EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo"

Transcription

1 EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec

2 EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje, 2016

3 Zahvala Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici, izr. prof. ddr. Teodori Ivanuša, za vso pomoč, usmerjanje in strokovno podporo med nastajanjem magistrskega dela. Zahvaljujem se vsem zaposlenim, predvsem direktorju podjetja Tehnika Set, d. d., Branku Kodriču, ki mi je omogočil izvedbo raziskave. Zahvaljujem se svoji mami in fantu, ki sta mi v času študija stala ob strani ter me spodbujala, ko je bilo to najbolj potrebno. Zahvaljujem se tudi svoji babici in dediju, za vso finančno pomoč in dobre nasvete, ki sta mi jih dajala. Iskreno zahvalo pa si zaslužita tudi sošolka Sabina Otorepec in prijateljica Bojana Klajnšek, ki sta mi med študijem in nastajanjem magistrskega dela nesebično pomagali.

4 Mariborska cesta Celje, Slovenija IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela Spodaj popisan/a ANJA KMETEC, študent/-ka magistrskega študija Logistika sistemov, z vpisno številko , sem avtor/-ica zaključnega dela: EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODOVORNOST. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Anja Lipovšek, prof. slovenščine. V Celju, dne Podpis avtorja/-ice:

5 Povzetek Naloga govori o modelu EFQM in družbeni odgovornosti, s poudarkom na njuni povezavi. Osredotočili smo se na raziskavo med ocenjevanjem delavcev in samoocenjevanjem vodstva podjetja Tehnika Set, d. d., po modelu EFQM. Raziskava, ki je temelj naloge, vključuje mnenja delavcev o vodenju vodstva podjetja in mnenja vodstva. Na podlagi enakega anketnega vprašalnika smo izvedli primerjalno analizo med delavci in vodstvom. Z njim smo ugotavljali razlike med ocenjevanjem obeh ciljnih skupin. Naloga prikazuje rezultate raziskave vseh devetih načel, kot jih predvideva model EFQM. Na podlagi tega smo poskusili poiskati povezavo med modelom in družbeno odgovornostjo podjetja. Namen naloge je na konkretni raziskavi pokazati princip modela EFQM in morebitno povezavo z družbeno odgovornostjo. Namen naloge je tudi ugotoviti, ali izbrano podjetje deluje v skladu z družbeno odgovornostjo in kje se to najbolj izraža. Ključne besede: model odličnosti EFQM, družbena odgovornost, ISO 26000, standardizacija, odličnost

6 Abstract The paper talks about the EFQM model and corporate social responsibility, with a greater emphasis on their conjunction. We focused on the research during the assessment of workers and self-assessments of the company management Tehnika set d. d., according to the EFQM model. The research, which is the basis of this paper, includes the employees opinion on the conduct of the company s management, and the opinion of the management. We carried out a comparative analysis between workers and the leadership, based on equal questionnaire. According to this, we searched the differences between the assessment of both target groups. This work represents the results of a research of all nine principles, as foreseen by the EFQM model. Therefore, we tried to find a link between a model and a social responsibility of the company. The aim of the work is to demonstrate the principle of EFQM model on a concrete study and possible link with corporate social responsibility. Moreover, the aim is to determine whether the selected company operates in accordance with corporate social responsibility and where this expresses the most. Keywords: EFQM model of excellence, social responsibility, ISO 26000, standardization, excellence

7 Kazalo vsebine UVOD... 1 PREDSTAVITEV PROBLEMA... 2 CILJI IN TEZE MAGISTRSKEGA DELA... 2 PREDSTAVITEV OKOLJA... 3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 3 METODE DELA TEORETIČNE OSNOVE PREUČEVANEGA PROBLEMA MODEL ODLIČNOSTI EFQM Vsebina in zgradba modela Merila modela Logika»RADAR« DRUŽBENA ODGOVORNOST Vzroki za povečanje pomena družbene odgovornosti Standardi družbene odgovornosti MEDNARODNE ORGANIZACIJE ZA STANDARDIZACIJO STANDARD ISO 26000: METODA RAZISKAVE POTEK RAZISKAVE VZOREC RAZISKAVE IN UPORABLJENI INSTRUMENTARJI REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA VODITELJSTVO POLITIKA IN STRATEGIJA ZAPOSLENI PARTNERSTVA IN VIRI PROCESI REZULTATI V ZVEZI Z ODJEMALCI REZULTATI V ZVEZI Z ZAPOSLENIMI Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost VI

8 3.8 REZULTATI V ZVEZI Z DRUŽBO REZULTATI POSLOVANJA RAZPRAVA ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI PRILOGE PRILOGA 1: ANKETA SAMOOCENJEVANJA S POMOČJO MODELA WFQM Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost VII

9 Kazalo slik SLIKA 1: ZGRADBA MODELA ODLIČNOSTI EFQM... 7 SLIKA 2: HIERARHIČNA PIRAMIDA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI SLIKA 3: BISTVENE SESTAVINE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI PO STANDARDU ISO SLIKA 4: RAZDELITEV ANKETIRANCEV PO SPOLU SLIKA 5: RAZDELITEV ANKETIRANCEV PO STAROSTI SLIKA 6: IZOBRAZBA ANKETIRANCEV SLIKA 7: DELOVNA DOBA ANKETIRANCEV SLIKA 8: STATUS ANKETIRANCA V PODJETJU SLIKA 9: VKLJUČEVANJE VODSTVA PRI OBLIKOVANJU STRATEGIJE IN CILJEV PODJETJA SLIKA 10:POUDARJANJE VREDNOT PODJETJA SLIKA 11: VKLJUČEVANJE VODSTVA PRI IZREKANJU POHVAL ZAPOSLENIM SLIKA 12: OBVLADOVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ SLIKA 13:PRIZADEVANJA ZA STIKE Z ODJEMALCI, DOBAVITELJI IN DRUGIMI SLIKA 14: UPOŠTEVANJE NAČEL PROFESIONALNOSTI SLIKA 15: RAVEN USKLAJEVANJA Z REALNIMI IN DOSEGLJIVIMI NAČRTI SLIKA 16:VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV PRI OBLIKOVANJU CILJEV IN STRATEGIJ SLIKA 17: IZVAJANJE MEDSEBOJNE PRIMERJAVE Z DRUGIMI PODJETJI SLIKA 18: POZNAVANJE CILJEV IN DEJAVNOSTI PODJETJA SLIKA 19: PODPRTOST CILJEV S POLITIKO, NAČRTI IN CILJI PODJETJA SLIKA 20: SPOSOBNOST SPOZNAVANJA MOREBITNIH SPREMEMB SLIKA 21: USMERJENOST ZAPOSLENIH V PROCESE PODJETJA SLIKA 22: KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI SLIKA 23: PREVERJANJE PODJETJA PRI ZAPOSLENIH SLIKA 24: USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH SLIKA 25: NAPREDOVANJE ZAPOSLENIH SLIKA 26: VKLJUČEVANJE IDEJ IN PREDLOGOV ZAPOSLENIH V PROCESE SLIKA 27: PREPOZNAVANJE IN USTVARJANJE DODATNIH PRILOŽNOSTI SLIKA 28: UPORABA PARTNERSTVA ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE PODJETJA SLIKA 29: ZAGOTAVLJANJE BISTVENIH INFORMACIJ Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost VIII

10 SLIKA 30: DOSTOPNOST INFORMACIJ O PARTNERJIH IN ODJEMALCIH SLIKA 31: UPRAVLJANJE OSNOVNIH IN OBRATNIH SREDSTEV PODJETJA SLIKA 32: RUTINSKI NAČIN ZAGOTAVLJANJA RAZVOJA SLIKA 33: DELOVANJE PODJETJA V SKLADU S PREDPISANIMI STANDARDI IN ZAHTEVAMI SLIKA 34: ODZIVNOST NA POVPRAŠEVANJE NOVIH PRODUKTOV SLIKA 35: PROCES STALNEGA IZBOLJŠEVANJA SLIKA 36: PRISOTNOST TEMELJITIH IN RUTINSKIH METOD SLIKA 37: PRESOJE KOT ORODJE ZA IZBOLJŠAVE SLIKA 38: PODPORNE DEJAVNOSTI KOT INSTRUMENT ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA SLIKA 39: OBVLADOVANJE ODNOSOV Z ODJEMALCI SLIKA 40: PRIMERLJIVOST REZULTATOV V ZVEZI Z ODJEMALCI SLIKA 41: ANKETIRANJE O ZADOVOLJSTVU ODJEMALCEV SLIKA 42: GIBANJE IZBOLJŠANJA V ZVEZI ODJEMALCI SLIKA 43: PRIMERLJIVOST REZULTATOV Z ODJEMALCI Z DRUGIMI PODJETJI SLIKA 44; UPORABA REZULTATOV ANKET ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODOV SLIKA 45: MERJENJE ODSOTNOSTI Z DELA SLIKA 46: MERJENJE ORGANIZACIJSKE KLIME SLIKA 47: PRIMERJAVA REZULTATOV O ZADOVOLJSTVU ZAPOSLENIH Z DRUGIMI PODJETJI SLIKA 48: SEZNANITEV ZAPOSLENIH Z REZULTATI ANKET SLIKA 49: RAVEN ZADOVOLJSTVA GLEDE NA RAZISKAVE SLIKA 50: EVIDENCA OPRAVLJENIH RAZISKAV SLIKA 51: DOSEGANJE REZULTATOV NA PODROČJU POVEZANOSTI S ŠIRŠO SKUPNOSTJO SLIKA 52:SODELOVANJE PRI AKTIVNOSTIH ZA PREPREČEVANJE NEPRIJETNOSTI SLIKA 53: OHRANJANJE NARAVNIH VIROV SLIKA 54: GIBANJE AKTIVNOSTI OHRANJANJA NARAVNIH VIROV SLIKA 55: SLOVES PODJETJA SLIKA 56:ODNOS PODJETJA DO KAKOVOSTI ŽIVLJENJA DRUŽBE SLIKA 57: REZULTATI FINANČNIH IN NEFINANČNIH IZIDOV SLIKA 58: KONKURENČNOST FINANČNIH IN NEFINANČNIH IZIDOV SLIKA 59: MERJENJE AKTIVNOSTI, KI DODAJAJO VREDNOST PROIZVODU SLIKA 60: PRIMERLJIVOST REZULTATOV AKTIVNOSTI SLIKA 61: PRIMERLJIVOST REZULTATOV POSLOVANJA S KONKURENCO Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost IX

11 SLIKA 62: REZULTATI POMOŽNIH IN UPRAVNIH DEJAVNOSTI Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost X

12 Seznam kratic EFQM ISO DOP Evropska fundacija za kakovost (European Foundation for Quality Management) Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization) Družbena odgovornost podjetij Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost XI

13 Uvod Organizacije danes delujejo na globalnem trgu. Prostega pretoka blaga ni mogoče več zajeziti z različnimi ovirami ali zaščitnimi carinami, odjemalci imajo vse večjo izbiro, s tem postajajo občutljivejši in zahtevnejši, zato tudi želijo vedno nove in boljše proizvode (Piskar & Dolinšek, 2006, str. 13). Podjetja se borijo za svoj obstanek. Borijo se s konkurenco, z vlagatelji, z viri, z zaposlenimi, s procesi, s tehnologijo, s strategijo, z okoljem in odjemalci. Osnova za konkurenčno prednost organizacij na takšnem trgu pa je lahko zelo raznovrstna: certifikat kakovosti ali družbene odgovornosti ISO, stroški, hitrost dostave, čas od razvoja do ponudbe proizvoda na trgu in najnovejše tehnologije. Kakovost vse bolj povezujemo in doživljamo v povezavi s človekovimi potrebami, hotenji in pričakovanji. Pričakovanja so izraz vrednot (svobode, enakopravnosti, varovanje zdravja, okolja ). Uspešnost poslovanja je torej močno odvisna od kulture (interesi, vrednote, motivi) in zdravja (timsko delo, pripadnost, učenje) organizacije. Vzpostavljanje zdrave kulture in doseganje vrednot pa sta povezana s stopnjo urejenosti delovanja organizacije (Piskar & Dolinšek, 2006, str. 13). To lahko vzpostavimo z različnimi sistematičnimi pristopi, eden izmed njih je tudi model odličnosti EFQM. Organizacije uporabljajo model poslovne odličnosti za ocenjevanje in izboljševanje svojih delovnih praks in uspešnosti delovanja. Za učinkovito uporabo modela odličnosti pa je ključna uporaba samoocenjevanja, s ciljem prepoznavanja temeljih organizacijskih prednosti in potencialnih področij za izboljšave. Pomembne koristi sistematične uporabe modelov odličnosti so v merjenju napredka v delovanju organizacije, spodbujanju stalnih izboljšav, inovativnosti, primerjalnem učenju in prenosu dobrih praks. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 1

14 Predstavitev problema V magistrskem delu smo se osredotočili na model odličnosti EFQM, ki ga razumemo kot generični model z devetimi načeli. Na osnovi tega smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal vseh devet načel, kot jih predvideva model odličnosti. Anketo smo izvedli v podjetju Tehnika Set, d. d., s sedežem v Slovenski Bistrici. Izvedli smo jo ločeno, saj smo želeli izvedeti, kako zaposleni ocenjujejo vodstvo in poslovanje podjetja ter, kako se samoocenjuje vodstvo. Na podlagi opravljene analize in vseh devetih načel, ki jih predvideva model, bomo ugotavljali, ali obstajajo odstopanja med ocenjevanjema delavcev in vodstva. V nadaljevanju smo na podlagi devetih načel, ki sestavljajo model odličnosti EFQM, poskusili poiskati povezavo med rezultati anketnega vprašalnika in družbeno odgovornostjo, kot jo predvideva standard ISO V magistrskem delu smo se tako osredotočili predvsem na rezultate analize, družbeno odgovornost, standard ISO in njihovo morebitno povezavo. Cilji in teze magistrskega dela Cilji magistrskega dela so: predstaviti model odličnosti EFQM in družbeno odgovornost (standard ISO 26000); poiskati povezavo med modelom odličnosti EFQM in standardom ISO 26000; ugotoviti, ali se podjetje Tehnika Set, d. d., na podlagi rezultatov analize približuje ali oddaljuje od standarda ISO 26000; predstaviti rezultate anketnega vprašalnika (morebitna odstopanja med ocenjevanjem zaposlenih in samoocenjevanjem vodstva). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 2

15 Kot prvo tezo postavljamo trditev, da bodo pri rezultatih raziskave med zaposlenimi in vodstvom razvidna večja odstopanja. Druga postavljena teza je, da se podjetje Tehnika Set, d. d., na podlagi opravljene raziskave trudi približati standardu ISO Kot tretjo smo postavili tezo, da zaposleni menijo, da je njihovo podjetje družbeno odgovorno. Predstavitev okolja Podjetje Tehnika Set, d. d. (»Tehnika Set«[Predstavitev podjetja], b. d.) je bila ustanovljena leta Je delniška družba, ki so jo ustanovili delavci podjetja IMPOL Tehnika, d. o. o., hčerinske družbe podjetja IMPOL, d. d. svetovno znanega proizvajalca aluminijevih polizdelkov. Podjetje se ukvarja z izdelavo strojne opreme in servisnih storitev za metalurško proizvodnjo aluminijske industrije. Glavna dejavnost podjetja je strojegradnja, proizvodnja jeklenih konstrukcij, proizvodnja strojev in naprav za aluminijsko industrijo, peči, transporterjev, žerjavov in dvigal. Zaposluje med 100 in 115 delavcev, ki imajo bogate izkušnje iz zgoraj omenjenih dejavnostih. Glavni odjemalci podjetja Tehnika Set, d. d., v Sloveniji so: Impol, d. d.; Talum, d. d.; Kidričevo, Wikins, d. o. o.; Hed, d. o. o., in več manjših podjetij. Na izvoznih trgih izvajajo projekte za podjetja: Andritz Hydro GmbH Avstrija, Kumera Antriebstechnik GmbH Avstrija, Siemens Vai GmbH Avstrija itd. Podjetje Tehnika Set, d. d., je do danes pridobila certifikate: SIST EN (varilni certifikat), SIST EN (certifikat za ugotavljanje skladnosti in izdelavo jeklenih konstrukcij), EN ISO (standard za varjenje kovinskih materialov) in ISO 9001:2008 (standard za sistem vodenja kakovosti). Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da bo podjetje Tehnika Set, d. d., pripravljeno sodelovati pri izvedbi anketnega vprašalnika, ki je temelj naše raziskave. Predpostavljamo tudi, da bodo anketni vprašalniki v veliki večini izpolnjeni. Kot zadnje pa predpostavljamo, da nam bo opravljena analiza v veliko pomoč pri povezovanju modela odličnosti EFQM in družbene odgovornosti. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 3

16 Glavna omejitev magistrskega dela je obsežen anketni vprašalnik, ki je lahko za razumevanje anketirancem zapleten. Omejitev predstavlja tudi čas reševanja anketnega vprašalnika, saj se zaradi obsežnosti števila vprašanj anketni vprašalnik rešuje 20 minut. Prav tako je naša omejitev število izpolnjenih anketnih vprašalnikov, saj ciljna skupina dela na več različnih lokacijah, kar nam predstavlja težavo. Metode dela V magistrski nalogi bomo uporabili naslednje metode: Metodo analize, ki jo Ivanko (2007, str. 10) navaja kot proces razčlenjevanja pojmov. To metodo bomo uporabili za razčlenjevanje dejavnikov, procesov in pojavov. Metodo deskripcije bomo uporabili v začetni fazi znanstvenega raziskovanja; z njo bomo (Ivanko, 2007, str. 23) opisovali dejstva, procese in predmete v naravi ter družbi. Metodo kompilacije, saj bomo, kot meni Zelenik (v Ivanko, 2007) povzemali tuje rezultate znanstvenoraziskovalnega dela, opazovanja, stališča, zaključke in spoznanja. Metodo dedukcije, saj bomo, kot opisuje Ivanko (2007, str. 24), logično sklepali na podlagi predstavljenih teorij oziroma splošnih zaznav. S to metodo bomo iz teorije prešli na konkretne sklepe. Metodo anketiranja, s katero bomo, kot predvideva Zelenik (v Ivanko, 2007), na podlagi ankete raziskovali in zbirali podatke, informacije, stališča in mišljenja o raziskovalnem predmetu. Statistično metodo, ki je po mnenju Ivanka (2007, str. 15) zelo uporabna metoda v znanstvenoraziskovalnem delu. S to metodo bomo v poglavju Rezultati dobljene izsledke prikazali v obliki tabel in grafičnih ponazoritev. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 4

17 1 Teoretične osnove preučevanega problema V literaturi Muleja (2012, str. 2 3) smo zasledili, da sta produktivnost in dobiček še vedno glavni temi in družbena odgovornost podjetij. Podpirajo ju tudi politiki, zato jih ljudje, zlasti lastniki, podjetniki in menedžerji, izvolijo in z njimi sodelujejo. Če bi delodajalci pridelali dobiček skladno s pravili družbe, zakoni in etičnimi običaji, brez zlorabe, ki jo pogosto ugotovimo, ISO ne bi bil nujen, prav tako ne dokumenti EU o družbeni odgovornosti. Dobička in produktivnosti družbena odgovornost, kot jo definira ISO 26000, ne šteje za nepomembna niti ju ne ogroža, temveč podpira. Krepitev produktivnosti in dobička je odvisna od uspeha v invencijsko-inovacijskodifuzijskih procesih; uspeh je odvisen od celovitosti pristopa, ki ga lažje doseže, kdor ga zasnuje dolgoročno in nepristransko. Zato specialisti različnih strok dojamejo in prakticirajo svojo soodvisnost in delajo v interdisciplinarnem ustvarjalnem sodelovanju. Enako velja za odnose med ljudmi in organizacijami. Obstaja tudi jasna in s priročnikom podprta povezava med družbeno odgovornostjo in poslovno odličnostjo. Pojem odličnosti postaja celovitejši, soodvisnost in celovit pristop pa sta osrednja povezovalna pojma v ISO V nadaljevanju bomo s teoretičnimi osnovami natančneje opredelili in opisali: model odličnosti EFQMM; merila modela, ki ga sestavljajo; zgradbo in vsebino modela ter logiko Radar; družbeno odgovornost in njen pomen v družbi; kaj so vzroki za zvišanje pomena družbene odgovornosti ter kateri so standardi, ki predvidevajo družbeno odgovornost. Predstavili bomo tudi mednarodno organizacijo za standardizacijo in standard ISO Model odličnosti EFQM Različni avtorji model odličnosti EFQM opredeljujejo podobno, zato smo v nadaljevanju povzeli nekaj teorij o tem, kaj pravzaprav model odličnosti EFQM je. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 5

18 EFQM je (Hrast & Lešnik Štefotič, 2015, str. 5) neprofitna fundacija, ki podpira trajnostni ekonomski razvoj. Model odličnosti EFQM je ogrodje, ki poganja trajnostni razvoj organizacij že več kot 20 let. Uporablja se lahko v vseh organizacijah, ne glede na sektor ali velikost. Nabitz, Klazinga in Walburg (2006, str. 192) ugotavljajo, da je model odličnosti EFQM generični model z devetimi načeli, ki ga lahko uporabljamo za vse tipe organizacij, ne glede na sektor, velikost, strukturo in zrelost organizacije. Model odličnosti EFQM je po mnenju Castresane Ruiz-Carrilla in Fernándeza Ortiza (2007) pomembno orodje za prepoznavo najbolj reprezentativnih virov in sposobnosti podjetja, ki nam omogočajo, da se ugotovi, kateri del strukture v podjetju ustvarja ključne vire za ustvarjanje konkurenčnih prednosti. Opredeljuje ga kot učinkovito orodje za merjenje osnovne konkurenčne prednosti neke organizacije. Tomaževič (2011, str. 171) pa meni, da lahko organizacije model uporabljajo za različne namene, kot so: orodje za samoocenjevanje, ko z merjenjem ugotavljajo, kako daleč so napredovali na poti k odličnosti; način primerjave z drugimi združbami; okvir za razmeščanje pobud; preprečevanje podvajanja in prepoznavanja vrzeli; podlago za skupni jezik na vseh delovnih mestih v organizaciji; strukturo za sistem ravnanja in okvir za tekmovanja Vsebina in zgradba modela Spodnja slika 1 prikazuje diagram modela odličnosti EFQM, ki (Kern Pipan et al., 2011) temelji na devetih merilih. Pet izmed njih je t. i.»dejavnikov«, štirje pa so»rezultati«.»dejavniki«zajemajo tisto, kar organizacija počne in kako to počne,»rezultati«pa so tisto, kar dosega. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 6

19 »Rezultati«so posledica»dejavnikov«, te pa izboljšujemo s povratnimi informacijami o»rezultatih«. Puščice poudarjajo dinamično naravo modela. Prikazujejo, da učenje, ustvarjalnost in inoviranje pomagajo izboljšati dejavnike, to pa vodi k izboljšanju rezultatov. Vsako izmed devetih meril ima svojo opredelitev, ki pojasnjuje njihovo bistvo, kar bomo v nadaljevanju tudi opisali. Slika 1: Zgradba modela odličnosti EFQM Vir:»Model odličnosti EFQM«[zgradba modela], b.d. Podobno tudi Tomaževič (2011, str. 171) trdi, da model temelji na devetih osnovnih načelih odličnosti, ki so preoblikovana v diagram, sestavljen iz petih sklopov»dejavnikov«(skupkov pristopov, ki govorijo o tem, kaj združba počne; v tem delu model predstavlja možnost celotnega sistema nenehnih izboljšav vseh področij delovanja združbe) in štirih sklopov»rezultatov«(skupkov kazalnikov, ki kažejo, kakšne rezultate združba dosega). Sanchez, Letona, Garcia, Derpon in Garay (2006, str. 58) menijo, da obstaja povezava in dinamičen odnos med dejavniki in rezultati, ki omogočajo, da organizacija jasno zazna prednosti in morebitne ukrepe za izboljšave. Da obstaja povezava in dinamičen odnos med dejavniki in rezultati, potrjuje tudi Vraber (2007, str. 13), ki meni, da»dejavniki«zajemajo tisto, kar organizacija počne,»rezultati«pa zajemajo tisto, kar organizacija dosega. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 7

20 Torej,»rezultati«so posledica»dejavnikov«,»dejavnike«pa izboljšujemo s pomočjo povratnih informacij iz»rezultatov«. Če povzamemo trditve avtorjev, je model odličnosti EFQM sestavljen iz dveh delov. Na eni strani imamo tako imenovane»dejavnike«(voditeljstvo, zaposlene, strategijo, partnerstva in vire, procese). Ti organizaciji omogočajo, da uvidi njihove prednosti, kaj organizacija počne in kako to počne. Na drugi strani pa so»rezultati«(rezultati, povezani z odjemalci; rezultati, povezani z zaposlenimi; rezultati, povezani z družbo; rezultati poslovanja), ki so posledica»dejavnikov«. Ti organizaciji pokažejo skupke kazalnikov ter kakšne rezultate organizacija dosega. Po mnenju avtorjev pa je pomembno, da med»dejavniki«in»rezultati«teče tok informacij, saj tako izboljšujejo poslovanje organizacije Merila modela Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, je model odličnosti EFQM sestavljen iz devetih načel. Pet načel uvrščamo med»dejavnike«, štiri načela pa med»rezultate«. V nadaljevanju bomo predstavili vseh devet definicij načel, ki sestavljajo model odličnosti EFQM (Kern Pipan, 2012, str. 4 5): Voditeljstvo: Odlične organizacije imajo voditelje, ki oblikujejo prihodnost in jo udejanjajo, pri čemer dajejo zgled za njihove vrednote in etiko organizacije ter vseskozi zbujajo zaupanje. So fleksibilni in organizaciji omogočajo, da predvidi in se pravočasno odzove na dogodke, s čimer zagotavljajo njeno stalno uspešnost. To trditev potrjuje tudi Hakes (2007, str. 18), ki trdi, da odlični vodje razvijajo in omogočajo doseganje poslanstva in vizije. Meni tudi, da je vodstvo tisto, ki razvija organizacijske vrednote in sisteme, ki so potrebne za uspešnost organizacije. Če je potrebno, so taki vodje sposobni spremeniti usmeritev organizacije in pritegniti k sodelovanju tudi ostale. Zaposleni: Odlične organizacije cenijo svoje zaposlene in ustvarjajo takšno kulturo, ki omogoča vzajemno koristno doseganje ciljev organizacije in osebnih ciljev zaposlenih. Razvijajo sposobnosti svojih zaposlenih ter zagovarjajo poštenost in enakopravnost. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 8

21 Za svoje zaposlene skrbijo, z njimi komunicirajo, jih nagrajujejo in priznavajo tako, da jih motivirajo, spodbujajo njihovo zavzetost ter jim omogočajo uporabo in razvoj lastnih veščin in znanja v korist organizacije. Strategija: Odlične organizacije uresničujejo svoje poslanstvo in vizijo z razvijanjem strategije, ki je ciljno usmerjena na deležnike. Za udejanjanje strategije razvijajo in širijo ustrezne politike, načrte, cilje in procese. Partnerstva in viri: Odlične organizacije načrtujejo in obvladujejo zunanja partnerstva, dobavitelje in notranje vire v podporo svoji strategiji in politikam ter za uspešno izvajanje procesov. Zagotavljajo uspešno obvladovanje svojega vpliva na okolje in družbo. Procesi, izdelki in storitve: Odlične organizacije razvijajo, obvladujejo in izboljšujejo procese, izdelke in storitve, da bi povečevale vrednost za odjemalce in druge deležnike. Rezultati, povezani z odjemalci: Odlične organizacije dosegajo in trajno ohranjajo izjemne rezultate, ki zadovoljujejo ali presegajo potrebe in pričakovanja svojih odjemalcev. Rezultati, povezani z zaposlenimi: Odlične organizacije dosegajo in trajno ohranjajo izjemne rezultate, ki zadovoljujejo ali presegajo potrebe in pričakovanja njihovih zaposlenih. Rezultati, povezani z družbo: Odlične organizacije dosegajo in trajno ohranjajo izjemne rezultate, ki zadovoljujejo ali presegajo potrebe in pričakovanja relevantnih deležnikov v družbi. Rezultati poslovanja: Odlične organizacije dosegajo in trajno ohranjajo izjemne rezultate, ki zadovoljujejo ali presegajo potrebe in pričakovanja njihovih poslovnih deležnikov Logika»RADAR«Logika RADAR je (Kern Pipan, 2012, str. 22) dinamičen ocenjevalni okvir in močno vodstveno orodje, ki omogoča strukturiran način delovanja organizacije. Določa, da mora organizacija na najvišji ravni: Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 9

22 v svoji strategiji opredeliti, katere rezultate želi doseči; načrtovati in razvijati povezano množico celovitih pristopov, da bi dosegla želene rezultate v sedanjosti in prihodnosti; sistematično udejanjati in razširjati pristope, da bi zagotovila izvedbo; ocenjevati in izboljševati pristope na podlagi spremljanja ter analize doseženih rezultatov in dejavnosti učenja, ki potekajo. Koristnost modela je predvsem v tem, da se lahko uporabi v vsaki organizaciji, ne glede na svojo panogo, velikost, strukturo ali zrelost. Gre za neobvezujoče orodje, ki upošteva številne različne koncepte. Podaja skupen jezik, ki članom EFQM-a omogoča učinkovito izmenjavo znanja in izkušenj, tako znotraj kot zunaj lastne organizacije (»logika radar«[modela odličnosti EFQM], b. d.). 1.2 Družbena odgovornost Družbena odgovornost podjetij je do širše družbe in okolice postala že stalnica, če ne v času globalizacije kar nuja. Organizacije in podjetja si močno prizadevajo, da ravnajo družbeno odgovorno. To pa ne pomeni samo upoštevanje zakonskih zadev, ki so predpisane in od organizacij ali podjetij zahtevajo njihovo dosledno izvajanje. To v širšem pomenu pomeni, da si organizacije ali podjetja prizadevajo za različne prostovoljne aktivnosti, ki posledično vplivajo na boljše poslovanje, počutje zaposlenih in na splošno boljšo delovno klimo. V skupek teh aktivnosti bi lahko opredelili skrb za zaposlene, skrb za širšo okolico, odnose z dobavitelji, skrb za partnerstva in vire ter podobno. Lahko bi trdili, da se družbena odgovornost nanaša oziroma prepleta z merili EFQM modela odličnosti, ki po merilih tega modela na neki način spremlja (ugotavlja) prisotnost družbene odgovornosti. V nadaljevanju bomo opisali razvoj družbene odgovornosti in povzeli nekaj definicij, ki jo opredeljujejo. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 10

23 Tavčar (v Feguš, 2001) meni, da zametki misli o družbeni odgovornosti segajo v 50. leta 20. stoletja s prodorom zavesti, da ima podjetje ob ekonomskih in zakonskih tudi družbene obveznosti. Takšno prepričanje se je uveljavilo s porastom moči korporacij kot posledica revščine, brezposelnosti, rasnega razlikovanja, urbanizacije in onesnaževanja okolja. Clark (2000) tako meni, da so v letu 1970 ameriške multinacionalke z donacijami v dobrodelne namene lokalnim skupnostim pomagale pri izboljšanju delovnih pogojev za zaposlene in z družbeno odgovornostjo hkrati povzdigovale svoj ugled. Tako danes družbena odgovornost ni le filantropska odgovornost, prav tako ne pomeni le promocije. V literaturi avtoric Fink Grubačević in Balažinec (2012) smo zasledili, da v današnjih časih obstaja mnogo definicij instituta družbene odgovornosti organizacije, izmed vseh pa je zagotovo citirana najpogosteje tista, ki jo je leta 1999 objavil Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj (WBCSD7 World Business Council for Sustainable Development):»Pomeni nenehno zavezanost podjetja k etičnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh.«omenja pet prednostnih področij, in sicer človekove pravice, pravice zaposlenih, varstvo okolja, vključevanje v skupnost in odnose z dobavitelji. Po mnenju Jakliča (1996, str. 60) družbena odgovornost podjetja pomeni, da je odgovorno za svoje aktivnosti, ki vplivajo na ljudi, skupnosti in njihovo okolje. Negativne vplive na družbo mora podjetje ugotoviti in jih skušati popraviti, posledično se lahko zgodi, da se mora podjetje odpovedati delu dobička, če njegova aktivnost resno prizadeva kakšno interesno skupino. Vezjak (2002, str. 47) meni, da družbena odgovornost organizacij ustvarja dodano vrednost za lokalno skupnost. Dodano vrednost namreč ustvarja organizacija s svojimi vrednotami in politiko tistih korporacij, ki želijo zmanjšati negativne okoljske in družbene vplive. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 11

24 To tezo potrjuje tudi Bowen (v Merčun, 2007, str. 8), ki družbeno odgovornost pojmuje kot družbeno obvezo podjetij, da»postavljajo in sledijo tistim ciljem, sprejemajo tiste odločitve in izvajajo tiste aktivnosti, ki so skladne s pričakovanji in vrednotami družbe.«mulej (2008, str. 21) meni, da je družbena odgovornost med drugim koncept vrednot, s katerimi bi se dalo najti pot iz sedanje slepe ulice človeštva, v katero ga vodita koncept gospodarske rasti (ne glede na resnične potrebe po njej) in zloraba eksternih ekonomik. Zato je dobro storiti več, da bi vodilni družbeni organi dosledneje podpirali razvoj družbene odgovornosti, na primer z vzpostavitvijo (med)državne strategije za razvoj družbene odgovornosti, ne da bi vplivni tudi po tej poti zlorabili svoj vpliv. Potrebna je inovacija vrednot/kulture/etike/norm in ekonomske teorije ter prakse, da bi človeštvo preživelo. Carroll (1991, str. 4) meni, da skupna družbena odgovornost podjetij pomeni hkratno izpolnjevanje ekonomske odgovornosti podjetja, zakonodajne, etične in filantropske odgovornosti. Te odgovornosti je po pomembnosti hierarhično uvrstil tudi v obliki piramide, ki jo prikazuje Slika 2. Slika 2: Hierarhična piramida družbene odgovornosti Vir:»Piramida družbene odgovornosti«[carrollova hierarhična piramida], b. d. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 12

25 Na dnu piramide se nahajajo ekonomske odgovornosti, ki od podjetja zahtevajo, da je dobičkonosno na podlagi prodaje svojih izdelkov/storitev in tako ustvarja osnovo, na kateri temeljijo vse ostale odgovornosti. Drugi nivo predstavljajo zakonodajne odgovornosti oziroma spoštovanje zakonskih določb, ki opredeljujejo sprejemljivo in nesprejemljivo vedenje v družbi ter zagotavljajo pošteno in pravično poslovanje. Ob vsem tem se od podjetja pričakuje, da deluje etično odgovorno, kar pomeni, da deluje pošteno in pravično, s čim manj škodovanja svojim deležnikom (Carroll in Buchholtz; v Fink Grubačević & Balažanec 2012). Ta del zajema vrednote in norme, ki niso zakonsko določene, zaradi česar so dostikrat sporne, saj jih mnogo podjetij ne upošteva. Vrh piramide predstavljajo filantropske odgovornosti, ki združujejo lastnosti dobrega državljana in prispevajo h kvaliteti življenja v skupnosti, kjer deluje podjetje, ampak niso zakonsko zahtevane. Težnja biti»vzoren državljan«sili podjetja v filantropska dejanja v obliki doniranja finančnih sredstev ali drugih oblik prispevkov v kulturi, športu, umetnosti, izobraževalnemu ali zdravstvenemu sistemu ipd. Pri filantropskih odgovornostih se tako od podjetja pričakuje, da prostovoljno izvaja aktivnosti, ki so v korist celotne družba in izboljšujejo kakovost življenja v skupnosti. Podobno kot Carroll in Buchholtz (v Fink Grubačević & Balažnec, 2012) opredeljuje hierarhično piramido Jaklič (1996, str. 277), ki trdi, da je ekonomska odgovornost postavljena na vrh in pomeni temelj za izvajanje vseh ostalih odgovornosti. Ekonomsko neodgovorno podjetje je tisto, ki posluje z izgubo. Vsako podjetje mora ravnati v skladu z zakoni države, v kateri deluje. Zakonsko neodgovorno podjetje je tisto, ki deluje v nasprotju z zakonom in njegovimi predpisi. Etična odgovornost je dodatek zakonski odgovornosti. Vsebuje vse aktivnosti, ki jih od podjetja pričakuje družba, vendar niso urejena z zakoni. Etično neodgovorno podjetje je tisto, ki posluje neetično. Na vrhu je filantropska odgovornost, ki pomeni razne aktivnosti fakultativne narave. To so različne donacije, prispevki in sponzorstva. Če podjetje sodeluje pri teh aktivnostih, še ne pomeni, da je neodgovorno. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 13

26 Danes koncept družbene odgovornosti podjetij vedno bolj pridobiva na pomenu in veljavi ter postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja podjetij. Odgovornost podjetja pravzaprav ni le več trend, temveč zahteva širše deležnike, ki od podjetij/organizacij ne pričakujejo več le kakovostnih proizvodov in storitev. Podjetja/organizacije tako ne odgovarjajo več le svojim lastnikom in delničarjem, temveč tudi celotni družbi in svojim posameznikom. Najpogosteje uporabljana definicija družbene odgovornosti podjetij (DOP) na ravni EU je definirana kot koncept, znotraj katerega podjetja na prostovoljni ravni vključujejo skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Družbena odgovornost posameznega podjetja tako presega meje in pričakovanja pravnih okvirov ter zakonodaje, saj podjetje več pozornosti namenja človeškim virom, odnosom z deležniki in samemu okolju (»Družbena odgovornost«[družbena odgovornost podjetij (DUP)-Ekvilib inštitut], b. d.). Kot navaja Meško (v Feguš, 2014, str. 3), je bila leta 2010 na svetovni ravni, z izrecno podporo Evropske unije, sprejeta in zapisana že nova definicija družbene odgovornosti v smernicah, Standardu za družbeno odgovornost ISO 26000, in sicer je družbena odgovornost, odgovornost organizacije za vplive njenih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in etično ravnanje: prispeva k trajnostnemu razvoju, vključujoč zdravje in blaginjo družbe; upošteva pričakovanja deležnikov; je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. Osrednja področja družbene odgovornosti po ISO so vodenje in upravljanje organizacije, človekove pravice, zaposlovanje, okolje, dobre poslovne prakse, odnosi s kupci in potrošniki in vključenost v skupnost. Vseh sedem področij povezujeta soodvisnost in celostni pristop. K temu si prizadeva Evropa in to naj bi upoštevala tudi Slovenija (»ISO družbena odgovornost«[podjetniški dnevnik ddr. Matjaža Muleja] b. d.). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 14

27 Tako podana opredelitev po standardu ISO ne obravnava le družbene odgovornosti podjetij, temveč mednje šteje vse tipe organizacij, tako nevladne organizacije, javne in zasebne (»ISO 26000«[Social responsability], b. d.). Zaključimo lahko, da koncept družbene odgovornosti organizacije temelji na njenem trajnostno usmerjenem delovanju k izboljšanju blaginje družbe kot celote, z upoštevanjem vseh zainteresiranih deležnikov, upoštevajoč lastne interese z doseganjem dobička ter etničnih in moralnih načel (Meško; v Feguš, 2014, str. 3) Vzroki za povečanje pomena družbene odgovornosti Danes živimo v času, ko nastopamo kot fizični ali pravni subjekti. Velik pomen pripisujemo stvarem, ki jih pred časom mogoče sploh nismo opazili. Kot smo že opisali v prejšnjem poglavju, pripisujemo velik pomen družbeni odgovornosti organizacij ali podjetij, saj to posledično vpliva tudi na nas. Tako mi kot tudi podjetja ocenjujejo svoje partnerje in izdelke na osnovi socialnih ali družbenih kriterijev. Velik pomen pripisujemo temu, kako se neko podjetje ali organizacija obnaša v odnosu podjetje/organizacija:okolica. Vse to lahko poimenujemo skrb za družbeno odgovornost. Ampak, kaj so vzroki za povečanje družbene odgovornosti? Jenko (2007, str. 9) meni, da so vzroki za povečanje družbene odgovornosti predvsem v večjem dobičku in rasti podjetja, dostopnosti do kapitala, zmanjšanju stroškov in povečanju poslovne učinkovitosti, povečanju ogleda in slovesa podjetja, povečanju prodaje in lojalnosti kupcev, povečanju produktivnosti in kakovosti, večji sposobnosti privabljanja in ohranjanja zaposlenih, manjšem državnem nadzoru, zmanjševanju tveganja in povečanja risk managementa in povečanju konkurenčnosti podjetja. Medtem ko Merčun (2007, str. 18) meni, da je vzrok za povečanje pomena družbene odgovornosti v tem, da potrošniki močneje in pogosteje pritiskajo na podjetja, ki se ne vedejo družbeno odgovorno oziroma v skladu s pričakovanjem družbe. Meni tudi, da ima družbeno odgovorna naravnanost podjetja pozitivne učinke na zaposlene in tako vse pogosteje vpliva na investicijske odločitve delničarjev. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 15

28 Potrošniki od podjetij pričakujejo, da bodo prestopila od svoje tradicionalne ekonomske vloge k aktivnejšemu sodelovanju pri reševanju širših družbenih in okoljskih problemov, ki presegajo filantropske aktivnosti podjetja. Po mnenju Evropske komisije (2011, str. 3) pa je družbena odgovornost v interesu podjetij in družbe kot celote. Interes podjetij napreč vidijo predvsem v koristi pri upravljanju tveganj in prihrankov stroškov. Podjetja lažje izboljšajo dostop do kapitala, odnose s strankami, upravljanje s človeškimi viri in inovacijsko zmogljivost. Družbena odgovornost zahteva tudi sodelovanje z zunanjimi in notranjimi interesnimi skupinami ter tako podjetjem omogoča, da predvidijo in izkoristijo hitro spreminjajoča se družbena pričakovanja in pogoje poslovanja. Tako lahko spodbudi razvoj novih trgov in ustvarja priložnosti za rast. S prevzemanjem družbene odgovornosti si lahko podjetja pridobijo dolgoročno zaupanje zaposlenih, potrošnikov in državljanov, kar je podlaga za trajnostne poslovne modele. Visoka raven zaupanja pa tudi prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem so podjetja lahko inovativna in rastejo. Del družbene odgovornosti podjetij je tudi ublažitev družbenih učinkov sedanje gospodarske krize, vključno z izgubo delovnih mest. Družbena odgovornost namreč vsebuje sklop vrednot, na katerih je mogoče zgraditi bolj povezano družbo in utemeljiti prehod na trajnostni gospodarski sistem Standardi družbene odgovornosti Hrast & Lešnik Štefotič (2015, str. 2) sta razdelili organizacije, ki spodbujajo razvoj družbene odgovornosti, v dve skupini. V prvi skupini so tuje organizacije, ki skrbijo za razvoj družbene odgovornosti, v drugi pa so organizacije v Sloveniji. Med tuje organizacije sta uvrstili: Social Platform (Socialna platforma) mreža, ki združuje več kot trideset evropskih nevladnih organizacij, zvez in mrež, ki delujejo na področju graditve vključujoče družbe in spodbujanja socialne razsežnosti Evropske unije. Amnesty International Business Unit (Enota Amnesty) za izvedbo kampanje v prid boljši korporativni odgovornosti. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 16

29 European Coalition for Corporate Justice (Evropska koalicija za korporativno pravosodje (ECCJ) spodbuja odgovornost podjetij z združevanjem nacionalnih platform organizacij civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, sindikati, potrošniškimi zagovorniškimi skupinami in akademskimi ustanovami iz vse Evrope. Fédération Internationale des ligues des Droitsde l'homme (Mednarodna federacija organizacij za človekove pravice), ki delujejo na področju spodbujanja človekovih pravic v zasebnih podjetjih kot tudi nacionalnih institucijah. Greenpeace kampanje za več trajnostnih in ekoloških praks. Vzpostavljajo partnerstva s podjetji za boljšo družbeno in okoljsko odgovornost. Human Rights Watch je organizacija, posvečena varovanju človekovih pravic po vsem svetu. International Alert (IA) si prizadeva okrepiti sposobnost ljudi v konfliktnih situacijah, da bi zagotavljali mir s spodbujanjem dialoga na različnih ravneh. Transparency International je posvečena obvladovanju tako mednarodne kot nacionalne korupcije. CSR Europe evropsko poslovno usmerjeno omrežje članov, ustanovljeno leta 1996 kot posledica Evropske deklaracije za gospodarstvo proti socialni izključenosti. World Business Council for Sustainable Development (WBCSD, Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj) mednarodna poslovna mreža, katere cilj je razviti tesnejše sodelovanje med gospodarstvom, vlado in vsemi drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z okoljem in trajnostnim razvojem. Med Slovenske organizacije sta Hrast & Lešnik Štefotič (2015, str. 3) uvrstili: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO, s svojimi člani inštituta; United Nations Global Compact Slovenia Organizacija Združenih narodov Global Compact Slovenija; Inštitut Ekvilib z neformalno skupino Mreža za družbeno odgovornost Slovenije. Med pomembnejše standarde in vodila družbene odgovornosti lahko po mnenju Hrast & Lešnik Štefotič (2015, str. 4) uvrščamo: standard ISO 26000:2010; Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 17

30 standard SA8000, ki obravnava predvsem odnose z zaposlenimi; standard AA1000 za področje družbeno odgovornega računovodskega poročanja; ISO (ravnanje z okoljem); ISO 9001 (kakovost); OHSAS (varnost in zdravje pri delu); vodila za mednarodna podjetja OECD; GRI (uresničevanje trajnostnega razvoja) in UN global Compact (načela na področju človekovih pravic, dela, okolja in protikorupcije). Poleg zgoraj naštetih standardov pa Fajić (2010, str. 324) dodatno navaja tudi ostale standarde: Dow Jones Sustainability Indexes (DJSI) prvi globalni indeksi, ustanovljeni leta 1999, ki spremljajo finančne učinke vodilnih svetovnih podjetij, ki stremijo k trajnostnemu razvoju. Certifikat Družini prijazno podjetje, ki zagotavlja kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke združevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenega, ki se odraža na zmanjševanju bolniških odsotnosti, fluktuacije, nezgod, povečevanju zadovoljstva, motivacije in pripadnosti. Eco-Management and Audit Scheme (EMAS), ki je namenjen spodbujanju primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivu njihovega delovanja na okolje. Pomeni pa tudi priložnost za pozitivno promocijo podobe podjetja pri kupcih, dobaviteljih, okolici, pogodbenikih in zaposlenih. EU Eco-Label, ki je certifikacijska shema za okolju prijaznejše izdelke in storitve. FTSE4Good, namenjen merjenju učinkov podjetja, ki izpolnjujejo svetovne standarde družbene odgovornosti podjetij. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 18

31 1.3 Mednarodne organizacije za standardizacijo Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz več kot 140 držav. Ustanovljena je bila 23. februarja 1947 in izdeluje mednarodne standarde za vsa področja (zdravstveno varstvo, kmetijstvo, skoraj vse vidike tehnologije itd.). Ne izdeluje pa standardov za elektrotehniko in elektroniko (Mednarodna organizacija za standardizacijo, b. d.). ISO je neodvisna, nevladna mednarodna organizacija s članstvom 162 nacionalnih organov za standardizacijo. Preko svojih članov ISO združuje strokovnjake za izmenjavo znanj in razvijanja ustreznih mednarodnih standardov, ki podpirajo inovacije in zagotavljajo rešitve za globalne izzive na podlagi konsenza. Standard je dokument, ki določa zahteve, specifikacije, smernice ali značilnosti, ki se lahko uporabljajo dosledno, da se zagotovi, da so materiali, izdelki, postopki in storitve primerni za njihov namen. ISO je izdelal več kot mednarodnih standardov, ki jih je mogoče kupiti v trgovini ISO ali od njihovih članov (»Mednarodna organizacija za standardizacijo«[iso-ineternational Organization for Standardization], b. d.). V nadaljevanju je ISO izpostavila nekaj trenutno najbolj aktualnih standardov: ISO 9000 Quality management (Standard upravljanja kakovosti); ISO Environmental management (Standard ravnanja z okoljem); ISO 3166 Country codes (Standard državnih kod); ISO Social responsibility (Standard družbene odgovornosti); ISO Energy management (Standard upravljanja z energijo); ISO Risk management (Standard upravljanja s tveganji); ISO Food safety management (Standard vodenja varnosti živil/hrane); ISO Information security management (Standard upravljanja informacijske varnosti); ISO Occupational health and safety (Standart varstva pri delu). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 19

32 V Sloveniji smo Zakon o standardizaciji sprejeli leta V 2. členu zakona je poleg ostalih izrazov razložen tudi pomen besed standardizacije in standarda. Tako je (Malek, Škafar & Vorina, 2009, str. 3): standardizacija opredeljena kot dejavnost vzpostavljanja določil glede na dejanske ali možne težave za skupno in ponavljajočo se uporabo z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju; standard opredeljen kot dokument, ki nastane s konsenzom in ga sprejme priznani organ, ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo ter usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju. 1.4 Standard ISO 26000:2010 Standard ISO daje napotke o družbeni odgovornosti organizacijam vseh vrst, ne glede na njihovo velikost ali lokacijo. Namenjen je za uporabo na vseh področjih v organizaciji ter na ta način pomaga pri prizadevanjih, da organizacija deluje družbeno odgovorno. Uspešnost organizacije v zvezi z družbo, v kateri deluje in njen vpliv na okolje, je postal kritičen del merjenja splošne uspešnosti organizacije. Zaradi tega standard ISO določa usklajene in globalno pomembne smernice o ([»ISO 26000«and the International Integrated Reporting <IR>], b. d.): konceptu, pojmu in opredelitvi družbene odgovornosti; ozadju, trendih in značilnostih družbene odgovornosti; načelih in dobrih praksah v zvezi z družbeno odgovornostjo; temeljnih predmetih in vprašanjih družbene odgovornosti; povezovanju, izvajanju in spodbujanju družbeno odgovornega vedenja v celotni organizaciji (vizija, poslanstvo, cilji ); prepoznavnosti in sodelovanju organizacije z družbo in ostalimi deležniki; obveznostih organizacije, načinu komuniciranja in drugih zmogljivostih. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 20

33 Enako meni tudi Ekvilib inštitut, ki dodaja, da je ISO standard družbene odgovornosti, ki podaja smernice družbeno odgovornega ravnanja tako velikim kot majhnim podjetjem in organizacijam, ne glede na njihovo področje ali kraj delovanja. Standard je široko zastavljen, zajema pa področja, v katerih se lahko najdejo katerekoli vrste podjetij in organizacij (»Družbena odgovornost«[mednarodni standard družbene odgovornosti ISO Ekvilib inštitut], b. d.). Področja (glej Sliko 3), ki so opredeljena v ISO ([Mednarodni standard družbene odgovornosti ISO Ekvilib inštitut], b. d.): organizacijsko upravljanje; človekove pravice; delovne prakse; naravno okolje; poštene poslovne prakse; porabniki; vključevanje v skupnost in njen razvoj. Slika 3: Bistvene sestavine družbene odgovornosti po standardu ISO Vir: Mulej, 2012, str. 2 Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 21

34 Osnovna načela, ki naj bi jih podjetja spoštovala ([Mednarodni standard družbene odgovornosti ISO Ekvilib inštitut], b. d.): odgovornost; transparentnost; etično ravnanje; spoštovanje interesov deležnikov; spoštovanje vladavine prava; spoštovanje mednarodnih norm delovanja; spoštovanje človekovih pravic. Po mnenju»ekvilib inštituta«je namen standarda ISO ([Mednarodni standard družbene odgovornosti ISO Ekvilib inštitut], b. d.): pomagati organizacijam prispevati k trajnostnemu razvoju; organizacijam dati smernice glede družbene odgovornosti in pospeševati skupno razumevanje na področju družbene odgovornosti in dopolnjevati, ne zamenjati, druge dokumente in pobude za družbeno odgovornost. Po mnenju»evkilib inštituta«je izredno pomembno tudi, da podjetja ne pozabijo vključiti v svoje odločitve in dejavnosti vseh deležnikov, in sicer tiste, na katere podjetja vplivajo s svojim delovanjem, kot tudi deležnike, ki s svojimi dejavnostmi vplivajo na podjetje. Upoštevanje družbene odgovornosti podjetjem omogoča vplivati na (»Družbena odgovornost«[mednarodni standard družbene odgovornosti ISO Ekvilib inštitut], b. d.): doseganje konkurenčne prednosti; boljši ugled podjetja in blagovne znamke; zmožnost zadržanja dobrega kadra; pozitivni pogled investitorjev, lastnikov, donatorjev, sponzorjev in finančnih inštitucij; odnos z vlado, drugimi podjetji, mediji, dobavitelji, lokalno skupnostjo. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 22

35 2 Metoda raziskave V tem poglavju bomo opisali potek raziskave in način, kako smo se raziskave lotili. Predstavili bomo tudi vzorec raziskave in katere instrumente smo pri tem uporabili. 2.1 Potek raziskave Raziskave smo se lotili, tako da smo na začetku preučili teorijo modela odličnosti EFQM. Raziskali smo, kaj ta model je, kaj predstavlja in kako je sestavljen. Preučili smo tudi že opravljene raziskave po tem modelu. Na podlagi tega smo izdelali svoj anketni vprašalnik, ki je zajemal vseh devet načel, kot jih ta model predvideva. Nato smo se lotili iskanja podjetja, ki bi bilo v tej raziskavi pripravljeno sodelovati. Zaradi obsežnega anketnega vprašalnika smo bili s strani več podjetij zavrnjeni, nekatera pa v tej raziskavi niso uvidela smisla. V podjetju Tehnika Set, d. d., so izvedbo raziskave odobrili. Zaradi narave dela, ki ga zaposleni na podjetju opravljajo (delo na terenu in po drugih proizvodnih obratih in podjetjih), smo se z gospo Mesarič dogovorili, da bomo anketne vprašalnike dostavili njej, ona pa jih bo razdelila med zaposlene. Anketiranje se je izvajalo med 25. majem in 10. junijem Razdelili smo 85 anketnih vprašalnikov, ki so nam jih na koncu vrnili. Izmed vseh vrnjenih vprašalnikov je bilo rešenih 69. Pridobljeni podatki so predstavljali osnovo za nadaljevanje deskriptivne statistične analize, ki smo jo opravili v programu Excel. 2.2 Vzorec raziskave in uporabljeni instrumentarji Z zaprtim anketnim vprašalnikom, ki smo ga izvedli med vodstvom podjetja in zaposlenimi v podjetju Tehnika Set,d. d., smo želeli izvedeti, kako se samoocenjuje vodstvo in kako vodstvo ocenjujejo zaposleni. Kot vodstvo podjetja smo imeli v mislih direktorja družbe, odgovorne za nabavo in prodajo, ter ostale nadrejene, ki so vodje skupin ali delovnih izmen. Preostale smo uvrstili med zaposlene (delavce). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 23

36 Opravili smo ločeno anketiranje, da smo lahko v nadaljevanju izvedli primerjavo med ocenjevanjem obeh ciljnih skupin. V raziskavi je skupaj sodelovalo 69 anketirancev (toliko smo dobili izpolnjenih anket), izmed katerih je bilo 12 vodij in 57 delavcev. Med vodji je bilo vključenih 8 moških in 4 ženske, ki so imeli visokošolsko (50 %) in univerzitetno (50 %) izobrazbo. Povprečna starost je bila med od 31 do 40 let. Povprečna delovna doba v tem podjetju znaša od 16 do 25 let. Med vodji je najpogostejša izobrazba dipl. inž. strojništva (33 %), sledi un. dipl. inž. elektrotehnike (25%) ter un. dipl. gospodarskega inženirstva. Med delavci je bilo vključenih 43 moških in 14 žensk, ki so imeli srednješolsko (74 %) in poklicno ali tehniško (12 %) izobrazbo. 3 delavci (5 %) so imeli univerzitetno izobrazbo. Povprečna starost je bila od 41 do 50 let. Povprečna delovna doba v tem podjetju je od 16 do 25 let. Med delavci je najpogostejša izobrazba strojni tehnik (26 %) in elektrotehnik energetik (21 %). Nato sledijo še vodoinštalater, električar, brusilec, kmetijski tehnik itd. Anketni vprašalnik je obsegal skupno šestdeset vprašanj. Prvi del vprašalnika se je nanašal na demografijo anketirancev, drugi del pa na devet različnih načel (voditeljstvo, politika in strategija, zaposleni, partnerstva in viri, procesi, rezultati v zvezi z odjemalci, rezultati v zvezi z zaposlenimi, rezultati v zvezi z družbo, rezultati poslovanja), ki jih predvideva model odličnosti EFQM. Vsako vprašanje v posameznem sklopu smo ocenjevali z vrednostmi D, C, B in A, pri čemer se najuspešnejša podjetja svetovnega razreda uvrščajo večinoma v razred B, občasno celo v C. Vrednost D smo definirali kot nekaj, kar se še ni začelo oz. v smislu, da se ne dogaja veliko; mogoče nekaj dobrih zamisli, vendar veliko dlje od želje podjetje ni napredovalo. Vrednost C smo definirali z nekaj napredka. Nekateri znaki odražajo, da se resnično nekaj dogaja; naključnim in občasnim pregledom sledi izboljšanje; uspešno uvajanje modela (ali rezultati) na posameznih področjih. Vrednost B smo definirali kot znaten napredek. Vidni so znaki, da se je podjetje dobro lotilo vprašanja; redni in rutinski pregledi ter izboljšave; nekaj dvoma o tem, da je izvajanje; izkoriščene so vse možnosti. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 24

37 Vrednost A smo opredelili, kot da je v celoti doseženo. Odličen pristop oziroma rezultat na vseh področjih in v vseh pogledih; zgledna rešitev oziroma dosežek, težko bi bilo še kaj izboljšati. 3 Rezultati anketnega vprašalnika Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, smo izvedli raziskavo v podjetju Tehnika Set, d. d. Želeli smo izvedeti, kako delavci ocenjujejo vodstvo podjetja in kako se samoocenjuje vodstvo. Želeli smo ugotoviti tudi, ali prihaja do odstopanj med obema anketiranima skupinama. Ker je anketni vprašalnik zasnovan tako, da lahko iz njega razberemo podatke tudi o družbeni odgovornosti, nas je v nadaljevanju zanimalo tudi to. Zanimalo nas je, ali zaposleni (delavci in vodje) menijo, da je njihovo podjetje družbeno odgovorno in v katerih točkah se to najbolj odraža. Velikost vzorca anketnega vprašalnika je 69 oseb (N=69). Najprej bomo prikazali osnovne podatke, ki predstavljajo prvi sklop analize. V tem sklopu vprašanj bomo prikazali skupno analizo, ki predstavlja vse zajete anketirance, ne glede na status v podjetju. V nadaljevanju pa bomo analizo izvedli ločeno (delavci in vodstvo). Na sliki 4 lahko zaznamo razmerje med spoloma anketirancev. V raziskavo je bilo zajetih več moških kot žensk, in sicer je bilo 74 % moških in 26 % žensk. Slika 4: Razdelitev anketirancev po spolu Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 25

38 Slika 5 nam prikazuje razdelitev anketirancev po starosti. Kot je razvidno iz slike, smo v anketo zajeli vse starostne skupine. Največ anketiranih je bilo starih let, pri čemer najbolj izstopa četrta starostna skupina, v kateri so anketiranci stari let. Teh je bilo 30,4 %, s 26,1 % pa jim sledi starostna skupina let Slika 5: Razdelitev anketirancev po starosti Deskriptivna statistična analiza odgovorov na vprašanje o starosti anketirancev je zajela minimalno vrednost 1 (21 30 let) in maksimalno vrednost 5 (nad 60 let). Aritmetična sredina odgovorov je znašala 2,6; iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (31 40 let ali let). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,97. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,63, 3,57]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 5 (nad 60 let), kar je razvidno tudi iz slike 5. Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,95. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 26

39 Slika 6: Izobrazba anketirancev S pomočjo tretjega vprašanja smo želeli izvedeti, kolikšna je najvišja dosežena izobrazba anketirancev. Iz slike 6 lahko razberemo, da jih ima največ zaključeno poklicno šolo (60,9 % ter štiriletno srednjo šolo in gimnazijo (17,4 %). Sledijo anketiranci z univerzitetno izobrazbo (13 %) in anketiranci, ki imajo visokošolsko izobrazbo (8,7 %). V splošnem so na anketo odgovarjali anketiranci, ki imajo zaključeno poklicno šolo. Ker gre za opisno spremenljivko, deskriptivne statistične analize nismo naredili. Slika 7: Delovna doba anketirancev Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 27

40 Iz slike 7 je razvidno, da ima večina anketirancev kar nekaj delovne dobe. Največ je takšnih, ki imajo 1 5 let delovne dobe in let (26,1 %). Sledi jim druga skupina, ki ima 6 15 let in let delovne dobe (17,4 %). Tretja skupina pa so anketiranci, ki imajo let delovne dobe (13 %). Anketirancev, ki bi imeli več kot 40 let delovne dobe, ni bilo. Deskriptivna statistična analiza odgovorov na vprašanje o delovni dobi anketirancev je zajela minimalno vrednost 1 (1-5 let) in maksimalno vrednost 6 (nad 40 let). Aritmetična sredina odgovorov je znašala 3; iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 3 (16-25 let). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 1,29. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,71, 4,29]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 6 (nad 40 let). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 1,68. V nadaljevanju smo anketirance razdelili glede na njihov status v podjetju, saj smo na podlagi tega izvedli primerjalno analizo med ocenjevanjem delavcev in samoocenjevanjem vodstva. Vsa nadaljnja analiza tako temelji na primerjavi (ločeno) med delavci in vodstvom, kar smo tudi grafično prikazali. Prav tako je deskriptivna statistična analiza odgovorov na vsa vprašanja v nadaljevanju (vseh devet načel) zajemala minimalno vrednost 1 (D - se še ni začelo) in maksimalno vrednost 4 (A - v celoti doseženo). Spodnja slika 8 prikazuje status anketirancev v izbranem podjetju. Iz slike je razvidno, da je bilo v analizo vključenih 17 % nadrejenih (vodij) in 83 % delavcev. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 28

41 Slika 8: Status anketiranca v podjetju 3.1 Voditeljstvo V tem poglavju smo ocenjevali, kakšno vlogo ima vodstvo na najvišjem položaju pri oblikovanju jasnega namena, vrednot o kakovosti ter ciljih podjetja. Zanimalo nas je tudi, kako vse vodje te vrednote sporočajo in zagovarjajo. Na začetku nas je zanimalo, ali je vodstvo osebno vključeno in ima pomembno vlogo pri oblikovanju strategije v podjetju ter zagotavlja uvajanje sodobnih sistemov za upravljanje podjetja, ki dajejo trajne in vedno boljše rezultate. Iz slike 9 je razvidno, da vodstvo s 50 % meni, da so znatno napredovali pri oblikovanju strategije in določanju jasnih ciljev podjetja; 25 % jih meni, da opažajo nekaj napredka na tem področju; 25 % preostalih vodij prav tako ocenjuje, da se vodstvo v celoti vključuje v oblikovanje strategije in jasno zastavljenih ciljev. Delavci so s 68,4 % ocenili, da je nekaj znakov, ki nakazujejo, da se v podjetju resnično nekaj dogaja. 21,1 % anketiranih delavcev ocenjuje, da se odražajo vidni znaki izboljšanja na tem področju, medtem ko nekateri, z 10,5 odstotka, ocenjujejo, da se vodstvo ne vključuje v oblikovanje strategije. Menijo, da nekaj zamisli je, več napredka pa ni. Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 3, iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 3 (B - znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,24. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 29

42 Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,76; 3,24]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 (D - se še ni začelo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,06. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,1, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C - nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,42. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,68; 2,521], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B - znaten napredek in A - v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,17. Slika 9: Vključevanje vodstva pri oblikovanju strategije in ciljev podjetja Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali vodstvo poudarja vrednote svojega podjetja, ali so vrednote široko sprejete ter ali se izvajajo v celotnem podjetju. Slika 10 prikazuje, da vodstvo (s 50 %) ocenjuje znaten napredek, medtem ko 25 % meni, da nekaj napredka je, saj se že odražajo nekateri rezultati, 25 % pa jih meni, da ne poudarjajo svojih vrednot oziroma, da zamisli so, vendar dlje od tega niso napredovali. Zanimivo je, da delavci s 68,4 % ocenjujejo, da se na tem področju resnično nekaj dogaja. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 30

43 Menijo, da vodstvo uspešno poudarja vrednote podjetja, prav tako izvajajo s tem povezane aktivnosti. 21,1 % delavcev ocenjuje, da je znaten napredek na tem področju, medtem ko 10,5 % delavcev meni, da se na tem področju še ni zgodilo nič. Slika 10: Poudarjanje vrednot podjetja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,28. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,79; 2,53]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,08. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,1, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,42. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,68; 2,52], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,17. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 31

44 Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali so vodje dostopni svojim zaposlenim v podjetju in se aktivno vključujejo v pravočasno in pozitivno izrekanje priznanja posameznikom in timom za njihove napore. Kot prikazuje slika 11, je vodstvo s 50 % ocenilo, da uspešno uvajajo spremembe v smislu pohval in nagrad, menijo tudi, da so vedno na voljo zaposlenim. 25 % jih meni, da se že odražajo rezultati pohval, prav tako jih 25 % meni, da imajo odličen pristop, saj bi bilo dosežek težko preseči. Slika 11: Vključevanje vodstva pri izrekanju pohval zaposlenim Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,28. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,47; 3,03]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,08. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,7, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo in C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,55. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 32

45 Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,15; 2,25], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,17. Slika 12: Obvladovanje konfliktnih situacij Pri četrtem vprašanju smo želeli izvedeti, ali vodstvo s svojim zgledom in dejanji preprečuje nastanek konfliktnih situacij v podjetju in obvladuje posameznike v konfliktnih situacijah. Iz slike 12 je razvidno, da vodstvo (50 %) meni, da so naredili znaten napredek na tem področju. Vodstvo izvaja rutinske preglede in stremi k zmanjševanju konfliktnih situacij. 25 % jih meni, da na tem področju ne naredijo dovolj, preostalih 25 % pa meni, da zaradi naključnih pregledov zmanjšujejo konfliktne situacije. Delavci v primerjavi z vodstvom z 63,2 % menijo, da se odraža kar nekaj napredka v reševanju in zmanjšanju konfliktnih situacij. 21,1 % jih meni, da vodstvo naredi bolj malo (premalo) za reševanje konfliktnih situacij; nekateri z 10,5 % menijo, da so znatno napredovali; 5,2 % delavcev pa meni, da so konfliktne situacije v celoti obvladovane. Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,29. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 33

46 Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,96; 2,54]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,08. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,55. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,45; 2,25], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,3. Slika 13: Prizadevanja za stike z odjemalci, dobavitelji in drugimi Pri petem vprašanju nas je zanimalo, ali si vodstvo prizadeva za stike z odjemalci, dobavitelji in drugimi zunaj podjetja ter se aktivno vključuje v promoviranje partnerstev. Kot prikazuje slika 13, je razvidno, da je vodstvo razdvojeno; 50 % jih meni, da si vodstvo podjetja ne prizadeva s stiki drugih deležnikov, medtem ko preostali menijo, da so nekoliko napredovali. 73,7 % delavcev meni, da vodstvo nekoliko napreduje, saj si na nekaterih področjih močno prizadeva za promoviranje partnerstev. 15,7 % je opazilo znaten napredek, medtem ko nekateri s 5,3 % menijo, da si vodstvo ne prizadeva za stike in promoviranje, enak delež pa jih meni, da si vodstvo zelo prizadeva za stike in promoviranje partnerstev. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 34

47 Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,5 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D- se še ni začelo ali C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,17. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,33; 1,67]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,09. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,46. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,74; 2,66], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,21. Slika 14: Upoštevanje načel profesionalnosti Pri zadnjem vprašanju tega sklopa nas je zanimalo, ali vodstvo upošteva načela profesionalnosti in kadruje le v skladu z njihovimi potrebami. Iz slike 14 je razvidno, da vodstvo v 50 % meni, da uspešno kadrujejo po načelu profesionalnosti; 25 % v tem vidi znaten napredek, 25 % pa jih meni, da bolje kot poslujejo po načelu profesionalnosti, ne bi mogli. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 35

48 Delavci so s 63,2 odstotkoma ocenili, da vodstvo uspešno kadruje po načelu profesionalnosti, medtem ko se 26,3 % anketiranih s tem ne strinja. Menijo namreč, da vodstvo sicer ima nekatere ideje, vendar še jih niso realizirali. 1,5 % je takšnih, ki menijo, da je vodstvo pri upoštevanju načel znatno napredovalo in skladno s tem kadruje. Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka in B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,34. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,41; 3,09]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,11. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,8, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,44. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,36; 2,24], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0, Politika in strategija Ker odlična podjetja razvijajo svoje poslanstvo in vizijo z razvijanjem strategije, smo v tem sklopu vprašanj želeli izvedeti, kako podjetje v celotno strategijo in aktivnosti načrtovanja vključuje svoje vrednote, cilje, načrte, politiko in procese. Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali so v podjetju načrti na najvišji ravni usklajeni z realnimi in dosegljivimi načrti na ravni izvajalcev. Kot prikazuje spodnja slika 15, so delavci in vodje podobnega mnenja. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 36

49 Vodstvo s 75 % in delavci z 78,9 % ocenjujejo, da je na tem področju nek napredek. To pomeni, da se odražajo nekateri znaki, da se nekaj dogaja, saj uspešno uvajajo usklajevanje med realnimi in dosegljivimi načrti. Prav tako so vodstvo s 25 % in delavci z 21,1 % ocenili, da na tem področju opažajo znaten napredek. Slika 15: Raven usklajevanja z realnimi in dosegljivimi načrti Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka in B znaten napredek), kar jasno prikazuje tudi slika 15. Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,20. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,05; 2,45]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,04. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (B znaten napredek ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,32. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,88; 2,52], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,09. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 37

50 Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje izbira, prepoznava, razume in predvideva potrebe ter pričakovanja odjemalcev, zaposlenih, partnerjev, družbe, delničarjev in te podatke vključuje v oblikovanje lastnih ciljev in strategije. Vodstvo s 50 % ocenjuje (glej sliko 16), da so napredovali na področju vključevanja zaposlenih in partnerjev družbe pri oblikovanju ciljev in strategij. Pri tem so jih podprli tudi delavci, ki vodstvo s 63,2 odstotkoma ocenjujejo enako. Delavci so 26,2 odstotkoma ocenili, da vodstvo znatno napreduje v vključevanju zaposlenih in ostalih deležnikov, medtem ko vodstvo ni takšnega mnenja. Razlika se kaže tudi v tem, da vodstvo s 25 % ocenjuje, da na tem področju niso naredili ničesar oziroma da so v celoti dosegli vključevanje zaposlenih v oblikovanje ciljev in strategij podjetja, zaposleni pa ocenjujejo enako, vendar le s 5,3 %. Slika 16: Vključevanje deležnikov pri oblikovanju ciljev in strategij Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka in B znaten napredek).. Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,9; 2,6]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,12. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 38

51 Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,3, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (B znaten napredek ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,49. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,81; 2,79], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,24. Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje pri zastavljanju svojih ciljev izvaja medsebojno primerjavo z drugimi podjetji in to upošteva pri oblikovanju ciljev. Vodstvo s 75 % ocenjuje, da so napredovali v smislu uspešnega uvajanja medsebojne primerjave ciljev z drugimi podjetji. Četrtina oziroma 25 % vodstva pa ocenjuje, da nekaj idej sicer imajo, vendar je za zdaj ostalo samo pri njih. Delavci so s 52,6 % ocenili, da je vodstvo in podjetje napredovalo; 15,8 %jih je ocenilo, da niso opazili nekega napredka oziroma se še ne izvaja; 31,6 %delavcev pa ocenjuje, da so znatno napredovali. Napredovali pa so predvsem v iskanju novih rešitev, rutinskih pregledih in izrabljanju vseh ponujenih možnosti. Slika 17: Izvajanje medsebojne primerjave z drugimi podjetji Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 39

52 Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,6; 1,9]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,22. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (B znaten napredek ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,51. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,69; 2,71], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,26. Pri četrtem vprašanju nas je zanimalo, ali lahko večina oseb našteje cilje podjetja, ki se nanašajo na njihovo dejavnost, ter ali na njihovem področju poznajo načrte za doseganje teh ciljev. Slika 18 prikazuje, da 50 % vodstva ocenjuje, da so napredovali v tem, da zaposleni poznajo cilje in načrte podjetja. 25 % jih ocenjuje, da so na tem področju naredili premalo oz. še niso začeli, enak %pa jih ocenjuje, da so napravili znaten napredek. Delavci v 68,4 % ocenjujejo, da so opazili kar nekaj napredka pri poznavanju ciljev in načrtov podjetja; 10,5 %jih ocenjuje, da se na tem področju delali premalo; 2,1 %pa jih ocenjuje, da so znatno napredovali. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 40

53 Slika 18: Poznavanje ciljev in dejavnosti podjetja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka).. Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,24. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,76; 2,24]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,06. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,1, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (B znaten napredek ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,42. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,68; 2,52], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,17. Pri petem vprašanju nas je zanimalo, ali so strateški cilji in vrednote podjetja popolnoma podprti z njihovo politiko, načrti, cilji in z dodeljevanjem sredstev. Vodstvo je v 75 % ocenilo, da njihovi strateški cilji in vrednote podjetja niso dovolj podprti z njihovo politiko, načrti in cilji. Četrtina vodstva oziroma 25 % pa ocenjuje, da so v celoti dosegli podprtost strateških ciljev z njihovo politiko in načrti. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 41

54 Delavci v 36,8 % ocenjujejo, da se na področju strateških ciljev in podprtostjo z njihovo politiko še ni zgodilo nič, saj od ideje naprej niso napredovali. Enako (v 36,8 %) ocenjujejo tudi, so opazili nekaj napredka, medtem ko jih 26,4 % ocenjuje, da opažajo znaten napredek. Slika 19: Podprtost ciljev s politiko, načrti in cilji podjetja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,45. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,3; 2,2]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,2. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,9, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,59. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,31; 2,49], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,35. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 42

55 Pri šestem vprašanju nas je zanimalo, ali obstajajo dobri dokazi, da je podjetje sposobno spoznati, kdaj mora spremeniti svojo strategijo, politiko, trge in ponudbo ter ima za to izdelane metode, tudi če bi zamenjali generalnega direktorja. Iz slike 20 je razvidno, da je vodstvo podjetja glede tega vprašanja razdvojeno. 50 % jih je ocenilo, da ni dovolj dobrih dokazov, ki bi dokazovali, da je podjetje sposobno spoznati, kdaj bi morali spremeniti strategijo. Prav tako ocenjujejo, da ne bi imeli dovršenih metod, če bi morali zamenjati direktorja. 25 % jih ocenjuje, da nek napredek na tem področju obstaja, prav tako jih 25 % ocenjuje, da so znatno napredovali. Delavci so z enakim deležem, 36,8 %, ocenili, da podjetje glede sposobnosti spreminjanja strategije podjetja še niso začeli, prav tako ocenjujejo, da ne nekega napredka ne zaznavajo. 21,1 % delavcev vidi znaten napredek, medtem ko jih 5,3 % ocenjuje, da so v celoti sposobni in pripravljeni. Slika 20: Sposobnost spoznavanja morebitnih sprememb Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka).. Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,29. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,46; 2,04]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,08. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 43

56 Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,9, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,67. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,23; 2,57], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0, Zaposleni V tem sklopu nas je zanimalo, kako podjetje upravlja, razvija in sprošča znanje ter celoten potencial svojih zaposlenih na ravni posameznika, skupin in celotne organizacije, ter kako te aktivnosti načrtuje v podporo svoji politiki in strategiji ter učinkovitemu delovanju svojih procesov. Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali so zaposleni v podjetju usmerjeni v procese, ki bi pripevali k napredovanju pri delu ter ali število in napredovanje zaposlenih v podjetju prilagajajo potrebam, izhajajoč iz strateških načrtov in ciljev. Iz slike 21 je razvidno, da je vodstvo s 50 % razdvojeno med tem, da nekateri ocenjujejo, da ne prilagajajo napredovanj na podlagi potreb podjetja, sočasno pa druga polovica ocenjuje, da so znatno napredovali. Delavci so v 57,9 % ocenili, da nek napredek je; 26,3 % jih ocenjuje, da na tem področju ni narejenega ničesar; 15,8 % pa ocenjuje, da je opazen znaten napredek. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 44

57 Slika 21: Usmerjenost zaposlenih v procese podjetja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka).. Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,65; 2,35]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,12. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,9, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,48. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,42; 2,38], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,23. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali se v podjetju za komuniciranje z zaposlenimi vzpostavlja dvosmerna komunikacija. Ob tem smo ugotavljali tudi, ali bi se zaposleni strinjali, da so dobro obveščeni in da njihova mnenja upoštevajo. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 45

58 Slika 22 prikazuje zanimivo situacijo, saj 75 % vodstva ocenjuje, da v njihovem podjetju ne poteka dvosmerna komunikacija, medtem ko jih 25 % ocenjuje, da komunikacija v celoti poteka dvosmerno. Delavci so s 26,3 % ocenili, da komunikacija ne poteka dvosmerno; 63,2 %jih je ocenilo, da nek napredek je; 1,5 % pa ocenjuje, da so znatno napredovali. Slika 22: Komunikacija med zaposlenimi Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka).. Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,50. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,25; 2,25]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten naprede in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,25. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,8, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,44. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,36; 2,24], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,20. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 46

59 Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje preverja dojemanje podjetja pri zaposlenih ter ali te rezultate uporablja za izboljšave v podjetju. Pri tem vprašanju, kot je razvidno na sliki 23, so vodstvo in delavci podali skoraj enako oceno. Vodstvo v 50 % in delavci v 42,1 odstotku ocenjujejo, da ne uporabljajo rezultatov za izboljšave v podjetju. Prav tako 50 % vodstva in 47,4 % delavcev ocenjuje, da je podjetje napredovalo pri uporabi rezultatov. 10,5 % delavcev pa vidi znaten napredek pri uporabljanju rezultatov za izboljšave v podjetju. Slika 23: Preverjanje podjetja pri zaposlenih Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,5 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka).. Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,29. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,21; 1,79]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten naprede in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,07. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,7, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,49. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 47

60 Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,21; 2,19], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,24. V četrtem vprašanju nas je zanimalo, ali vodstvo podjetja načrtuje in izvaja programe usposabljanja zaposlenih skladno z načrtovanimi cilji in potrebami podjetja ter ali učinkovitost teh usposabljanj nadzoruje. Iz slike 24 je razvidno, da tako delavci v 57,9 % in vodstvo s 50 % ocenjujejo, da napredek je. 25 % vodstva ocenjuje, da še niso začeli izvajati programov usposabljanja zaposlenih, medtem ko jih enak ocenjuje, da so že v celoti izvedli načrtovanje in izvajanje programov za usposabljanja zaposlenih. 15,8 % delavcev se s tem ne strinja, saj ocenjujejo, da vodstvo na tem področju še sploh ni začelo delati, medtem ko jih 26,3 % ocenjuje, da so na tem področju znatno napredovali. Slika 24: Usposabljanje zaposlenih Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,38. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,87; 2,63]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 48

61 Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,14. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,1, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,48. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,62; 2,58], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (CD se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,23. Pri petem vprašanju smo ugotavljali, ali vodstvo podjetja ob napredku zaposlenih, ki so bili deležni usposabljanj, poskrbi, da ti zaposleni tudi napredujejo na ustrezno delovno mesto in tako pridobijo nove odgovornosti. Kot prikazuje slika 25, je vodstvo v 50 % ocenilo, da so napredovali, saj delavce, ki so bili deležni usposabljanj, poskusijo premestiti na ustrezno delovno mesto. 25 % jih ocenjuje, da na tem področju niso naredili prav veliko, medtem ko jih 25 % ocenjuje, da v celoti zagotavljajo premestitev delavcev na ustrezno delovno mesto. 36,8 % delavcev je ocenilo, da sploh niso deležni ustreznih napredovanj oziroma da so na tem področju opazili nekaj napredka. 26,4 % pa jih ocenjuje, da so znatno napredovali, saj se vodstvo trudi uskladiti dodatna usposabljanja z ustreznim delovnim mestom. Slika 25: Napredovanje zaposlenih Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 49

62 Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,38. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,87; 2,63]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,14. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,1, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,59. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,31; 2,49], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,35. Pri zadnjem vprašanju tega sklopa nas je zanimalo, ali vodstvo v proces opredeljevanja ciljev vključuje zaposlene in njihove ideje ter ali podjetje predloge in ideje zaposlenih vpeljuje v obstoječe poslovne procese za namen bolj kakovostnih delovnih procesov. Vodstvo je v 75 % ocenilo, da so naredili nekaj napredka na tem področju, medtem ko jih 25 % meni, da so znatno napredovali. Delavci so ocenili manj enotno, saj jih 31,6 % ocenjuje, da jih vodstvo še ni začelo vključevati v procese podjetja; 52,6 % jih ocenjuje, da je nekaj napredka, medtem ko jih 15,8 % ocenjuje, da so znatno napredovali. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 50

63 Slika 26: Vključevanje idej in predlogov zaposlenih v procese Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,1; 2,4]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,8, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,51. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,29; 2,31], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,26. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 51

64 3.4 Partnerstva in viri V tem poglavju nas je zanimalo, ali podjetje načrtuje in upravlja s partnerji in viri v podporo svoji politiki in strategiji tako za uspešno izvajanje svojih procesov kakor tudi za zagotavljanje znanja in intelektualne lastnine. Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje skozi partnerstvo z dobavitelji, distributerji in drugimi partnerji prepoznava in ustvarja dodatne priložnosti na področju lastnih produktov. Iz slike 27 je razvidno, da 78,9 % delavcev ocenjuje, da so napredovali pri ustvarjanju dodatnih priložnosti za lastne produkte, medtem ko se s tem strinja samo 25 % vodstva. 50 % vodstva ocenjuje, da premalo ali skoraj nič ne naredijo na področju dodatnega ustvarjanja lastnega produkta. 10,5 % delavcev ocenjuje enako. Prav tako 10,6 % delavcev in 25 % vodstva ocenjuje, da so znatno napredovali v izboljševanju lastnih produktov. Slika 27: Prepoznavanje in ustvarjanje dodatnih priložnosti Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,34. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,41; 2,09]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in napredek in A v celoti doseženo). 4 (B znaten Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 52

65 Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,11. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,65; 2,35], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,12. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje pri oblikovanju svoje celotne strategije uspešno izkorišča partnerstvo z dobavitelji, distributerji ter drugimi partnerji. Kot prikazuje slika 28, 75 % vodstva in 63,2 % delavcev ocenjuje, da so nekoliko napredovali pri oblikovanju svoje strategije v sodelovanju s svojimi dobavitelji, distributerji in ostalimi. 25 % vodstva ocenjuje, da teh možnosti še niso izkoristili oziroma uporabili, medtem ko tako ocenjuje 5,2 % delavcev. 31,6 % delavcev ocenjuje, da podjetje svoja partnerstva in udeležence kar uspešno vključuje v svojo strategijo. Slika 28: Uporaba partnerstva za oblikovanje strategije podjetja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,20. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 53

66 Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,55; 1,95]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,04. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,3, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,41. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,89; 2,71], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,17. Pri tretjem vprašanju smo želeli izvedeti, ali podjetje zagotavlja, da so vse bistvene informacije o njihovih partnerjih, vključno z odjemalci, zanesljive in ažurne. Iz slike 29 je razvidno, da 75 % vodstva in 63,2 % delavcev podobno ocenjuje, da je nekaj napredka. 25 % vodstva in 26,3 % delavcev pa ocenjuje, da je opažajo znaten napredek, medtem ko se 10,5 % delavcev s tem ne strinja, saj ocenjujejo, da se na tem področju ni zgodilo še ničesar. Slika 29: Zagotavljanje bistvenih informacij Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 54

67 Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,1; 2,4]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,44. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,76; 2,64], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,2. Pri četrtem vprašanju smo želeli ugotoviti, ali podjetje zagotavlja, da so vse bistvene informacije o njihovih partnerjih, vključno z odjemalci, hitro dosegljive in jih vse pooblaščeno osebje z lahkoto uporablja v primerih, ko je to smiselno. Kot je razvidno iz slike 30, so vodstvo in delavci ocenili podobno. 25 % vodstva in 21,1 % delavcev ocenjuje, da podjetje kot takšno ne zagotavlja dovolj informacij, ki so bistvene za poslovanje podjetja. 50 % vodstva in 47,4 % delavcev ocenjuje, da so nekoliko napredovali predvsem v smislu uspešnega uvajanja nekaterih modelov, ki prispevajo k izboljšanju pridobivanja potrebnih informacij. 25 % vodstva in 26,2 % delavcev ocenjuje, da so znatno napredovali, saj je le malo dvoma o tem, da so izkoristili vse možnosti. 5,3 % delavcev pa ocenjuje, da imajo v celoti zagotovljene vse potrebne informacije. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 55

68 Slika 30: Dostopnost informacij o partnerjih in odjemalcih Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,24. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,76; 2,24]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,06. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,61. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,59; 2,81], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,37. Pri petem vprašanju smo želeli ugotoviti, ali podjetje svoja osnovna in obratna sredstva, kot so zgradbe, oprema, material in zaloge, upravlja in stalno izboljšuje v svojo korist in v skladu s strateškimi cilji. Spodnja slika 31 prikazuje, da 50 % vodstva in 57,9 % delavcev ocenjuje, da so nekoliko napredovali na področju izboljševanja njihovih osnovnih in obratnih sredstev. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 56

69 50 % vodstva in 36,8 % delavcev ocenjuje podobno, in sicer, da so opazili znaten napredek, saj se delovanje podjetja izboljšuje. 5,3 % delavcev pa ocenjuje, da so v celoti zadovoljili svoja pričakovanja s strateškimi cilji. Slika 31: Upravljanje osnovnih in obratnih sredstev podjetja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,5 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,17. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,33; 2,67]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,03. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,5, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,45. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [2,05; 2,95], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,2. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 57

70 Pri zadnjem, šestem vprašanju, nas je zanimalo, ali obstaja rutinski način zagotavljanja razvoja in upravljanja ter optimalne uporabe intelektualne lastnine in znanja za doseganje konkurenčne prednosti na področju svojih produktov. Kot prikazuje slika 32, je 75 % vodstva ocenilo, da so opazili nekaj napredka v razvoju konkurenčnosti njihovih produktov, 25 % pa jih ocenjuje, da so na tem področju znatno napredovali. 21,1 % delavcev ocenjuje, da se na tem področju ni zgodilo nič oziroma se še ni začelo; 47,3 % jih ocenjuje, da opažajo napredek; 31,6 % pa jih ocenjuje, da opažajo znaten napredek. Slika 32: Rutinski način zagotavljanja razvoja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,1; 2,4]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,1, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,54. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,56; 2,64], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 58

71 Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0, Procesi V tem sklopu nas je zanimalo, kako podjetje snuje, upravlja in izboljšuje svoje procese, da bi v celoti zadovoljilo odjemalce in druge udeležence ter zanje ustvarjalo višjo vrednost. Pri prvem vprašanju smo želeli izvedeti, ali ima podjetje sistem, ki zagotavlja, da vse dejavnosti, ki so potrebne za proizvodnjo, delujejo v skladu s predpisanimi standardi ali zahtevami (ISO 9000 in ISO 14000). Kot prikazuje slika 32, vodstvo v 75 % ocenjuje, da so pri poslovanju v skladu s predpisanimi standardi in zahtevami znatno napredovali. 25 % vodstva ocenjuje, da so res opazili nekaj napredka. Delavci so ocenili zelo različno: 5,3 % jih ocenjuje, da ne delajo oziroma poslujejo v skladu s predpisanimi standardi in zahtevami; 36,8 % jih ocenjuje, da so napredovali; 42,1 % jih ocenjuje, da so znatno napredovali, medtem ko jih 15,8 % ocenjuje, da je njihovo poslovanje v celoti v skladu s predpisanimi standardi in zahtevami. Slika 33: Delovanje podjetja v skladu s predpisanimi standardi in zahtevami Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 59

72 Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,6; 2,9]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,7, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,6. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [2,1; 3,3], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 (D se še ni začelo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,36. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali ima podjetje temeljit in iznajdljiv sistem ter postopek odzivanja na povpraševanje, tako da zagotavlja, da bodo zahteve odjemalcev pravočasno prenesene v ponudbo novih proizvodov. Iz slike 34 je razvidno, da 50 % vodstva ocenjuje, da so opazili nekaj napredka pri odzivanju na povpraševanje. 25 % jih ocenjuje, da so znatno napredovali, medtem ko jih enak delež ocenjuje, da v večini oziroma v celoti izvajajo ponudbo novih izdelkov na podlagi aktivnega povpraševanja. 47,3 % delavcev jih ocenjuje, da so opazili nekaj napredka, medtem ko jih skoraj enako ocenjuje znaten napredek. 5,3 % delavcev je ocenilo, da se na tem področju ne izvaja ničesar. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 60

73 Slika 34: Odzivnost na povpraševanje novih produktov Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,29. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,46; 3,04]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,08. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,4, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,45. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,95; 2,85], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,2. Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, podjetje vzpostavlja proces stalnega izboljševanja, ki temelji na internem in zunanjem ugotavljanju potreb odjemalcev, prepoznavanju priložnosti in nevarnosti ter zunanji primerjavi z drugimi podjetji. Kot prikazuje slika 35, vodstvo v 25 % ocenjuje, da ne izvajajo procesa, ki bi zagotavljal izboljševanje podjetja ali potrebe odjemalcev. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 61

74 Prav tako ocenjujejo, da se ne primerjajo z drugimi podjetji. 50 % jih ocenjuje, da so na tem področju nekoliko napredovali, medtem ko jih 25 % ocenjuje, da znatno napredovali. 73,7 % delavcev je ocenilo, da so opazili nekaj napredka, medtem ko jih 26,3 % ocenjuje, da so opazili znaten napredek. Slika 35: Proces stalnega izboljševanja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,24. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,76; 2,24]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,06. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,3, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,33. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,97; 2,63], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,11. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 62

75 Pri četrtem vprašanju nas je zanimalo, ali ima podjetje izdelano temeljito in rutinsko metodo, da s presojo ali kako drugače ugotavlja, ali so sistemi, s pomočjo katerih se izvajajo in obvladujejo aktivnosti, dobro uvedeni in uspešni. Slika 36 prikazuje, da 75 % vodstva ocenjuje, da so napredovali pri presojanju njihovih aktivnosti, 25 % pa jih ocenjuje, da so na tem področju zelo napredovali. 5,3 % delavcev ocenjuje, da sploh niso opazili metod ali presoj, s katerimi bi ugotavljali svojo ustreznost ali uspešnost. 57,9 % jih ocenjuje, da so opazili nekaj napredka, medtem ko 36,8 % ocenjuje znaten napredek. Slika 36: Prisotnost temeljitih in rutinskih metod Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,1; 2,4]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,3, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,43. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 63

76 Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,88; 2,73], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,18. Pri petem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje zagotavlja, da se presoje in njihovi rezultati vedno uporabljajo za izboljšanje sistemov tako, da odpravljajo vzroke in s tem preprečijo ponovitev problema. Kot je razvidno iz slike 37, 75 % vodstva ocenjuje, da so nekoliko napredovali v tem, da si z rezultati, ki jih pridobijo s pomočjo presoje, pomagajo pri odpravljanju težav in izboljšanju poslovanja podjetja. 25 % jih ocenjuje, da so na tem področju znatno napredovali. 5,5 % delavcev je ocenilo, da rezultatov presoj ne izkoriščajo dobro, z enakim deležem pa ocenjujejo, da te rezultate odlično izkoristijo. 42,1 % delavcev ocenjuje, da je opažajo nekaj napredka, medtem ko jih 47,3 % ocenjuje, da so opazili znaten napredek. Slika 37: Presoje kot orodje za izboljšave Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 64

77 Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,1; 2,4]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,5, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,51. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,99; 3,01], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,26. Pri zadnjem, šestem vprašanju, smo ugotavljali, ali so podporne dejavnosti (računovodstvo, IT, odprema, obdelava podatkov, kadrovska in pravna služba, tajništvo) dokumentirane in jih obvladujejo ter stalno izboljšujejo najmanj v tolikšni meri kot glavne proizvodne dejavnosti. Iz slike 38 je razvidno, da 50 % vodstva ocenjuje, da so v podpornih dejavnostih nekoliko napredovali, medtem ko jih 50 % ocenjuje, da so znatno napredovali na področju izkoriščanja podpornih dejavnosti ter tako izboljšali poslovanje podjetja. Med delavci jih 63,1 % prav tako ocenjuje, da so opazili znaten napredek v izkoriščanju podpornih dejavnosti; 31,6 % jih ocenjuje, da opažajo le nekaj napredka; 5,3 % jih ocenjuje, da na tem področju ni bilo še ničesar narejenega. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 65

78 Slika 38: Podporne dejavnosti kot instrument za izboljšanje poslovanja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,5 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,17. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,33; 2,67]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,03. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,6, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,45. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [2,15; 3,05], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,2. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 66

79 3.6 Rezultati v zvezi z odjemalci V tem sklopu so nas zanimale ravni in gibanja zadovoljstva vseh zaposlenih v podjetju. Spraševali smo po dojemanju zaposlenih, ki ga je mogoče ugotoviti s pomočjo ankete ciljnih skupin. Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje vrednoti svoje obvladovanje odnosov z odjemalci z ustreznimi merili, ki napovedujejo gibanje, ali vplivajo na zadovoljstvo in zvestobo odjemalcev, kot so na primer točnost in pravočasnost odziva, vrnjeno blago, izgubljeni odjemalci, pridobivanje novih odjemalcev, garancijski zahtevki, pritožbe, pohvale itd. Kot prikazuje slika 39, 50 % vodstva ocenjuje, da so nekoliko napredovali na področju zadovoljstva njihovih odjemalcev, 50 % pa jih ocenjuje, da so znatno napredovali, saj se zelo trudijo, da bi zagotavljali pravočasno odpremo, zahtevano kvaliteto, ustrezen odzivni čas itd. Med delavci jih 47,4 % ocenjuje, da so opazili nekaj napredka; 42,1 % jih ocenjuje, da so opazili znaten napredek; 10,5 % pa ne opaža nobene aktivnosti, ki bi kazala na kakršno koli izboljšanje v odnosu z dobavitelji. Slika 39: Obvladovanje odnosov z odjemalci Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,5 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,17. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 67

80 Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,33; 2,67]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,03. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,3, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,49. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,81; 2,79], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,24. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali lahko prikažejo, da so rezultati notranjih meril podjetja, ki se nanašajo na zadovoljstvo in zvestobo odjemalcev, primerljivi oziroma boljši od neposredne konkurence ali enakovrednih podjetij. Kot prikazuje slika 40, vodstvo v 50 % ocenjuje, da so nekoliko napredovali v primerjanju rezultatov drugih podjetij; 25 % jih ocenjuje, da se ne morejo primerjati z drugimi podjetji; 25 % pa meni, da so zelo napredovali na področju raziskav o zadovoljstvu njihovih odjemalcev. Med delavci je 78,9 % delavcev ocenilo, da zaznavajo nekaj napredka, medtem ko jih 21,1 % opaža znaten napredek. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 68

81 Slika 40: Primerljivost rezultatov v zvezi z odjemalci Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,24. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,76; 2,24]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,06. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,31. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,89; 2,51], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,09. Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje redno anketira svoje odjemalce, da bi ugotovili njihovo zadovoljstvo z njihovimi proizvodi ter ali so vzpostavili popolno ustreznost in pokritost parametrov, ki jih meri za ugotavljanje zadovoljstva in zvestobe odjemalcev. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 69

82 Iz slike 41 je razvidno, da vodstvo v 50 % ocenjuje, da so znatno napredovali v anketiranju njihovih odjemalcev v zvezi z zadovoljstvom. 25 % jih ocenjuje, da so nekoliko napredovali; 25 % vodstva pa ocenjuje, da se na tem področju ne dogaja veliko. Med delavci jih je 57,9 % ocenilo, da opažajo nekaj napredka; 15,8 % jih opaža znaten napredek; 21,1 % pa na tem področju ne zaznava sprememb. Slika 41: Anketiranje o zadovoljstvu odjemalcev Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,29. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,96; 2,54]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,09. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,1, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,57. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,53; 2,67], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 70

83 Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,32. Pri četrtem vprašanju nas je zanimalo, ali rezultati v zvezi z odjemalci odražajo gibanja izboljšanja oziroma trajno visoko raven delovanja. Kot prikazuje slika 42, je vodstvo v 50 % ocenilo, da rezultatov v zvezi z odjemalci ne izkoriščajo za izboljšanje in trajno visoko raven delovanja, medtem ko jih v enakem deležu ocenjuje, da so na tem področju znatno napredovali. Izmed delavcev jih je 68,4 % ocenilo, da zaznavajo nekaj napredka, medtem ko 31,6 % opaža znaten napredek. Slika 42: Gibanje izboljšanja v zvezi odjemalci Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,65; 2,35]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,12. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,3, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 71

84 Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,95; 2,65], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,12. Pri petem vprašanju nas je zanimalo, ali razpolagajo s podatki, ki kažejo, da so njihovi rezultati v zvezi z odjemalci primerljivi oziroma boljši od rezultatov njihovih neposrednih konkurentov ali enakovrednih podjetij. Iz slike 43 je razvidno, da vodstvo v 50 % ocenjuje, da so znatno napredovali na tem področju, medtem ko 25 % ocenjuje, da nekaj napredka je oziroma se s tem sploh ne ukvarjajo dovolj. Izmed delavcev jih je 31,6 % ocenilo, da se na tem področju ne dogaja veliko, z enakim odstotkom pa so ocenili, da so opazili znaten napredek. 36,8 % jih ocenjuje, da opažajo nekaj napredka. Slika 43: Primerljivost rezultatov z odjemalci z drugimi podjetji Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,29. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,96; 2,54]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru znaša 0,09. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 72

85 Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,6. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,4; 2,6], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,36. Pri zadnjem, šestem vprašanju, nas je zanimalo, ali lahko podjetje dokaže, da se rezultati anket vedno uspešno uporabijo za izboljšanje proizvodov, ki jih ponuja. Slika 44 prikazuje, da je vodstvo 100-odstotno prepričano, da napredujejo, saj uspešno uporabljajo rezultate anket za izboljšanje proizvodov. Med delavci jih 47,3 % ocenjuje, da opažajo nekaj napredka; 31,6 % jih ocenjuje, da se na tem področju ne dogaja še ničesar; 21,1 % pa opaža znaten napredek. Slika 44: Uporaba rezultatov anket za izboljšanje proizvodov Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 73

86 Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1, 3 ali 4 (D se še ni začelo, B znaten napredek ali A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,9, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,54. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,36; 2,44], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0, Rezultati v zvezi z zaposlenimi V tem sklopu smo želeli izvedeti raven in gibanja zadovoljstva vseh zaposlenih na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na potek pridobivanja informacij, njihovo obdelavo in tudi uporabno vrednost. Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje redno meri in vrednoti vidike, ki vplivajo na zadovoljstvo in moralo zaposlenih (odsotnost z dela, bolniška, fluktacija kadrov, predčasna upokojitev, število nesreč, pritožbe idr.) ter ali na podlagi pridobljenih podatkov ukrepa in stremi k izboljšanju stanja. Na sliki 45 je razvidno, da vodstvo v 50 % ocenjuje, da ne izvajajo meritev o izostankih zaposlenih z delovnega mesta. 25 % jih ocenjuje, da so opazili napredek, medtem ko jih enak delež ocenjuje, da opažajo znaten napredek. Med delavci jih 57,9 % ocenjuje, da je vodstvo nekoliko napredovalo v smislu merjenja odsotnosti z delovnega mesta, medtem ko jih 26,3 % ocenjuje, da ne merijo odsotnosti. 15,8 % delavcev ocenjuje, da so opazili znaten napredek. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 74

87 Slika 45: Merjenje odsotnosti z dela Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,34. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,41; 2,09]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 ali 4 (B znaten napredek ali A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,11. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,9, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,48. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,42; 2,38], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,23. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje redno pridobiva povratne informacije od zaposlenih s pomočjo anketnih vprašalnikov, razgovorov ciljnih skupin idr., o dojemanju zaposlenih v zvezi z različnimi vidiki organizacije, kot so delovno okolje, zdravje, varnost, komuniciranje idr. Ob tem nas je zanimalo tudi, ali se zavedajo pomembnosti izmerjenih podatkov. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 75

88 Kot prikazuje slika 46, je vodstvo s 50 % ocenilo, da neredno merijo organizacijsko klimo znotraj podjetja oziroma jo sploh ne. 25 % vodstva ocenjuje, da opažajo nekaj napredka, enak delež vodstva pa ocenjuje, da opažajo znaten napredek. Med delavci jih je 42,1 % ocenilo, da opažajo nekaj napredka; 36,8 % jih ocenjuje, da se na tem področju ne dogaja veliko; 21,1 % pa ocenjuje, da opažajo znaten napredek. Slika 46: Merjenje organizacijske klime Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,34. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,41; 2,09]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 ali 4 (B znaten napredek ali A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,11. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,8, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,59. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,21; 2,39], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 76

89 Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,35. Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali rezultate, ki so pridobljeni iz meritev, primerjajo z rezultati drugih primerljivih podjetij. Kot prikazuje slika 47, vodstvo v 75 % ocenjuje, da svojih rezultatov ne primerjajo z drugimi primerljivimi podjetji, medtem ko 25 % vodstva ocenjuje, da opažajo napredek. Med delavci jih 42,1 % ocenjuje, da vodstvo podjetja ne primerja svojih rezultatov z drugimi primerljivimi podjetji,; isti delež anketirancev ocenjuje, da opažajo nekaj napredka; 15,8 % pa jih ocenjuje, da so znatno napredovali. Slika 47: Primerjava rezultatov o zadovoljstvu zaposlenih z drugimi podjetji Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1, 1; 1,4]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 ali 4 (B znaten napredek ali A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,7, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 77

90 Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,54. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,16; 2,24], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,29. Pri četrtem vprašanju nas je zanimalo, ali so zaposleni seznanjeni z rezultati raziskav ter ali vodstvo pridobljene podatke upošteva in na podlagi teh izvaja ukrepe. Iz slike 48 je razvidno, da vodstvo v 75 % ocenjuje, da zaposlenih ne seznanijo z rezultati raziskav, prav tako ne izvajajo ukrepov, ki bi pripomogli k izboljšanju; 25 % pa jih ocenjuje, da so nekoliko napredovali na področju izvajanja ukrepov za izboljšanje delovne klime. Izmed delavcev jih je 47,4 % ocenilo, da opažajo nekaj napredka; 36,8 % jih ocenjuje, da jih vodstvo ne seznani z rezultati raziskav in 15,8 % ocenjuje, da opažajo znaten napredek. Slika 48: Seznanitev zaposlenih z rezultati anket Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1, 1; 1,4]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 ali 4 (B znaten napredek ali A v celoti doseženo). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 78

91 Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,8, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,52. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,28; 2,32], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,27. Pri petem vprašanju nas je zanimalo, ali rezultati raziskav kažejo stalno izboljševanje oziroma trajnostno visoko raven zadovoljstva zaposlenih. Kot prikazuje slika 49, je vodstvo ocenilo zelo različno. 50 % vodstva je ocenilo, da rezultati raziskav ne kažejo bistvenega izboljšanja zadovoljstva zaposlenih, medtem ko jih 25 % ocenjuje, da opažajo nekaj napredka oziroma znaten napredek. 57,8 % delavcev ocenjuje, da opažajo nekaj napredka na ravni zadovoljstva, medtem ko jih 21,1 % ocenjuje, da ne opažajo napredka oziroma opažajo znaten napredek. Slika 49: Raven zadovoljstva glede na raziskave Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 1,75 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 1 ali 2 (D se še ni začelo ali C nekaj napredka). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 79

92 Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,34. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,41; 2,09]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 ali 4 (B znaten napredek ali A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,11. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,49. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,51; 2,49], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 3 in 4 (B znaten napredek in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,24. Pri zadnjem, šestem vprašanju, nas je zanimalo, ali vodijo evidenco opravljenih raziskav, iz katerih so na pregleden in uporaben način razvidni rezultati. Slika 50 prikazuje, da 50 % vodstva ocenjuje, da ne vodijo evidence opravljenih raziskav, medtem ko enak delež anketiranih ocenjuje, da so znatno napredovali na področju evidentiranja rezultatov. Med delavci jih 57,9 % ocenjuje, da opažajo nekaj napredka v evidentiranju rezultatov; 26,3 % jih ocenjuje, da vodstvo ne evidentira ustrezno rezultatov; 15,8 % pa ocenjuje, da je vodstvo znatno napredovalo. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 80

93 Slika 50: Evidenca opravljenih raziskav Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,65; 2,35]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,12. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 1,9, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,48. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,42; 2,38], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo).varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0, Rezultati v zvezi z družbo V tem sklopu smo želeli izvedeti, katere so tiste aktivnosti podjetja, ki vplivajo na široko skupnost. Sem spodijo vidiki o odnosu podjetja do kakovosti življenja, okolja in ohranjanja naravnih virov. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 81

94 Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje dosega rezultate na področju aktivne povezanosti s širšo skupnostjo (dobrodelne akcije, izobraževanja in usposabljanja, zdravstvo in sociala, šport in prosti čas, okolje in ekologija). Kot prikazuje slika 51, vodstvo v 50 % ocenjuje, da so nekoliko napredovali na področju dobrodelnih akcij, izobraževanju idr. Enak delež anketiranih pa ocenjuje, da opažajo znaten napredek na tem področju. Med delavci jih 57,9 % ocenjuje, da opažajo nekaj napredka; 26,3 % jih ocenjuje, da opažajo napredek; 15,8 % pa ocenjuje, da se na tem področju ne dogaja veliko. Slika 51: Doseganje rezultatov na področju povezanosti s širšo skupnostjo Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,5 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,17. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,33; 2,67]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,03. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 82

95 Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,1, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,48. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,62; 2,58], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,23. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali podjetje sodeluje pri aktivnostih za preprečitev oziroma zmanjšanje neprijetnosti in škode, ki jih povzročajo organizacija, transport in izdelki, kot so izlivi in onesnaževanje, hrup, tveganje na področju zdravja ter druge nevarnosti. Kot prikazuje slika 52, vodstvo v 50 % ocenjuje, da so napredovali na področju izvajanja aktivnosti, ki bi zmanjšale neprijetne situacije. Enak delež pa jih ocenjuje, da opažajo znaten napredek na tem področju. Med delavci jih 68,4 % ocenjuje, da je vodstvo napredovalo v izvajanju teh aktivnosti; 26,3 % jih ocenjuje, da opažajo znaten napredek; 5,3 % anketiranih delavcev pa ne opaža aktivnosti, ki bi pripomogle k zmanjšanju neprijetnosti. Slika 52: Sodelovanje pri aktivnostih za preprečevanje neprijetnosti Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,5 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,17. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 83

96 Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,33; 2,67]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,03. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,39. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,81; 2,59], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,15. Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali je podjetje aktivno pri ohranjanju naravnih virov na področju varčevanja z energijo, uporabe surovin in drugih vhodnih materialov ter zmanjševanja količine odpadnih materialov. Kot prikazuje slika 53, vodstvo v 50 % ocenjuje, da so napredovali na področju ohranjanja naravnih virov. Enak delež vodstva pa ocenjuje, da so na tem področju znatno napredovali. Med delavci jih 68,4 %prav tako ocenjuje, da je podjetje napredovalo; 31,6 % pa jih ocenjuje, da opažajo znaten napredek. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 84

97 Slika 53: Ohranjanje naravnih virov Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,5 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,17. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,33; 2,67]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,03. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,3, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,95; 2,65], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,12. Pri četrtem vprašanju nas je zanimalo, ali aktivnosti na zgornjih področjih kažejo pozitivno gibanje ter ali je mogoče prikazati, kako so rezultati primerljivi z drugimi v lokalnem okolju ali panogi. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 85

98 Kot prikazuje slika 54, vodstvo v 50 % ocenjuje, da opažajo nekaj napredka, medtem ko jih 25 % ocenjuje, da opažajo znaten napredek oziroma se ne dogaja nič. 73,6 % delavcev ocenjuje, da opažajo nekaj napredka; 21,1 % jih ocenjuje, da opažajo znaten napredek; 5,3 % pa ocenjuje, da napredka ne opažajo. Slika 54: Gibanje aktivnosti ohranjanja naravnih virov Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,24. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,76; 2,24]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,06. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,37. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,83; 2,57], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,14. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 86

99 Pri petem vprašanju nas je zanimalo, ali lahko podjetje lahko dokaže, da imajo sosedje in družba na splošno o njem dobro mnenje in da se sloves še izboljšuje. Iz slike 55 je razvidno, da vodstvo v 50 % ocenjuje, da ne morejo dokazati, kakšno mnenje imajo o podjetju sosedje, medtem ko z enakim deležem ocenjujejo, da so na področju slovesa podjetja znatno napredovali. Izmed delavcev jih 57,9 % ocenjuje, da opažajo nekaj napredka; 10,5 % jih ne ocenjuje nobenega napredka; 31,6 % pa jih ocenjuje, da opažajo znaten napredek. Slika 55: Sloves podjetja Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,65; 2,35]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,12. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,46. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,74; 2,66], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 87

100 Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,21. Pri zadnjem, šestem vprašanju, nas je zanimalo, ali lahko podjetje dokaže odnos do kakovosti življenja, okolja in ohranjanja naravnih virov, s posrednimi ukrepi družbenega vpliva (število splošnih pritožb; število kršitev statutarnih omejitev; priznanja, ki jih organizacija podeljuje). Kot prikazuje slika 56, je 50 % vodstva ocenilo, da ne morejo dokazati ukrepov, ki bi vplivali na družbo, medtem ko jih enak delež ocenjuje, da so na tem področju znatno napredovali. 57,9 % delavcev je ocenilo, da opažajo nekaj napredka; 31,6 odstotka, da opažajo znaten napredek; 10,5 % pa ocenjuje, da ne opažajo nobenega napredka. Slika 56:Odnos podjetja do kakovosti življenja družbe Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [1,65; 2,35]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 4 (A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,12. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 88

101 Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,46. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,74; 2,66], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0, Rezultati poslovanja V zadnjem sklopu smo želeli izvedeti celotne rezultate dejavnosti podjetja, saj uspešna podjetja dosegajo in trajno ohranjajo izjemne rezultate, ki zadovoljujejo ali presegajo potrebe in pričakovanja njihovih poslovnih deležnikov. Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali rezultati ključnih finančnih in nefinančnih izidov podjetja (npr. dobiček, marža, obseg, tržni delež) dokazujejo gibanje izboljšanja. Iz slike 57 je razvidno, da vodstvo s 100 % ocenjuje, da so nekoliko napredovali pri rezultatih finančnih in nefinančnih izidov podjetja. Tudi 78,9 % delavcev ocenjuje, da opažajo nekaj napredka, medtem ko jih 21,1 % ocenjuje, da opažajo znaten napredek. Slika 57: Rezultati finančnih in nefinančnih izidov Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 89

102 Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1, 3 ali 4 (D se še ni začelo, B znaten napredek ali A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,1, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,48. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,62; 2,58], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,23. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali imajo zgoraj omenjeni ključni finančni in nefinančni izidi rezultate, ki so primerljivi s konkurenčnimi podjetji oziroma so boljši od njih. Kot prikazuje slika 58, vodstvo 75 % vodstva ocenjuje, da so nekoliko napredovali na področju finančnih in nefinančnih rezultatov ter tako postali bolj konkurenčni, preostalih 25 % pa ocenjuje, da opažajo znaten napredek. 68,4 % delavcev ocenjuje, da opažajo napredek; 26,3 % jih ocenjuje, da opažajo znaten napredek; 5,3 % pa jih ocenjuje, da dogajanja na tem področju ne opažajo. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 90

103 Slika 58: Konkurenčnost finančnih in nefinančnih izidov Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,1; 2,4]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 ali 4 (D se še ni začelo ali A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,39. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,81; 2,59], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,15. Pri tretjem vprašanju smo želeli ugotoviti, ali merijo in poznajo delovanje vseh aktivnosti (procesov), ki neposredno proizvodu dodajajo vrednost. Kot prikazuje slika 59, je vodstvo 100-odstotno prepričano, da so kar nekoliko napredovali v merjenju vseh aktivnosti (procesov), ki neposredno dodajajo vrednost proizvodu. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 91

104 Med delavci jih je 47,4 % ocenilo, da opažajo kar nekaj napredka; 36,8 odstotka, da opažajo znaten napredek; 15,8 % pa ne opaža nobenih dejavnosti, ki bi se izvajale. Slika 59: Merjenje aktivnosti, ki dodajajo vrednost proizvodu Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 (C nekaj napredka). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1, 3 ali 4 (D se še ni začelo, B znaten napredek ali A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,3, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,35. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,95; 2,65], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,12. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 92

105 Pri četrtem vprašanju nas je zanimalo, ali kažejo aktivnosti na zgornjih področjih pozitivno gibanje ter ali je mogoče prikazati, kako so rezultati primerljivi z drugimi v lokalnem okolju ali panogi. Kot prikazuje slika 60, je 75 % vodstva ocenilo, da so znatno napredovali na tem področju, medtem ko preostalih 25 % ocenjuje, da se na tem področju ni zgodilo veliko. Delavci so s 68,4 % ocenili, da opažajo nekaj napredka; 26,3 odstotka opaža znaten napredek; preostali pa s 5,3 % ocenjujejo, da se na tem področju ni zgodilo veliko. Slika 60: Primerljivost rezultatov aktivnosti Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,5 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,3. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,2; 2,8]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 ali 4 (D se še ni začelo ali A v celoti doseženo). Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,09. Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 93

106 Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,37. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,83; 2,57], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,14. Pri petem vprašanju nas je zanimalo, ali rezultate svojih proizvodnih/storitvenih dejavnosti primerjajo s konkurenco ter ali jih lahko prikažejo kot primerljive oziroma boljše. Iz slike 61 je razvidno, da 75 % vodstva ocenjuje, da opažajo nekaj napredka, ostalih 25 % pa ocenjuje, da opažajo znaten napredek v merjenju rezultatov in v primerljivosti z ostalo konkurenco. Izmed delavcev jih 63,2 % ocenjuje, da opažajo nekaj napredka; 31,5 odstotkov, da opažajo znaten napredek, preostali pa s 5,3 % ocenjujejo, da se na tem področju ne dogaja veliko. Slika 61: Primerljivost rezultatov poslovanja s konkurenco Aritmetična sredina odgovorov je pri vodstvu znašala 2,25 iz česar ugotavljamo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Kot kaže standardni odklon, se vrednost nahaja okoli aritmetične sredine in znaša 0,15. Iz tega lahko razberemo, da se večina vrednosti giblje na intervalu [2,1; 2,4]; v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 ali 4 (D se še ni začelo ali A v celoti doseženo). Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 94

107 Varianca (druga mera statistične razpršenosti) prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okoli linije pričakovanih vrednosti in v našem primeru 0,02. Pri delavcih je aritmetična sredina odgovorov znašala 2,2, iz česar razberemo, da je pričakovana vrednost odgovorov 2 ali 3 (C nekaj napredka ali B znaten napredek). Standardni odklon prikazuje, da se vrednost giblje okoli aritmetične sredine in znaša 0,46. Iz tega ugotavljamo, da se večina vrednost giblje na intervalu [1,74; 2,66], v statistični populaciji torej ne pričakujemo veliko odgovorov 1 in 4 (D se še ni začelo in A v celoti doseženo). Varianca oz. druga mera statistične razpršenosti nam prikazuje razporejenost dejanskih vrednosti okrog linije pričakovanih vrednosti in v tem primeru znaša 0,21. Pri zadnjem, šestem vprašanju, nas je zanimalo, ali rezultati pomožnih in upravnih dejavnosti (IT, načrtovanje, zakonodaja, varnost, računovodstvo) prikazujejo gibanje izboljšanja ter ali so primerljivi z drugimi podjetji oziroma boljši. Kot je razvidno iz slike 62, vodstvo v 50 % ocenjuje, da so znatno napredovali v izboljšanju izkoriščanja pomožnih in upravnih dejavnosti, kar pomeni, da lahko konkurirajo tudi drugim podjetjem; preostala četrtina oziroma 25 % jih ocenjuje, da opažajo nekaj napredka, enak delež pa ocenjuje, da na tem področju ni zaznavajo nobenih aktivnosti. Med delavci so s 63,2 % ocenili, da opažajo nekaj napredka; 36,8 % pa, da opažajo znaten napredek. Slika 62: Rezultati pomožnih in upravnih dejavnosti Anja Kmetec: EFQM model in/ali družbena odgovornost 95

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić.

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić. DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI 26000 Amira Fajić amira.fajic@strabag.com Povzetek V samem začetku prispevka se srečamo s pomenom družbene odgovornosti. Našteli smo področja, ki jih zajemajo

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽENKA ŠPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV OBSEGA DRUŽBENO ODGOVORNEGA POROČANJA SLOVENSKIH JAVNIH

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja

Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja Vesna Janković * Terme Krka d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, Slovenija vesna.jankovic@terme-krka.si 1 Uvod Povzetek: RV:

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Temelji družbeno odgovornega ravnanja pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva 1

Temelji družbeno odgovornega ravnanja pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva 1 Temelji družbeno odgovornega ravnanja pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva 1 DDr. Matjaž Mulej, zasl. profesor Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, IRDO Inštitut za razvoj

More information

DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo

DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo Študentka: Petra Kmetec Naslov: Janževa Gora 39a

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE LIDIJA ŠTORGEL Fakulteta za uporabne druţbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Dvajset let kakovosti in odličnosti

Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji

Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Klenovšek Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE

ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE Kaj je dobro? Marko Kiauta 9 Teza do družbene odgovornosti le z odgovornostjo posameznika Prišli smo do točke, ko povečevanje BDP zmanjšuje kakovost življenja. Negativnih

More information

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost!

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost! 2018 2019 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PROGRAMA 2. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Magister managementa VODENJE IN KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU Magister managementa izobraževanja PROGRAM 3. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Doktor

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

april 2014 Izobraževanje, inovativnost in kakovost

april 2014 Izobraževanje, inovativnost in kakovost Izobraževanje, inovativnost in kakovost 9 771318 000013 1 Vsebina Informacije SZKO doc. dr. Milena Alič Tudi obrtniki in podjetniki spoznavajo koristi prizadevanj za boljšo kakovost 2 Rajko Novak Delavnica

More information

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE JASMINA ZAKONJŠEK EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Danijela Zupan Vloga organizacijske strukture pri spodbujanju inovativnosti zaposlenih: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

Slovenska Strategija Pametne Specializacije

Slovenska Strategija Pametne Specializacije Slovenska Strategija Pametne Specializacije S4 Ljubljana, 10.07.2015 KAZALO KAJ JE S4... 4 1. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI... 5 1.1. Kje smo... 5 1.2. Cilji: kam gremo... 7 1.3. Kako bomo tja prišli koncept

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

Manager in vodenje podjetja

Manager in vodenje podjetja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Urška Trček

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Urška Trček UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Urška Trček Vloga slovenske okoljske diplomacije pri zagotavljanju trajnostnega razvoja na območju držav Dinarskega loka Magistrsko delo Ljubljana, 2015

More information

POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI

POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Maja Bevc Mentor: izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI Magistrsko delo Ljubljana, 2010 KAZALO SEZNAM TABEL...

More information

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja

More information

Etika v javni upravi

Etika v javni upravi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Etika v javni upravi Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Mentor: red. prof. dr. Bogomil

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik POVZETEK OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU Mateja Pečnik pecnik3@siol.net Prispevek obravnava problem izgorevanja zaposlenih na delovnem mestu. Izgorevanje je lahko eden ključnih vzrokov za pomanjkanje

More information

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011 73 OKOLJSKA ETIKA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Ljubo Mohorič POVZETEK Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. December 2016 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 7 4 Finančno poslovanje družbe

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Januar 2018 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 6 4 Finančno poslovanje 29

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRKO DELO ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE Ljubljana, januar 2016 NASTJA PIRNAT IZJAVA O AVTORSTVU

More information

Samozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu

Samozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Samozavestna Slovenija Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Pravična družba zato v naši viziji ni oddaljen, nikoli uresničen ideal. Pravična družba je

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE Študent: Bojan Kotnik Naslov: Ormoška cesta 11, 9240 Ljutomer Številka

More information

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH September, 2009 PATRICIJA HALILOVIĆ RREPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Splošna informacija Avtorici: Nina Zeilhofer, MBA mag. Mojca Pristavec Đogić Št. naročila: 30/2014 Deskriptor/Geslo: Sodelovanje

More information