UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov ORGANIZACIJSKA KLIMA V UPRAVNI ENOTI KRANJ Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidat: Dario Hvala Kranj, junij 2006

3 ZAHVALA Zahvaljujem se svojemu mentorju dr. Metodu Černetiču, Metki in Jerici za moralno podporo, Ireni za vse nasvete in spodbudne besede. Posebno zahvalo namenjam Urošu Kolarju ne vem kaj bi brez tvoje pomoči, mojima najboljšima prijateljema, Juretu in Ganniju, ki sta mi prav tako veliko pomagala z nasveti in usmeritvami. Zahvaljujem se tudi zaposlenim na Upravni enoti Kranj, še posebno Tatjani Hudobivnik ter mojemu lektorju Gregu Kerncu. Najlepše pa se zahvaljujem moji mami Dori ter staršema za potrpljenje in skrb med (pre)dolgim študentskim življenjem.

4 POVZETEK Notranji procesi organizacije in vse organizacijske interaktivnosti z drugimi sodelavci v organizaciji se odražajo na poseben, organizaciji unikaten način in to skozi doživljanje samega sebe v odnosu z drugimi soorganizacijskimi člani. To dinamiko odnosov v organizaciji imenujemo organizacijska klima ali organizacijsko vzdušje. Organizacijska klima je prisotna v vsaki organizaciji in to če hočemo ali ne. In poznavanje tega pojava v organizaciji nam daje možnost izboljšave oz. spremembe samega notranjega doživljanja članov neke organizacije in s tem izboljšanje pogojev dela in ne na koncu tudi samega poslovnega delovanja. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti pojem organizacijska klima in s pomočjo rezultatov meritve klime pomagati upravnemu managementu pri njegovih odločitvah o ravnanju s človeškimi viri. Odgovore na ta vprašanja sem dobil z raziskovanjem organizacijskega vzdušja v javnem sektorju, natančneje v Upravni enoti Kranj. Raziskava je bila opravljena na osnovi SiOK anketnega vprašalnika Gospodarske zbornice Slovenije. Dobljene odgovore sem analiziral in primerjal z raziskavo SiOK Postavljene so bile naslednje hipoteze: H1: Motivacija v UE Kranj je na nizki ravni. H2: Nagrajevanje je rak rana v javni upravi. H3: Pripadnost organizaciji v UE Kranj je nižja od povprečja v gospodarstvu. Analiza opravljene ankete je pokazala, da motivacija v UE Kranj ni na zadovoljivi ravni in da zaposleni za nastalo stanje krivijo predvsem vodstvo, ki je najbolj odgovorno za ta segment upravljanja s človeškimi viri. Prva hipoteza je potrjena. Nagrajevanje je rak rana v javni upravi. To z zagotovostjo trdim, še posebno za Upravno enoto Kranj. Nagrajevanje ter karierni sistem sta najslabše ocenjeni kategoriji v raziskavi organizacijske klime in zaradi tega si v bodoče to področje tudi zasluži največjo pozornost s strani vodstva. Druga hipoteza je potrjena. Zaposleni v UE Kranj so povprečno bolje ocenjevali pripadnost organizaciji kot zaposleni v gospodarstvu, vendar menim, da je ta kategorija organizacijske klime področje, kjer se da še veliko narediti. Tretja hipoteza ni potrjena. KLJUČNE BESEDE: Organizacijska klima, Zadovoljstvo pri delu, Organizacijska kultura, Nagrada, Javni sektor

5 ABSTRACT Internal organisation processes and organisation interactions amongst co-workers are reflected in a special and unique institutional reality, i.e. through one's own experience in relation to other employees. In an institution these relationship dynamics are called organisational climate or organisational environment. An organisational climate is present in every organisation, if wanted or not. Of knowing that this occurrence will exist in an organisation, gives us an opportunity to ameliorate or change a perception within members of an organisation, and therefore improve working conditions, or at least get an improving performance and output. The intention of this graduation thesis is to present the assumption of an organisational climate, and through analysis of gathered organisational environment data, provide the management to take appropriate decisions in the field of human resources. The answers were obtained by investigating institutional environment in the field of public sector, i.e. The Government Administrative Office (GAO) in Kranj. The research was carried out using SiOK questionnaire of Chamber of Commerce and Industry of Slovenia. Gathered information and observations were analysed and compared with the survey of SiOK The following hypotheses were put forward: H1: Low motivation level amongst employees in the GAO Kranj. H2: Remunerating system is maleficent in the Administrative Office. H3: Employees coherence to the organisation is lower than average in the GAO Kranj. The questionnaire analysis showed that job motivation is not on a satisfactory level in The Government Administrative Office in Kranj, and the employees blame the management mostly, which is responsible for overseeing this segment of human resources. The hypothesis is confirmed. Remunerating system is maleficent in the Administrative Office. This can be affirmed firmly in the case of GAO Kranj. Remuneration and promotion system got the lowest considered opinion in the organisational climate research, and the management should pay particular attention to this domain. The hypothesis is confirmed. In the GAO Kranj, generally the employees estimated the coherence to the organisation higher than those in the business enterprises, but we think that in this organisational climate category, there is still much to be done. The hypothesis is not confirmed. KEY WORDS: Organisational climate, Job satisfaction, Organisational culture, Reward, Public sector

6 KAZALO 1 UVOD OPREDELITEV JAVNEGA SEKTORJA JAVNA DOBRINA JAVNI INTERES UPRAVLJANJE IN JAVNA UPRAVA DEFINICIJA JAVNE UPRAVE RAZLIČNOST MANAGEMENTA MED JAVNIM TER ZASEBNIM SEKTORJEM ORGANIZACIJSKA KLIMA OPREDELITEV ORGANIZACIJSKE KLIME ORGANIZACIJSKA KLIMA IN SORODNI POJMI RAZLIKOVANJE MED KULTURO IN KLIMO POVEZAVA ORGANIZACIJSKE KLIME, KULTURE IN UPRAVLJANJA S ČLOVEŠKIMI VIRI ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJSTVO ORGANIZACIJSKA KLIMA IN PROJEKT SiOK PILOTSKI PROJEKT MERJENJA ORGANIZACIJSKE KLIME V JAVNI UPRAVI PREUČEVANJE IN MERJENJE ORGANIZACIJSKE KLIME APRIORNE DIMENZIJE ORGANIZACIJSKE KLIME DVOMI AKADEMIKOV O PROJEKTU SiOK SPREMINJANJE ORGANIZACIJSKE KLIME KORISTI DOBRE KLIME ZA ORGANIZACIJO IZVEDBA ANKETE V UPRAVNI ENOTI KRANJ PREDSTAVITEV UPRAVNE ENOTE KRANJ STRUKTURA ZAPOSLENIH VPRAŠALNIK SiOK PRIKAZ REZULTATOV INOVATIVNOST IN INICIATIVNOST PRIPADNOST ORGANIZACIJI ODNOS DO KAKOVOSTI VODENJE POZNAVANJE POSLANSTVA IN VIZIJE TER CILJEV ORGANIZIRANOST NOTRANJE KOMUNICIRANJE IN INFORMIRANJE NOTRANJI ODNOSI STROKOVNA USPOSOBLJENOST IN UČENJE MOTIVACIJA IN ZAVZETOST NAGRAJEVANJE RAZVOJ KARIERE ZADOVOLJSTVO PRI DELU ZAKLJUČEK... 62

7 5.1 HIPOTEZE RAZMIŠLJANJA IN PREDLOGI IZBOLJŠAV SKLEPNE MISLI LITERATURA... 67

8 1 UVOD Zaposleni so vir znanja, veščin, nadarjenosti in drugih sposobnosti, so torej nosilci aktivnosti v vsaki organizaciji in zato imajo pravico, da so obravnavani kot najpomembnejši faktor v procesu eksistence organizacije. Če ima zaposleni občutek, da je za delodajalca nepogrešljiv člen v organizaciji in se z njim tako tudi ravna, potem je zadovoljstvo zaposlenega v interakciji z okoljem na visoki ravni. Eksterno zadovoljstvo pa je seveda odraz internega zadovoljstva zaposlenega. In kdo ima največjo vlogo, da so zaposleni obravnavani kot najpomembnejši faktor v organizaciji? Ključnega pomena pri obravnavanju zaposlenih v javni upravi so tako imenovani UPRAVNI MANAGERJI, ki po»novem«nimajo samo funkcije organiziranja in strokovnega vodenja, temveč jim je z zakonom, ki je izšel leta 2002 (Uradni list RS, št. 56/2002), dodeljena še pomembna kadrovska funkcija upravljanja s človeškimi viri in s tem odgovornost in priložnost za ustvarjanje in vzpostavljanje primerne organizacijske kulture in klime. Torej, osredotočam se na primerno organizacijsko klimo, ki se ne razvija sama od sebe, kajti sami od sebe rastejo samo nered, trenje in zgrešena učinkovitost. Zato dobra organizacijska klima zahteva temeljito proučitev, analizo in sistematični pristop. Namen mojega diplomskega dela je, kot sem že omenil v povzetku, predstaviti pojem organizacijske klime in s pomočjo rezultatov meritve klime pomagati upravnemu managementu pri odločitvah, katere izboljšave pri ravnanju z ljudmi so najbolj potrebne za dobro počutje zaposlenih, kar hkrati pomembno vpliva tudi na uspešno ter učinkovito javno upravo. V diplomskem delu sem uporabil več metod proučevanja organizacijske klime. V teoretičnem delu so metode dela predvsem deskripcija, klasifikacija in komparativna metoda, ki služi ugotavljanju razlik in podobnosti med pojmi. Empirični del temelji na projektu raziskovanja in spremljanja organizacijske klime SiOK. Anketo sem izvedel v UE Kranj in jo statistično obdelal. Rezultate ankete sem analiziral in sintetiziral ter jih primerjal z rezultati projekta SiOK za leto Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 7 od 69

9 TEORETIČNI DEL 2 OPREDELITEV JAVNEGA SEKTORJA V javni sektor sodijo organizacije oziroma ustanove, ki jih vzpostavlja, organizira, usmerja in pretežno ali v celoti financira država. Obsega zlasti javno upravo, javne gospodarske (javna podjetja na področju prometa, energetike, komunalnih dejavnosti itd.) in negospodarske službe (vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, znanost, socialno varstvo, kultura itd.). Uveljavljeni sopomenki sta tudi državni sektor ali vladni sektor in v nekoliko starejši literaturi tudi neprofitni sektor, saj temeljni namen teh organizacij ni ustvarjanje dobička za njihove lastnike. Temeljni namen javnega sektorja je zagotavljanje javnih dobrin za prebivalstvo oziroma služiti javnemu interesu, kar bom v nadaljevanju tudi podrobneje predstavil. Vendar je opredelitev javne dobrine in javnega interesa precej nenatančna in nejasna ter dokaj različna med različnimi državami. Že avtorja Salomon ter Anheimer navajata, da gre med različnimi državami tako za terminološke razlike kot za vsebinska razhajanja. V nemščini se uporablja oznaka Verein, v francoščini economie sociale, v Britaniji govorijo o public charities, Japonci pravijo temu koeki hojih, Američani nonprofit sector, Centralna Evropa foundation, v Latinski Ameriki in Afriki pa nongovernmental organizations (Salomon, Anheimer, 1996, str. 3). Da nikakor ne gre le za terminološke razlike, dokazujeta z analizo podatkov, ki so na razpolago. Združeni narodi, kot najbolj univerzalna organizacija, obravnavajo neprofitni sektor kot preostanek. Organizacije, ki prejemajo več kot polovico dohodka od vlade, so označene kot vladne organizacije, nasprotno pa so organizacije, ki več kot polovico dohodka pridobijo od članarine in prodaje proizvodov/storitev, prištete v zasebni sektor. Po tej definiciji bi bil večji del neprofitnega sektorja v Združenem kraljestvu, Nemčiji in ZDA definiran kot neobstoječ (Salomon, Anheier, 1996, str. 5). Nadalje ugotavljata, da je v času njune raziskave od 168 članic OZN o neprofitnem sektorju poročalo le 30 držav, le dve pa sta dostavili celotne podatke. Navajata, da je neprofitni sektor v Franciji po podatkih OECD (1991) obsegal le 0.3 % BDP, po podatkih Eurostata pa istočasno v Franciji 49,3 % (Salomon, Anheier, 1996, str. 5-7). Vsi ti podatki dokazujejo zmedo v pojmovanju tega sektorja v različnih državah, ker onemogoča primerjave med različnimi deželami in otežuje sporazumevanje. Tako kot nastaja zmeda o pojmovanju javnega sektorja med stroko različnih držav, tako tudi v Sloveniji med ljudstvom prihaja do nenatančnega poznavanja pojmov med javnim sektorjem, državno ter javno upravo. Ljudje enkrat slišimo, da sta pojma javna uprava in državna uprava sinonima, spet drugič, da ne obstaja jasne ločnice med javnim sektorjem Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 8 od 69

10 ter javno upravo. Zato v nadaljevanju podajam Pevcinovo poenostavljeno shemo javnega sektorja, ki jo prikazuje preglednica 1. Javni sektor Javna uprava Državna uprava Politični sistem Vladne službe Ministrstva z organi v sestavi in z izpostavami Upravne enote Lokalna samouprava Javne službe Šolstvo in raziskovalna sfera Zdravstvo in socialna varnost Kultura Preglednica 1: Javni sektor Vir: Pevcin, 2003, str. 21 Javni sekor po zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02) sestavljajo državni organi (to je po prvi točki 6. člena ZJU organ državne uprave in drug državni organ) in uprave lokalnih skupnosti (to je po 5. točki 6. člena ZJU občina ali pokrajina), javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 9 od 69

11 2.1 JAVNA DOBRINA Med preučevalci javnega sektorja prevladuje splošno soglasje, da je glavni namen javnega sektorja zagotavljanje javnih dobrin državljanom. Manj pa je soglasja o tem, kaj dejansko so javne dobrine in kdaj nek proizvod ali storitev postane javna dobrina. Zato je Lane na podlagi obsežne analize prišel do zaključka, da bi bilo potrebno razlikovati med dobrinami, kot jih prikazuje preglednica 2. Posameznika ni mogoče izključiti Posameznika je mogoče izključiti Uporaba-neomejena, skupna, javna Javne dobrine Dobrine dostopne s plačilom pristojbin Uporaba-omejena, tržna Skupne dobrine Zasebne dobrine Preglednica 2: Določanje javnih dobrin s pomočjo izključenosti posameznika in omejenostjo uporabe Vir: Lane, 2000, str. 25 Da nek proizvod ali storitev postane javna dobrina, mora imeti dve lastnosti: 1. Neizključljivost iz uporabe. Javne dobrine so tiste, pri katerih nobenega potencialnega uporabnika ni mogoče izključiti iz uporabe. 2. Nezmanjšljivost dobrine zaradi uporabe. Pomeni, da uporaba s strani enega ne zmanjša možnosti uporabe s strani drugih. Vendar kljub temu ni mogoče najti trdnih ekonomskih, tehnoloških ali drugih znanstvenih kriterijev za določitev javnih dobrin. Zato je opredelitev nekega proizvoda ali storitve kot javne dobrine v znatni meri pod vplivom političnega dejavnika vrednot, prepričanj in interesnih usmeritev tistih, ki v družbi odločajo (dominantna koalicija). 2.2 JAVNI INTERES Vprašanje je, kako iz zasebnih, posameznih interesov priti do javnega interesa, kako povezati različne posamezne interese v skupni javni interes. O tem ni enotnih nazorov, razlikovati pa je potrebno zlasti naslednje opredelitve javnega interesa (Kavčič, Smodej, 2003, str. 20): 1. Javni interes je tisto, kar želi večina. Ta opredelitev je navadno utemeljitev za odločanje z večino. Povezuje se z opredelitvijo, da naj bi država uresničevala to, kar Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 10 od 69

12 želijo vsi ali vsaj večina. V tem smislu se javni interes povezuje z racionalnostjo posameznih interesov. Je tisto, kar bi oseba uresničevala, če bi lahko izračunala, kako doseči svoj cilj. To je bistveno z vidika racionalnosti in nepristranskosti. 2. Javni interes je državni ali uradni interes. Torej tisto, kar uresničuje država, kar je njeno bistvo. V tem smislu naj bi ga označevala nepristranskost. Javni interes v tej interpretaciji lahko uresničujejo le osebe, ki ne le da ne uresničujejo svojih racionalnih ali neracionalnih interesov, ampak tudi niso pod vplivom svojih sebičnih interesov. Problem je torej v tem, koliko je državni interes pravzaprav interes njegovih uresničevalcev, predvsem uradnikov. Tu pa je odprto polje za vplive različnih zasebnih in skupinskih interesov, ki so lahko tudi bolj ali manj egoistični. Ključna problematika se torej skriva v vprašanju, kako in kdo določa javni interes. Z drugimi besedami gre za proces javnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo na rezultat. O tem so v strokovni literaturi zelo različna stališča. Razlike so med avtorji, njihovo geografsko pripadnostjo in dobo, v kateri so oblikovali svoje nazore. 2.3 UPRAVLJANJE IN JAVNA UPRAVA Začetke upravljanja postavljajo v davno človeško zgodovino, v čas, ko je prišlo do nastanka teritorjalnih skupnosti in s tem do ločitve upravljanja s svojo hišo in svojim zasebnim imetjem ter upravljanja s celotno skupnostjo. Skozi zgodovino je bila kasneje ločenost teh dveh vidikov upravljanja različno izvedena, včasih je bila ločitev manjša, včasih večja. V obdobju sužnjelastništva je bila delitev kar celovito izvedena. V obdobju fevdalizma so fevdalci opravljali tako eno kot drugo. Moderna država 19. in 20. stoletja pa predstavlja nekakšen višek te razdelitve in že prve poskuse preseganja (socializem). Pojem upravljanja se nanaša na usmerjanje dejavnosti posameznika in skupine. Usmerjanje je nujno zaradi delitve dela. Dokler posameznik dela vse sam, se tudi sam usmerja, torej upravlja. Delitev dela pa se razvije v skupini. Posamezniki začno opravljati le dele celotne delovne naloge in šele skupina opravlja nalogo v celoti. Upravljanje je torej pojav, ki ga srečamo v vsaki organizaciji. Omogoča obstoj organizacije, saj se nanaša na proces postavljanja ciljev organizacije in njihovega uresničevanja. Ljudje se v organizacijo združujejo zato, da bi dosegli nek cilj, uresničili nek skupen smoter. Pomen organizacije izhaja iz tega, da omogoča posamezniku oziroma skupini posameznikov opravljanje nalog in doseganje ciljev, ki jih sicer ne bi mogli doseči. Organizacija torej povečuje moč posameznikov, organizirana skupina lahko dosega cilje, ki jih kot neorganizirana skupina posameznikov ne bi mogla doseči. Zato organizacijo tudi opredeljujemo kot sredstvo ali orodje za doseganje ciljev, ki so sicer posameznikom ali neorganiziranim skupinam nedosegljivi (Kavčič, Smodej, 2003, str ). Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 11 od 69

13 V zvezi s pojmom javno upravljanje govorimo o javnopravnih skupnostih. Poleg države, ki je najširša javnopravna skupnost, poznamo še ožje, kot so občine, upravne enote in druge združbe, ki temeljijo na družbeni prisili. Različne združbe, temelječe na družbeni prisili, ki izvirajo iz politične oblasti, delujejo zaradi zadovoljevanja javnih potreb. Kljub družbeni prisili tudi v javnih institucijah potekajo enaki procesi in odločanje kot v zasebnem sektorju. Odločitve morajo biti prav tako smotrne in morajo voditi k ciljem. Javna uprava sprejema odločitve o tem, kaj zaradi javnega interesa prenesti iz zasebne sfere v javno. Nekatere zadeve prenaša s področja svobodnega odločanja na področje javnega odločanja, ki deluje na podlagi prisile, zato se uveljavljanje javnih interesov neizogibno dotakne zasebnih. Zaradi kratenja določenih interesov, javna uprava družbi zagotavlja v zameno druge dobrine (Andoljšek, Seljak, 2005, str. 33). Javna uprava predstavlja osrednji teritorialni upravni sistem in instrument države za izvajanje njenih prvenstveno oblastnih funkcij, s katerim na pravi način ureja odnose v družbi in posega na vsa področja delovanja tako družbe kot posameznika. Javna uprava temelji na štirih osnovnih vidikih delovanja (Brezovšek, 1998, str. 136): 1. legalni vidik legalno delovanje javne uprave, ki mora slediti pravnemu sistemu, 2. politični vidik politični nadzor uprave in njena odgovornost, 3. profesionalni vidik delovanje strokovno usposobljenih in zanesljivih uradnikov, 4. ekonomski vidik poznavanje stroškov in koristi delovanja ter njihovo učinkovito razporejanje DEFINICIJA JAVNE UPRAVE Kot sem že zgoraj prikazal v preglednivci 1, je javna uprava v primerjavi z javnim sektorjem ožjega pomena. Definicij javne uprave je več. Ponavadi pojem javna uprava zajema državno upravo, lokalno samoupravo ter javne službe, tj. organizacije in posameznike, ki z javnim pooblastilom opravljajo dejavnost, ki so v interesu države ozirom lokalnih skupnosti. V javni upravi se opravljajo tiste dejavnosti, ki jih ni mogoče izvajati po načelih tržnega gospodarstva (Logar, 2001, str. 17). Šmidovnik govori o elementih, ki definirajo javno upravo. Ti elementi so (Ferfila, 2000, str. 152): država deluje preko svoje javne uprave; financiranje je proračunsko ali iz drugih javnih virov (skladi); organizacijsko javno upravo sestavljajo državne in paradržavne organizacije; funkcionalno je opredeljena z izvajanjem predpisov, oblasti in javnih služb; bistven element je odgovornost resornih ministrstev in vlad; normativno za javno upravo velja upravno, deloma tudi civilno pravo; poseben pomen naj bi imela stroka v smislu kombiniranja znanja in izkušenj; Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 12 od 69

14 uslužbenski sistem. Virant meni, da javno upravo lahko definiramo na dva načina, tj.»funkcionalno in organizacijsko«. Funkcionalno je javna uprava dejavnost upravljanja javnih zadev, na instrumentalni (izvršilni) ravni pa skupek subjektov, ki opravlja to dejavnost (Virant, 2002, str. 15). Pregled različnih definicij javne uprave podajata tudi Shafritz in Russel (1997, str. 5-32). Mogoče je razlikovati naslednje splošne definicije javne uprave: 1. Politična definicija javne uprave. Po tej definiciji je javna uprava to, kar dela vlada. Vlada počenja zelo različne stvari. Organizira sprejeme za tuje državnike, nadzira ustreznost zdravil, nadzira postopek izdelave prehrambenih izdelkov, gradi mostove, odvaža smeti, gasi požare, organizira raziskovalno dejavnost, pluži ceste, itd. vse to v korist državljanov. 2. Pravna definicija javne uprave. S tega vidika je javna uprava uresničevanje javnih zakonov. Ker je javna uprava to, kar počne vlada, sta obe instrument prava. Do nedavnega je bil tudi študij uprave vezan le na pravno fakulteto. Uprava ne more obstajati brez funkcije uresničevanja zakonov. Tudi zakoni potrebujejo za uresničevanje javno upravo. Praviloma javna uprava ne sme in ne more narediti ničesar, za kar nima podlage v nekem zakonu. Vsi njeni programi so utemeljeni z zakoni. Tudi ves javni denar se sme porabiti samo v skladu z zakonom. Glavni zakon v državi pa je ustava, vsi ostali pa morajo biti v skladu z njo. Seveda pa je interpretacija, kaj je in kaj ni v skladu z ustavo, kdo je in kdaj kršil zakone oziroma jih ni, veliko. Od tod izvirajo spori, ki se rešujejo na sodišču. 3. Managerska definicija javne uprave. Z managerskega vidika je javna uprava izvršilna funkcija vlade. Javna uprava uresničuje odločitve, ki so nastale v politični sferi. Gre za uporabo sredstev, s katerimi je mogoče uresničiti pričakovani cilj. Vendar so razmerja med politično sfero in javno upravo mnogo bolj prepletena. Čeprav so zakonodajna, sodna in izvršilna veja ločene, vendarle poteka neprestano prizadevanje za vplivanje ene na drugo. Tako tudi uprava poskuša vplivati na zakonodajo kakšne odločitve naj sprejema. Javna uprava ne čaka pasivno, kdaj bodo odločitve sprejete in jih bo izvajala. Nasprotno, zelo aktivno poskuša prepričati zakonodajno sfero, da bi sprejela predlagane programe uprave. Tako uresničuje tudi svoj interes. Najvišji managerji v javni upravi so izvoljeni politiki. Ti so z volitvami ali na drug način pridobili pooblastila, da vodijo državo. Navadno ta politični vrh ob prevzemu oblasti nadalje imenuje še ljudi na vrsto nižjih položajev. Tudi pri nas je jasno določeno, kateri zaposleni v javni upravi morajo ob zamenjavi vlade ponuditi novim ministrom svojo odstavko (npr. državi sekretarji). Izvoljeni predstavniki, politiki, niso strokovnjaki na področjih, ki jih prevzamejo. Prav tako ljudje, ki so imenovani, pogosto niso strokovno usposobljeni za delovna mesta, na katera so imenovani. So predvsem stari prijatelji Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 13 od 69

15 politikov, ljudje, ki so bili v stranki zaslužni za zmago na volitvah ali kakor pri nas rečemo so»naši«. 4. Poklicna definicija javne uprave. Glede na to, koliko ljudi je zaposlenih v javni upravi, je to tudi poklicna kategorija. Skupna lastnost zaposlenih javnega sektorja je, da so javni uslužbenci. Večina se jih niti ne identificira kot upravni uslužbenci. So pripadniki svojih poklicev, so kirurgi, profesorji, šoferji itd. Opravljajo pa storitve, ki so v interesu javnosti in so zato (tudi formalno) opredeljeni kot javni uslužbenci. Glede vprašanja, ali je javna uprava posebna stroka, kot recimo medicina, ekonomija, pravo ali sociologija, je nekaj različnih mišljenj. Vsekakor pa gre za dejavnost, ki potrebuje in uporablja znanja iz različnih strok. 2.4 RAZLIČNOST MANAGEMENTA MED JAVNIM TER ZASEBNIM SEKTORJEM Ferfila nam v svoji knjigi Javne finance in javna ekonomika predstavi glavne razlike med javnim in zasebim managementom. JAVNI SEKTOR ZASEBNI SEKTOR zakonitost, izpolnjevanje več ciljev dobiček, tržni delež; (varnost, pravičnost); alokacija in redistribucija sredstev zaračunavanje storitev in produktov proračuna; strankam, ki jih je potrebno dobiti; racionalizacija; prodaja; spoštovanje zakonov in pravil, normativni strateški management; okviri delovanja; ranljivost delovanja zaradi vpliva politike, interes delničarjev; ni dolgoročnih ciljev zaradi menjave političnih sil; zelo kompleksno okolje; spremenljiva kompleksnost okolja; Zunanji finančni in politični pritiski; Notranji tržni pritiski; nedefinirani cilji, nedefinirana uspešnost; uspešnost povezana z dobičkom; ni merjenja uspešnosti; merjenje uspešnosti, stimulacja; javna kolektivna odgovornost; individualna odgovornost; težko določljive ciljne skupine; določanje ciljne skupine s prodajo; centralizirana kadrovska politika; upravljanje človeških virov; težavnost investicij zaradi omejenega redno investiranje v skladu s strategijo; kapitala in nepredvidljivega obsega bodočih javnih potreb; ljudje delajo zaradi nekega cilja, ne samo motiv zaposlenih je pretežno zaslužek; Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 14 od 69

16 zaradi preživetja; nagrajevanje po izenačenju; nagrajevanje po rezultatih; oteženo odpuščanje; odpuščanje ob neuspešnosti; napredovanje po sistemu kariere; napredovanje glede na uspešnost; Preglednica 3: Različnost med javnim ter zasebnim managementom Vir: Ferfila, 2000, str. 175 Kljub naštetim razlikam obstaja med obema sektorjema veliko podobnosti, prihaja do zbliževanja javne in zasebne sfere. Razvila se je celo kontingenčna teorija managementa, ki poudarja enotno obravnavo orgnanizacij tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pojavljajo se potrebe in zahteve po vedno večji učinkovitosti in kakovosti storitev, po smotrnejši rabi danih finančnih sredstev ter po zmanjševanju obsega javnih izdatkov. To pa pomeni prehod od birokratskega administratiranja k poslovnemu vodenju javnih organizacij oziroma k novemu javnemu managementu (Ferfila, 2000, str ). Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 15 od 69

17 3 ORGANIZACIJSKA KLIMA Ljudje, ki so nujno potrebni za vzpostavitev delovnega procesa v združbi in hkrati njeni člani kot tvorci sestave razmerij v njej, prihajajo v združbo iz okolja. Pri tem posameznik, organizacija, združba in okolje vstopajo v stike drug z drugim in součinkujejo drug na drugega. Vsak od njih daje na razpolago drugim nekatere prispevke in ponuja različne možnosti sodelovanja, hkrati pa pričakuje ustrezne prispevke in ponudbo možnosti sodelovanja od drugih. Če okolje ustvarja za združbo statične in dinamične prvine, potem so ljudje pravzaprav nosilci dinamike dogajanja, v katerem spreminjajo in izboljšujejo (pa tudi poslabšujejo) ne le sami sebe, ampak tudi združbo kot celoto (Mihelčič, 1999, str. 160). Z oblikovanjem organizacijske strukture se predvidijo tako naloge kot tudi določeni odnosi med ljudmi, ki naj bi jih opravljali. Ko se zaposli delavce, se od njih pričakuje določeno vedenje glede na naloge in glede na delovno skupino, v katero se vključijo. Kljub temu je mogoče, da se bodo vedli drugače, kot se je pričakovalo. Vedenje ljudi je namreč podrejeno številnim dejavnikom, ki se jih pri sprejemanju delavcev ne more predvidevati. Eden takšnih dejavnikov je prav gotovo organizacijska klima, oziroma klima v organizaciji. To je v bistvu vzdušje, ki ga vedno prepoznamo po obnašanju ljudi ( Zupan, 1997, str. 74 ). 3.1 OPREDELITEV ORGANIZACIJSKE KLIME Disciplini, kot sta organizacijska psihologija in sociologija, sta razvili množico raznovrstnih uporabnih konceptov za boljše razumevanje obnašanja posameznika v organizaciji in za temeljitejše prepoznavanje načinov, kako se organizacija strukturira. Toda dinamika, zakaj in kako organizacija raste, se spreminja, zakaj določene stvari v njej ne morejo zaživeti, je ostala zelo slabo pojasnjena kljub mnogovrstnosti razlagalnih konceptov, ki sta jih omenjeni disciplini razvili. Tovrstno dinamiko do določene mere omogočata razumeti organizacijska klima in z njo povezana organizacijska kultura. Organizacijska klima ima svoj izvor v psihologiji. Ozračje v združbi ali organizacijska klima je odvisna od stališč zaposlenih o lastnem delu, organiziranosti dela, nagradah, načinu vodenja, medsebojnih odnosih, počutju v združbi ter interesih in željah zaposlenih glede njihovega dela, kariere in izobraževanja. Najbolj preprosto lahko rečemo, da je organizacijska klima skupno ime za način vedenja ljudi in zaznavanje medsebojnih odnosov. Klima vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost poslovanja. Bolj ko zaposleni čutijo, da so v združbi cenjeni in spoštovani, bolj verjetno bodo pozitivno prispevali k doseganju dobrih poslovnih rezultatov ter nenazadnje tudi k osebnemu zadovoljstvu in razvoju. Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 16 od 69

18 Nekateri avtorji navajajo še druge indikatorje klime, kot so skrb za kadre, tehnološka pripravljenost, motivacijski pogoji, praksa odločanja, vpliv nižjih nivojev, dajanje podpore, poudarjanje ciljev, olajševanje dela ter oblikovanje timov. Med posredne vplivnejše elemente pa v sodobnejših konceptih raziskovanja klime tuji strokovnjaki vedno bolj uvrščajo tudi splošne kadrovske in izobraževalne koncepte kot so sistem nagrajevanja, sistem napredovanja, plačni sistem, stopnja avtonomnosti pri odločanju, stili vodenja, vzorci komuniciranja, sistem vzpodbujanja inovativnosti, delovne razmere, splošna stopnja participacije, sistem uvajanja novozaposlenih, sistem letnih načrtov del, nalog, izobraževanja in napredovanja, permenentno izobraževanje, koncepti učeče se organizacije in podobno. Kurt Lewin je eden od pionirjev proučevanja organizacijske klime, in jo pojmuje takole:»posameznikovo vedenje rezultira iz njegovih osebnostnih karakteristik (možnosti, izkušenj itd.) in njegovega psihološkega okolja (kako dojema okolje), ankete za odkrivanje organizacijske klime pa merijo individualno percepcijo celotnega organizacijskega okolja«(lewin v Dipboye, Smith & Howell, 1994, str. 213). Lipičnik na splošno opredeljuje organizacijsko klimo kot vse značilnosti v organizaciji, ki vplivajo na vedenje ljudi v organizaciji in zaradi katerih se organizacije med seboj razlikujejo (Lipičnik, 1998, str. 73). Organizacijska klima je ozračje v organizaciji, ki je posledica različnih znanih in neznanih dejavnikov iz preteklosti in sedanjosti, iz širšega in ožjega okolja, ki vpliva na vedenje ljudi in uporabo njihovih zmožnosti (Lipičnik, 1998, str 74). Zanimiva je tudi Ovsenikova ter Ambroževa opredelitev organizacijske klime, ki pojasnjujeta, da je klima ozračje, v katerem člani skupine delajo in sledijo skupnim ciljem. Klima ima svojo osnovo v čustvih, zato je hitro spremenljiva in težko obvladljiva. Dobra klima v skupini je podpora vodij in skupnim ciljem ter ustvarjalni naboj za reševanje problemov. Dobra klima ne pomeni, da so vsi srečni in zadovoljni, pač pa da so skupni cilji dovolj jasni vsem, da jih sprejemajo in da poznajo svoje sposobnosti in sposobnosti svojih sodelavcev. Vodja ima pri tem dejavno vlogo, zlasti pri pojasnjevanju skupnih ciljev in pri motivaciji sodelavcev za skupni cilj (Ovsenik, Ambrož, 2000, str. 228). Ne glede na različne izraze, ki označujejo organizacijsko klimo, kot so psihološka klima, poslovna, socialna klima, delovno ozračje, osebnost podjetja ali vzdušje v podjetju, lahko ugotovimo, da je skupni imenovalec vseh izrazov odraz psihološkega stanja odnosov med ljudmi oz. počutja zaposlenih pri delu, na katerega vplivajo tako zunanji kot notranji dejavniki delovanja organizacije. Prav tako je pomembno poudariti obojestranski vpliv organizacijske klime na posameznika njega tega na klimo, saj ljudje ustvarjamo socialno klimo, se ji prilagajamo, kadar nam ustreza, oziroma jo spremenimo, kadar ocenimo, da je za nas ali podjetje škodljiva. Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 17 od 69

19 3.2 ORGANIZACIJSKA KLIMA IN SORODNI POJMI Organizacjiska klima se pospešeno razvija v zadnjih dveh desetletjih. Pojmovanja in vsebine organizacijske klime se prepletajo zlasti s temi pojmi: organizacijska kultura zadovoljstvo upravljanje s človeškimi viri Vsi zgoraj našteti pojmi se v sami osnovi med seboj razlikujejo, vendar v širšem smislu delovanja organizacije tudi prepletajo in pogojujejo RAZLIKOVANJE MED KULTURO IN KLIMO Organizacijska kultura je tisti pojem, ki se zelo pogosto zamenjuje z organizacijsko klimo. Ker je namen posameznega merjenja in pojmovanja drugačen, si razliko poglejmo v nadaljevanju (mag. T. Česnovar): Organizacijska kultura Organizacijska klima Lastnosti Predstavlja značaj podjetja, ki se Vsak zaposleni si ustvari odraža v načinu njegovega svojo subjektivno podobo o delovanja. podjetju, na kar vplivajo Je sistem vrednot, navad, norm, organizacijski procesi, prepričanj njenih udeležencev, strukture, viri, kot tudi nastalih v procesu razvoja kultura. Med vplivnejše podjetja. elemente sodijo: Se kaže kot način razmišljanja in nagrajevanje, vodenje, vedenja udeležencev podjetja. komuniciranje Ima več nivojev: vidni, zapisani in organizacijska klima nezavedni del. predstavlja torej način, kako Je ustrezna toliko časa, dokler je zaposleni razumejo podjetje podjetje uspešno. kot celoto. Vloga Zagotavlja red in konsistenco v Organizacijska klima se vedenju zaposlenih. odraža kot delovno Določa način dela in odzivanje zadovoljstvo in vpliva tudi podjetja na vplive okolja. na učinkovitost pri delu. Zmanjšuje nejasnosti in potrebo po formalizaciji procesov. Je mehanizam za oblikovanje vedenja zaposlenih. Zakaj meriti S spreminjanjem zunanjega okolja Merjenje je nemenjeno Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 18 od 69

20 postanejo posamezni elementi kulture neustrezni in ovirajo uspešnost podjetja. Posamezni elementi kulture lahko pripomorejo ali otežujejo uvajanje sprememb v podjetju. Le te lahko ugotavljamo intuitivno ali s pomočjo merjenja, ki je primerno v kompleksnejših ter manj preglednih notranjih okoljih. Kultura je zelo pomemben element, ki vpliva na izbiranje načina spreminjanja podjetja in uspešnost uvedbe sprememb. Proučevanje kulture je zelo kompleksna naloga, saj so mnogi elementi kulture opazovalcu prikriti. Pomen kulture najbolj lahko razumejo le njeni udeleženci, čeprav je za pravilno tolmačenje pogosto primerno uporabiti usposobljenega zunanjega izvajalca. Merjenje organizacijske kulture je smiselno, ko želimo učinkoviteje izbirati in uvajati spremembe v podjetju. ugotavljanju elementov, ki pozitivno ali negativno vplivajo na delovno zadovoljstvo in delovno učinkovitost. Preglednica 4: Pojmovne razlike med organizacijsko klimo ter organizacijsko kulturo Vir: dne Po Kavčiču (v Možina in drugi, 1994, str. 191) ima organizacijska klima zgodovinsko znanstveni izvor v psihologiji, medtem ko organizacijska kultura znanstveno izvira iz kulturne antropologije in etnologije. Dimenzija razlikovanja kulture in klime je tudi raziskovalno časovno pogojena. Pojem kultura je namreč globalen pojem, ki je usmerjen izključno v preteklo in prihodnje stanje, medtem ko je pojem klime veliko bolj analitičen, lokalnega značaja in usmerjen izrecno na sedanje stanje v določenem okolju. Organizacijska klima predstavlja manifestni, vidni vidik življenja in dela vsake organizacije, medtem ko opisana organizacijska kultura predstavlja njen latentni skriti pojasnjevalni okvir. Mogoče lahko pojmovanje primerjamo z medicino: simptomi Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 19 od 69

21 zdravja ali bolezni so vidni, vzroki za določeno stanje pa skriti (Gorišek, Tratnik, 2003, str. 17). Organizacijska klima kot manifestacija organizacijske kulture ima tako bolj kontekstualni in procesni pomen, kultura pa ima za določeno organizacijo sistemski pomen. Iz tega vidika se klima ustvarja začasno in skozi različne procese v sistemu (na primer v procesih racionalizacije postopkov, spreminjanja strategije, politike in ciljev, kadrovskih prestrukturiranjih in podobno), medtem ko se kultura ustvarja skozi daljša časovna obdobja preko bolj globalnih interakcij znotraj sistema in z okoljem. Torej je kultura rezultat tako vplivov iz okolja kot vplivov znotraj organizacije, ki se jih ne da predvidevati. Organizacijska klima pa je vrsta značilnosti, ki kažejo na zadovoljstvo zaposlenih s socialnega vidika dela. Zato je kultura veliko manj vidna in se počasneje ter veliko težje spreminja od klime. Kultura povzroča zahtevnejše upravljanje in dolgotrajnejše spreminjanje, medtem ko je upravljanje in spreminjanje klime lažje in omogoča doseganje rezultatov sprememb že v relativno kratkem časovnem obdobju. Oba pojma se torej ukvarjata z osebnimi doživljanji in predelavami objektivnih vidikov dogajanj v združbi in vplivata na vedenje ljudi v njej. Lahko bi rekli, da nas z vidika obravnavanja klime bolj zanima, kako člani združbe doživljajo realnost, kultura pa se ukvarja s pojavi, ki so objektivni, obstajajo, vendar se jih člani združbe ne zavedajo POVEZAVA ORGANIZACIJSKE KLIME, KULTURE IN UPRAVLJANJA S ČLOVEŠKIMI VIRI Pojem organizacijska kultura je najbližji organizacijski klimi.obe se ukvarjata s subjektivnimi doživljanji in s predelavami objektivnih vidikov dogajanj v organizaciji. Obe vplivata na vedenje ljudi v organizaciji in sta sočasno posledica tega vedenja. Prav tako sta obe le delno funkciji osebnosti in ne obstajata samo na ravni organizacije, temveč tudi na ravni njenih delov (Ivanko, 2004, str. 268). Ustrezna organizacijska kultura vpliva na uspešnost organizacije, oz. je lahko celo pomembnejša od nekaterih drugih dejavnikov uspeha, ki se pogosto navajajo za uspeh organizacije. Zastavlja se temeljno vprašanje, kaj je organizacijska kultura in kaj organizacijska klima v soodvisnosti in povezanosti s procesi upravljanja s človeškimi viri, ki lahko in more zagotoviti tudi odlično delo javne uprave. Če je organizacijska kultura neka globlja notranja zavest in determinanta vedenja in obnašanja zaposlenih, ki je bolj usmerjena v pretekost, pa naj bi bila organizacijska klima odsev kulture, ki je namenjen opisovanju sedanjega stanja. Organizacijska klima Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 20 od 69

22 je zaznava posameznih vidikov delovnega okolja (notranjega in zunanjega), dogodki, postopki, pravila, odnosi, ki so članom smiselni in pomembni. Organizacijsko klimo prepoznamo kot vidnejši izraz organizacijske kulure, katere ustrezne temeljne vrednote pomenijo najpomembnejši dejavnik uspeha (včasih bolj kot tehnologija, strukture idr.). V javni upravi (kot storitvena dejavnost je človeški faktor najpomembnejši) pa je za spreminjanje organizacijske kulture, klime, ki bo sposobna zaznati in se ustrezno prilagoditi spremenjenim zahtevam zunanjega okolja (racionalnost, odprtost, odzivnost, osredotočenost na stranke) odločujoč ustrezni model upravljanja s človekimi viri. Ustrezni model upravljanja s človeškimi viri pomeni ob ugotovljeni organizacijski klimi priložnost in možnost, da skupaj s strukturnimi in normativnimi pristopi dolgoročno utrjujemo navade, obnašanja in vedenje zaposlenih, ki bodo v skladu z zahtevami in pričakovanji izzivov okolja. Javno upravo kot odprto, transparentno in učinkovito torej vidimo kot rezultat usmerjenega součinkovanja organizacijske kulture, klime in upravljanja s človeškimi viri (slika 1). UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI odprta, transparentana, učinkovita javna uprava ORGANIZACIJSKA KULTURA ORGANIZACIJSKA KLIMA Skica 1: Javna uprava kot rezultat usmerjenega součinkovanja treh komponent Vir: Rman, 2003, str. 140 Procesi upravljanja s človeškimi viri so tisti, ki pomembno določajo medsebojne odnose in vrednote, ustrezno notranje in zunanje komuniciranje, saj so motivirani, zadovoljni, lojalni zaposleni temeljna predpostavka vsake dobre storitve in proizvoda. Uvedba novega uslužbenskega sistema v javni upravi je odlična priložnost, da s sistematičnim, Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 21 od 69

23 usklajenim in kontinuiranim vključevanjem organizacijske klime in procesov upravljanja s človeškimi viri naredimo kvalitetno razliko in dolgoročno preoblikujemo organizacijsko kulturo, ki bo ciljno bolj usmerjena v odprto, transparentno ter učinkovito javno upravo (Rman, 2003, str ) ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJSTVO Zadovoljstvo z delom je tema, ki ji je bila namenjena velika in dolgotrajna pozornost. Od začetka proučevanja v tridesetih letih pa do leta 1991 je Spector (1996) naštel analiz tega fenomena. Raziskovalci so konstantno ugotavljali šibko povezavo med zadovoljstvom z delom in delovno učinkovitostjo posameznika (Brief, 1998), vendar se je vztrajno ponavljalo splošno prepričanje, da so zadovoljni delavci bolj produktivni. Takšno vztrajanje je končno obrodilo sadove in izkazalo se je, da je zadovoljstvo z delom povezano s kontekstualno učinkovitostjo ali z državljanskim vedenjem posameznika v organizaciji (Organ, Ryan, 1995). Kontekstualna učinkovitost se nanaša na prispevek posameznika k širšemu delovnemu kontekstu, ki omogoča višjo delovno učinkovitost skupine in organizacije kot celote, na primer pomoč sodelavcu, dajanje konstruktivnih predlogov, širjenje dobre volje, zaščita organizacije. Gre za dejanja, ki jih organizacija ne zahteva od posameznika in jih posameznik opravi prostovoljno in na splošno zelo prispevajo k celotni uspešnosti organizacije (Andolšek, 2002, str. 13). Pogostokrat so se raziskovalci pri raziskovanju zadovoljstva pri delu osredotočali na to, kako ljudje čutijo glede svojega dela in kako zadovoljni so z njegovimi različnimi vidiki (analizirali so naloge, medsebojne odnose, nagrade ), ki izkazujejo precejšen vpliv na zadovoljstvo. Merili so na različne načine in so v ta namen razvili številne merske instrumente. Raziskave organizacijske klime so pogosto uporabljen instrumentarij in največkrat povezane z ugotavljanjem stopnje zadovoljstva zaposlenih. Za vse organizacije so namreč značilni storilnostni in socialno-emotivni cilji, ki so nujno komplementarni. Socialno-emotivne cilje pa organizacija doseže, ko uspe uresničiti pomembne motivacijske cilje in nekatere spodaj predstavljene dejavnike zadovoljstva svojih članov. Zaposleni ocenjujejo svoja podjetja glede na to, v kolikšni meri so njihove potrebe in notranja stremljenja skladna s tem, kar podjetje je in kar počenja. Če se uresničujejo njihovi osebni cilji, je njihova stopnja zadovoljstva in s tem pripadnost višja, to pa povečuje možnost poslovne uspešnosti podjetja (Gorišek, Tratnik, 2003, str. 17). Z nekoliko posploševanja bi lahko dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu z delom združili v šest skupin, kot navajajo Možina in drugi (1998), in sicer: vsebina dela možnost uporabe znanja, možnost učenja in strokovne rasti, zanimivost dela; Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 22 od 69

24 samostojnost pri delu možnost odločanja o tem, kaj in kako bi delavec delal, samostojno razporejanje delovnega časa, vključenost v odločanje o splošnejših vprašanjih dela in organizacije; plača, dodatki in ugodnosti; vodenje in organizacija dela ohlapen nadzor, podeljevanje priznanj in pohval ter izrekanje pripomb in graj, usmerjenost vodij k ljudem ali v delovne naloge, skrb za nemoten potek dela; odnosi pri delu dobro delovno vzdušje, skupinski duh, razreševanje sporov, sprošlčena komunikacija med sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi; delovne razmere majhen telesni napor, varnost pred poškodbami in obolenji, odpravljanje motečih dejavnikov fizičnega delovnega okolja, kot so vlaga neugodna temperatura, prah, hrup in podobno (Možina in drugi, 1998, str. 156). Osebno in skupno zadovoljstvo pri delu in odnosih, v katere stopamo, je predpogoj za učinkovito in uspešno delovanje organizacije kot organizirane skupnosti ljudi in posameznika v njej. To je tudi predpogoj za zmanjševanje želene odsotnosti z dela in slabe izkoriščenosti delovnega časa na osnovi obstoječega kadrovskega portfelja (Burgar, 2005, str. 13). Zadovoljstvo pri delu in življenju pa je v precejšni meri odvisno od tega, ali bo posameznik našel ustrezno uveljavitev svojih sposobnosti, interesov, osebnostnih potez in vrednot. To pa je odvisno od tega ali bo našel tip dela, delovno situacijo in način življenja, v katerem bo lahko igral takšno vlogo, ki bo v skladu z njegovim razvojem in izkušnjami (Konrad, 1996, str. 13). 3.3 ORGANIZACIJSKA KLIMA IN PROJEKT SiOK Na pobudo nekaterih vidnih slovenskih gospodarskih podjetij je v začetku leta 2001 skupina svetovalnih podjetij v Sloveniji pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije pripravila projekt raziskovanja in spremljanja organizacijske klime v slovenskih organizacijah, poimenovan SiOK (slovenska organizacijska klima). Vodilna ideja projekta je primerjalno raziskovanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v slovenskih organizacijah z namenom povečanja zavedanja pomena klime in zavedanja pomena ustreznih metod za njen razvoj. Temeljni principi delovanja SiOK projekta so: primerljivost, periodičnost, kvantitativnost. Projekt je usklajen s potrebami članskih organizacij na eni strani in s standardi stroke na drugi strani. Prvi korak k projektu je bil priprava enotnega vprašalnika, ki bi na podlagi dosedanjih izkušenj teh podjetij najbolje izmeril organizacijsko klimo in kasneje omogočal tudi primerjavo med podjetji v Sloveniji. Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 23 od 69

25 Pri tem je naloga oseb, ki so vključene v raziskavo, da na danih lestvicah ocenijo, v kolikšni meri posamezen opis (po njihovem mnenju) karakterizira njihovo socialno okolje, tj. Organizacijo, v kateri dela. Klima se tudi drugače najpogosteje meri s pomočjo vprašalnikov, inventarjev ali lestvic, ki jih sestavlja veliko število trditev. Te opisujejo različne vidike situacije v organizaciji. Projekt SiOK je bil sprva planiran in izveden za slovensko gospodarstvo, vendar ko govorimo in razmišljamo o prehodu javne uprave od hierarhične k odprti (participativni) pa kljub nekaterim razlikam (monopol javnega sektorja) izginja klasična delitev med delovanjem privatnega in javnega sektorja. Upravljenje in vodenje tako enega in drugega sektorja vključujeta poslovanje s strankami, pri čemer se z vzpostavljanjem standardizirane informacijsko komunikacijske tehnologije zelo intenzivno spreminja sam način poslovanja z njimi. Najpomembnejše pa je, da morajo managerji tako v zasebnem kot javnem sektorju vse bolj uporabljati, pridobivati in razvijati podobna ali ista znanja za usmerjanje, krmiljenje in obvladovanje poslovnih in ostalih procesov organizacijske realnosti. Zato se je na podlagi novih smernic in spoznanj razvijanja javnega sektorja, na pobudo UE Trebnje, pridružil projektu in metodologiji SiOK tudi del javnega sektorja PILOTSKI PROJEKT MERJENJA ORGANIZACIJSKE KLIME V JAVNI UPRAVI V letu 2003 se je na pobudo UE Trebnje projektu raziskave organizacijske klime s pomočjo standardiziranega vprašalnika SiOK pridružila skupina treh organizacij s področja javne uprave. Ta pilotski projekt je temeljil na naslednjih izhodiščih (Rman, 2003, str. 144): prepoznati in verificirati merjenje organizacijske klime kot temeljno predpostavko za uspešno izvajanje modela upravljanja s človeškimi viri v javno upravo ob začetku implementacije uslužbenske zakonodaje; rezultati spremljanja stanja notranjega okolja z merjenjem organizacijske klime v javni upravi naj bi služili kot podlaga za vsebinsko in časovno kontinuirano načrtovanje in verifikacijo elementov modela upravljanja s človeškimi viri (nagrajevanje, komuniciranje, letni razgovori, napredovanje, kariera, idr.); z uvajanjem merjenja organizacijske klime v javni upravi vzpostaviti primerljivost spremljanja le-te v gospodarskem sistemu in tako vzpostaviti celostni in konsistentni analitični model organiazcijskega spreminjanja javnega sektorja in gospodarstva; ugotavljanje stanja notranje klime je element vodenja upravnega managementa, ki s tem dobi odgovore o potrebnih strategijah interviranja in krmiljena procesov, Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 24 od 69

26 da bodo normativne določbe uslužbenskega sistema pri uslužbencih tudi zaživele; metodologija uvajanja organizacijske klime daje s skupnim ocenjevalnim okvirom za organizacije v javnem sektorju (CAF) dobro analitično ogrodje za izboljšave in utrjevanje storilnostne in na notranje in zunanje odjemalce usmerjene kulture; merjenje organizacijske klime nudi periodičnost, razvojnost, kvantitativnost, intervalno notranjo primerljivost z agregatnimi podatki javne uprave in gospodarstva in sledi sodobnim trendom samoocenjevanja, po katerem mora vodstvo poslušati in biti s tem sposobno ustvarjati pozitivno človeško in socialno okolje organizacije, kar je temeljni pogoj učinkovitosti. Skratka, pilotski projekt merjenja organizacijske klime in zadovoljstva v javni upravi želi prispevati k razmisleku o prednosti in uporabnosti merjenja organizacijske klime tudi v javni upravi in njene povezanosti s procesi upravljanja s človeškimi viri. Upravni management bo moral za učinkovito uvajanje sprememb in razvoja v upravnih organizacijah definirati svojo vlogo tudi v okviru oblikovanja in spreminjanja organizacije skozi očala organizacijske kulture. To pa pomeni, da se bo moral usposobiti in seznaniti z metodami in strategijami interviranja in usmerjanja za (pre)oblikovanje organizacijske kulture PREUČEVANJE IN MERJENJE ORGANIZACIJSKE KLIME Ko govorimo o merjenju organizacijske klime, mislimo na ocene, sodbe in zaznave neposrednih udeležencev v samem procesu. Zato takemu merjenju rečemo perceptivno (zaznavno) merjenje (na osnovi zaznav udeležencev). Tako vsi zaposleni dajejo sodbe o organizacijskem dogajanju na podlagi kompleksnejših izkušenj pridobljenih v času zaposlenosti v organizaciji, zato so njihove ocene v veliki meri zanesljive. Res pa je, da so takšne sodbe subjektivne, vendar je od osebne, specifične zaznave odvisno vedenje (teorija polja). Isto dogajanje v organizaciji različni zaposleni ocenjujejo različno, managementova zaznava pa se prav tako razlikuje od njihove. Ponavadi prihaja do večjih razlik med zaznavanjem organizacijske klime med managementom in ostalimi zaposlenimi, in sicer v smislu, da jo management ocenjuje mnogo bolje. Zato je pri merjenju organizacijske klime prednost tako v subjektivnosti kot tudi različnosti njihovih sodb (Zabukovec, 1998, str. 13). Človekovo doživljanje in vedenje je vselej rezultat usklajenega delovanja posameznika in situacije, v kateri je. Vedenja pri tem ne določajo le objektive sestavine te situacije, temveč veliko bolj način, kako jo posameznik doživlja. Doživljanje situacije je osnovna postavka in vodilo pri preučevanju klime v konkretni organizaciji. Včasih pa je težko ugotoviti doživljanje situacije samo na podlagi človekovega vedenja. Število sklepov, ki se nam porajajo na osnovi vedenja, pa je prej odvisno od naše Dario Hvala: Organizacijska klima v Upravni enoti Kranj Stran 25 od 69

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Manager in vodenje podjetja

Manager in vodenje podjetja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Danijela Zupan Vloga organizacijske strukture pri spodbujanju inovativnosti zaposlenih: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Janja Križman DINAMIKA ODNOSOV MED BIROKRACIJO IN POLITIKO OB MENJAVI OBLASTI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Janja Križman DINAMIKA ODNOSOV MED BIROKRACIJO IN POLITIKO OB MENJAVI OBLASTI. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janja Križman DINAMIKA ODNOSOV MED BIROKRACIJO IN POLITIKO OB MENJAVI OBLASTI magistrsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

Etika v javni upravi

Etika v javni upravi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Etika v javni upravi Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Mentor: red. prof. dr. Bogomil

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje,

More information

DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo

DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo Študentka: Petra Kmetec Naslov: Janževa Gora 39a

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE LIDIJA ŠTORGEL Fakulteta za uporabne druţbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polona Štumpfl Mentorica: doc. dr. Maja Garb STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 KAZALO 1. UVOD... 4 2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA Ljubljana, junij 2007 TANJA OBLAK IZJAVA Študentka Tanja Oblak izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Vanja Sitar. Kriza predstavniške demokracije. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Vanja Sitar. Kriza predstavniške demokracije. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Sitar Kriza predstavniške demokracije Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Sitar Mentor: red. prof.

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Urša LUTMAN VODSTVENE ZAZNAVE IN VREDNOTE PRI ŠTUDENTIH: MEDGENERACIJSKA PRIMERJAVA DIPLOMSKO DELO Mentorica: asist. dr. Eva Boštjančič,

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij

Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij Zinka Kolarič NEPROFITNE ORGANIZACIJE V»SLUžBI«SPLOšNEGA DRUžBENEGA INTERESA Pojem/termin neprofitno, neprofitne organizacije,

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA

MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA Ljubljana, april 2010 ŽIGA LOVŠIN IZJAVA Študent Žiga Lovšin izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Vertič Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna Diplomsko delo Ljubljana

More information

STRUČNA PRAKSA B-PRO TEMA 13

STRUČNA PRAKSA B-PRO TEMA 13 MAŠINSKI FAKULTET U BEOGRADU Katedra za proizvodno mašinstvo STRUČNA PRAKSA B-PRO TEMA 13 MONTAŽA I SISTEM KVALITETA MONTAŽA Kratak opis montže i ispitivanja gotovog proizvoda. Dati izgled i sadržaj tehnološkog

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO Adrijana Pavšič Mentor: pred. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc Nova Gorica,

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske ISSN 1580-1993 December 2009 11/št. 4 Z n a n j e z m a g u j e Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla št. 4 2015 Vlagamo v sodelavce 30 milijonov evrov za novo peč AOD v Acroniju Lepo smo se imeli na 2. Dnevu metalurga V TEJ ŠTEVILKI Vlagamo v sodelavce

More information

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v delovni zvezki š t 2 l e t 2 0 1 0 Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke Bojan RADEJ Ustvarjalna gmajna Ljubljana, April 2010 S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja

Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja Vesna Janković * Terme Krka d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, Slovenija vesna.jankovic@terme-krka.si 1 Uvod Povzetek: RV:

More information

MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM

MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marko Gril MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA Kandidat(ka): Miran Doma Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81550340 Program: visokošolski strokovni Študijska

More information

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

Dvajset let kakovosti in odličnosti

Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,

More information

POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU

POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU Stopar Andreja Šumenjakova ulica 1, Limbuš Št. Indeksa: 81544833 Redni študij Univerzitetni

More information

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA Ljubljana, maj 2012 ANJA KOVAČ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Anja Kovač, študentka

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE

More information