjske sposobnosti srednješolskih učiteljev. Hipoteze bomo preverjali s pomočjo raziskave o stresu in izgorelosti v slovenskih srednjih šolah ter s primerjavo rezultatov raziskave z razmerami pri učiteljih v EU. H1: Stres je v veliki meri prisoten v slovenskih srednjih šolah in je v veliki meri posledica organizacijskih okoliščin. Prav tako nanj vplivajo številni drugi razlogi. Hipotezo bomo preverjali z metodo spraševanja, rezultate pa bomo obdelali s pomočjo programskega paketa SPSS. H 1.1. Obstajajo statistično pomembne razlike med doživljanjem stresa pri mlajših učiteljih in pri učiteljih, ki poučujejo dalj časa. H1.2. Obstajajo statistično pomembne razlike med doživljanjem stresa pri učiteljih, ki poučujejo mlajše dijake (zlasti 1. letnik), in tistimi, ki poučujejo višje letnike. H1.3. Obstajajo statistično pomembne razlike med doživljanjem stresa pri učiteljih, ki poučujejo v gimnazijah, in tistimi, ki poučujejo v srednjih poklicnih šolah. H2: Izgorelost je v veliki meri prisotna v srednjih šolah, kjer učitelji delajo z dijaki v adolescentnem in post-adolescentnem obdobju in nanjo vplivajo številni razlogi. Hipotezo bomo preverjali z metodo anketiranja, rezultate pa bomo obdelali s pomočjo programskega paketa SPSS. H2.1. Izgorelost je v veliki meri posledica organizacijskega stresa (prostorska stiska, delovni čas, urnik). H2.2. Na izgorelost srednješolskih učiteljev v veliki meri vpliva faktor komunikacijskega sistema: slaba delovna klima in odnosi med sodelavci, pa tudi odnosi z dijaki. H3: Pri srednješolskih učiteljih se pojavljata fizična in duševna simptomatika stresa, ki pomembno vplivata na njihovo duševno zdravje in na njihove delovne sposobnosti. Hipotezo bomo preverjali z metodo spraševanja, rezultate pa bomo obdelali s pomočjo programskega paketa SPSS. H3.1. Učitelji uporabljajo za preventivo in preprečevanje stresa in izgorelosti številne aktivne in pasivne metode. H3.2. Učitelji pri svojem delu pogrešajo podporo, občutijo, da imajo v družbi premajhen ugled in pomanjkanje podpore na delovnem mestu in v zasebnem življenju. H4: Mednarodne organizacije za varnost in zdravje pri delu igrajo pomembno vlogo pri osveščanju o posledicah stresa na delovnem mestu tudi pri učiteljih. Hipotezo bomo preverjali s pomočjo metode deskripcije.

10 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE Predpostavljamo, da je raziskava, kot jo je zasnoval Walter Stressmeier (1988) in uporabila dr. Škrinjarjeva v Zagrebu (1998, str. 115), uporabna tudi na ciljni skupini srednješolskih učiteljev. Ostale predpostavke v glavnem temeljijo na trditvah iz poglavja hipoteze (4.1) - Predpostavljamo, da bo večina srednješolskih učiteljev potrdila, da je njihovo delo v veliki meri stresno. - Predpostavljamo, da je veliko bolj stresno poučevati v srednji strokovni šoli kot v gimnaziji, saj je v prvi bolj prisoten konflikt profesionalnih vlog (učitelj ali vzgojitelj). - Predpostavljamo, da stresnost dela narašča z delovno dobo poučevanja v šoli. - Predpostavljamo, da stres pri srednješolskih učiteljih vodi v burnout (izgorelost). - Predpostavljamo, da bodo pri učiteljih prisotni številni relevantni simptomi izgorelosti. - Predpostavljamo, da doživljajo večje profesionalne obremenitve učitelji, ki poučujejo mlajše dijake (zlasti prve letnike). - Predpostavljamo, da večina anketiranih učiteljev občuti pomanjkanje socialne podpore v svoji ožji in širši okolici. - Predpostavljamo, da bodo učitelji pripravljeni odgovarjati na vprašanja. V pričujoči magistrski nalogi bomo upoštevali splošne in posebne omejitve: - v magistrski nalogi in zlasti v raziskavi se bomo omejili le na populacijo srednješolskih učiteljev na reprezentativnem vzorcu; - vzorec bo omejen (okoli 100 učiteljev), vendar dovolj reprezentančen za relevantnost raziskave; - v raziskavi se bomo omejili le na stres in izgorelost kot ključni determinanti profesionalnih obremenitev; - pojavljale se bodo nekatere omejitve zaradi dostopnosti in primerljivosti podatkov o profesionalni obremenjenosti učiteljev v ostalih državah Evropske unije; - kljub temu da na stres vplivajo mnogi dejavniki, smo se v naši raziskavi omejili na najbolj relevantne (organizacijske okoliščine, doba poučevanja, kronološka starost dijakov, vrsta šole), nismo proučevali recimo tipa osebnosti, ki je bolj podvržen stresu; - splošna omejitev je, da ljudje niso vedno pripravljeni odgovarjati na vprašanja, ki so povezana z njihovo zasebnostjo. Pri oblikovanju raziskave o stresu in izgorelosti se pojavljajo številna raziskovalna vprašanja: - Kakšna je struktura izgorevanja pri učiteljih v slovenskih šolah? - Kateri so dominantni faktorji pri percepiranju in doživljanju profesionalnih obremenitev? - Kateri so latentni faktorji, ki vplivajo na nastanek izgorevanja?

11 10 - Ali določeni učitelji glede na faktorje stresa intenzivneje doživljajo profesionalne obremenitve? - Kako vpliva kronološka starost dijakov na doživljanje profesionalnih obremenitev? - Ali so učitelji v gimnazijah manj obremenjeni kot učitelji v poklicnih šolah? 1.4. UPORABLJENE METODE RAZISKOVANJA V teoretičnem delu naloge bomo uporabili metodo kompilacije, ki bo zajemala spoznanja, stališča, vrednote, ugotovitve raziskav različnih domačih in tujih avtorjev. Od tujih avtorjev bodo zajeti zlasti evropski, ker so ciljna skupina naše naloge oziroma raziskave srednješolski učitelji v Evropi. Prav tako bodo vključene tudi ugotovitve nekaterih ameriških avtorjev s tega področja. Literatura s področja stresa bo kombinirana z literaturo na področju izgorelosti, ker je značilno povezovanje obeh vidikov profesionalnih obremenitev oziroma njunih determinant. Proučevanje in obdelava obeh vidikov profesionalnih obremenitev bo predvidoma pripeljala do novih spoznanj na tem področju, ki bodo primerna za aplikacijo v praksi. V teoretičnem delu naloge bomo uporabili tudi metodo komparacije, s katero bomo primerjali profesionalne obremenitve slovenskih učiteljev z obremenitvami učiteljev v ostalih evropskih srednjih šolah. V raziskovalnem delu naloge bomo uporabili metoda spraševanja, s katero bomo ugotavljali stopnjo stresa in izgorelosti pri slovenskih učiteljih. Rezultati bodo obdelani s programskim paketom SPSS. Vprašalnik vsebuje komponente Reasonerjevega vprašalnika (1998) in vprašalnika dr. Škrinjarjave (1998, stran 120) ter je kombiniran z vprašanji, ki so izkušnja avtorice, in je apliciran na ciljno skupino srednješolskih učiteljev. Oba vprašalnika sta osnovana na osnovi raziskave Walterja Strassmeierja (1988), ki je v Nemčiji opravil obsežno raziskavo o profesionalnih obremenitvah uslužbencev v ustanovah za rehabilitacijo mentalno retardiranih oseb. Vprašanja so seveda posodobljena in v duhu sedanjega časa. V raziskavi bomo ugotavljali, kako vpliva delovna doba poučevanja, zvrst šole, v kateri učitelji poučujejo in kronološka starost učencev na stres in izgorelost učiteljev. Nadalje bomo raziskovali simptome stresa pri učiteljih, determinante in stopnjo izgorelosti ter metode preprečevanja posledic profesionalnih obremenitev. Zanimala nas bo tudi stopnja socialne podpore učiteljem v njihovem profesionalnem in zasebnem okolju. Raziskavo bomo opravili na vzorcu najmanj 100 srednješolskih učiteljev. Vzorec bo reprezentativen po spolu, starosti, stopnji izobrazbe in glede na šolo, v kateri ciljna skupina poučuje, torej gimnaziji ali srednji strokovni šoli. Na podlagi zaključkov raziskave in spoznanj s teoretičnega področja bomo oblikovali celovit model za preventivo in preprečevanje stresa in izgorelosti. Ta bo vseboval tako miselne in vedenjske predloge za učitelje, predloge seminarjev in psihološke podpore za učitelje. Vključene bodo tudi številne metode aktivne in pasivne sprostitve ter urjenja duha in telesa.

12 11 V zaključnem delu bomo z metodo komparacije primerjali teoretična spoznanja in analizo naše raziskave. Na podlagi verifikacije hipotez bomo oblikovali sklepe kot izhodišča za predloge šolskim oblastem, kako naj ukrepajo v prihodnje. Na koncu bodo podani zaključki, ki bodo nakazali možno raziskovano problematiko v prihodnje.

13 12 2. STRES NA DELOVNEM MESTU 2.1. Uvod v pojmovanje stresa V definiciji stresa ima pomembno mesto okolje, ki vznemirja ali moti neko osebo. Stres je po tej definiciji (Lindemann, 1977) neka zunanja sila, ki povzroči napetost pri neki osebi. Če napetost popusti, ker je bil človek sposoben stres obvladati, ne bo trajnih posledic. Stres je tudi reakcija individuuma na zunanji stresor. Zagovornik te teorije je bil Selye, ki je menil, da je stres nespecifična reakcija individuuma na vsako postavljeno zahtevo (Hafner, 1993). Reakcija pa je variabilna in ni mogoče pojasniti individualnih razlik v doživljanju stresa, ki pa obstajajo. Po naslednji teoriji je stres posledica dražljaja okolja in individualnih reakcij. Ta pristop poudarja kognitivno oceno posameznika. Stres nastane šele takrat, ko posameznik percepira zunanjo zahtevo, ki ji ne more ugoditi. Ta teorija dobiva v zadnjem času veliko pristašev, saj trdi, da vzrok stresa ni samo izven osebe, ampak tudi v njej sami (Hafner, 1995). Po njegovem ni stresa brez obremenitve. Te so lahko popolnoma nepomembne, če jih oseba ne zazna kot stresne. V nemški literaturi je stres pogosto definiran kot obremenitev, napetost ali posledica prevelikih zahtev do posameznika. Stresu se v današnjem času ni mogoče izogniti in se vse pogosteje pojavlja v našem življenju in tudi pri delu s šolsko populacijo. Zavedati se moramo, da stres nima le negativne konotacije. Stres je tudi mehanizem, ki ljudem in živalim omogoča odzivanje na dražljaje iz okolja in je večkrat koristen človekov spremljevalec. Določena mera stresa opozarja na nevarnost, potiska človeka v aktivnost in po potrebi mobilizira njegove obrambne sile. Najti pravo mero stresa pa ni lahko. Prava mera stresa je odvisna od marsičesa, tudi od človekovega vrednostnega sistema. Dogodki vsakdanjega stresa močno vplivajo na človekovo ravnanje. Kar nekomu predstavlja nujno življenjsko spremembo, ki se ji zlahka prilagodi, je lahko za drugega neznosen stres. To je odvisno od človekovega vrednostnega sistema, kaj je zanj pomembno ali kaj zanj predstavlja grožnjo. Velikokrat pripiše človek nekaterim doživetjem dodaten pomen in dogajanje, ki iz biološkega stališča sploh ni pomembno zanj, potencira problem in napravi zadevo pomembno. Glede na priloženo tabelo prenese človek do 300 točk, ki jih prinašajo glavni stresni dogodki.

14 13 TABELA 1: PREGLED STRESORJEV PO HOLMES, RAHE (TRČEK, 1994) STRESORJI TOČKE 1. Smrt zakonskega partnerja 100 točk 2. Ločitev 73 točk 3. Ločitev od mize in postelje 65 točk 4. Smrt ožjega družinskega člana 63 točk 5. Težja poškodba ali bolezen 53 točk 6. Poroka 50 točk 7. Izguba delovnega mesta 47 točk 8. Sprava med zakoncema 45 točk 9. Upokojitev 45 točk 10. Večja zdravstvena sprememba 44 točk 11. Nosečnost 40 točk 12. Seksualne težave 39 točk 13. Rojstvo otroka 38 točk 14. Smrt dobrega prijatelja 37 točk 15. Večja sprememba na delovnem mestu 36 točk 16. Bistveno več prepirov z zakoncem kot je normano 35 točk 17. Večja zadolžitev 31 točk 18. Zaplenitev imetja zaradi neporavnanih dolgov 30 točk 19. Večje spremembe pri odgovornosti na delu 29 točk 20. Odhod otroka iz družine 29 točk 21. Težave z zakonodajo 29 točk 22. Večje osebno napredovanje 28 točk 23. Zaposlitev ali upokojitev partnerja 26 točk 24. Večje stanovanjske spremembe (renoviranje, preselitev) 25 točk 25. Sprememba osebnih navad 24 točk 26. Težave s šefom 23 točk 27. Večje spremembe delovnega časa 20 točk 28. Sprememba kraja bivanja 20 točk 29. Sprememba šole 20 točk 30. Večja sprememba v načinu rekreacije 19 točk 31. Večja sprememba odnosa do ideologij, vere 19 točk 32. Večje spremembe socialnih aktivnosti 18 točk 33. Najem manjšega posojila 17 točk 34. Manjše spremembe spanja 16 točk 35. Manjše spremembe v načinu prehranjevanja 15 točk 36. Počitnice 13 točk 37. Preživljanje praznikov 12 točk 38. Manjši prekrški (npr. prometni prekršek) 11 točk

15 VRSTE STRESA V literaturi opisujejo: - pozitivni ali prijazni stres (eustres) To je tista jakost stresa, ki ustreza posamezniku, odvisna pa je tudi od njegove ravni energije, praga odzivnosti in temperamenta (Tomori, 1996). Stres je povsem individualna izkušnja. Kar je za nekoga prijetno, pozitivno, je za drugega lahko docela škodljivo in negativno. Namerno sprejemanje izzivov je enkrat lahko radost, drugič pa polomija. - negativni ali škodljivi stres (distres). Za večino ljudi pomeni stres nekaj slabega. Vtisne se v spomin kot grenka izkušnja, ki pa je v resnici stiska ali negativni stres. Če takemu stresu pustimo prosto pot, lahko povzroči upad učinkovitosti, zmogljivosti in nastanek bolezni. Škodljivi stres je tudi vzrok glavobolov, prebavnih motenj, pogostih prehladov, bolečin v vratu in hrbtu ter skaljenih medčloveških odnosov. O tej vrsti stresa govorimo tudi v tej nalogi. Baker (Kobolt, 1993, str. 10) opisuje tri vrste stresa: - optimalni stres, - disfunkcionalni stres in - paralitični stres. Optimalni stres vzpodbuja človekove kognitivne in emocionalne moči. Disfunkcionalni stres že načenja človekovo substanco in postane nevaren, če človek ne opravi z njim, ker vodi v paralitični stres, v izgoretje, kjer že evidentiramo fiziološke in psihične disfunkcije (slika 1) načrtovana aktivnost Optimalno delo izčrpanost PRAG DISFUNKCIONALNI OPTIMALNI STRES STRES PARALITIČNI STRES IZGORETJE kolaps, bolezen A B C D Slika 1 : Vrste stresa (Kobolt, 1993, str. 25)

16 VZROKI STRESA Vzroki stresa so lahko pri posamezniku, v širšem socialnem okolju in v sami značilnosti delovnega okolja Posameznik in njegove lastnosti Doživljanje stresne obremenitve in jakost odziva nanjo sta odvisna od posameznika. Selye (Luban, Plozza, 1994, str. 13) trdi, da je vsaki osebi dana določena količina protistresne energije. Ženke imajo več te energije. Morda zato živijo dlje, saj ko to energijo porabijo, tudi umrejo. Odzivnost na stres je pri posamezniku odvisna od: - karakteristik osebnosti, - individualnih razlik v reagiranju na stresne življenjske dogodke, - kognitivnih procesov, ki posredujejo v interakciji oseba - okolica. Odzivnost na stres je odvisna od značajskih potez. Prilagodljiv, dinamičen človek, ki je odprt za spremembe in okolico, se stresu lažje upre. Nasprotno, pa pasivnega, omahljivega bojazljivca tokovi življenja nosijo iz stresa v stres. Pasivno se jim prepušča in postaja žrtev lastne nemoči. Večja ali manjša občutljivost je odvisna tudi od anksioznosti osebe. To je karakteristika osebnosti, ki se nanaša na dispozicijsko tendenco, da doživlja situacije kot ogrožujoče in reagira na njih z zaskrbljenostjo (Spielberger, 1985, str. 86). Tyrer (1987, str 13) je opisal sedem tipov osebnosti in njihovo odzivnost na stres. Visoka odzivnost je pri ambicioznih, zaskrbljenih in nezaupljivih tipih osebnosti. Živčni in odvisni so zmerno odzivni, le redko pa posledice stresa čutijo mirni in brezskrbni tipi. Ljudje na stresne življenjske dogodke različno reagirajo. V tem kontekstu naj omenimo človekova stališča in prepričanja, ki bistveno pripomorejo k načinu doživljanja stresnih obremenitev. Posameznik bi se moral zavedati, da velja njegova interpretacija realnosti, ne pa realnost sama. Obstajajo dogodki, na katere lahko vpliva in tisti, na katere nima vpliva. Skrb za dogodke, na katere ne more vplivati, je irelevantna in nepotrebna ovira. Prav tako je napačno prepričanje, da človekovo vrednost določa mnenje drugih. Izhod je v striktnem ločevanju ocenjevanja dejavnosti in človeka kot osebnosti. Kljub zgornjim ugotovitvam pa v literaturi ločijo dvoje vrst ljudi. Tisti, ki po vseh stresnih dogodkih ostajajo brez resnih posledic, so»stresno čvrsti«. Na drugi strani pa so osebe, ki so ranljive (občutljive) in dovzetne za stres. Škrinjarjeva (1995, str. 22) ugotavlja, da ranljivost osebe izvira iz: - genetske dispozicije, - izkušenj iz otroštva iz družinskih odnosov, - slabše razvitih interpersonalnih sposobnosti. Za obvladovanje stresa so pomembne življenjske izkušnje, ki človeka okrepijo, mu dajo občutek moči in potrebno samozavest. Že kot otroci si jih pridobivamo v družini, med

17 16 vrstniki, v skupini in med prijatelji. Imeti prijatelja je pomemben socialni dosežek, indikator socialne kompetentnosti in znak dobrega zdravja (Havelka, 1980, str. 80). Kognitivna ocena je proces, ki evalvira pomen nekega dogodka ali situacije (Škrinjar, 1995, str. 17). Ta je lahko: - primarna, ko oseba odloči, ali je situacija koristna ali stresna v negativnem smislu. Če je stresna, potem ugotavlja, ali je potrebno delovanje. - sekundarna pa ocenjuje, kateri resursi so potrebni, da obvlada stresno situacijo. Kognitivna ocena ima močan vpliv na stresne reakcije. Odločilno je, kako neka oseba oceni situacijo, ali kot izziv ali kot grožnjo. Na kognitivno oceno imajo močan vpliv emocije. Te so sestavni del vseh pedagoških poklicev in se jim ni moč izogniti. Ker pogosta doživljanja napetosti, strahu, pričakovanj povzročajo stresno situacijo, mora človek obvladati ta spremljajoča čustva Socialno okolje Človek ne more živeti sam. Takoj po rojstvu je odvisen od ljudi in je do smrti v interakciji z njimi. Zato so drug drugemu v oporo, pogosto pa je prav človek žarišče stresa. Socialne okoliščine lahko povzročijo dolgotrajen stres. Današnji človek je usmerjen vase, v zadovoljevanje svojih potreb in v varovanje zasebnosti. Današnji človek se najraje izogne tujcem, ki jih srečuje. Pa vendar mora večina ljudi v današnjem času vzpostavljati odnose tudi z ljudmi, ki jih vidijo prvič. Takšna srečanja doživljajo na svojih delovnih mestih tudi učitelji, ko se srečujejo s starši svojih učencev, sorodniki. Raziskave o odnosih med učitelji so dale protislovne rezultate (Skalar, 1991, str. 56). Kratzsch, Hitpass sta dobila pozitivne rezultate, 75 % delavcev šole je pozitivno ocenilo odnose med sodelavci. Drugi raziskovalci kot Furstenau, Larritsen, Schmidt (Skalar, istotam) pa so z analizami pokazali, da je za interakcijo značilna izolacija, opravljanje in oblikovanje klik. Sicer pa so odnosi v šoli zelo zapleten in kompleksen sistem. Slabi odnosi med učitelji vplivajo tudi na učence in obratno. Dodatno obremenitev predstavlja močna osebna in čustvena vpletenost, ki se pojavi takrat, ko se učitelj identificira z učencem, sočustvuje z njim ali pa ko v odnosu zaposleni zadovoljuje lastne potrebe po pozornosti, priznanju ali spoštovanju. Težavna je tudi relacija odnosov s starši, ki pogosto pričakujejo več, kot so dejanske zmožnosti. Pravice staršev in učencev so večje kot učiteljeve. Zato ta doživlja neprestano kritiko svojega dela, saj o tem, kako je potrebno poučevati, domnevno vsi vse vedo. Učitelj je skoraj ves čas v interakciji z učenci. Tudi učenci so v stresu, kar vpliva na njihovo vedenje: pogosta je slaba motivacija za učenje, veliko je izostankov in neprimernega vedenja dijakov. V odnosu učitelj - učenec je malo regulativnih mehanizmov, ki zmanjšujejo stres. Nasploh je delo z ljudmi zahtevno in naporno. Predvsem od ljudi, ki so zaposleni v poklicih, usmerjenih k človeku (posebej še k otroku

18 17 ali mladostniku), se pričakuje, da bodo vedno prijazni, mirni, potrpežljivi, nezmotljivi, sočutni. Pri odnosih s sodelavci so vir stresa lahko neprimerna tekmovalnost in osebni konflikti. Stres pa lahko povzročajo tudi sodelavci, ki ignorirajo čustva drugih in so neobčutljivi. Kratka raziskava, ki jo je med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji opravila dr. Daniela Bračko (iz pogovora Polnočni klub, RTV Slovenija 1, ) je pokazala, da je veliko»mobbinga«med zaposlenimi, med učitelji samimi. To je pojav, ki prizadene vse več delavcev.»mobbing«pomeni sistematično slabo ravnanje s podrejenimi, sodelavci ali z nadrejenimi, ki lahko, če poteka kontinuirano, povzroči žrtvam resne socialne, psihične in telesne zdravstvene težave. Vključuje verbalne, pa tudi fizične napade in bolj prefinjene oblike, kot npr. degradacijo dela kolega/kolegice ali socialno izključenost (UKC Ljubljana, Klinični institut za medicino dela, prometa in športa). Iz ankete EU izhaja, da je bilo v letu % zaposlenih v Evropi žrtev mobbinga, se pravi približno 12 milijonov ljudi (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu). Za slovenska podjetja je značilno, da odnosi med zaposlenimi niso najboljši. Med zaposlenimi in vodstvom ni dovolj odkritosti. Konflikti se ne rešujejo konstruktivno. Veliko je nezaupanja med zaposlenimi in veliko opravljanja (Organizacijska klima v Sloveniji, Poročilo za leto 2001). Dobra klima v kolektivu je pomemben faktor pri preprečevanju posledic stresa. Dobro klimo odražajo: - občutek pripadnosti pri delavcih institucije, - občutek solidarnosti, - občutek skupinske moči, - visoka stopnja angažiranosti, - lojalnost in dobro počutje. K dobri klimi prispevajo vsi objektivni pogoji dela, prvenstveno vlogo pa imajo medsebojni odnosi. Klima se odraža v kvalitetah, kot so: angažiranost, samostojnost posameznika, medsebojna pomoč, načini komuniciranja, možnost reševanja osebnih problemov, odnos do reda in discipline, jasnost pri odrejanju dolžnosti in pravic. Socialna podpora lahko močno ublaži ranljivost na stres. Na delovnem mestu pa je sploh izredno pomembna. Socialna podpora zadovolji temeljne človekove potrebe po varnosti, sprejetosti, afirmaciji, in zato neposredno izboljšuje človekovo zdravje in počutje Delovno okolje Stres, ki izhaja iz dela, imenujemo stres na delovnem mestu. Delo je eden največjih povzročiteljev stresa. Ostra konkurenca, prestrukturiranja, reorganizacije, stalne spremembe v tehnologiji, potrebnih znanjih, veščinah in pogojih dela vzpodbujajo stres. V raziskavi, ki je bila opravljena v petnajstih članicah EU (Internetni vir, 2007) so ugotovili, da poišče pomoč pri zdravniku zaradi stresa 70 do 80 % vseh bolnikov. Moderna medicina trdi, da je 80 % vseh bolezni psihosomatskega izvora. V EU je stres na delovnem mestu za

19 18 bolečinami v hrbtenici, druga najpogostejša težava, povezana z delovnim mestom (Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev) »Stres na delovnem mestu se pojavi, kadar zahteve delovnega okolja presegajo sposobnost zaposlenih, da jih zapolnijo ali obvladajo.«(evropska agencija za varstvo in zdravje pri delu, Luxemburg, 2000). Stres na delovnem mestu povzroča neskladnost med osebo in njenim delom, nasprotujoče si zahteve med vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna stopnja nadzora nad delom in življenjem. Zahteve delovnega okolja ali poklica presegajo sposobnost zaposlenih, da jih izpolnijo ali obvladajo. Poudariti je potrebno, da do stresa na delovnem mestu prihaja tudi v povezavi s stresnimi dogodki v zasebnem življenju. Zaradi tega stresa ne moremo obravnavati le z vidika dela, ampak moramo v obravnavo stresa na delovnem mestu vključiti tudi komponente izven dela in v zasebnem življenju (Božič, 2003, str. 23). Zaposleni v nobeni drugi novi članici EU niso tako nezadovoljni z razmerami na delovnem mestu kot v Sloveniji. Več kot tretjina Slovencev je izjavila, da delajo v slabih razmerah, da imajo težave z motivacijo za delo in produktivnostjo. Stres povzročajo zlasti naslednji dejavniki: - slaba organizacija dela, pomanjkljive informacije, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti, - nezmožnost vpliva na svoje delo, - fizične obremenitve in prostorska omejenost, - monotonija, preprostost in število enoličnih gibov (tipkovnica, tekoči trak, blagajna) - nizko zahtevna dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, - nočno delo, delo s strankami. (Eurostat, 2004, str. 42). V zadnjih letih je več psihičnih kot fizičnih obremenitev. Vedno več je nasilja, nesreč, telesnih poškodb. Iz podatkov obrazcev ER-8 je razvidno, da je bilo v Sloveniji leta 2003 prijavljenih primerov poškodb pri delu, od tega je bilo 40 smrtnih (UKC Ljubljana, Klinični institut za medicino dela, prometa in športa). Vse več je negotovosti na delovnem mestu. Občutek osebe, da ni kos delovnim obveznostim, vodi v stiske, izgubo volje in delovnih idealov. Negotovost povzroča dejstvo, da ni več stabilnih poklicev, da lahko skoraj vsak ostane brez delovnega mesta. Na fizično in mentalno zdravje neugodno vplivajo delovni pogoji, kot sta kvalitativna in kvantitativna preobremenjenost z delom (Mikuš-Kos, 1990). Kvalitativna preobremenjenost pomeni, da je delo pretežko, ker zahteva stalno koncentracijo in visoko stopnjo odločanja. Obremenjujoče lahko vpliva tudi sam družbeni koncept, stopnja cenjenosti poklica in splošna družbena perspektiva. Kvantitativna preobremenjenost pa pomeni preveč dela s časovnim pritiskom. Institucije se zaradi ekonomskih razlogov odločajo za kadrovske omejitve, kot so normativ na razred pri srednješolskem učitelju. 32 dijakov v razredu je res veliko. Povečajo se delovne obremenitve in odgovornosti, zmanjša se čas za počitek (Ščuka, 1993, str. 5).

20 19 Hargolis je ugotavljal, da je preobremenjenost z delom povezana s stresnimi pokazatelji, kot so pretirano pitje alkohola, nizka motivacija za delo, nizka samopodoba (Hafner, 1993). Fiziološke obremenitve kot so prekomeren hrup, vročina, vibracije ali delo z nevarnimi substancami, lahko povzročijo velik stres ali pa povzročijo, da so zaposleni bolj občutljivi za druge stresorje pri delu. Ženske v učiteljskem poklicu so občutljive na ene vrste stresorjev, moški pa na druge. Pri ženskah nastaja stres zaradi konflikta med vlogo matere in profesionalno vlogo, prav tako zaradi dominacija moških vodij (ravnateljev) na področju, kjer so zaposlene pretežno ženske. Pri ženskah je potrebno neprestano dokazovanje strokovne kompetence in uresničevanje velikih pričakovanj, npr. da bo pri svojem delu odločna. Stresno delujejo tudi nekateri stereotipi: - moški so bolj inteligentni, - poklic in uspeh jim pomenita več kot ženskam - so emocionalno stabilnejši (Kobolt po Li Mc Dermet, 1993, str. 25). Moški praviloma ne marajo, da je njihov šef ženska (spet eden od stereotipov), stresna pa so tudi nekatera pričakovanja): - da bo ženske kolegice zavaroval pred agresivnostjo dijakov, - pričakovani»macho«stil vodenja, - biti dober oče in strokovnjak.

21 20 3. POSLEDICE STRESA Posledice stresa z vidika posameznika Človek se je prisiljen prilagajati stresni situaciji. Vendar kljub temu na določeni točki vsak zaposleni občuti nekatere posledice, ki jih pušča stres. Posledice delimo na tri glavne skupine: čustvene, vedenjske in telesne. Občutenje posledic stresa je seveda individualno. Ljudje se na stres in okoliščine, v katerih nastaja, odzivajo različno. Kar nekatere vznemiri, drugi sploh ne zaznajo. Nekdo lahko enako situacijo enkrat oceni kot izziv, drugič pa kot negativni stres. Posameznikovo razumevanje stresa gre pripisati temu, da nekateri posamezniki zbolijo, drugi pa v enakih okoliščinah ne. Dolgoročna izpostavljenost stresu oslabi imunski sistem. Organizem je bolj dovzeten za bolezni. Simptomi stresa so predvsem neprijetni, lahko pa so tudi uničujoči tako za posameznika kot za podjetje. Luban-Ploza in Pozzi (1994, str ) navajata tri skupine simptomov na nivoju posameznika, ki jih imamo za prve znanilce prevelike izpostavljenosti stresnim dogodkom. Čustveni simptomi: - apatija: brezbrižnost, izguba motivacije, izguba smisla za humor, nezadovoljstvo, žalost, nezmožnost uživanja v prijetnih stvareh, pesimizem, pomanjkanje odločnosti, želja po samoti, - anksioznost: napetost, živčnost, vznemirjenost, nemir, negotovost, občutek nekoristnosti ali nespoštovanja samega sebe, strah, zaskrbljenost, razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, - duševna utrujenost: raztresenost, slabša koncentracija, pomanjkanje prožnega mišljenja, pozabljivost, - pretirana zaverovanost vase ali zavračanje samega sebe: nepriznavanje težav, sumničavost. Prav čustvene spremembe so tiste, ki jih pripisujemo preveliki izpostavljenosti stresnim dogodkom. Vedenjski simptomi: - izogibanje: zapiranje vase, zavračanje dela, težave pri sprejemanju odgovornosti - pretiravanja: odvisnost od nikotina in alkohola, prenajedanje, hazardne igre, seksualna promiskuiteta, deloholičnost, - zanemarjanje samega sebe: slaba osebna higiena, neurejenost - težave z zakoni: zadolženost, nasilno obnašanje - negativno obnašanje: grizenje nohtov, kričanje, jok, preklinjanje. Telesni simptomi: - hipertenzija, bolezni prebavil (pogost je ulkus na želodcu ali na dvanajsterniku), kožne bolezni, astma, napetost v mišicah, bolečine v vratni hrbtenici, hormonske motnje, urološke težave, - pretirana skrb ali nepriznavanje bolezni, - pogosta obolevnost: prehladi, gripa, okužbe dihal,

22 21 - fizična izčrpanost, - nerazpoloženje: glavobol, vrtoglavica, nespečnost, sprememba teka, pridobivanje ali izguba teže, slabost, zaprtje. Vsi omenjeni simptomi se pojavljajo občasno pri mnogih zaposlenih. Če pa stresno dogajanje traja dalj časa, so pri zaposlenih pogoste dolgotrajne zdravstvene posledice. Zaradi posledic stresa se zaposleni počuti slabo, trpi bolečine, zboli ali celo umre. Odsotnost z delovnega mesta pa prinaša velike stroške tako podjetju kot državi Posledice stresa z vidika organizacije Stres ne prizadene le posameznika, ampak tudi celotno organizacijo, v našem primeru šolo. Stres je nalezljiv. Vsak, ki zaradi stresa ne dela tako, kot bi moral, prenaša stres na sodelavce, nadrejene, pa tudi učence, tako da prihaja do stresa v celotni organizaciji. Za delo z občutljivo populacijo, kot so mladostniki, pa je še posebej pomembna pozitivna delovna klima. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (Stres na delovnem mestu, 2004) navaja naslednje simptome stresa na nivoju organizacije: - Vpliv na sodelavce: izostajanje z dela, fluktuacija zaposlenih, disciplinske težave, agresivno komuniciranje, konflikti med vodstvom in zaposlenimi, izolacija. Od navedenih se v šolstvu največ pojavlja izostajanje z dela. - Vpliv na uspešnost: zmanjšana storilnost ali kakovost izobraževanja, nezgode, slabo odločanje, napake pri delu - Vpliv na stroške: povečani stroški za nadomestila, povečani stroški zdravstvenega varstva. Največ bolezenskih odsotnosti v srednjem šolstvu je zaradi bolezni glasilk in dihal Posledice z vidika države Posledice, ki se pojavljajo v državi zaradi stresa na delovnem mestu, se kažejo v povečanih stroških. Sem sodijo stroški zaradi absentizma (začasne zadržanosti z dela), stroške zdravljenja in stroški prezgodnjih upokojitev. V članicah Evropske unije izgubimo letno okoli 500 milijonov delovnih dni. S problematiko absentizma se ukvarja Evropska komisija. Njeno osnovno stališče je, da je stopnja absentizma odvisna od podjetja in njegovega vodstva. Kjer so odnosi v podjetju urejeni in se zaposleni počutijo dobro, je tudi odsotnosti manj. V državah Evropske unije naraščajo izdatki za začasno zadržanost z dela. Zato se trudijo zmanjšati absentizem, pa tudi doseči boljše zdravje aktivne populacije, da bi bila ta aktivna do upokojitve in še naprej. Tako bi se zmanjšala nadomestila plač, hkrati pa bi se povečal BDP države in njene razvojne možnosti. Slovenija porabi letno desetino zbranih sredstev iz zdravstvene blagajne za izplačilo plač v primeru odsotnosti zaradi bolezni. Še enkrat toliko plačajo iz svoje blagajne delodajalci. V

23 22 letu 2003 je bilo v Sloveniji porabljenih 84 milijard tolarjev za bolniško odsotnost, kar znaša 1,48 % BDP Slovenije. Potrebna bi bila večja aktivnost glede varstva pri delu in večja skrb za delavce, za njihovo dobro počutje in zadovoljstvo na delovnem mestu Posledice stresa izgorelost Beseda»burnout«(angl.) pomeni izgoreti ali iztrošiti se in je relativno nov pojem, ki se je v literaturi hitro udomačil. Opredeliti ga je mogoče s pojmi»poklicna izgorelost«(freudenberger, 1974, str. 36),»izčrpanost«ali»izpraznjenost«(Kos-Mikuž, 1990, str. 704). Strokovni delavec se znajde v posebnem psihičnem stanju, ko izgubi pristno zanimanje za ljudi, s katerimi dela. Ima večen občutek izčrpanosti, znižana pa je tudi delovna učinkovitost in morala. Pojem izgorevanja je prvi uporabil Freudenberger, ki je delal kot supervizor pri socialnih delavcih. Pogosto je pri vestnih in angažiranih delavcih zasledil izčrpanost in utrujenost. Postali so razdražljivi, neprijazni in celo zahrbtni do svojih kolegov. Bili so tudi negativni in cinični do lastnega dela. Odnos do kolegov in klientov je postal sarkastičen (Büssing, Perrar, 1992, str. 160). Večina avtorjev je enotnih, da je izgorevanje prisotno v poklicih»pomoči«(vzgoja in izobraževanje, šolstvo, zdravstvo, socialne službe). To so poklici, v katerih posamezniki delajo z ljudmi, v svoj poklic pa vlagajo mnogo osebnega dela. Njihova pričakovanja so visoka. Pogosto se močno čustveno predajajo delu. V veliki meri sta tudi njihova samopodoba in samovrednotenje pogojena s poklicem. Probleme klientov doživljajo kot lastne in se z njimi obremenjujejo tudi doma. Prosti čas se redefinira okrog delovnega procesa. V Ameriki se je s tem pojavom največ ukvarjala Christine Maslach. Razvila je Maslach Burnout Inventory (MBI), tehniko za ugotavljanje intenzitete izgorelosti. Bila je uporabljena tudi na nemško govorečem področju, raziskovali so izgorelost pri 449 bolniških sestrah in strežnikih (Büssing, Perrar, 1992, str. 154). Prepoznani so bili trije faktorji: - emocionalna izčrpanost, - depersonalizacija odnosov do klientov in - občutek lastne nesposobnosti. Emocionalna izčrpanost se nanaša na občutek popolne čustvene izčrpanosti. C. Maslach (1988) navaja izjavo nekega strokovnjaka:»ne da ne bi želel pomagati, vendar več ne morem.» Pojavlja se depersonalizacija odnosov do klientov, ki postajajo brezosebni in ravnodušni. Odnos je negativen in lahko prerase v nehumano vedenje do tistih, ki potrebujejo njihovo pomoč. Avtorja Holgate in Cleagg (1991, str. 325) sta pri delavcih v zaporih ugotovila, da

24 23 izgorelost povzroča spremembo kontakta. Pri mlajših delavcih se kontakt poveča v želji, da kompenzirajo svoje občutke nemoči in nesposobnosti, pri starejših pa se zmanjša. Povečani kontakt je brez prave usmeritve, kar lahko povzroči še večjo izčrpanost. Avtorja Holgate in Cleagg (1991, str. 325) sta pri delavcih v zaporih ugotovila, da izgorelost povzroča spremembo kontakta. Pri mlajših delavcih se kontakt poveča v želji, da kompenzirajo svoje občutke nemoči in nesposobnosti, pri starejših pa se zmanjša. Povečani kontakt je brez prave usmeritve, kar lahko povzroči še večjo izčrpanost. Avtorja zaključujeta, da se kontakt v tem poklicu razlikuje od kontakta v drugih poklicih. Interakcije med prestopniki in delavci imajo značaj»tipični, ljubeznivi, površni in kratki«. Ni formalnih zahtev glede širine in tipa interakcije, vse je odvisno od pripravljenosti delavcev, koliko se angažirajo v medosebnem kontaktu. Občutek lastne nesposobnosti nastopi, ko oseba izgubi občutek kompetence za uspešno delo z ljudmi. Ti občutki postajajo ekstremni, oseba izgubi samospoštovanje, občutek adekvatnosti, nastopi depresija. Definicij izgorevanja je mnogo, veliko pa je tudi nejasnosti o samem pojavu, vzrokih, posledicah in preventivi. Napisanih je mnogo člankov in knjig. C. Maslach je s svojim znanstvenim raziskovalnim delom veliko pripomogla k pojasnitvi tega problema. Raziskovalci so si enotni v tem, da je izgorevanje reakcija na kronični interpersonalni in emocionalni stres na delovnem mestu. Anica Mikuž-Kos (1990, str. 705) pravi, da sindrom izgorelosti označuje postopno usihanje idealizma, pešanje moči in izgubo motivacije za poklicno dejavnost zaradi zahtev in stresov delovnega okolja. Vprašuje se, kaj se bo zgodilo s pojavom v službah pomoči. Odgovarja, da se bo v naslednjih letih izgorelost samo še stopnjevala. Vzrok vidi v vse težjih problemih, s katerimi se bodo srečevali strokovnjaki pri svojem delu. Farber (1985, str. 13), znani raziskovalec na tem področju, svetuje manj usmerjenosti v cilje in ideologijo stroke ter več prakticizma (usmerjenosti v potrebe klientov). V srednjih šolah je opaziti usmerjenost zaposlenih strokovnjakov v probleme, ob tem pa se zanemarjajo pozitivni aspekti življenja dijakov. Pines in Kafry opisujeta izgorevanje kot stanje telesne, duševne in emocionalne izčrpanosti. To stanje pa je rezultat dolgotrajnih ponavljajočih emocionalnih obremenitev v poklicih, kjer ima kontakt z ljudmi velik delež (Büssing, Perrar, 1992, str. 120). Cherniss označuje izgorevanje kot rezultat transakcijskega procesa, ki je sestavljen iz stresnih delovnih obremenitev in psiholoških prilagoditev. Prvotno zelo angažirani strokovnjaki, pod vplivom stresorjev postanejo odmaknjeni od svojega dela. Izgorevanje je izrazito, ko oseba defenzivno zaduši stres, ga zanika, pri tem pa postane distancirana, apatična in rigidna do dela. Proces izgorevanja ima tri stopnje : - 1. stopnja so nenavadni pritiski, nesorazmerja med zahtevami delovnega okolja in možnostmi delavca, da tem zahtevam ugodi,

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI Klavdija Ceglar Perenič Ljubljana, junij 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR NAS STRES NA DELOVNEM MESTU LAHKO PRIVEDE DO IZGORELOSTI? (diplomsko delo) Irena JAMA Maribor, 2010 Mentor: dr. Darko Števančec Lektorica:

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA

STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA LJUBLJANA, maj 2016 SONJA ŠULC IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Sonja Šulc, študentka

More information

STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO

STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik

More information

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA 322C KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA CLIMATE OF EMPLOYEES, IN NURSING CARE, CLINICAL DEPARTMENT AT ABDOMINAL

More information

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik POVZETEK OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU Mateja Pečnik pecnik3@siol.net Prispevek obravnava problem izgorevanja zaposlenih na delovnem mestu. Izgorevanje je lahko eden ključnih vzrokov za pomanjkanje

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija

DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija Kandidatka: Ksenija Smolar Študentka izrednega študija Številka indeksa:

More information

Stres, depresija, izgorelost

Stres, depresija, izgorelost Novice Stres, depresija, izgorelost Kako se "spopasti z njimi"? Avtorici: Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt, Nacionalni inštitut za javno zdravje 1. O stresu Stres je sestavni del našega

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater

Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater Vsebina Stres definicija Posledice stresa zlasti negativnega stresa Stres na delovnem mestu Obvladovanje in preprečevanje stresa

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Magistrsko delo DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji

Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji Wyattville Road, Loughlinstown, Dublin 18, Ireland. - Tel: (+353 1) 204 31 00 - Fax: 282 42 09 / 282 64 56 email: information@eurofound.europa.eu

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU

STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU Mentorica: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Kandidatka: Veronika Nastran Lektorica: Martina Lušina Basaj, prof.

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

Stres na Gimnaziji Kranj

Stres na Gimnaziji Kranj Stres na Gimnaziji Kranj Področje: psihologija Raziskovalna naloga Avtorji: Kristian Bernard Irgl, Nejc Kovačič, Tadej Rajgelj Mentor: Sonja Lidija Grošelj, prof. ped. in psih. Gimnazija Kranj Koroška

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

ZBORNIK XXXI MI MED SEBOJ

ZBORNIK XXXI MI MED SEBOJ ZBORNIK XXXI MI MED SEBOJ Izdala in založila: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija medicinskih sester

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO Dijak športnik Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pšunder Kandidat: Jure Kurnik Maribor, 2015 Lektorica: Ljuba Tetičkovič,

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

DEMENCA IZZIV ALI STISKA ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE

DEMENCA IZZIV ALI STISKA ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE Obzor Zdr N. 2010;44(1):13 9 13 Izvirni znanstveni članek / Original article DEMENCA IZZIV ALI STISKA ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE DEMENTIA CHALLENGE OR DISTRESS AMONG NURSING HOME STAFF Sabina Ličen,

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE JANJA NEMANIČ DULMIN Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Manager in vodenje podjetja

Manager in vodenje podjetja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

POKLICNI PROFIL ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA

POKLICNI PROFIL ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo POKLICNI PROFIL ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA Bernarda Zupančič Ljubljana, maj 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO MAGISTRSKO DELO POKLICNI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev Mentorica: doc. dr. Jana Mali Andreja Prapertnik, Katja Mlakar LJUBLJANA 2012 PODATKI O DIPLOMSKI

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, marec 2010 ZDRAVJE V SLOVENIJI Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.ivz.si

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

Kaj določa a zdravje ljudi

Kaj določa a zdravje ljudi Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Kaj določa a zdravje ljudi asist. Nejc Horvat, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: nejc.horvat@ffa.uni-lj.si Zdravje Kaj je zdravje? še zmeraj

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja ANALIZA TEČAJEV PLAVANJA

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE INFORMIRANOST MLADIH O ANOREKSIJI NERVOZI (Diplomsko delo) Maribor, 2015 Alen Vidmar UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Viš. predav.

More information

PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU KOT UKREP ZA ZAGON GOSPODARSTVA. Danijela Blagojevič

PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU KOT UKREP ZA ZAGON GOSPODARSTVA. Danijela Blagojevič PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU KOT UKREP ZA ZAGON GOSPODARSTVA Danijela Blagojevič bdanijela@hotmail.com Povzetek Vsaka organizacija strmi k uspešnosti, konkurenčnosti in doseganju zastavljenih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA Mentor: red. prof. dr. Darja Zaviršek Vesna Pušič Ljubljana 2010 PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO

UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO NATAŠA TAVŽELJ Ljubljana 2015 PODATKI

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje,

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ STRESSLESS OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ Stres na delovnem mestu Ljubljana, 27. 9. 2013 Polonca Jakob Krejan Izvedbo tega projekta je financirala Evropska komisija. Ta dokument in vsa njegova vsebina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE LIDIJA ŠTORGEL Fakulteta za uporabne druţbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information