NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI
|
|
- Eugene McDonald
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Sodin Študent rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Management Mentor: dr. Duško Uršič Stranice, marec 2008
2 Predgovor Izraz»corporate governance«je razmeroma nov pojem, ki označuje upravljanje korporacij, torej vodenje in nadziranje družb. Prek različnih mehanizmov, pravil, kodeksov in norm so družbe vodene in nadzirane bodisi kot dvotirni sistem z nadzornim svetom bodisi kot enotirni sistem brez nadzornega sveta. V prvem delu diplomske naloge bom predstavil različne sisteme upravljanja korporacij v svetu ter pojasnil, kako delujejo in katere so njihove prednosti in slabosti. Predstavil bom tudi zgodovino upravljanja in njen vpliv na sodobno korporacijsko upravljanje. V drugem delu naloge bom analiziral način delovanja nadzornih svetov v Sloveniji, prikazal, s kakšnimi težavami se ukvarjajo, in poskušal podati predloge za njihovo učinkovitejše delovanje. Nadzorni svet je obvezen organ v dvotirnem sistemu upravljanja, ki je značilen za večino držav v Evropi. Slovenska zakonodaja je večinoma povzeta po nemškem vzoru, ki velja za najbolj tipičen primer dvotirnega sistema upravljanja. Od velja v Sloveniji novi predpis, ki omogoča izbiro med enotirnim in dvotirnim sistemom: sprejet je bil ZGD-1, ki nam odpira nove možnosti. Prav tako je dne (70/1. člen) začela veljati uredba o Evropski delniški družbi (Societas Europaea), ki je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije (70/2. člen). Zadnji del diplomske naloge pa predstavlja tematiko, povezano z upravljanjem podjetij v slovenskem gospodarskem okolju: kako so vodene slovenske družbe in ali lahko kmalu pričakujemo uvajanje enotirnega sistema po vzoru ameriškega oziroma angleškega upravljanja družb. V nalogi pojasnjujem razloge za vse večjo koncentracijo kapitala v rokah nekaj lastnikov ter za še vedno prevelik vpliv države na gospodarstvo in s tem neposredno in posredno na manjšo konkurenčnost v širšem evropskem prostoru. Diplomsko nalogo zaključujem s spoznanjem, da ni optimalnega sistema upravljanja ter da bo potrebno najti kompromis med obema trenutno obstoječima sistemoma, vendar kratkoročno v Sloveniji ni pričakovati, da bo uvajanje enotirnega sistema postalo dominantna usmeritev. 2
3 Kazalo Predgovor UVOD Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema Namen, cilji in osnovne trditve Namen Cilji Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja Pojem upravljanja podjetij Razvoj upravljanja podjetij Zgodovina korporativnega upravljanja Različni sistemi upravljanja Enotirni sistem upravljanja Dvotirni sistem upravljanja Dobre in slabe strani obeh sistemov Nastanek in status Evropske delniške družbe Societas Europaea Nadzorni svet slovenske delniške družbe Vrste gospodarskih družb Delniška družba Nadzorni svet slovenske delniške družbe Oblikovanje nadzornega sveta Sestava in število članov nadzornega sveta Volitve, mandat in odpoklic članov nadzornega sveta Delovanje in pristojnosti nadzornega sveta Poslovanje in odločanje nadzornega sveta Dolžnosti članov nadzornega sveta Varovanje poslovnih skrivnosti Dolžnost skrbnega ravnanja Zavarovanje odgovornosti članov nadzornih svetov Plačila članom nadzornega sveta Nadzorni svet v praksi Težave pri delovanju nadzornih svetov Nejasna razmejitev nalog med organi upravljanja Vse manjša vloga lastnikov pri upravljanju Neustrezna usposobljenost članov nadzornih svetov Zastopanje različnih interesov Močno ukoreninjeno razumevanje vlog Predlogi za izboljšano delovanje nadzornih svetov Upravljanje v Sloveniji Usmeritve upravljanja v Sloveniji Sklep Povzetek Abstract Literatura in viri
4 1. UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema Upravljanje kapitalskih družb (angl. Corporate Governance) nam na nivoju posamezne družbe pove, kako so v tej družbi urejeni odnosi med delničarji, organom nadzora, poslovodstvom, deležniki družbe in drugimi pomembnimi zunanjimi skupinami ali institucijami. Za razliko od razvitih držav, kjer je sistem upravljanja družb nastajal postopoma, skozi stoletja, je bilo v Sloveniji potrebno karseda hitro vzpostaviti sistem, čeprav brez ustrezne kadrovske in institucionalne podpore. Slovenski sistem upravljanja trdno sloni na dvotirnem kontinentalnem konceptu. Po nemškem vzoru je bil z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe, v nadaljevanju ZGD) predpisan dvotirni sistem upravljanja za vsa podjetja, ki izpolnjujejo v zakonu navedene pogoje. Na drugi strani pa imamo anglo-ameriški ali enotirni sistem upravljanja. Značilnosti enotirnega sistema je delovanje poslovodnega in nadzornega dela upravljanja v enem samem organu družbe (board of directors). Ta odbor sestavljajo neizvršni direktorji ali člani nadzornega dela in izvršni direktorji ali člani poslovodnega dela (menedžmenta). Z sprejetjem ZGD-1 (Ur. list. RS, št. 42/2006 z dne ) je prav temeljna novost prostovoljna izbira enotirnega sistema upravljanja delniških družb, za katero koli delniško družbo. Vse več je strokovnih prispevkov različnih avtorjev o problemih upravljanja gospodarskih družb, ter o tem kateri sistem je bol učinkovit oziroma neučinkovit. Potrebno se je zavedati, da ni optimalnega sistema upravljanja, ter da bo potrebno najti kompromis med obema sistemoma. V Sloveniji obstaja precejšna soodvisnost sistemov političnega in gospodarskega upravljanja, ali politični sistem močneje vpliva na upravljanje gospodarskih družb ali pa so pravila gospodarskega sveta tista, ki bolj zaznamujejo politično okolje, je težko natančno ugotoviti. Vsekakor pa Slovenija z sprejetjem raznih priporočil in kodeksov (Kodeks upravljanja javnih delniških družb), ter sprejetjem ustrezne zakonodaje (ZGD-1), vse bolj sledi mednarodnim trendom, ki se kažejo v vse večji stopnji transparentnosti. Za Slovenijo in Evropo je značilna visoka koncentracija neposrednega lastništva, širi se struktura institucionalnega lastništva. Institucionalni delničarji, ki so večinoma pod nadzorom države, torej politike in vladajočih strank, igrajo pomembno vlogo pri odločanju, in sicer tako, da s sporazumi ali s skupnim delovanjem oblikujejo institucionalni delničarski blok. Vse to pa slabi položaj menedžerjev in krepi vpliv institucionalnih delničarjev. Vloga države pri upravljanju družb se bo tako morala postopoma preko privatizacije bodisi preko uveljavljanja sodobnih načel upravljanja vse bolj zmanjševati, ter tako prispevati k večji konkurenčnosti gospodarstva. Predmet raziskave diplomskega dela bo vloga nadzornega sveta v gospodarski družbi, na kakšen način delujejo v praksi in ali je boljša izbira enotirnega oziroma dvotirnega delovanja nadzornega sveta. Prav tako bo predmet tudi upravljanje slovenskih podjetij ter kako je tem spremembam sledila Slovenija. 4
5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen diplomskega dela je izboljšati način delovanja nadzornih svetov, podati predloge rešitev, ter ugotoviti način delovanja nadzornih svetov v praksi. Prav tako je namen pojasniti upravljanje korporacije v enotirnem sistemu (ameriški in angleški sistem), in ali je v prihodnosti mogoče pričakovati implementacijo katerega izmed sistemov tudi v slovenski korporaciji Cilji Cilji mojega diplomskega dela so predvsem: - Primerjati enotirni in dvotirni sistem upravljana podjetij ter ugotoviti prednosti in slabosti obeh sistemov - Analizirati korporacijsko upravljanje v anglo-ameriškem in evropskem pravnem sistemu - Na podlagi ankete izvedene v srednje velikem slovenskem podjetju spoznati uveljavljen način delovanja članov nadzornih svetov Osnovne trditve Osnovne trditve: - Enotirni sistem kot ga poznajo v Ameriki je ne mogoče uvesti v slovensko gospodarsko prakso - Če korporacija nima vzpostavljene ustrezne strukture organa, ki izvaja nadzor, potem je popolnoma vseeno ali imate enotirni ali dvotirni sistem - Koncentrirano lastništvo v Sloveniji slabi položaj menedžerjev in krepi vpliv institucionalnih delničarjev 5
6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam, da uveljavitev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji kratkoročno ne bo prioritetna usmeritev, ker bo to lahko v danih razmerah kvečjemu poslabšalo stanje, nikakor pa ne izboljšalo. Predvsem je pomembno, da se bol kot na strukturo organov vpliva na trg kapitala, ki mora postati konkurenčen, brez obvladujočega položaja institucionalnih delničarjev. Anketa katera bo izvedena v srednje velikem podjetju zaradi majhnega vzorca ne more biti reprezentativna, zato njenih rezultatov ni mogoče posplošiti na celotno stanje v nadzornih svetih slovenskih korporacij. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Metoda raziskovanja bo temeljila na analitično teoretskem pregledu slovenske in tuje strokovne literature s področja upravljanja gospodarskih družb. Pri pisanju bom uporabil tudi metodo kompilacije kot sestavljanja teksta s pomočjo tujih izsledkov raziskovalnega dela, mnenj in stališč tujih avtorjev. Da bolje spoznam delo članov nadzornega sveta in uprave bom izvedel anketo v enem izmed slovenskih podjetij. 6
7 2. Pojem upravljanja podjetij Danes je v svetu mogoče zaslediti zmanjševanje razlik v sistemih vodenja in upravljanja podjetij. Viden je premik k večjemu uresničevanju interesov delničarjev, narašča pomen sovražnih prevzemov, opcijskega nagrajevanja uprav ter direktnih in derivativnih tožb delničarjev. Opaziti je tudi dezintermediacijo financ, premik od bank k finančnim trgom in večjo fleksibilnost v finančnem poslovanju podjetij. Z globalizacijo trgov kapitala in proizvodov so postale razlike v sistemih vladanja gospodarskim družbam (»corporate governance«) v različnih državah vidnejše. Sistemi vladanja podjetjem so kot ključni faktor ekonomskega uspeha postavljeni v središče pozornosti. S padcem povojnega keynezijanskega konsenza in umikom države iz neposrednega upravljanja ekonomije je postalo podjetje primarno gonilo ekonomske organizacije, konkurenčnosti, razvoja ter inovacij. Obenem so postale gospodarske družbe ključni mehanizem delitve premoženja ter resursov (Toškan, ). Že nekaj let se značilno povečuje kompleksnost in konkurenčnost poslovanja v svetovnem gospodarskem prostoru, ki se hkrati sooča z vedno hitrejšimi spremembami in jasnim procesom globalizacije. Zagotavljanje dolgoročnega, trajnega razvoja in rasti podjetij ob hkratnem zadovoljevanju pričakovanj vseh njihovih deležnikov (kupcev, lastnikov, zaposlenih, dobaviteljev, javnosti) ter ob spoštovanju predpisane relevantne zakonodaje je tako vedno bolj zahtevno in zapleteno. V ožji, strokovni, in tudi širši svetovni javnosti se v zadnjih letih tako vse pogosteje pojavlja vsebinski pojem relevantnega vodenja, upravljanja in nadziranja podjetij, ki ga z angleškim izrazom označujemo kot»corporate governance«(kesič, ). Upravljanje korporacij je na splošno precej nova pravna veja, teorije pa jo razlagajo različno. Njen obseg zajema poslovanje korporacije in obveznosti menedžerjev, povezane z nadzorom uprave (npr. poročanje, opravljanje revizije itd.). Nekatere definicije navajajo, da gre pri upravljanju korporacij za predpise o poravnavi, pristojnosti, obveznostih in odgovornosti korporacijskih organov. Še bolj kompleksen pristop pa izhaja iz odnosa med zastopnikom in zastopancem (vlagatelji menedžerji) in želi urediti interese obeh strani ter zagotoviti, da podjetja delujejo v korist vlagateljev (Bohinc, Bratina, 2005, str. 157). Izraz»corporate governance«si opazovalci razlagajo zelo različno. Bohinc in Bratina (2005, 157) povzemata po Visentiniju (1998) splošnejšo definicijo upravljanja korporacij, in sicer da je to zveza med različnimi udeleženci (delničarji, direktorji, delavci, upniki itd.), ki vsi želijo začrtati smer poslovanja in njegovo izvajanje v korporaciji. Visentini (1998) predlaga prevzetje najboljših lastnosti obstoječih sistemov korporacij, ki jih predstavljata dva modela: tržno usmerjen model, ki je uveljavljen v ZDA, in bančno usmerjen model, ki ga predstavljata Nemčija in celinska Evropa (predvsem Francija in Italija). Prav tako Visentini trdi, da je izraz»upravljanje korporacij«v pravnem žargonu razmeroma nov. 7
8 Tradicionalni pravni slovar, kot je Black's Law Dictionary (6. izdaja 1990), ga namreč ne omenja. V Cadburyjevem poročilu (The Cadbury Report, 1992) je pojem»corporate governance«opredeljen kot sistem, prek katerega je družba upravljana in nadzorovana. Kralj prevaja»corporate governance«kot korporacijsko upravljanje ali vladanje korporacij. Gre za skupek pravnih norm, ki določajo ravnanje članov upravljavskega sestava in prakse delovanja gospodarskih subjektov (Kralj, 2003, str. 1). Angleški in ameriški institucionalni investitorji se najbolj strinjajo s Parkinsonovo definicijo, da je»corporate governance«proces nadzora in kontrole, ki mora poskrbeti, da menedžment podjetja dela v skladu z interesi delničarjev (Solomon, 2004, str. 13).»Corporate governance«je mogoče definirati na različne načine. Nekateri z njim označujejo korporacijsko upravljanje, torej vodenje in tudi nadziranje družbe, drugi pa skupek mehanizmov, načinov, elementov, pravil in kodeksov, na osnovi katerih so družbe vodene in je tudi nadzirano njihovo poslovanje in vodenje. Vsekakor je pojem»corporate governance«dovolj vsebinski in ima v današnjem visoko konkurenčnem, regulatorno zahtevnem in globaliziranem gospodarskem prostoru vse večjo vlogo (Kesič, ). Sistem upravljanja gospodarskih družb je zgrajen na podlagi zakonskih pravil, ki mu le opredeljujejo prostor, s tem ko mu določajo meje. Narava gospodarskih družb je taka, da ne omogoča natančnejšega in s tem restriktivnega zakonskega urejanja. Preveč zaostreno zakonsko urejanje bi zato znatno omejilo prilagodljivost gospodarskih družb in njihovo zmožnost iskanja rešitev, ki jim v konkretnih okoliščinah omogoča rast in razvoj. To je slabo za gospodarsko družbo, njene delničarje in vse deležnike v njej ter tudi za gospodarstvo kot celoto, saj lahko znatno omeji produktivnost in svobodno gospodarsko pobudo posameznih subjektov (Stipič, december 2006) Razvoj upravljanja podjetij Po drugi svetovni vojni so se v svetu izgradili različni»nacionalni«sistemi vladanja podjetjem. Za glavne modele štejemo sisteme ZDA, Nemčije ter Japonske. S postopnim odpiranjem nacionalnih ekonomij, liberalizacijo trgovine in mednarodnih finančnih tokov z globalizacijo pa so v zadnjih letih opazne postopne spremembe v nekoč različnih sistemih, in sicer v smeri večjega poenotenja: 8
9 sistemi različnih držav so začeli prevzemati lastnosti ali rešitve drugih sistemov na poti vedno večje konvergence (Toškan, ). Pojav ločevanja lastnine od upravljanja se praviloma proučuje na metodoloških izhodiščih, ki sta jih v znameniti študiji iz leta 1932 postavila Berle in Means (The Modern corporation and private property). V raziskavi sta ugotovila, da družbeniki svojih podjetij ne vodijo več sami, temveč za vodenje najemajo zunanje strokovnjake menedžerje. Navedena avtorja sta tako kot prva postavila tezo ločitve lastnine in vodenja podjetja (Bohinc, Bratina, 2005, str. 138). Sistemi vladanja podjetjem se v posameznih državah razlikujejo glede na pomen, ki ga podjetja pripisujejo posameznim interesnim skupinam v podjetju, glede na pravni sistem ter glede na razvitost trga kapitala. Pomembne razlike nastajajo zaradi koncentracije lastništva in glasovalnih pravic in zaradi drugih mehanizmov, ki povečujejo odgovornost menedžerjev do lastnikov oziroma usmerjajo njihove odločitve (tradicija, moralne norme, kultura ). Glede na omenjene razlike so se v teoriji vladanja oblikovale različne klasifikacije sistemov vladanja. Med najbolj uveljavljenimi je razlikovanje med notranjim (»insider«) in zunanjim (»outsider«) sistemom vladanja. Delitev na ta dva sistema temelji na razlikah v stopnji koncentracije glasovalnih pravic (in lastništva) ter na s tem povezani razvitosti trgov kapitala in vlogi drugih mehanizmov reševanja problema agenta. Glavni problem pri upravljanju korporacije je še vedno ločitev lastniške in vodstvene funkcije. Gre za razmerje med delničarji kot principalom in direktorji, izvršilnimi uradniki in zaposlenimi kot agenti. Državi z zunanjim sistemom vladanja sta Velika Britanija in ZDA. Sistem ZDA se označuje kot sistem, ki poudarja interese delničarjev (»shareholder value«) in ki temelji na tržnih mehanizmih, likvidnosti ter na zunanjem nadzoru. Ameriške korporacije imajo tradicionalno zelo razpršeno lastništvo. V notranji sistem vladanja pa se uvršča večina celinskih evropskih držav. Značilnosti notranjih sistemov upravljanja podjetij so koncentracija lastništva in glasovalne moči, dolgoročni odnosi z bankami, navzkrižna lastništva, slabše likviden lastniški trg (Gregorič, 2003, str ). Za Slovenijo je (kot za ostale tranzicijske države) značilno, da večina podjetij na borzah izhaja iz privatizacije, trgi kapitala so razmeroma majhni, v nekaterih državah predvsem zaradi slabe zaščite delničarjev. Glede na nizko koncentracijo lastništva in s tem povezano nizko učinkovitost postaja osnovni problem vladanja v teh državah prav razrešitev konflikta med velikimi in malimi delničarji (Gregorič, 2003, str ) Zgodovina korporativnega upravljanja Pravi začetek sodobnih gospodarskih družb so bile velike prekomorske kolonialne družbe, nastale v 17. stoletju, ki so koncentrirale visoke kapitale ne samo za izgradnjo trgovskega in vojnega ladjevja, temveč tudi za izkoriščanje na novo osvojenih kolonij. Prva je bila leta 1602 ustanovljena nizozemsko-vzhodnoindijska 9
10 družba, ki je bila vzorec za nastanek podobnih družb v Franciji in Angliji. Vse družbe so bile dolgo od države koncesionirana in nadzorovana podjetja, ki so imela velika pooblastila in suverene pravice(peklar, ). Za ustanovitev je bilo treba imeti dovoljenje (koncesijo) v obliki posebnih delniških kraljevih listin. Praviloma so družbo vodile osebe, ki jih je neposredno imenoval kralj. Mnogo kasneje so prišli do veljave tudi največji zasebni udeleženci (delničarji) v podjetju ter dosegli sodelovanje pri upravi. Manjši družbeniki so sodelovali s svojimi zahtevki (latinsko»actio«) le pri delitvi dobička (Bohinc, Bratina, 2005, str. 12). V drugi polovici 17. in v 18. stoletju se je oblika, namenjena le družbam za pomorsko plovbo in izkoriščanje kolonij, razširila tudi na druga podjetniška področja: pomorsko trgovino, banke in zavarovanje. V Franciji se je delniška družba še nadalje notranje preoblikovala. Nastala je delnica na prinosnika, pri upravljanju družb pa je postajala vse bolj pomembna skupščina delničarjev, ki je imenovala in odstavljala člane upravnega odbora. Tako so te družbe na podlagi posebnega kraljevega dovoljenja dobile poseben status in so predhodnice današnjih kapitalskih družb. Koncesijski sistem so vse države vzdrževale do druge polovice 19. stoletja, po velikem razmahu svobodne trgovine pa ni mogel več dolgo zdržati. Pojavil se je sistem svobodnega ustanavljanja delniških družb, kar je pomenilo popolno svobodo v okvirih zakonskih pogojev. Anglija je bila s svojim zakonom o družbah iz leta 1862 prva. Sledila ji je Francija, ki je leta 1867 uveljavila Zakon o družbah in je v njem uzakonila načelo:»delniške družbe se v prihodnje lahko ustanavljajo brez vladne odobritve.«v istem duhu so sledile države srednje Evrope, Nemčija, Švica in Italija, ki so do leta 1894 odpravile koncesijski sistem in vpeljale normativni sistem. Normativni sistem pomeni zasebno svobodo pri organizaciji, koncentraciji in angažiranju kapitala, kar je tudi bistvo današnjega sistema»corporate governance«, opisanega v prejšnjem poglavju.»vloga države in njene zakonodaje je postavitev formalnopravnega okvira za avtonomno delovanje gospodarstva. Opozoriti kaže na zelo jasno analogijo odnosov, ki so v različnih odnosih veljali v državi, z odnosi, ki so se vzpostavljali pri ustanavljanju, vodenju in upravljanju gospodarskih družb. To govori v prid trditvi, da je sistem upravljanja gospodarskih družb odsev odnosov v širši družbi oziroma v državi (Peklar, 2003, str ).«V uveljavljanje novih standardov vladanja so se poleg medijev začele aktivno vključevati mednarodne institucije (kot je OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) in nacionalni odbori (pionirsko delo je opravila tako imenovana Cadburyjeva komisija v Veliki Britaniji). Cadburyjevo poročilo velja za enega prvih in najvplivnejših dokumentov na področju upravljanja podjetjem. Leta 1994 je švedska»direktorska akademija«pripravila predstavitev švedske ureditve načina delovanja upravnih odborov. Takoj ji je sledila Francija, kjer je julija 1995 nastalo poročilo o vladanju podjetjem, ki kotirajo na borzi. Tako imajo vse države Evropske unije sprejete kodekse in različna priporočila, ki so jih izdale razne organizacije (npr. OECD), ali pa gre za nacionalne dokumente, sprejete v državah. Še pred vstopom v EU je Slovenija kot ena zadnjih evropskih držav sprejela Kodeks o upravljanju javnih delniških družb, ki jasneje in strožje, a neobvezno določa obveznosti menedžerjev in nadzornikov (Peklar, 2003, str ). 10
11 3. Različni sistemi upravljanja Dejanski sistemi vladanja so v vsaki državi in tudi posamezni gospodarski družbi zelo različni, kar izvira iz različnih vrednot, lastniške strukture gospodarskih družb, zakonskih sistemov, vloge trgov kapitala itd. Ali je celoten sistem upravljanja, nadziranja in delovanja družbe v kakem gospodarskem okolju dober, je odvisno od marsičesa, nikakor ne le od formalnopravnega modela, v okviru katerega družba posluje. Zakonske določbe in različni pristopi torej niso edini vzrok za razlike med različnimi sistemi vladanja (Bajuk, Kostrevc, Podbevšek, 2003, str ). Razvita tržna gospodarstva imajo dve ureditvi korporacijskega upravljanja: enotirni sistem ali dvotirni sistem upravljanja. Največja razlika med njima je v tem, ali se med delničarji kot lastniki ter direktorjem oziroma direktorji kot poslovodnim organom oblikuje še vmesni organ, ki prevzema funkcijo delničarjev kot lastnikov pri imenovanju, kontroli ter odpoklicu direktorja kot poslovodnega organa. Dvotirni sistem se je uveljavil predvsem v nemškem delniškem pravu in pravu nekaterih skandinavskih držav, medtem ko je enotirni sistem uveljavljen predvsem v anglosaškem sistemu, prav tako pa je ta sistem osnova za strukturiranje organov delniške družbe v romanskih in drugih evropskih državah (Kocbek, Ivanjko, Bratina, 1998, str. 31). Okvirna razvrstitev držav po sistemih je prikazana v Tabeli 1. Tabela 1: Sistemi v nekaterih državah članicah EU ter ZDA Država Sistem upravljanja Participacija zaposlenih pri upravljanju Avstrija dvotirni da Belgija enotirni * ne Danska dvotirni da Finska enotirni * lahko je določena s statutom Francija enotirni * če so lastniki vsaj 3%kapitala, ali statut Grčija enotirni * ne Irska enotirni ne Italija enotirni ** ne Luksemburg enotirni da Nemčija dvotirni da Nizozemska dvotirni svetovalna vloga Portugalska enotirni **,* ne Španija enotirni ne Švedska enotirni da Velika Britanija enotirni ne 11
12 ZDA enotirni ne Slovenija dvotirni * da Opombe: * - možna tudi drugačna ureditev ** - določen poseben revizijski organ Vir: Bajuk, Kostrevc, Podbevšek, 2003, str Enotirni sistem upravljanja Značilnost enotirnega sistema je delovanje poslovodnega organa in nadzornega dela upravljanja v enem samem organu družbe (»board of directors«). Ta odbor sestavljajo neizvršni direktorji (»non executive directors«) ali člani nadzornega dela ter izvršni direktorji (»executive directors«) ali člani poslovodnega dela (menedžmenta) (Združenje članov nadzornih svetov, 2006, str. 141). Slika 1: Enotirni sistem DIREKTORSKI ODBOR Vir: Lastna izdelava IZVRŠILNO OSEBJE/ UPRAVA Torej tako upravno kot nadzorno funkcijo izvorno nosi odbor direktorjev. Toda upravno funkcijo odbor»delegira«na menedžment. Tako je dejanska funkcija odbora direktorjev zelo podobna funkciji nadzornega sveta, le da v njem sedijo tudi menedžerji, ki naj bi bili nadzorovani (Bajuk, Kostrevc, Podbevšek, 2003, str. 14). Temeljna ideja tega sistema je tesnejša povezava nadzornega in poslovodnega organa upravljanja družbe, kar naj bi pripeljalo do tesnejšega sodelovanja med njima, večjega in aktivnejšega prenosa informacij ter posledično do kakovostnejšega dela. Neizvršni direktorji so tisti, ki skrbijo za interese delničarjev ter vršijo nadzorno funkcijo nad delom izvršnih direktorjev. Slednji sprejemajo strateške in poslovne odločitve v korist družbe in posledično v korist vseh delničarjev. Poleg izvršnih in neizvršnih direktorjev pa je treba posebej omeniti delitev na notranje in zunanje direktorje. Besedna zveza»notranji direktorji«opredeljuje posameznike, ki so povezani z družbo in zagotavljajo vse potrebne informacije o poslovanju, vodenju in ciljih družbe ter o konkretnih odločitvah in njihovih namenih. S tem ko so v odboru tudi notranji direktorji, naj bi se zagotovila 12
13 večja enotnost in sodelovanje pri vodenju družbe. Zunanji direktorji so osebe, ki te povezave nimajo oziroma vsaj nimajo neposredne povezave. Najbolj tipičen primer enotirnega sistema sta ZDA in Velika Britanija. Zaradi izbruha nekaterih afer v ZDA in drugod po svetu postaja ključni problem neodvisnost in samostojnost nadzornega dela organa. V zadnjem času se počasi povečuje število zunanjih direktorjev v primerjavi z notranjimi. To pomeni, da nadzorna funkcija pridobiva določene kakovostne lastnosti, saj zunanji direktorji lažje sprejemajo objektivne in neodvisne odločitve, ki so koristne za delničarje. V Veliki Britaniji že dlje časa velja pravilo ločitve funkcije predsednika organa in CEO oziroma glavnega izvršnega direktorja. V ZDA pa je ta trend mogoče opaziti šele v zadnjem času. To pomeni, da je v ameriških družbah relativno veliko moči skoncentrirane v rokah posameznika, ki vodi tako poslovodni kot tudi nadzorni del organa (Združenje članov nadzornih svetov, 2006, str ). 3.2 Dvotirni sistem upravljanja Dvotirni sistem upravljanja postavlja na čelo družbe dva organa: upravo in nadzorni svet. Uprava vodi posle družbe, nadzorni svet pa upravo pri tem nadzira. Nadzorni organ je torej organizacijsko ločen od uprave, kar poveča njegovo neodvisnost. V večini nadzornih svetov dvotirnih sistemov so predstavniki delničarjev in predstavniki delavcev. Predstavnike delničarjev imenuje skupščina delničarjev, predstavnike delavcev pa posebna telesa, ki jih navadno ureja posebna zakonodaja (Bajuk, Kostrevc, Podbevšek, 2003, str. 70). Uprava ima po zakonu dolžnost in pravico voditi družbo. Nadzorni svet te pravice ne prenese nanjo, kot je to v enotirnem sistemu, in se zato v vodenje družbe manj vmešava. Največja razlika je, da je z zakonom prepovedano, da bi v nadzornem svetu sedeli menedžerji, člani poslovodstva družbe. Nadzorni organ je osebno ločen od uprave, kar poveča njegovo neodvisnost, po drugi strani pa zmanjša njegovo informiranost o zadevah družbe. Nadzorni svet se sestaja nekajkrat na leto (navadno najmanj štirikrat) in nadzoruje ter vrednoti delo družbe in menedžmenta, imenuje in razrešuje upravo ter ima v različnih sistemih še nekatere pristojnosti. 13
14 Slika 2: Dvotirni sistem SKUPŠČINA NADZORNI SVET UPRAVA Vir: Lastna izdelava Dvotirni sistem upravljanja gospodarskih družb imajo Nemčija, Avstrija, Danska, Nizozemska, po želji Francija, Finska, Grčija in Portugalska, razvidno tudi iz Tabele 1 (Bajuk, Kostrevc, Podbevšek, 2003, str ). 3.3 Dobre in slabe strani obeh sistemov Najpogosteje uporabljeni kriteriji merjenja uspešnosti sistemov upravljanja družb: 1. Jasna razdelitev pristojnosti: Pri enotirnem sistemu se srečamo s stalnim tveganjem mešanja nadzora, strateških in izvršnih odločitev, medtem ko je pri dvotirnem sistemu razdelitev pristojnosti jasna. Enotirni sistem tako omogoča lastniku družbe, da prevzame položaj predsednika upravnega odbora, ki mu (za razliko od predsednika nadzornega sveta) omogoča večji vpliv v procesu sprejemanja odločitev. 2. Učinkovit nadzor in kontrola nad menedžmentom: Zaradi skupnega delovanja izvršnih in neizvršnih direktorjev je za učinkovitost nadzora potrebna večina neizvršnih direktorjev z močno osebo v vlogi neodvisnega predsednika. Drugače je lahko učinkovitost nadzora v enotirnem sistemu vprašljiva. Za dvotirni sistem ne moremo trditi, da zgolj ločevanje pristojnosti samo po sebi privede do učinkovitega nadzora, temveč se slednji udejanji le preko dovolj strokovnih in neodvisnih članov nadzornega sveta. 3. Učinkovita podpora menedžmentu s strateškimi nasveti: Enotirni sistem je (ob ustrezni sestavi) zaradi skupnega delovanja upravnega odbora bistveno bolj primeren za dajanje strateških nasvetov, kar omogoča intenzivna in odprta komunikacija med člani. Dvotirni sistem je manj primeren za svetovalno vlogo nadzornega sveta, saj se ta lahko izključuje z njegovimi odgovornostmi in prepovedjo vmešavanja v vodenje poslov. 14
15 4. Ločitev vloge predsednika odbora in glavnega izvršnega direktorja: Večina enotirnih sistemov v svetu upošteva priporočilo, naj se vlogi ločita, saj drugače predstavljata preveliko tveganje z vidika koncentracije moči v rokah enega človeka. V ZDA je še vedno v več kot 75 % primerov predsednik hkrati tudi glavni izvršni direktor (CEO), v Evropi pa poznamo takšne primere le še v Švici in ponekod v Franciji. Dvotirni sistem navedene dileme že zaradi formalnih zahtev ne pozna. 5. Primerna velikost odbora: Upravni odbori v enotirnih sistemih so zaradi večje intenzivnosti dela in potrebnega poznavanja delovanja poslovnega procesa praviloma manjši (do 12 članov) ter zato tudi bolj učinkoviti. Dvotirni sistemi pa zaradi upoštevanja različnih deležnikov pri svoji sestavi, predvsem pa zaradi predstavnikov zaposlenih, predstavljajo manj odzivno telo, ki je praviloma tudi (pre)veliko. 6. Pogostost sestankov odbora: Upravni odbori se zaradi svoje vloge sestajajo v povprečju desetkrat letno, medtem ko se nadzorni sveti sestajajo redkeje (v povprečju štirikrat na leto) pa tudi njihov dnevni red bistveno redkeje vsebuje kompleksnejše strateške točke, o katerih bi odločali. 7. Ustrezna zastopanost deležnikov: Obstaja v obeh primerih, vendar je v enotirnih sistemih pogosto onemogočena s strani odločitve skupščine delničarjev. Dvotirni sistemi se z deležniki ukvarjajo preveč, in zato pogosto postanejo neučinkoviti. 8. Intenzivnost komunikacije med člani odbora: V enotirnih sistemih je komunikacija bistveno intenzivnejša že zaradi pogostejših sej in višje stopnje vključenosti članov v sistem odločanja. V dvotirnih sistemih pa komunikacija predstavlja težavo zaradi pogostega vtisa, da nadzorni svet ne sedi v istem čolnu, poseben problem pa predstavlja razkrivanje občutljivih informacij predstavnikom zaposlenih. 9. Neodvisno vrednotenje dela menedžmenta: Zaradi intenzivnosti skupnega delovanja je vrednotenje njihovega dela v enotirnih sistemih pogosto oteženo, če upravni odbor ni sestavljen iz članov, ki imajo močno osebno integriteto in nujno distanco do menedžmenta (neodvisnost). V dvotirnem sistemu je distanca opredeljena že s samo strukturo in zato vrednotenje ob pravilno sestavljenem nadzornem svetu praviloma ne predstavlja težav. 10. Potrebne lastnosti članov odbora: V enotirnih sistemih bodo morali člani upravnega odbora svoji funkciji posvetiti do 45 dni letno, medtem ko bodo člani nadzornih svetov v povprečju potrebovali od 15 do 20 dni. Statistika kaže, da so najbolj zaželeni člani tako UO kot NS bivši ali pa še aktualni predsedniki uprav velikih družb, katerih povprečna starost je med 60 in 65 let. Velika razlika pa obstaja v zahtevani izkušenosti in strokovnosti, saj je članstvo v UO bistveno bolj zahtevno od članstva v NS z vidika poznavanja gospodarske družbe, poslovnega procesa, panoge in strateškega okolja (Peklar, 2006). Kako je mogoče, da so nekatera japonska podjetja tako uspešna kljub dejstvu, da je njihov sistem upravljanja družb med najslabšimi na svetu? Ali da nemški dvotirni 15
16 sistem upravljanja družb z močnim soupravljanjem, ki kot sistem dokazano ne funkcionira, proizvaja rezultate? Po mnenju Peklarja (Peklar, 2006) predvsem zato, ker je uspeh odvisen od ljudi, in ne od sistemov. Izbor, motivacija in nadzor pa so bistveno lažji v okolju, ki ni le zbir pravil, temveč odraža visoko kulturo. 4. Nastanek in status Evropske delniške družbe Societas Europaea(SE) Razlike v zakonodaji upravljanja korporacij med državami članicami Evropske unije so precejšne, kar se še posebej kaže pri implementaciji Uredbe o statutu Societas Europaea. Različni avtorji ugotavljajo, da bomo imeli v EU praktično vsaj 25 različnih evropskih delniških družb. Prav zaradi tega potekajo v novih članicah, kot je Slovenija, razprave o tem, katera zakonodaja bi bila zanje najprimernejša glede na izkušnje drugih držav in je ne bi bilo treba usklajevati z neprimernimi koncepti (Bohinc, Bratina, 2005, str. 159). Poslovanje podjetij v EU še vedno večinoma temelji na nacionalnem pravu. To danes ne ustreza več ekonomskemu okviru, ki je enotni trg skupnosti in pomeni znatno oviro pri povezovanju družb iz različnih držav članic. Uredba o SE je začela veljati 8. oktobra 2004 (70/1. člen) in je v celoti zavezujoča ter se neposredno uporablja v vseh državah članicah (70/2. člen). Uredba o statutu evropske družbe (v nadaljevanju: Uredba ali Uredba o SE) omogoča ustanovitev družb, ki so ustanovljene in opravljajo dejavnost po predpisih, ki se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah. Uredba o SE omogoča ustanovitev z evropsko razsežnostjo, kjer ni več ovir, ki jih povzročata neusklajenost in ozemeljsko omejena veljavnost nacionalnega prava družb. Uredba izhaja iz tega, da morajo imeti podjetja možnost organizacije svojega poslovanja na ravni EU (ustanovitev holdinga, hčerinskih družb itd). SE je družba z delniškim kapitalom, saj je taka oblika glede financiranja in vodenja najprimernejša za potrebe družbe, ki opravlja dejavnosti na evropski ravni. Uredba nadalje določa, da mora biti SE učinkovito vodena in primerno nadzorovana. V EU obstajata dva sistema upravljanja delniških družb in SE ima po uredbi na voljo, da izbira med obema. Uredba o SE tudi ne zajema pravnih področij, kot so npr. obdavčitev, konkurenca, intelektualna lastnina ali plačilna nesposobnost. Za ta in druga področja, ki jih Uredba ne zajema, se zato uporablja zakonodaja držav članic in zakonodaja EU. S sprejemom Uredbe o SE je tako v EU postavljen pravni temelj za ustanavljanje SE kot nadnacionalne družbe, ki jo ureja nadnacionalno (evropsko) pravo. S tem je dana možnost, da družbe, ki poslujejo v več državah članicah EU, namesto ustanavljanja hčerinskih družb ali podružnic v posameznih državah z različno korporacijskopravno ureditvijo ustanovijo le SE, ki bo lahko poslovala v vseh državah članicah EU, z uporabo enotnih pravil, ki opredeljujejo upravljavsko, kapitalsko in siceršnjo pravno strukturo te družbe ter imajo nadnacionalni pomen. Uredba vsebuje le minimalne določbe glede opredelitve posameznih statusnih oziroma korporacijskopravnih atributov SE, kar omogoča napotitev k uporabi 16
17 nacionalnega prava tiste države, v kateri je družba registrirana in ima svoj sedež, ki se ravna po sedežu uprave družbe (7. člen Uredbe 2175/2001/ES). To pomeni, da se bodo tudi za SE uporabljala druga določila nacionalnega prava, ki veljajo za»domače«delniške družbe. SE se ne registrira v vseh državah članicah EU, v katerih posluje, ampak mora biti registrirana le v državi članici, kjer ima sedež uprava družbe (Bohinc, Bratina, 2005, str ). 5. Nadzorni svet slovenske delniške družbe 5.1. Vrste gospodarskih družb V tretjem členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006) je zapisano, da je gospodarska družba pravna oseba, ki je ustanovljena z namenom pridobivanja dobička. Ustvarjanje dobička oziroma povečevanje premoženja delničarjev je prav gotovo eden bistvenih namenov obstoja gospodarske družbe. V svetu je danes razširjeno mnenje, da je ustvarjanje dobička eden najpomembnejših ciljev. Kljub temu je potrebno opozoriti tudi na obstoj drugačnih pogledov o namenu gospodarskih družb. Ti sicer ne zanemarjajo ustvarjanja dobička kot enega od ciljev družbe, vendar mu ob bok postavljajo tudi zadovoljevanje drugih potreb udeležencev ali deležnikov in zadovoljevanje potreb trga. Na dejstvo, kateri izmed navedenih pogledov bo prevladoval v določenem družbenem okolju, odločilno vpliva sistem vrednot, ki je v tem okolju prevladujoč. Tako je v ameriškem okolju prevladujoče izpostavljanje vloge lastnikov in s tem dobička kot edinega cilja, ki zadovolji njihove interese. V Evropi se sistem vrednot razlikuje od ameriškega predvsem po tem, da Evropejci pripisujemo pomembno vlogo (socialnemu) ravnovesju v družbi. Tako sta na evropskih tleh bolj uveljavljena tudi druga dva pogleda na namen obstoja gospodarske družbe. Ugotovimo lahko, da je ustvarjanje dobička nesporno eden od namenov gospodarske družbe, da pa obstajajo tudi drugi nameni, katerih pomen je odvisen od sistema vrednot v določenem družbenem okolju. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006) deli gospodarske družbe na: osebne družbe: takšne so družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba; kapitalske družbe: te so družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba in komanditna delniška družba. V osebnih družbah združuje svoj že akumuliran kapital več podjetnikov z namenom, da bi združeno poslovali. Pri tem morajo vsaj nekateri izmed njih prevzeti odgovornost za obveznosti družbe, ki nastajajo pri poslovanju (ZGD-1, 2007, 135. člen). Pri poslovanju in vodenju tako ustanovljene družbe podjetniki 17
18 osebno sodelujejo. Za kapitalsko družbo je značilno, da za obveznosti, nastale pri poslovanju, odgovarja sama družba s svojim premoženjem, in ne tisti, ki so vložili kapital. Naslednja lastnost kapitalskih družb, predvsem pa delniške družbe, je, da se oseba, ki je vložila kapital v družbo, ponavadi ne pojavlja v dvojni vlogi: vlogi vlagatelja (lastnika) in vlogi ravnatelja (poslovodstva) Delniška družba Delniško družbo lahko opredelimo kot najpomembnejšo gospodarsko oziroma trgovinsko, kapitalsko in korporacijskopravno organizacijsko obliko. Poglejmo nekatere najpomembnejše značilnosti glede na prej opisane karakteristike gospodarskih družb: Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice. Upnikom je odgovorna z vsem svojim premoženjem, medtem ko delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom (ZGD- 1, 2007, 2. knjiga, 168. člen). Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut (ibidem, 169. člen). Delničarjem omogoča uveljavljanje individualnih interesov. Uveljavljanje individualnih interesov ima v drugih oblikah družb, kjer so družbeniki pri uveljavljanju skupnega interesa med seboj povezani, drugotni pomen (Kocbek, Ivanjko, Bratina, 1998, str. 12). Osnovni kapital se glasi na nominalni znesek v evrih. Najnižji znesek osnovnega kapitala je evrov in je predpisan s strani EU (6. člen Druge direktive, ZGD-1, 2007, 2. knjiga, str. 76). Pravica do lastništva se udejanja v vrednostnem papirju, katerega lastnik je delničar. Cilj lastnika delnice je predvsem povečanje njene vrednosti in ustrezna višina dividende, ki mu jo delnica prinaša (Lipovec, 1987, str. 189). Glede na navedene lastnosti lahko ugotovimo, da je delniška družba najprimernejša oblika za združevanje večjega števila vlagateljev kapitala (Kocbek, Ivanjko, Bratina, 1998, str. 12). Vsak izmed njih dobi v skupnem znesku osnovnega kapitala delnice, katerih število je odvisno od višine deleža posameznega vlagatelja v skupnem znesku osnovnega kapitala. Zaradi velikega števila delničarjev ti nimajo pomembnega vpliva na upravljanje podjetja, s tem pa se zmanjša oziroma celo povsem izgine njihova odgovornost za upravljavske odločitve. Delničarji, ki so razbremenjeni odgovornosti za upravljavske odločitve, tako veliko lažje uveljavljajo svoje lastne interese Nadzorni svet slovenske delniške družbe 18
19 V modernih gospodarskih družbah, ki jih vodijo poklicni menedžerji, je nadzorna funkcija izjemno pomembna za zagotovitev varovanja interesov družbenikov ter navsezadnje tudi interesov upnikov. Družbeniki ne sodelujejo v vodenju družb(razen v osebnih ali izjemoma v manjših kapitalskih družbah) in so zgolj občasno informirani o poslovanju»svojih«družb. Nadzorno funkcijo v kapitalskih družbah tako praviloma opravljajo posebni nadzorni organi (na primer nadzorni svet) ali vsaj določene osebe (zunanji oziroma neizvršni člani upravnega odbora), za katere ni nujno, da so hkrati tudi družbeniki(lahko pa so). Vsaj za večje (javne) delniške družbe je predvideno, da njihovo poslovanje pregledajo še zunanji revizorji. V določenem obsegu nadzor opravljajo tudi delničarji prek skupščine delniške družbe in tudi na podlagi določenih manjšinskih in individualnih pravic (posebna in izredna revizija, odškodninska tožba, sklic skupščine in podobno). Odmevni finančni škandali v velikih mednarodnih gospodarskih družbah so povzročili kritične razprave o učinkovitosti nadzora v gospodarskih družbah tako med gospodarstveniki kot tudi med politiki. Ta proces slovenskega gospodarstva ni obšel, saj se je odzvalo tako na normativni ravni (novi ZGD-1) kot v avtonomni organiziranosti ( stanovska in strokovna združenja ter organizacije so sprejeli najrazličnejše avtonomne vire v obliki kodeksov, priporočil, kriterijev in podobno). Tudi pristojni organi EU sprejemajo določena priporočila (Priporočilo komisije ES iz leta 2004 o povečanju vloge neizvršnih članov in članov nadzornih svetov) in pripravljajo spremembe direktiv na področju gospodarskega prava (ZGD - 1, 2007, 2. knjiga, str ) Oblikovanje nadzornega sveta Po starem zakonu o gospodarskih družbah je bilo oblikovanje nadzornega sveta prepuščeno statutu. Vendar pa je bil nadzorni svet po zakonu obvezen če je šlo za družbo, katere osnovni kapital je dosegal 410 mio SIT, ali če je njeno povprečno letno število zaposlenih večje kot 500. Prav tako je bil obvezen tudi, če je število delničarjev družbe bilo večje kot 100. Ne glede na velikost delniške družbe je bil nadzorni svet obvezen tudi, če je bila družba ustanovljena postopno ali pa če so njene delnice bile uvrščene na borzi (2. odst člena ZGD). Nadzorni svet je bil pogojno obvezen organ delniške družbe, saj je ZGD določal, v katerih primerih je bilo njegovo oblikovanje obvezno. Zunaj zakonsko določenih pogojev za obvezno oblikovanje je bilo oblikovanje nadzornega sveta neobvezno in se je določilo s statutom delniške družbe (Bohinc, Bratina, 2005, str. 299). Po novem zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) pa imamo možnost izbire med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja delniške družbe. V kolikor izberemo dvotirno upravljanje delniške družbe je oblikovanje nadzornega sveta obvezen. V primeru izbire enotirnega sistema pa imamo upravni odbor. 19
20 5.3.2 Sestava in število članov nadzornega sveta 273. člen predpisuje posebne pogoje za člane nadzornega sveta (ZGD -1, 273. člen). (1) Član nadzornega sveta ne more biti: -»član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe; - prokurist ali pooblaščenec te družbe; - član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe; - oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v treh družbah, ali - oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut«. (2)»Nadzorni svet lahko največ za eno leto imenuje svojega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča manjkajočega ali zadržanega člana uprave. V tem času ne sme delovati kot član nadzornega sveta. Ponovno imenovanje ali podaljšane mandatne dobe je dopustno, če celotna mandatna doba s tem ni daljša od enega leta«. Nadzorna funkcija je v delniški družbi zelo pomembna in v različnem obsegu ter na različne načine jo izvršujejo tako posamezni delničarji kot tudi skupščina, nadalje posebni nadzorni organi, posebni revizorji, katere imenuje skupščina, člani uprave in v nekaterih primerih tudi pristojni državni organi( ZGD - 1, 2. knjiga, str. 393). Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta je strogo osebna obveznost in je zaradi sistema stroge korporacijskopravne odgovornosti ni mogoče opravljati po pooblaščencu, ampak jo mora član nadzornega sveta opravljati sam osebno (tako je tudi v nemškem pravu). Tako je član nadzornega sveta lahko le neomejeno poslovno sposobna fizična oseba. Pravna oseba v Sloveniji ne sme biti član nadzornega sveta, kar pa je sicer v nekaterih državah dopustno. Člani nadzornega sveta morja biti čim bolj neodvisni in samostojni, tako da lahko uspešno opravljajo svojo funkcijo, zaradi česar že zakonodaja določa, katere naloge so združljive s članstvom v nadzornem svetu. Pri tem kriteriju za to v primerjalnem pravu niso enotni. Glavni problem je v tem, da je težko najti osebe, ki niso v nikakršni poslovni povezavi z družbo, obenem pa so strokovno usposobljene za opravljanje ustreznega nadzora. Največkrat je treba najti ustrezen kompromis med strokovnostjo in popolno neodvisnostjo. Slovenski Kodeks upravljana javnih delniških družb ima precej natančne določbe o tem, kakšne lastnosti morajo(oziroma ne smejo) imeti člani nadzornega sveta in kdaj gre za konflikte interesov ter kako se ti konflikti odpravljajo( ZGD - 1, 2. knjiga, str ). Posebej pomembno za prakso v Sloveniji je določilo kodeksa, ki natančneje opredeljuje, kdaj je član nadzornega sveta v interesnem konfliktu: - če je trenutno ali je bil v preteklosti v pomembnejših odnosih z družbo ali z njo povezano družbo, - če je član širšega poslovodstva družbe ali povezane družbe (menedžer), - če je kakorkoli sodeloval pri sestavljanju predloga letnega poročila, 20
21 - če je bližnji sorodnik menedžerja družbe, - če je večinski ali prevladujoč delničar, - če ima poslovne, finančne ali bližnje družinske vezi z večinskim ali prevladujočim delničarjem, - če je pomembnejši dobavitelj blaga ali storitev (vključno s svetovalnimi in revizorskimi storitvami), - če ima katerekoli druge povezave z naštetimi skupinami, ki bi lahko vplivale na njegovo objektivno odločanje. Ker je nadzorni svet kolektivni organ, je zakon določil spodnjo mejo oziroma najmanjše število članov (najmanj trije). Največje število članov ni določeno in je prepuščeno statutu, da določi, kolikšen je nadzorni svet. Upoštevati je treba merila racionalnosti, povezana z velikostjo in sestavljenostjo delniške družb, pomenom njene dejavnosti za širšo javnost, razpršenostjo lastniške sestave in podobnim (Bohinc, Bratina, 2005, str. 302) Volitve, mandat in odpoklic članov nadzornega sveta Volitve članov nadzornega sveta (ZGD - 1, 2. knjiga, 274. člen) (1)»Člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, voli skupščina«. Dikcija navedene zakonske določbe ni najbolj posrečena, saj ustvarja vtis, da tako izvoljeni člani nadzornega sveta res morajo zastopati interese delničarjev. Poudariti je treba, da člani nadzornega sveta niso zastopniki posameznih delničarjev in niso vezani na mnenja ter navodila tistih, ki so jih izvolili, temveč skladno z 263. členom ZGD 1 opravljajo strogo osebno korporacijsko funkcijo in zanjo prevzemajo polno osebno odgovornost (Kocbek, Ivanjko, Bratina, 1998, str. 181). (2)»Statut lahko določi, da največ eno tretjino članov nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, imenujejo imetniki imenskih delnic, za prenos katerih je potrebno dovoljenje družbe. Take delnice ne sestavljajo posebnega razreda delnic«. Drugi način izvolitve članov nadzornega sveta ureja in določa ZSDU, kateri je spremenjen zaradi odločbe Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 56/01, z dne 6. julija 2001). Tako je zdaj v prvem odstavku 79. člena ZSDU določeno, da se število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu določi s statutom družbe, vendar ne more biti manjše od ene tretjine in ne večje od ene polovice vseh članov nadzornega sveta družbe. Predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli in odpokliče svet delavcev. Čeprav ZSDU uporablja izraz»predstavniki delavcev«in 80. člen ZSDU določa, da ti zastopajo interese delavcev v okviru pooblastil, ki jih ima nadzorni svet, velja zanje enak korporacijsko pravni položaj kot za vse ostale člane nadzornega sveta. Predstavniki delavcev niso zastopniki in niso vezani na obvezna navodila in mnenja delavcev oziroma sveta delavcev, temveč pri sprejemanju odločitev nadzornega sveta le predstavljajo interese delavcev, ki se upoštevajo pri oblikovanju odločitev nadzornega sveta, ne morejo pa prevladovati nad interesi družbe (ZDG -1, 2. knjiga, 2007, str. 398). 21
22 Na splošno velja pravilo, da je za odpoklic pristojen tisti organ, ki je pristojen za izvolitev. Odpoklic je razrešitev s funkcije pred iztekom mandata. Odpoklic članov nadzornega sveta določa 275. člen ZGD 1. (1)»Skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je izvolila, pred potekom mandatne dobe. Za sklep o odpoklicu je potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov. Statut lahko določi višjo večino in druge zahteve«. (2)»Člana nadzornega sveta, ki so ga v nadzorni svet imenovali upravičeni delničarji v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, lahko delničarji kadarkoli odpokličejo in ga nadomestijo z drugim članom. Skupščina ga lahko odpokliče z navadno večino glasov, če preneha pravica do imenovanja«(zgd-1, 2. knjiga, 275. člen). Zakon ne določa, kolikšno število članov je dopustno odpoklicati pred potekom mandatne dobe, niti ne določa, kolikokrat v mandatni dobi je takšen odpoklic dopustno izvesti. Slednje pomeni, da glede tega ni nobenih omejitev( ZGD-1, 2007, 2. knjiga, str ). Možen način imenovanja kot tudi odpoklica članov nadzornega sveta je prek sodišča člen določa imenovanje in odpoklic člana prek sodišča. (1)»Uprava mora dati sodišču predlog za imenovanje člana nadzornega sveta takoj, ko ugotovi, da število članov ni zadostno za sklepčnost nadzornega sveta«. (2)»Sodišče odpokliče člana nadzornega sveta na predlog nadzornega sveta ali delničarjev, katerih delnice predstavljajo najmanj 10% osnovnega kapitala, če gre za utemeljene razloge«( ZGD - 1, 2. knjiga, 276. člen). Po novem 276. členu ZGD 1 je predlagatelj sodišču za imenovanje člana nadzornega sveta le uprava, katere dolžnost je, da to stori takoj, ko ugotovi, da število članov ni zadostno za sklepčnost nadzornega sveta. S strani sodišča imenovan član nadzornega sveta ima mandat le do izvolitve novih članov nadzornega sveta. Uprava ima po zakonu dolžnost, da zagotovi vse potrebno, da je število članov nadzornega sveta ustrezno oziroma takšno, da lahko veljavno odloča. ZGD 1 omogoča intervencijo sodišča v primerih, ko zaradi kolizije različnih interesov v delniški družbi obstaja utemeljen razlog, da posamezni član nadzornega sveta ne nadaljuje svojega mandata v nadzornem svetu, organi pristojni zato skupščina oziroma svet delavcev oziroma delničarji pa ga ne želijo odpoklicati (ZGD-1, 2. knjiga, 2007, str ) Delovanje in pristojnosti nadzornega sveta Poglavitna funkcija nadzornega sveta je nadzorstvo nad vodenjem poslov uprave oziroma družbe. Poleg tega nadzorni svet sprejema tudi nekatere odločitve, vendar se odločitve o vodenju poslov ne morejo prenesti na nadzorni svet. 22
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEZANOST KAKOVOSTI NADZORA, PLAČIL NADZORNIM SVETOM IN USPEŠNOSTI SLOVENSKIH JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB V OBDOBJU 2009 2012 Ljubljana, junij 2014
More informationKODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE
KODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE Ljubljana, marec 2016 KAZALO VSEBINE: 1. PREAMBULA 3 2. POMEN IZRAZOV V TEM KODEKSU 7 3. OKVIR UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO
More informationKODEKS UPRAVLJANJA ZA NEJAVNE DRUŽBE OSNUTEK ZA JAVNO RAZPRAVO
KODEKS UPRAVLJANJA ZA NEJAVNE DRUŽBE OSNUTEK ZA JAVNO RAZPRAVO Kodeks upravljanja za nejavne družbe Izdajatelji: Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Združenje
More informationKORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB Ljubljana, september 2006 POLONA PAŠIĆ IZJAVA Študentka Polona
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationZakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Splošna informacija Avtorici: Nina Zeilhofer, MBA mag. Mojca Pristavec Đogić Št. naročila: 30/2014 Deskriptor/Geslo: Sodelovanje
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationCopyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.
UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationNAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.
More informationIzbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije
Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3
More informationPOVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010
More informationDRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationZAHTEVO ZA DOPOLNITEV DNEVNEGA REDA SKUPŠČINE DELNIČARJEV NASPROTNI PREDLOG ZAHTEVO ZA DOPOLNITEV DNEVNEGA REDA SKUPŠČINE DELNIČARJEV
KRKA, d. d., Novo mesto A. Na podlagi 298. in 300. člena Zakona o gospodarskih družbah in na podlagi pravil Ljubljanske borze, d. d., uprava družbe KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto skladno z 296.
More informationPOROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationRavnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LOBIRANJE VELIKIH PODJETIJ V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE VIKTORIJA JERAS MENTOR: REDNI PROF. DR. MARJAN SVETLIČIČ LOBIRANJE VELIKIH PODJETIJ V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2005 Ni bistveno,
More informationNa podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam
Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam REVIZIJSKO POROČILO O PRODAJI DELNIC HOTELI MORJE d. d., PORTOROŽ NA KAPITALSKI DRUŽBI POKOJNINSKEGA
More informationRAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ Ljubljana, december 2002 CIRILA KOVAČIČ IZJAVA Študentka izjavljam, da sem avtorica tega magistrskega dela,
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationDružbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA
More informationMLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ
INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.
More informationDELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV
More informationKATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI
Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU
More informationANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj
More informationZbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)
PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,
More informationALTA GROUP PREDAVANJE TRG DELNIC (TEORIJA) BINE PANGRŠIČ
ALTA GROUP PREDAVANJE TRG DELNIC (TEORIJA) 11. 3. 2014 BINE PANGRŠIČ Kontakt Bine Pangršič Samostojni svetovalec, ALTA Skupina d.d. Tel.: 01 3200 314 E-mail: bine.pangrsic@alta.si www.alta.si Literatura:
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
More informationPoslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS
Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si
More informationNEKATERE ZNAČILNOSTI LOKALNE SAMOUPRAVE NA SICILIJI
Lex localis, letnik V, leto 2007, številka 3, stran 157-169 NEKATERE ZNAČILNOSTI LOKALNE SAMOUPRAVE NA SICILIJI Natalija Kokalj univerzitetna diplomirana pravnica 1 Uvod UDK: 342.25 (450.82) 352/354 Do
More informationDRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽENKA ŠPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV OBSEGA DRUŽBENO ODGOVORNEGA POROČANJA SLOVENSKIH JAVNIH
More informationVOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Poslovno Komercialna šola Celje VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Pri predmetu pravo Mentorica: go. Dagmar Konec Dijakinji: Sabina Geršak Barbara Mljač Celje, maj 2009 2 KAZALO: KAZALO:... 3 1 UVOD...
More informationUNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA DAVČNOPRAVNI VIDIK ODPRAVE NEENAKOSTI OBRAVNAVE LASTNIŠKEGA KAPITALA PRI FINANCIRANJU POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB Študent: Aleš Kavrečič
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationPridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih
Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje
More informationEtika v javni upravi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Etika v javni upravi Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Mentor: red. prof. dr. Bogomil
More informationPOGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationJavno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos
More informationMAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE LIDIJA ŠTORGEL Fakulteta za uporabne druţbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA
More informationUDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationANALIZA TRANSAKCIJ S PODJETJI POD SKUPNIM UPRAVLJANJEM PO MSRP IN EVROPSKEM DAVČNEM PRAVU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA TRANSAKCIJ S PODJETJI POD SKUPNIM UPRAVLJANJEM PO MSRP IN EVROPSKEM DAVČNEM PRAVU Ljubljana, junij 2016 SAŠA JERMAN IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana
More informationOPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.
More informationGENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO
Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationLetno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o.
Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. December 2016 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 7 4 Finančno poslovanje družbe
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More informationIPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia
IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014
More informationVPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE
VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo
More informationI I. ,y'*^- POROC!LO 2016 LETNO SNEZNIK. Sne2nik, d. d. .i F.1 SNEZNTK. Julijan RUPNIK, univ. dipl, ini. gozd. uprava
SNEZNIK LETNO \, POROC!LO 2016 Sne2nik, d. d. Julijan RUPNIK, univ. dipl, ini. gozd. uprava.i F.1 I I SNEZNTK Miha 4ARENaE, univ. dipl. in;. gozd. Predsednik nadzomeqa sveta dru:be Snejnik d. d.,y'*^-
More informationDemokratično v nedemokratičnem: Singapur
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Pevec Demokratično v nedemokratičnem: Singapur Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Pevec Mentor:
More informationVoda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo
Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo
More informationRepublike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationPRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV POSLOVANJA KRKE NA VREDNOST NJENE DELNICE Ljubljana, september 2010 MATEJ PUSTOVRH IZJAVA Študent Matej Pustovrh izjavljam, da sem avtor tega
More informationMAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA
More informationTransfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1
Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih
More informationR E P U B L I K E S L O V E N I J E
URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE LIST Stran 3637 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 40 Ljubljana, petek 4. julija 1997 Cena 800 SIT ISSN 1318-0576 Leto VII DRŽAVNI ZBOR 2194. Na podlagi druge
More informationEKONOMSKA OBRAVNAVA ZAKONA O BANKROTU BANK V ZDRUŽENEM KRALJESTVU IN PRIMERJAVA S SLOVENIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA OBRAVNAVA ZAKONA O BANKROTU BANK V ZDRUŽENEM KRALJESTVU IN PRIMERJAVA S SLOVENIJO Ljubljana, september 2010 SAŠO TAMBOLAŠ IZJAVA Študent
More informationMETODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)
METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.
More informationEFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo
EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje,
More informationDIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:
More informationManager in vodenje podjetja
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni
More informationDeloitte revizija d.o.o. Pregledno poročilo
Deloitte revizija d.o.o. Pregledno poročilo Marec 2018 00 Kazalo 1 Združenje Deloitte in njegova pravna ter strukturna ureditev... 2 2 Pravnoorganizacijska, lastniška in upravljavska struktura družbe...
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationLIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI Ljubljana, januar
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc
More informationSistemi za podporo pri kliničnem odločanju
Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je
More informationPovzetek revidiranega letnega poročila Krke, d. d., Novo mesto in skupine Krka za leto 2007
Povzetek revidiranega letnega poročila Krke, d. d., Novo mesto in skupine Krka za leto 2007 Novo mesto, april 2008 Kazalo UVOD... 1 Uvodna pojasnila... 1 Izjava o odgovornosti uprave... 2 Pomembnejši
More informationZ GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA
Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS
More informationFLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:
More informationPOSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING
More informationPOSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU Stopar Andreja Šumenjakova ulica 1, Limbuš Št. Indeksa: 81544833 Redni študij Univerzitetni
More informationPRIMERJAVA POLITIČNIH SISTEMOV ZDA IN KANADE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Urška Volk PRIMERJAVA POLITIČNIH SISTEMOV ZDA IN KANADE Diplomsko delo LJUBLJANA 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Urška Volk Mentor:
More informationUČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka
More informationLetno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o.
Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Januar 2018 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 6 4 Finančno poslovanje 29
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Janja Križman DINAMIKA ODNOSOV MED BIROKRACIJO IN POLITIKO OB MENJAVI OBLASTI.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janja Križman DINAMIKA ODNOSOV MED BIROKRACIJO IN POLITIKO OB MENJAVI OBLASTI magistrsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationOCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja
More informationDIPLOMSKO DELO EVROPSKI PLAČILNI SISTEMI IN VKLJUČITEV BANKE KOPER D.D. V SISTEME
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EVROPSKI PLAČILNI SISTEMI IN VKLJUČITEV BANKE KOPER D.D. V SISTEME Kandidatka: Danjela Ogrin Študentka izrednega študija Številka indeksa:
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationKoordinacija ministrstev pri skupni problematiki (Primer: Odpravljanje sodnih zaostankov)
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleš Pirc Koordinacija ministrstev pri skupni problematiki (Primer: Odpravljanje sodnih zaostankov) Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More information