DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić.
|
|
- Moris Baldwin
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić Povzetek V samem začetku prispevka se srečamo s pomenom družbene odgovornosti. Našteli smo področja, ki jih zajemajo omenjeni standardi ter jih na kratko predstavili. Podrobno predstavimo prihajajoče Iso standarde 26000, ki predstavljajo novost na omenjenem področju v letu Sledi družbena odgovornost na področju Slovenije. Da začnejo podjetja upoštevati načela družbene odgovornosti, morajo skozi nekaj osnovnih korakov, ki so podani na koncu. Veliko držav uvaja programe stimuliranja družbene odgovornosti podjetij, da bi ravnali v skladu z interesi vseh udeležencev v okolju, vendar je še vedno majhen procent podjetij, ki se resnično udejstvujejo v skladu z družbenimi kodeksi. Ključne besede: družbena odgovornost, podjetje, novost, Iso standardi 26000, interesi udeležencev 1. Pojem družbene odgovornosti O družbeni odgovornosti smo govorili že v 20. stoletju, ko je izšla knjiga Družbena odgovornost poslovneža (Social Responsibilities of the Businessman). Archie B. Carroll (1979) navaja Howarda Bowena za začetnika moderne teorije. Njegovo delo izide leta 1953 (Carroll v Dickson in Eckman 2006, 179) in govori o družbeni odgovornosti poslovnežev, kasneje pa se spremeni v družbeno odgovornost podjetij (Rejc, 2004, str. 503). Jančič (1999, 114) pravi, da so deležniki vsi tisti, ki imajo kakršnekoli odnose s podjetjem, so povezani z njegovo politiko in prakso, nanj vplivajo ter imajo delež v podjetju, ki ni nujno lastništvo. Komisija evropskih skupnosti je družbeno odgovornost korporacij opredelila kot koncept, kjer podjetja na lastno iniciativo skrbno delujejo na družbenem in okoljevarstvenem področju, v okviru svojega vsakdanjega poslovanja ter sodelovanja z akterji v svojem okolju (COM 347, Brussels, 2002, str. 5). Definicija Svetovnega gospodarskega sveta za trajnostni razvoj (World Business Council on Sustainable Development) trdi, da je družbena odgovornost podjetij njihova zavezanost, da se bodo vedli v skladu z etičnim kodeksom in se usmerjali v gospodarski razvoj, hkrati pa izboljšali kakovost življenj delavcev in njihovih družin ter lokalne skupnosti in širše družbe (Elecras Nova, 2006). 321
2 Jaklič v svojem delu navaja, da je družbeno odgovorno podjetje tisto, ki se obnaša odgovorno do vseh subjetkov delujočih v njegovem okolju. To pomeni biti odgovoren do vseh, primarnih in sekundarnih interesnih skupin (Jaklič, 1999, str. 276). Center za razvoj slovenskih virov opredeljuje družbeno odgovornost podjetništva kot zadovoljevanje potrošnikovih potreb ob sočasni skrbi za zaposlene, dobavitelje in celotno skupnost. Skrb za vse udeležence v delujočem okolju ni nič novega. Veliko podjetij že od nekdaj skrbi za svoje zaposlene, se udejstvuje v skupnosti, kjer delujejo ter se zavzemajo za varovanje okolja. Na žalost pa na slovenskih tleh odgovornost do družbe šele začenja svojo pot. Evropska komisija je prevzela glavno vlogo pri promociji družbene odgovornosti, saj verjame, da je to eden od načinov dviga konkurenčnosti podjetja ter trajnostne rasti. Glavni namen družbene odgovornosti ni samo konkurenčnost temveč tudi skrbeti za druge, prispevati k reševanju družbenih in okoljskih težav in s tem višati splošno blaginjo. Družbena odgovornost pomaga uresničevati cilje Evropske Unije o povečevanju konkurenčnosti podjetij, doseganju odličnosti in oblikovati trajnostno družbo. Podjetje si uspešnost na dolgi rok zagotovi z urejenimi odnosi vodilnih do podrejenih, z odnosi med zaposlenimi, na drugi strani pa z urejenimi odnosi do poslovnih partnerjev in svojih potrošnikov Piramida družbene odgovornosti Večanje zanimanja za družbeno odgovornost podjetij pripisujemo spoznanju, da so zaradi nepravilnega delovanja tržnih mehanizmov povzročili tržno neravnovesje. Nasprotni si interesi med različnimi skupinami udeležencev povzročajo nepopolno delovanje trga in tako ne zagotavljajo sočasne maksimizacije koristi vseh, ki so prispevali k dolgoročni rasti podjetij (Jaklič, 1999). Pri udejanjanju družbene odgovornosti se sprašujemo komu nameniti večji pomen, kako zadovoljiti interese ene osebe brez zmanjšanja deleža koristi drugega udeleženca. Katere interese vključiti v temeljne funkcije podjetja? Kolikšni bodo stroški na račun povečanja družbene odgovornosti podjetja? Zaradi političnih, informacijskih in etičnih ovir je težko oblikovati enoten sistem koristnosti deležnikov (Mygind, 2004, str ). Jaklič je predstavil piramido družbene odgovornosti (slika 1), razdeljeno v štiri stopnje, ki bi posameznim podjetjem pomagala pri njihovih odločitvah (Jaklič, 1999, str. 277). 322
3 Slika 1. Piramida družbene odgovornosti podjetja Filantropska odgovornost Etična odgovornost Zakonska odgovornost Ekonomska odgovornost Vir: Jaklič (1999, str ) Ekonomska odgovornost je postavljena na vrh in pomeni temelj za izvajanje vseh ostalih odgovornosti. Ekonomsko neodgovorno podjetje je tisto, ki posluje z izgubo. Vsako podjetje mora ravnati v skladu z zakoni države, v kateri deluje. Zakonsko neodgovorno podjetje je tisto, ki deluje v nasprotju z zakonom in njegovimi predpisi. Etična odgovornost je dodatek zakonski odgovornosti. Vsebuje vse aktivnosti, ki jih od podjetja pričakuje družba, vendar niso urejena z zakoni. Etično neodgovorno podjetje je tisto, ki posluje neetično. Na vrhu je filantropska odgovornost, ki pomeni razne aktivnosti fakultativne narave. To so razne donacije, prispevki, sponzorstva. Če podjetje sodeluje pri teh aktivnostih, še ne pomeni, da je neodgovorno (Jaklič, 1999, str. 277) Področja uvajanja družbene odgovornosti Družbena odgovornost deluje na različnih področjih, ki so odvisna od posameznega podjetja. Neizvedljivo je pokrivati vsa področja družbene odgovornosti. Pri osnovanju družbene strategije je potrebno prepoznati ključne notranje in zunanje dejavnike, ter definirati kakšen je prispevek posameznega dejavnika k učinkovitosti ali neučinkovitosti podjetja (Electras Nova, 2006). Področja uvajanja: Trg: zadovoljstvo potrošnikov, plačilna disciplina, sodelovanje z dobavitelji, odnosi z konkurenti, kakovost in varnost izdelkov, etično promoviranje, pravična trgovina-fair trade, družbeno odgovorno investiranje, Naravno okolje: učinkovita in varčna poraba energetskih virov (obnovljivih, neobnovljivih), ravnanje v skladu z določili naravnovarstvenih zakonov, skrb za odpadke, 323
4 pline, izdelke, embalažo in s tem preprečevanje onesnaževanja okolja, spodbujanje recikliranja in uporaba recikliranega materiala, izobraževanje zaposlenih o varstvu okolja. Notranje okolje v podjetju: ustvarjanje dobre delovne klime, zdravo in varno delovno okolje, enakost med vsemi zaposlenimi, skrb za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, socialna varnost zaposlenih, štipendiranje, preprečevanje diskriminacije, preprečevanje korupcije, odpravljanje absentizma in fluktuacije. Lokalna skupnost: zavzemanje za razvoj skupnosti, širitev podjetja, dobri odnosi z oblastmi, sodelovanje pri načrtih vlade in gospodarstva, sodelovanje s šolami in univerzami, seznanjanje okolja z razmerami v podjetju. Država, kjer podjetje deluje: plačevanje davkov, zagotoviti etičnost pri prenosu mednarodnih dobičkov. Dobrodelnost, sponzorstvo: finančne donacije, nefinančne donacije in razne aktivnosti, kot so prostovoljno delo zaposlenih v skupnosti, sodelovanje z nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, lastno organiziranje projektov. Človekove pravice: ravnanje skladno z zakonodajo, sodelovati z udeleženci in spoštovati temeljne človekove pravice. 2. Standardi družbene odgovornosti Spodaj naštevamo nekaj standardov, ki trenutno urejajo družbeno odgovornost v svetu in pri nas (Electras Nova, 2006): AA1000-AccountAbility 1000: oblikovan leta 1995 v Angliji s strani ISEA-Institute for Social and Ethical Accountability. Da si podjetje zagotovi določeno kvaliteto mora upoštevati procesne standarde, ki jih uporabi pri računovodstvu, reviziji in poročanju o družbeni odgovornosti. DJSI-Dow Jones Sustainability Indexes: prvi globalni indeksi ustanovljeni leta 1999, ki spremljajo finančne učinke vodilnih svetovnih podjetij, ki stremijo k trajnostnemu razvoju. Certifikat Družini prijazno podjetje: zagotavlja kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke združevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenega, ki se odraža na zmanjševanju bolniških odsotnosti, fluktuacije, nezgod, povečevanju zadovoljstva, motivacije, pripadnosti. V Sloveniji si je do sedaj certifikat Družini prijazno podjetje pridobilo 60 podjetij. EMAS-Eco-Management and Audit Scheme: namenjen spodbujanju primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivu njihovega delovanja na okolje. Hkrati pa pomeni priložnost za pozitivno promocijo podobe podjetja pri kupcih, dobaviteljih, okolici, pogodbenikih, zaposlenih. EU Eco-Label: certifikacijska shema za okolje prijaznejše izdelke in storitve. FTSE4Good: namenjen merjenju učinkov podjetja, ki izpolnjujejo svetovne standarde družbene odgovornosti podjetij ISO 14001: sistem ravnanja z okoljem, obravnava celotno obvladovanje okoljskih vidikov proizvodnje in storitvene dejavnosti, uravnavanje stroškov, učinkovito izkoriščanje virov, skrb za preprečevanje onesnaževanja, aktivnosti pri zahtevah poslovnih partnerjev, lastnikov organizacije, ustanoviteljev. 324
5 OHSAS 18001: sistem ocenjevanja poklicnega zdravja in varnosti zaposlenih. Podjetja, ki impelmentirajo ta standard v svoje poslovanje, zmanjšujejo tveganje za nastanek delovnih nezgod, poklicnih bolezni v obratih. Unated Nations Global Compact: svetovna mreža za družbeno odgovornost, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Leta 2000 uvede načela poročanja o družbeni odgovornosti podjetij. 3. Iso standardi V letu 2010 naj bi stopil v veljavo nov standard ISO 26000, ki naj bi podjetju omogočil celoten pogled nad poslovanjem. Usmerjen bo v trajnostni razvoj organizacij, njihovo odgovornost do kupcev blaga in storitev, odgovornost do zaposlenih, skupnosti in okolja v katerem delujejo. Z uporabo standardov podjetja upajo, da si bodo zagotovila stabilnejše poslovanje. Zadovoljni zaposleni s podporo skupnosti in upoštevanju naravnih virov omogočajo organizaciji lažje delovanje in dolgoročno stabilnejši prihodek. Novi standard ne bo obvezujoč, kljub temu pa strokovnjaki pričakujejo, da se bo v prihodnjih petih letih uveljavil v vsaj 50 slovenskih podjetjih (Hafner, 2007). Gospodarska zbornica na Štajerskem pravi, da bo Standard uporaben za vse velikosti in vrste organizacij in v različno razvitih državah. Vseboval bo navodila in ne zahteve. Vključil bo dobre prakse, ki so jih razvile obstoječe javne in zasebne družbeno odgovorne institucije. Vseboval bo deklaracije in konvencije Združenih narodov in njihovih članic ter Mednarodne organizacije dela (ILO). V standard je vpetih 6 ključnih kategorij: industrija, vlada, zaposleni, potrošniki, nevladne organizacije in drugi. Na strani ISO (International Organization for Standardizaton) navajajo, da bo uvedba ISO stanarda pomenila dodano vrednost že obstoječim uredbam na področju družbene odgovornosti, razširila razumevanje in implementacijo družbene odgovornosti. Poskrbel bo za trajnostni razvoj organizacije, ki ne pomeni le zagotovitev proizvodov in storitev, ki zadovoljujejo stranke, brez ogrožanja okolja, ampak delovanje na družbeno odgovoren način. Iso standardi vsebujejo: Predgovor Predstavitev Področje uporabe Pogoji in opredelitve Razumevanje družbene odgovornosti Načela družbene odgovornosti Spoznanje družbene odgovornosti in vključevanje interesnih skupin Smernice o socialnih temah, ki pomenijo ključno odgovornost Smernice za vkljlučevanje družbene odgovornosti v celotni organizaciji Priloga A: prostovoljne pobude in orodja za družbeno odgovornost Priloga B: skrajšani izrazi Bibliografija ISO bo združil mednarodno znanje in izkušnje o družbeni odgovornosti. Kaj Iso standardi pomenijo, katera vprašanja mora organizacija obravnavati, da lahko deluje na družbeno odgovoren način in katere so najboljše prakse na področju družbene odgovornosti. Lahko jih 325
6 označimo kot orodje, ki bo omogočilo organizacijam, da se premaknejo iz dobrih namenov do prave akcije (ISO, SR, 2010). 4. Družbena odgovornost podjetij na slovenskih tleh Ravnati v skladu z družbeno odgovornostjo nam prinaša več prednosti. To je lahko pomoč tistim z manj znanja na področju odgovornosti in manj strokovnega kadra, večjo transparentnost, primerljivost, možnost izbire poslovnih partnerjev in projektov, boljše komuniciranje. V Sloveniji so najbolj pogosti standardi za sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2000, sistem ravnanja z okoljem ISO 14001:2004 in sistem za vodenje varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001:1999. Do konca lanskega leta so izdali potrdil kar pomeni, da zanimanje za uvajanje standardov vsako leto narašča (Hafner, 2007). Ker je družbena odgovornost eden izmed dejavnikov dviga konkurenčnosti podjetja, pa tudi lokalnih in regionalnih skupnosti, so se začeli izvajati projekti, ki bodo spodbujali družbeno odgovornost tudi na Slovenskem. Center razvoja človeških virov (RČV) in angleški partner Business Inovation Centre s pomočjo sredstev Evropske Unije izvajata projekt»crs-code to Smart Reallity«s katerim želita osveščati pomembnost družbene odgovornosti v Sloveniji ter ustanoviti podporno območje za razvoj družbeno odgovornega podjetništva, predvsem malih in srednje velikih podjetij. Projekt»CRS-Code to Smart Reallity«nudi: Malim in srednje velikim podjetjem: dostop do informacij o družbeni odgovornosti, metode uvajanja, standardi, dobre in družbeno odgovorne prakse, izmenjavo izkušenj in dobrih praks z drugimi podjetji, svetovno pomoč pri uvajanju družbene odgovornosti. Podjetniškim svetovalcem: izbor člankov, priročnikov o družbeni odgovornosti, modularni program za usposabljanje, vključitev v mrežo svetovalcev za družbeno odgovornost. 5. Kako postati družbeno odgovorno podjetje? Prvi korak na poti do družbene odgovornosti je analiza obstoječega stanja v podjetju. Družbeno dolžnost je potrebno umestiti v vizijo podjetja, poslanstvo, vrednote, filozofijo in strateške cilje. Pregledati področja, kjer se družbena odgovornost že izvaja in opredeliti orodja ter ključne udeležence. V drugem koraku želimo analizirati priložnosti in tveganja podjetja na okolje in družbo. Ugotavljamo vplive podjetja na zunanje udeležence. Sledi oblikovanje strategije družbene odgovornosti in sestava programa za njen razvoj. V zadnji fazi se opredelijo konkretni projekti in določi način pretoka informacij (interno in eksterno). Na koncu preverjamo in ocenjujemo dosežene rezultate (Electras Nova, 2006). Za pripravo dobrega načrta uvajanja družbene odgovornosti se mora podjetje zelo dobro poznati. Vedeti mora, kdo so ključni udeleženci v njegovem okolju poslovanja, saj so oni tisti, s pomočjo katerih si bo zagotovil razvoj in dolgotrajni obstoj. Poznavanje njihovih potreb in želja ter zadovoljevanje le teh, bo podjetju prineslo stabilno umestitev v okolje. 326
7 Zaključek Vedno več podjetij prihaja do spoznanja, da je njihova uspešnost in dolgotrajni razvoj neposredno povezan s prosperiteto družbene skupnosti, v kateri delujejo. To so kupci, zaposleni, dobavitelji in druge pomembne skupine. Zavedamo se, da s svojim delovanjem vplivamo na naše okolje. Zmanjšujemo zaloge obnovljivih in neobnovljivih virov, uporabljamo embalažo, ki je ni moč reciklirati, onesnažujemo. Posledično se vedno več podjetij usmerja k družbeno odgovornemu delovanju, v tem pa jim pomagajo številne organizacije. Odgovorne ustanove usmerjajo podjetja z raznimi projekti in delavnicami. Družbeno odgovorno se moramo začeti vesti prav vsi, ne samo podjetja, tudi mi, posamezniki z lastnim ravnanjem do okolja in odnosom do drugih udeležencev, da bi lahko kot skupek dejavnikov napredovali kot skupnost in država. Literatura Dickson, Marsha A. in Molly Eckman Social Responsibility: The Concept as Defined by Apparel and Textile Scholars. Clothing and Textiles Research Journal 24 (3): Jaklič, Marko Poslovno okolje podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Jančič, Zlatko Celostni marketing. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Mygind, Niels. Usklajevanje interesov različnih deležnikov v podjetju: Družbena odgovornost farmacevtskega podjetja Novo Nordisk. V: Prašnikar, Janez (ur.): Razvojnoraziskovalna dejavnost ter inovacije, konkurenčnost in družbena odgovornost podjetij. Časnik Finance, Ljubljana, 2004, str Rejc, Adriana. Balanced Scorecard: Kritična ocena z vidika družbene odgovornosti. V: Prašnikar, Janez (ur.): Razvojnoraziskovalan dejavnost ter inovacije, konkurenčnost in družbena odgovornost podjetij. Časnik Finance, Ljubljana, 2004, str Viri Center razvoja človeških virov: Načrti uvajanja družbene odgovornosti Commission of the European Communities. Communication from tree Commission concerning Corporate Social Responsibility. A business contribution to Sustainable Development. COM (2002) 347 FINAL, Brussells EU_sistemih_IU.pdf Electras Nova hhtp:// Hafner, Andraž Standard ISO bo podjetjem zagotovil trajnostni razvoj. Finance , let. 17, Ljubljana. ISO-International Organization for Standardization. Kaj so ISO standardi 26000? &vernum=0. 327
DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationVoda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo
Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationDružbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationEFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo
EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje,
More informationPOROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationDRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega
More informationPoslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS
Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si
More informationRavnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationPasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Klenovšek Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽENKA ŠPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV OBSEGA DRUŽBENO ODGOVORNEGA POROČANJA SLOVENSKIH JAVNIH
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationZ GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA
Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationNAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.
More informationRAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO
More informationKAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationMLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST
MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:
More informationMAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE LIDIJA ŠTORGEL Fakulteta za uporabne druţbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA
More informationPRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško
More informationETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE
ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE Kaj je dobro? Marko Kiauta 9 Teza do družbene odgovornosti le z odgovornostjo posameznika Prišli smo do točke, ko povečevanje BDP zmanjšuje kakovost življenja. Negativnih
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationDIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo Študentka: Petra Kmetec Naslov: Janževa Gora 39a
More informationMAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november
More informationEVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE JASMINA ZAKONJŠEK EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA
More informationPOSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
More informationUDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija
More informationPridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih
Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje
More informationOKOLJSKA IZJAVA Medium d.o.o.
OKOLJSKA IZJAVA 2010 Medium d.o.o. 1 Medium d.o.o., Okoljska izjava 2010 Pripravila: Mirjam Papler, skrbnica sistema za okolje Odobril: Miran Dolar, predstavnik vodstva za okolje Žirovnica, junij 2010
More informationMOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationDIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:
More informationLetno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o.
Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Januar 2018 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 6 4 Finančno poslovanje 29
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationVpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina
More informationTransfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1
Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationINTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru
ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.
More informationLetno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o.
Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. December 2016 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 7 4 Finančno poslovanje družbe
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationEtika v javni upravi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Etika v javni upravi Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Mentor: red. prof. dr. Bogomil
More informationSamozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu
Samozavestna Slovenija Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Pravična družba zato v naši viziji ni oddaljen, nikoli uresničen ideal. Pravična družba je
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationPOLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Maja Bevc Mentor: izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI Magistrsko delo Ljubljana, 2010 KAZALO SEZNAM TABEL...
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationREORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO
More informationDvajset let kakovosti in odličnosti
Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,
More informationGENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO
Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU
More informationapril 2014 Izobraževanje, inovativnost in kakovost
Izobraževanje, inovativnost in kakovost 9 771318 000013 1 Vsebina Informacije SZKO doc. dr. Milena Alič Tudi obrtniki in podjetniki spoznavajo koristi prizadevanj za boljšo kakovost 2 Rajko Novak Delavnica
More informationOPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka
More informationSOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationOperativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju
REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014
More informationSTRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.
More informationMLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ
INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.
More informationRazlični znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij
Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij Zinka Kolarič NEPROFITNE ORGANIZACIJE V»SLUžBI«SPLOšNEGA DRUžBENEGA INTERESA Pojem/termin neprofitno, neprofitne organizacije,
More informationSlovenska Strategija Pametne Specializacije
Slovenska Strategija Pametne Specializacije S4 Ljubljana, 10.07.2015 KAZALO KAJ JE S4... 4 1. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI... 5 1.1. Kje smo... 5 1.2. Cilji: kam gremo... 7 1.3. Kako bomo tja prišli koncept
More informationO izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom
O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj
More informationDecember 2006, številka Pogovor s predsednikom uprave Intereuropa d.d. mag. Andrejem Lovšinom. 06 Razvojna rast Sektorja za marketing in razvoj
December 2006, številka 19 03 Pogovor s predsednikom uprave Intereuropa d.d. mag. Andrejem Lovšinom 06 Razvojna rast Sektorja za marketing in razvoj 12 V 7 držav smo predali 70 tovornjakov Foto: FOTO:
More informationPODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:
More informationGREEN SLOVENIA PRIROČNIK ZA HOTELE ZA RAZVOJ TRAJNOSTNIH POSLOVNIH MODELOV.
SLOVENIA GREEN www.slovenia.info/zeleniturizem PRIROČNIK ZA HOTELE ZA RAZVOJ TRAJNOSTNIH POSLOVNIH MODELOV Slovenska turistična organizacija Avgust 2010 2 Priročnik za hotele za razvoj trajnostnih poslovnih
More informationVanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Urška Trček
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Urška Trček Vloga slovenske okoljske diplomacije pri zagotavljanju trajnostnega razvoja na območju držav Dinarskega loka Magistrsko delo Ljubljana, 2015
More informationGLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE. št. 8/2011 Letnik VIII
GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE 8 št. 8/2011 Letnik VIII IZ VSEBINE: 2 Uvodnik 3 Podelitev reda za zasluge Zvezi delovnih invalidov Slovenije 10 Skupaj za boljši svet za vse: vključevanje invalidov
More informationFLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:
More informationMANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija dela MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Lea Sebunk Kranj, december 2007
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA
More informationUVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI
Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen
More informationstrokovna konferenca Slovenija brez odpadkov
strokovna konferenca Slovenija brez odpadkov Ptuj, 1. in 2. marec 2012 Strokovna konferenca SLOVENIJA BREZ ODPADKOV Organizatorja Zveza ekoloških gibanj Slovenije Znanstveno-raziskovalno središče Bistra
More informationPROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:
More informationMAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA
More informationODTISI MLADIH + Pazi ti njih! ERASMUS+: MLADI V AKCIJI V LETU 2016
ODTISI MLADIH + Pazi ti njih! ERASMUS+: MLADI V AKCIJI V LETU 2016 Program Erasmus+ združuje dosežke več kot 25-letne zgodovine programov na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ALEŠ PUSTOVRH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ NA TRGE EVROPSKE UNIJE S
More informationš t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v
delovni zvezki š t 2 l e t 2 0 1 0 Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke Bojan RADEJ Ustvarjalna gmajna Ljubljana, April 2010 S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko
More informationMOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:
More informationSLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)
1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationKompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V
More informationSTRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationSLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem
More informationVPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE
VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR
More informationPRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH September, 2009 PATRICIJA HALILOVIĆ RREPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA
More information