GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

Size: px
Start display at page:

Download "GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO"

Transcription

1 Ref. Ares(2014) /01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE

2 EVROPSKA KOMISIJA GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Spodbujanje konkurenčnosti MSP Podjetništvo PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE Končna različica September 2005

3 Pravno obvestilo Ta projekt so izvedli Evropska komisija in strokovnjaki na področju izobraževanja za podjetništvo, ki so jih imenovali nacionalni organi, in sicer v okviru Večletnega programa za podjetja in podjetništvo ( ), ki ga je usklajeval Generalni direktorat Evropske komisije za podjetništvo in industrijo. Čeprav so delo nadzorovali uradniki Komisije, mnenja, izražena v tem dokumentu nujno ne predstavljajo mnenja Komisije. Razmnoževanje je dovoljeno ob navedbi vira. Dodatne informacije: Evropska komisija Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo Enota E.1: Podjetništvo Telefaks: Elektronski naslov: Informacije o drugih projektih: Informacije o drugih projektih, ki jih skupaj izvajajo Evropska komisija in nacionalne uprave, ki rešujejo vprašanja o spodbujanju podjetništva, je mogoče najti na spletu, in sicer na naslovu: 2

4 Kazalo: ČLANI STROKOVNE SKUPINE... 5 POVZETEK UVOD Ozadje Cilji in metodologija Definicija dijaške družbe PROGRAMI Osnovne značilnosti programov dijaških družb Katere spretnosti se pridobijo v teh programih? Popis programov Dejavniki uspeha in kazalci najboljše prakse NEKAJ PRIMEROV DOBRE PRAKSE TRENUTNA UPORABA PROGRAMOV: RAZŠIRJANJE, GLAVNE OVIRE, VREDNOTENJE Dijaške družbe na različnih ravneh izobraževanja Ovire in dejavniki tveganja Količinski podatki o uporabi programov Ocena in vpliv ZGODBE O USPEHU S STRANI DIJAKOV OKVIRNI POGOJI, PODPORA IN VLOGA JAVNIH POLITIK Viri financiranja in podpora iz zasebnega sektorja Okvirni pogoji in podpora javnega sektorja Pravni položaj in upravljanje dijaških družb ZAKLJUČKI Nekatere glavne ugotovitve

5 7.2. Načrti za prihodnost PRIPOROČILA PRILOGA: Seznam programov dijaških družb v srednješolskem izobraževanju, ki so bili omenjeni v tem projektu v skladu s sprejeto definicijo (šolsko leto 2003/2004)

6 ČLANI STROKOVNE SKUPINE Država Ime Organizacija Stik Belgija Ga. Sandrine De Crom Administratie Economie (directoraatgeneral) nderen.be G. Bernard Surlemont Fondation pour la Recherche et l'enseignement de l'esprit d'entreprendre be Češka G. Miroslav Kadlec Nacionalni inštitut za tehnično in poklicno izobraževanje G. Lukas Hula Nacionalni inštitut za tehnično in poklicno izobraževanje Danska Ga. Mette Lise Rogne Ministrstvo za šolstvo Nemčija Ga. Marion Hüchtermann M.A. Projekt Junior / Institut der Deutschen Wirtschaft Köln Estonija Ga. Epp Vodja Junior Achievement Fund Grčija G. Kostas Katsogiannos Enota s posebnimi pooblastili za Operativni program v izobraževanju Španija Ga. Rosario Sánchez Núńez-Arenas Ministerio de Educación y Ciencia Francija Ga. Christiane Moravie Ministère de la Jeunesse, de l'education Nationale et de la Recherche on.gouv.fr G. Jacques Mary Ministère de l'économie, des finance et de l'industrie es.gouv.fr Irska Ga. Fiona Kindlon Podporne storitve na drugi ravni Italija Ga. Miriam Cresta Junior Achievement Italija org Latvija Mrs. Antra Slava Centralna Banka Latvije (Latvijas Banka) Litva G. Eugenijus Savicius Junior Achievement Litva Luksemburg G. Gilbert Engel Ministère de l'education Nationale, de la Formation Professionnelle et du Sport Madžarska Ga. Dora Darazs Madžarska fundacija mladih podjetij Nizozemska G. Henk Vink Mini-Ondernemingen Nederland 5

7 Avstrija Ga. Andrea Gintenstorfer Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur k.gv.at Poljska G. Marcin Kulikowski Varšavska ekonomska šola Romunija G. Gabriel Toader Nacionalna agencija za MSP in zadruge (NASMEC) Slovaška Ga. Nadežda Redlich Michalská Ministrstvo za šolstvo Finska G. Antti Markkanen Ministrstvo za šolstvo i Švedska Ms Annika Järemo NUTEK, Švedska agencija za gospodarsko in regionalno rast Združeno kraljestvo G. Patrick Shipp Poslovne povezave za podjetja in šole uk Norveška Mr John Christian Christiansen Norveški odbor za izobraževanje Drugi člani strokovne skupine: EUROPEN Ga. Suzana Temkov EUROPEN e.v. JA-YE Evropa Ga. Caroline Jenner Junior Achievement-Young Enterprise Europe asbl JADE Ga. Monika Oswald JADE Evropsko združenje mladih podjetij Ga. Dilek Ayhan JADE Evropsko združenje mladih podjetij Evropska Komisija G. Simone Baldassarri Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo nt 6

8 POVZETEK Za doseganje ciljev ponovno sprožene Lizbonske strategije mora Evropa največ pozornosti posvetiti znanju in inovacijam. Spodbujanje podjetniške kulture je pomemben del teh prizadevanj, ki se začne z mladimi v šolskem izobraževanju. Podjetništvo je glavno gonilo inovacij, konkurenčnosti in rasti. Podjetniške sposobnosti so nepogrešljive za samozaposlene osebe, a pomembne tudi za zaposlene v podjetjih vseh velikosti. Svet v Lizboni leta 2000 je podjetništvo že vključil v nove osnovne spretnosti, ki naj bi jih osvojili vsi, da bi lahko živeli in delali v na znanju temelječi družbi. V prejšnjih skupnih projektih Komisije in strokovnjakov, ki so jih imenovale nacionalne vlade, so se dejavnosti, kjer so dijaki v šolah vodili mini družbe, pokazale kot učinkovita metodologija za razširjanje podjetniške miselnosti, saj temeljijo na učenju na podlagi neposrednih izkušenj podjetništva. Cilj mini družb, ki jih vodijo dijaki, je v majhnem obsegu razvijati pravo gospodarsko dejavnost ali na realističen način simulirati delovanje pravih podjetij. Čeprav delujejo v zaščitenem okolju in v pedagoške namene, dijaške družbe pogosto proizvajajo in prodajajo resnične proizvode ali storitve. Zato so bile v to študijo vključene tako dijaške družbe, ki prodajajo proizvode za denar, in virtualna, navidezna podjetja ali podjetja za vajo, pod pogojem, da je njihova simulacija dovolj realistična in da so izpolnjena nekatera merila. Dijaška družba je opredeljena kot pedagoško orodje, ki temelji na praktičnih izkušnjah z izvajanjem celotnega projekta vodenja podjetja in interakciji z zunanjim okoljem. Te dejavnosti dijakom omogočajo, da si pridobijo osnovne poslovne spretnosti, hkrati pa razvijajo tudi osebne lastnosti in generične spretnosti, ki so vedno bolj pomembne za vse, ki živijo in delajo v družbi znanja. S sodelovanjem v mini družbah lahko dijaki pravzaprav izrazijo svojo ustvarjalnost; razvijajo navdušenje in samozavest; se učijo, kako delati v skupini; postanejo bolj pripravljeni prevzeti odgovornost in izraziti lastne pobude. Strokovna skupina je določila nekatere glavne dejavnike za učinkovitost in uspešnost pri izvajanju programov dijaških družb. Najboljša praksa poudarja vidike kot so skupinsko delo in svoboda dijakov pri razvijanju lastnih idej. Ključni elementi uspešnih programov mini družb so tudi razvoj povezav s poslovnim svetom in lokalno skupnostjo ter razpoložljivost mentorjev in svetovalcev iz podjetij. Dijaki, ki se udeležujejo programov mini družb, so še vedno v manjšini. V šolskem letu 2003/04 je bila v večini držav stopnja dijakov, ki so sodelovali v teh programih, manj kot 1 %, le v petih državah pa je bila večja od 2 %. Vsako leto pa je v teh programih udeleženih vsaj dijakov iz EU-25 in Norveške. Podatki o sodelovanju po spolu kažejo dobro ravnotežje med moškimi in ženskami. Glede števila šol, ki ponujajo te programe, je v večini držav v te projekte vključenih manj kot 15 % vseh srednjih šol: ta odstotek je treba zvišati. Metodologija dijaških družb ima vedno večji uspeh zaradi: močne povezave s podjetji in lokalno skupnostjo ter vključevanja zasebnega sektorja; prožnosti in prilagodljivosti teh programov na različne vrste izobraževanja ter različne lokalne pogoje; 7

9 navdušenja in motivacije pri dijakih (celo pri tistih, ki nimajo motivacije pri bolj tradicionalnih predmetih); potenciala, v smislu ustvarjalnosti, pobud in inovacij, ki ga te dejavnosti spodbujajo pri mladih. Te programe je mogoče izvajati na vseh ravneh izobraževanja in v vseh vrstah šol: v splošnem srednjem izobraževanju, pa tudi v poklicnem izobraževanju. V skoraj vseh državah pa se velika večina dijakov teh dejavnostih udeležuje v času višjega srednjega izobraževanja. Programi dijaških družb se izvajajo kot del kurikuluma in v času rednih šolskih ur, pa tudi v okviru pošolskih in zunajšolskih dejavnosti. Pogosto se dejavnosti na šoli dopolnjujejo z dodatnim delom, kjer dijaki nekaj svojega prostega časa posvetijo organiziranju svojih poslovnih dejavnosti (razvoju proizvoda, stikom z dobavitelji in strankami, prodaji itd.). Dejansko ta metodologija v veliki meri temelji na navdušenju in dobri volji dijakov in učiteljev. Čeprav se v splošnem uporabljajo osnovna orodja za vrednotenje, kot so zbiranje povratnih informacij od dijakov in učiteljev, je potreben nadaljnji razvoj zmogljivosti šol in ponudnikov mini družb za pregledovanje in vrednotenje programov, v katerih sodelujejo. Zaenkrat v Evropi še ni bilo izvedenih dovolj raziskav o tem, kakšen vpliv ima sodelovanje v programih mini družb na kariere dijakov v prihodnosti. Omejeni podatki, ki so na voljo, pa dokazujejo učinkovitost teh programov pri dejanskem spodbujanju podjetniškega duha v mladih. Tako kaže na Norveškem izvedena raziskava, da je približno 20 % anketirancev, starih med 25 in 34 let, ki so sodelovali v enem od teh programov, ustanovilo lastna podjetja. Zdi se tudi, da imajo ti programi pozitiven vpliv na enake možnosti med spoloma. Programi dijaških družb so samo v nekaterih državah uradno priznani ali priporočeni kot možnost v okviru nacionalnega kurikuluma, večinoma v okviru poklicnega izobraževanja, manj pa v splošnem srednjem izobraževanju. Splošno mnenje je, da imajo v vseh državah šole zadostno stopnjo avtonomnosti in svobode, ki jim omogoča izvajati programe mini družb kot dejavnosti znotraj ali zunaj kurikuluma. Ovire so, da šole in učitelji niso naklonjeni sodelovanju pri teh programih, če jih ne podpirajo, priznavajo ali priporočajo izobraževalni organi. Vključevanje programov dijaških družb kot možnosti v okvirnih kurikulumih, ki se oblikujejo na nacionalni in regionalni ravni, pozitivno vpliva na njihovo razširjanje in uspeh, saj, na primer, dviguje motivacijo učiteljev. Te dejavnosti od učiteljev ne zahtevajo le posebnega znanja, ampak tudi drugačne metodologije poučevanja. To zahteva posebno usposabljanje. Pogosto je treba vložiti tudi nekaj prostega časa in zunajšolskega dela, zlasti v primeru mini družb, ki se ukvarjajo z resničnimi proizvodi ali storitvami. Dodatno delo učiteljev zunaj rednih šolskih ur v mnogih primerih ni niti priznano niti nagrajeno, zato učitelji nimajo motivacije za vključitev v te dejavnosti. V večini primerov programe dijaških družb vodijo in organizirajo zunanji udeleženci (npr. nevladne organizacije), ne pa izobraževalni sistem sam, čeprav jim javni sektor včasih nudi precej podpore. Zaradi tega in zato, ker se včasih izvajajo zunaj šolskega kurikuluma, ti programi v splošnem nimajo dovolj finančnih virov. 8

10 Dejavnosti temeljijo na močnem sodelovanju zasebnega sektorja v obliki financiranja ali nedenarnih prispevkov. V večini držav javni organi programe dijaških družb do neke mere podpirajo (finančno ali v kakšni drugi obliki). V nekaterih državah finančni viri za organizacijo teh programov prihajajo celo večinoma iz javnega sektorja. Raven javne podpore pogosto ne zadošča za zagotavljanje stalne in močne prisotnosti metodologij dijaških družb v izobraževalnih sistemih. Podpora v veliko primerih tudi ni sistematična, ampak temelji na posameznih projektih, torej ne spodbuja dolgoročnega načrtovanja. Druge oblike podpore so: uradno priznanje ali spodbujanje s strani izobraževalnih organov; vključitev programov kot priporočene možnosti v okvirne kurikulume, določene na nacionalni (ali regionalni) ravni; redno sodelovanje s promotorji (npr. nevladnimi organizacijami); aktivna promocija za učitelje in šole. V nekaterih državah so javni organi z nevladnimi organizacijami, odgovornimi za organizacijo programov dijaških družb, vzpostavili strukturirano sodelovanje. Tudi vloga aktivne promocije javnih organov za učitelje in šole je lahko za razširjanje teh programov zelo pomembna. V nekaterih primerih Ministrstvo za šolstvo pošlje vabila in informacijski material ravnateljem šol, da bi spodbudil njihovo sodelovanje. Promocijske dejavnosti pa so v večini držav samo občasne ali pa niso dovolj intenzivne in sistematične. V nekaterih državah se organizacija programov dijaških družb sooča z velikimi praktičnimi težavami zaradi nejasnega pravnega in upravnega okvira (na primer v zvezi z obdavčenjem mini družb ali možnostjo, da dijaki vodijo prave družbe). V drugih primerih je bil za dijaške družbe določen poseben regulativni okvir, ali pa so bili sklenjeni dogovori med organizacijami za promocijo in finančnimi organi. Čeprav ne gre zanemarjati učinkovitosti drugih pedagoških orodij, je treba priznati, da so ti programi pomembna možnost v okviru vseh strategij za spodbujanje podjetniškega pristopa in veščin, saj temeljijo na učenju s prakso. Ti programi so lahko tudi pomemben instrument znotraj politik regionalnega razvoja. Zlasti v manj razvitih ali bolj oddaljenih regijah lahko dejavnosti z vzpostavljanjem neposrednih povezav z lokalno skupnostjo pozitivno vplivajo na to, da več dijakov, ki zaključujejo šolanje, ostane v regiji. V tem trenutku so glavne ovire za širšo uporabo teh programov naslednje: nezadostno priznavanje, odsotnost vidne vloge znotraj kurikulumov, pomanjkanje motivacije učiteljev in pomanjkanje posebnega usposabljanja za učitelje, nezadostna promocija javnih organov šolam, nezadostni finančni viri za zagotavljanje dolgoročnega načrtovanja in trajnosti. Povečati je treba razširjanje in uporabo dejavnosti dijaških družb, da se vsem potencialno zainteresiranim dijakom omogoči dostop do teh programov. Predlagana je vrsta priporočil, ki so naslovljena na vse zadevne udeležence, o najučinkovitejšemu izvajanju teh metodologij, okrepitvi njihove prisotnosti v izobraževalnih sistemih in povečanju uporabe s strani šol in dijakov. V zvezi z javnimi organi ta priporočila vključujejo: 9

11 Razvoj skupne strategije za izobraževanje za podjetništvo v šolah. V tej strategiji morajo biti programi dijaških družb poudarjeni kot pomembna možnost znotraj izdelanih kurikulumov. Vzpostavitev rednega sodelovanja med različnimi ministrstvi, poslovnimi združenji, nevladnimi organizacijami, izobraževalnimi institucijami in občinami s ciljem nadaljnjega spodbujanja dejavnosti, ki temeljijo na metodologiji dijaških družb. Sodelovanje zlasti s tistimi organizacijami (npr. nevladnimi), ki v širšem obsegu razširjajo te programe, in njihovo vključevanje v nacionalne načrte za izobraževanje za podjetništvo. Spodbujanje in aktivna promocija dejavnosti dijaških družb na šolah, pri ravnateljih in učiteljih. Zagotovitev odstranitve pravnih in upravnih ovir za ustanavljanje in izvajanje mini družb. Šole so vabljene k izvajanju teh programov, saj ima večina spretnosti, ki si jih dijaki pridobijo s sodelovanjem v projektih dijaških družb, prekokurikulumsko dimenzijo, vključno z generičnimi, osebnimi, pa tudi osnovnimi poslovnimi spretnostmi. S sodelovanjem v dijaški družbi dijak izpolni mnogo nalog in ciljev, določenih za druge predmete, zato vsebuje dijaška družba dodano vrednost v zvezi z vsemi predmeti. Poslovna združenja in družbe se spodbuja, da se v te programe vključujejo v okviru izvajanja svoje strategije Socialne odgovornosti podjetij. Njihova podpora je lahko denarna ali nedenarna (vključno z zagotavljanjem svetovalcev in mentorjev za mini družbe). Med koristi za družbe bi spadala tudi možnost zaposlitve motiviranih mladih ljudi z neposrednimi izkušnjami iz podjetništva in z vrsto spretnosti, povezanih z ustvarjalnostjo, podjetništvom in inovacijami. Nadaljnja promocija teh programov bo mogoča, če se organizira sodelovanje med različnimi oddelki javne uprave, lokalnimi oblastmi, poslovnimi združenji, nevladnimi organizacijami in šolami. 10

12 1. Uvod 1.1. Ozadje Splošno je znano, da je podjetništvo pomembno gonilo inovacij, konkurenčnosti in rasti. Evropa potrebuje več podjetniške kulture. Na podlagi zaključkov Sveta v Lizboni leta 2000, na katerem je bilo podjetništvo opredeljeno kot ena izmed novih osnovnih spretnosti, ki jih je treba zagotavljati z vseživljenjskim učenjem, je bila promocija podjetniške miselnosti in podjetniških veščin v naših družbah s pomočjo izobraževanja na vseh ravneh v središču političnega dnevnega reda EU. Vlogo šol in univerz pri spodbujanju podjetniške miselnosti med mladimi in pri zagotavljanju ustreznih spretnosti poudarjata tako Evropska listina za mala podjetja 1 kot tudi Sporočilo o akcijskem načrtu Evropska agenda za podjetništvo 2. Učenje, kako voditi podjetje pa je samo en vidik tega. Podjetništvo je treba razumeti v širšem smislu. Podjetniške veščine in stališča družbi zagotavljajo koristi, ki sežejo preko njihove uporabe v poslovnih dejavnostih. So tudi sredstvo za osebni razvoj. Učenje o podjetništvu bo vključevalo tudi razvoj osebnostnih lastnosti, kot so ustvarjalnost, prevzemanje pobud, odgovornost, ki so splošno uporabne v življenju in pri vsaki delovni aktivnosti. Leta 2002 je bilo v poročilu 3, ki ga je usklajevala Komisija v okviru projekta Najboljšega postopka za Izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo, sklenjeno, da čeprav se trenutno na vseh ravneh izobraževanja razvijajo številne dejavnosti v zvezi s podjetništvom, mnoge od teh niso niti integrirane v kurikulum niti niso del skladnega okvira, zato večina dijakov še nima možnosti sodelovati v podjetniških tečajih in programih. Zato so nacionalni strokovnjaki predlagali konkretno definicijo izobraževanja za podjetništvo in jo predložili kot referenco na evropski ravni. Ta definicija se navezuje na različne ravni izobraževanja in pojasnjuje, katere cilje je treba ponavadi izpolnjevati na vsaki stopnji izobraževalne poti. Pomembnost vključitve naslednjih dveh komplementarnih elementov je bila splošno priznana: širši koncept izobraževanja za podjetniška stališča in podjetniške veščine, ki vključuje razvoj določenih osebnostnih lastnosti in ni neposredno usmerjen v ustvarjanje novih podjetij; bolj specifičen koncept usposabljanja, kako ustvariti in voditi podjetje. Projekt Najboljšega postopka je tudi izpostavil dejavnosti, ki temeljijo na tem, da dijaki vodijo mini družbo v šoli, kot posebej učinkovito metodologijo za spodbujanje podjetniške miselnosti. Na tej podlagi so bili nadaljnji projekti 4 osredotočeni zlasti na izobraževanje na osnovni in srednji ravni, da bi določili politične ukrepe in strategije, ki bi omogočale napredek na tem področju. Zaključki kažejo, da bi morali izobraževalni organi priznati in podpirati programe, ki temeljijo na dijaških družbah, ter jih bolje vključiti v kurikulume Akcijski načrt: Evropska agenda za podjetništvo, Evropska komisija, COM(2004)70 konč., Projekt Najboljšega postopka za Izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo. Končno poročilo strokovne skupine, november Napredek pri spodbujanju podjetniških stališč in veščin v osnovnem in srednjem izobraževanju. Končno poročilo strokovne skupine, marec

13 Končno, februarja 2004 je bil sprejet Podjetniški akcijski načrt 5. Akcijski načrt predlaga horizontalne ukrepe za Komisijo in države članice, s katerimi bi ustvarili podporni okvir za podjetniško politiko, in se osredotoča na pet strateških političnih področij, od katerih je eno Spodbujanje podjetniške miselnosti. To poročilo je bilo pripravljeno v okviru ključnega ukrepa št. 1 tega akcijskega načrta. Pri poučevanju podjetništva je treba teoretične študije uravnotežiti z močno komponento učenja z dejavnostjo : najboljši način za učenje o podjetništvu je, da se ukvarjaš s podjetništvom v praksi. Sheme, ki temeljijo na tem, da dijaki ustvarijo in vodijo mini družbe v šolah, so lahko zelo učinkovite pri razvijanju podjetniških stališč in spretnosti, zlasti na ravni srednjega izobraževanja. Cilj dijaških mini družb je v majhnem obsegu razvijati pravo gospodarsko dejavnost ali na realističen način simulirati delovanje pravih podjetij. Čeprav delujejo v zaščitenem okolju in v pedagoške namene, dijaške družbe pogosto proizvajajo in prodajajo resnične proizvode ali storitve. Dijaki se v teh programih naučijo dela v skupini, izboljšajo svoje komunikacijske spretnosti, razvijejo navdušenje in samozavest, postanejo bolj pripravljeni prevzeti odgovornost in pogosteje izražajo svoje pobude. V številnih Evropskih državah je prispevek teh programov k spodbujanju podjetniškega duha v šolah že zdaj zelo velik. Te dejavnosti pa je treba še naprej integrirati v izobraževalne sisteme in poskrbeti, da bodo bolj dostopni. Podrobneje pa je treba ovrednotiti tudi končni vpliv na dijake in splošneje na celo družbo Cilji in metodologija Ta evropski projekt je bil razvit v okviru Podjetniškega akcijskega načrta, ključni ukrep 1 Spodbujanje podjetniške miselnosti v šolskem izobraževanju ob uporabi najboljšega postopka. Najboljši postopek je bil ustanovljen (po pooblastilu Sveta v Lizboni) za spodbujanje izmenjave najboljše prakse in zagotavljanje sinergije med obstoječimi postopki, usmerjenimi v te dejavnosti. Skupna lastnost projektov v okviru Najboljšega postopka je analiza vprašanj, ki so pomembna za Komisijo in nacionalne uprave, da bi boljše razumeli naravo takšnih vprašanj, vloženih prizadevanj in odkrivanje najboljše prakse. Glavni cilj celotnega postopka je spodbujati spremembe politik v državah članicah in drugih sodelujočih državah, ena od glavnih lastnosti te metodologije pa je, da projekte skupaj izvajajo Komisija in zadevne nacionalne uprave. Ta projekt se izvaja na podlagi zaključkov projekta Najboljšega postopka o Izobraževanju in usposabljanju za podjetništvo in njegovih nadaljnjih ukrepov in nadaljuje z raziskovanjem metodologije, ki igra pomembno vlogo pri razširjanju podjetniškega duha med mladimi. Glavni cilji te dejavnosti so bili: izdelati popis različnih metod in ponudnikov teh programov; nuditi konkretne primere programov dijaških družb in pokazati, kako jih je mogoče uspešno izvajati; odkriti dejavnike uspeha ter možne ovire in težave; 5 Akcijski načrt: Evropska agenda za podjetništvo, Evropska komisija, COM (2004)70 konč.,

14 izpostaviti dobro prakso pri spodbujanju teh dejavnosti (npr. podpora nacionalnih ali lokalnih uprav); zbirati informacije, da bi lahko ocenili stopnjo uporabe programov dijaških družb v srednjem izobraževanju (npr. število šol in dijakov, ki so udeleženi); predlagati strategijo in ustrezne politične ukrepe za povečanje uporabe teh programov. V tej aktivnosti so bili odkriti različni programi po vsej Evropi, pa tudi možne prednosti in slabosti. Dvigovanje zavesti o teh metodologijah mora biti naslednji pomemben vpliv tega poročila. V tem smislu bi bili primarni upravičenci tega projekta šola in ministrstva (za gospodarstvo, industrijo in šolstvo). Akcija mora imeti močan vpliv na podpiranje politik in odločanja na različnih ravneh, ki vplivajo na srednje šole. Ta dejavnost je bila odprta za vse države članice EU, države kandidatke in države EFTA/EGP. Poleg 21 držav članic EU so se za sodelovanje v tej dejavnosti odločile tudi Romunija, Turčija in Norveška. Za izvajanje tega projekta je bila sestavljena strokovna skupina. Strokovnjake so imenovale nacionalne vlade. K sodelovanju so bili povabljeni tudi predstavniki nekaterih glavnih mednarodnih mrež za promocijo teh programov (celoten seznam strokovnjakov je naveden na začetku tega poročila). Naloge skupine so bile: združiti potrebno znanje; zagotoviti informacije in podatke o obstoječih programih in zagotoviti sodelovanje in aktivno udeležbo nacionalnih uprav sodelujočih držav v projektu. Izvedenci so prispevali tako kvalitativne informacije (naštevanje različnih ponudnikov in programov, primeri dobre prakse itd.) kot kvantitativne podatke (npr. število šol, ki uporabljajo te programe, in število dijakov, ki so udeleženi) Definicija dijaške družbe Ta raziskava je preučevala metodologije na podlagi praktičnih izkušenj in interakcije. To je vključevalo tako dijaške družbe, ki prodajajo prave proizvode oziroma nudijo prave storitve, in virtualna podjetja ali podjetja za vajo, pod pogojem, da je njihova simulacija dovolj realistična in da izpolnjujejo določena merila. Programi, omejeni na virtualno uporabo (tj. računalniške simulacije), ki niso podprti in integrirani s sodelovanjem in interakcijo v okviru ali zunaj okvira šolskega okolja se torej niso upoštevali. Zato je bila ena od prvih nalog izvedenske skupine dogovoriti se o številu meril, ki določajo, ali naj se program oziroma metodologija vključi v obseg te preiskave ali ne. Sprejeta definicija in z njo povezana merila so naslednji: Dijaška družba je pedagoško orodje, ki temelji na praktičnih izkušnjah izvajanja celotnega projekta vodenja podjetja in interakciji z zunanjim okoljem (tj. poslovnim svetom ali lokalno skupnostjo). Merila za ocenitev, ali program ustreza zgoraj omenjeni definiciji: 13

15 A. Dijaki razvijejo pravo gospodarsko dejavnost z vodenjem svoje lastne družbe, čeprav v zaščitenem okolju in v pedagoške namene: tj. dijaške družbe proizvajajo in/ali prodajajo prave proizvode oziroma storitve; ali: B. v primeru simulacije gospodarske dejavnosti (virtualna podjetja ali podjetja za vajo): 1) dijaki sodelujejo v skupini pri projektu podjetja, in sicer znotraj organizacijske strukture fiktivne družbe, pri tem pa opravljajo funkcije, postopke in cilje pravega podjetja; odgovorni so za vse vidike upravljanja simuliranega podjetja. in 6 : 2) zagotovljena je interakcija zunaj šolskega okolja: dijaki izvajajo naloge v stiku s pravimi podjetji ali pod neposrednim nadzorom poslovnežev (ki služijo kot mentorji itd.) ali pa se povezujejo z lokalno skupnostjo. V tem poročilu se izraza dijaška družba in mini družba uporabljata kot sinonima; pomenita tako družbe, ki proizvajajo in prodajajo prave proizvode ali storitve, in virtualna podjetja ali podjetja za vajo, ki ustrezajo zgoraj omenjenim merilom. 6 Izpolnjena morata biti pogoja 1 in 2. 14

16 2. Programi 2.1. Osnovne značilnosti programov dijaških družb Cilj dijaške družbe je v majhnem obsegu razviti pravo gospodarsko dejavnost ali na realističen način simulirati gospodarsko dejavnost. Zato ta raziskava vključuje tako prave kot virtualne mini družbe 7, pod pogojem, da izpolnjujejo določena merila (kakor so navedena v točki 1.3.). V prvem primeru mini družbe delujejo znotraj zaščitenega okolja in v pedagoške namene, proizvajajo in prodajajo pa prave proizvode oziroma storitve. Dijaki se odločijo, s katerim proizvodom ali storitvijo se bodo ukvarjali, izberejo svoje upravljavce in zberejo kapital. Po pripravi poslovnega načrta in strategije trženja začnejo proizvajati oziroma naročati proizvod, ki ustreza njihovim načrtom. Družba mora načrtovati, kako financirati nakupe surovin in zalog. Dijaki prodajajo proizvode ali storitve v šoli ali zunaj šolskega okolja ter vodijo računovodsko evidenco. Ob koncu leta gre družba v likvidacijo, dijaki pa predstavijo poročilo. V drugem primeru so mini družbe simulacije, ki posnemajo delovanje in izzive prave družbe. Tukaj se lahko metodologije, ki so v uporabi, zelo razlikujejo, saj obstajajo različni pristopi k organiziranju simulacije. Dejavnosti lahko temeljijo na informacijskih orodjih (npr. program Vodenje podjetja na Poljskem) in se večinoma izvajajo na računalniku, kot na primer v primeru poslovnih iger. A tudi če dejavnosti temeljijo na računalniških simulacijah, mora kot nujen pogoj veljati, da dijaki sodelujejo v skupini in da obstaja neke vrste interakcija znotraj in zunaj šolskega okolja z učitelji, mentorji, poslovneži ali lokalno skupnostjo na sploh. Z drugimi besedami, računalniška igra sama ne more biti opredeljena kot mini družba. Drugačen pristop, bližji realnosti, zato tudi bolj zaželen vsaj v splošnem je ustanoviti fiktivno podjetje, ki deluje v mnogo širšem obsegu kot je računalniška aplikacija, na primer tako, da se dijakom zagotovijo fizični prostori (pisarna), opremljeni s potrebnimi instrumenti, kjer lahko vodijo podjetje, vključno z vsemi poslovnimi in upravnimi dejavnostmi, ki so tipične za prave družbe. Fiktivno podjetje je tako kot prava družba organizirano po oddelkih (trženje, prodaja, računovodstvo, logistika itd.), dijaki pa zasedejo vse položaje uprave. Zato je glavna razlika med virtualnim podjetjem in pravo mini družbo ta, da virtualno podjetje ne bo proizvajalo blaga in ne bo dejansko poslovalo z denarjem. Virtualna podjetja lahko imajo prave družbe za partnerje ali kot modele za svoje delovanje (npr. podjetja za vajo na Finskem, Madžarskem, v Avstriji in na Poljskem), včasih pa lahko s proizvodi partnerske družbe celo izvajajo prave poslovne dejavnosti (Finska). Ti programi običajno trajajo eno šolsko leto (9 10 mesecev), čeprav obstajajo tudi primeri programov, ki trajajo 4 do 5 mesecev (npr. v Estoniji in Litvi) in celo samo nekaj tednov (npr. na Madžarskem). Čeprav se zdi eno šolsko leto primeren čas za raziskovanje zapletenega sveta vodenja podjetja in za zaključek cikla podjetniške izkušnje (od izdelave poslovne ideje do stopnje, kjer se ideja uresniči, proizvajanja, prodaje in ustvarjanja dobička), je v nekaterih državah na voljo krajša in bolj intenzivna različica programov mini družb na primer programi, ki trajajo od 8 do 12 tednov (takšna sta na primer programa Get up and Go In Blast:Beat na Irskem) ki jih je lažje prilagajati v okviru šolskega leta, hkrati pa izvajati celo dvakrat, kar pomeni, da se jih udeleži več dijakov. Obstajajo tudi krajši programi; izvajajo se na primer v roku enega 7 Kakor je omenjeno v prejšnji točki, se v tem poročilu izraza dijaška družba in mini družba uporabljata kot sinonima; oba pomenita družbe, ki proizvajajo in prodajajo prave proizvode oziroma storitve, ter virtualna podjetja ali podjetja za vajo, ki ustrezajo določenim merilom. 15

17 tedna ali celo samo enega dneva (npr. program EBP v Združenem kraljestvu), a v širokem naboru metodologij, ki temeljijo na dijaških družbah, predstavljajo manjšino. Tako kratek čas izvajanja dijakom zagotovo ne omogoča, da bi podjetništvo izkusili z vseh njegovih plati. A tudi te dejavnosti so lahko koristne, saj dijakom omogočijo, da se prvič poskusijo v projektu vodenja podjetja, in pripomorejo k dvigovanju njihove zavesti. Najpogosteje se dejavnosti na šolah izvajajo enkrat ali dvakrat na teden in trajajo eno do dve uri naenkrat (kar pomeni, da je skupno število ur na teden običajno med 2 in 5). Dejavnosti na šoli se lahko dopolnjujejo z dodatnim ali zunajšolskim delom, kjer dijaki, zlasti pri vodenju družb, ki proizvajajo pravo blago ali storitve, nekaj svojega prostega časa posvetijo organiziranju poslovnih dejavnosti (razvoju proizvoda, stikom z dobavitelji in strankami, prodaji itd.). Dejansko ta metodologija v veliki meri temelji na navdušenju in dobri volji dijakov ter učiteljev. V nekaterih primerih se te dejavnosti razvijajo popolnoma zunaj šolskih ur in na prostovoljni osnovi. Dijaki se zberejo po šoli, a kljub temu jim pomaga učitelj ali poslovni svetovalec. Nekateri programi nudijo tako šolski kot zunajšolski model (npr. Mini-entreprise v Belgiji). Dokazano je, da je te programe mogoče uporabiti v vseh vrstah šolanja: v splošnem srednjem izobraževanju, pa tudi v poklicnem usposabljanju ali v poslovnih in trgovskih šolah. Delujejo lahko kot dejavnost v prostem času ali kot uveljavljen program, odvisno od tega, kako je strukturiran nacionalni izobraževalni sistem in, v končni fazi, kako ga šola želi izvajati. Vloga učiteljev v teh programih je, da dijake spodbujajo. Dijakom ne vsiljujejo svojih idej, ampak jih podpirajo in jim svetujejo. Dijaki morajo prosto razvijati svoje ideje in biti v celoti odgovorni za delovanje mini družbe. Učitelj je torej tutor, ki le minimalno posreduje v postopku odločanja skupine. Pri tej vrsti metodologije gre za učenje z neposredno izkušnjo: dijaki bodo verjetno delali napake, a bodo tudi videli posledice svojih napak. Nekatere izmed nalog, ki jih učitelji običajno izvajajo pri pomoči za dijaške družbe, so: pomoč dijakom pri opredelitvi predmeta; vodenje skupine skozi začetno fazo; vloga spravnega posredovalca v primeru težav znotraj skupine itd. Osnovno usposabljanje za učitelje običajno zagotavljajo organizacije, ki promovirajo te programe, na primer z uvodnimi sestanki, zagotavljanjem praktičnih vodičev, organiziranjem seminarjev, usposabljanjem ob delu in stalnimi nasveti. Strukturirano usposabljanje ob delu je seveda lažje dostopno in ga, kjer so programi del veljavnega kurikuluma (kot npr. na Irskem in v Avstriji), zagotavljajo izobraževalni organi. Vloga, ki jo v teh programih igrajo poslovni prostovoljci, je lahko zelo pomembna, saj dijake vodijo skozi začetno fazo in so v rednem stiku z razredom (npr. Junior Achievement Company Programme na Irskem, Impresa in Azione v Italiji, Young Enterprise Company Programme v Združenem kraljestvu.) Program Mini-Ondernemingen na Nizozemskem želi zagotoviti, da ima vsaka družba vsaj tri svetovalce: (bivšega) poslovneža, računovodjo in učitelja. Šolski učitelji ponavadi nimajo dovolj praktičnega znanja in izkušenj, kako voditi poslovno dejavnost. Zato lahko, medtem ko učitelji usklajujejo in pospešujejo izvajanje programa ter dijakom pomagajo premagovati praktične težave, poslovni svetovalci pomenijo dodano vrednost v smislu podajanja izkušenj pri vodenju v pravem poslovnem svetu iz prve roke. Dejstvo pa je, da je iskanje poslovnih prostovoljcev včasih težko, zlasti v manj razvitih ali bolj oddaljenih področjih. Splošneje so interakcija in povezave s poslovnim svetom ali z lokalno skupnostjo tipične lastnosti teh programov. V nekaterih primerih občine izkoriščajo storitve, ki jih nudijo dijaške 16

18 družbe (npr. program Summerentrepreneur v Västernorrlandu na Švedskem in program Student Learning Company v Latviji) Katere spretnosti se pridobijo v teh programih? Na izobraževanje za podjetništvo je treba gledati v njegovem najširšem smislu. To vključuje razvoj tistih lastnosti, ki jih podjetnik potrebuje. S sodelovanjem v mini družbah lahko dijaki pokažejo svojo ustvarjalnost; razvijajo navdušenje in samozavest; se učijo, kako sodelovati z drugimi; postanejo bolj pripravljeni prevzeti odgovornost in izraziti lastne pobude. Pridobitev teh spretnosti pomaga pri pripravljanju mladih za njihovo vlogo avtonomnih, aktivnih in odgovornih članov družbe. Dijaki, ki so sodelovali v aktivnostih mini družb, si bolj zaupajo, so bolj aktivni, bolj inovativni in pogosteje iščejo nove proizvode, nove trge in nove tehnologije. Spodaj je natančnejši (čeprav nikakor ne izčrpen) seznam lastnosti in spretnosti, ki jih dijaki običajno razvijejo ali pridobijo s sodelovanjem v mini družbah. Razdeljene so na splošne ali osebnostne lastnosti ter spretnosti in poslovne spretnosti. Vse so pomembne za podjetništvo in bodo dijakom pomagale, da bodo uspešni pri nadaljevanju njihovih študijev in v prihodnjem profesionalnem življenju. Osebnostne lastnosti in spretnosti: ustvarjalnost; delo v skupini; spretnosti za reševanje problemov; odločanje za pretehtana tveganja in soočanje s tveganjem; komunikacijske spretnosti; odločnost; vodenje; kritično razmišljanje; samozavest; prevzemanje pobud; prevzemanje odgovornosti; avtonomnost; sprejemanje individualnih in skupinskih odločitev; upravljanje s časom in upoštevanje rokov; postavljanje ciljev; pogajalske spretnosti; projektno upravljanje; uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT); javno nastopanje in predstavitvene spretnosti; analiziranje in načrtovanje lastnih dejavnosti; izboljšanje lastnega učenja in učinka. 17

19 Poslovne spretnosti: razumevanje, kako podjetje deluje in kako se ustvarja dobiček; podjetniško razmišljanje in ustvarjanje poslovnih idej; osnove ekonomije; izkušnje s ključnimi poslovnimi funkcijami; razvoj tržnih raziskav; razvoj poslovnega načrta; organizacija in vodenje podjetja; upravljanje s človeškimi viri; finančna pismenost; proračun in razdelitev sredstev; zbiranje finančnih sredstev z delnicami, sponzorji, posojili; izračun stroškov in dobička; računovodstvo; trženje; oglaševanje proizvoda/storitve; organizacija razstave in sodelovanje na sejmu; tehnike prodajanja in nakupovanja; upravni postopki; razumevanje vprašanj v zvezi z zdravstvom in varnostjo; izdelava poslovne korespondence, dokumentacije in poročil; razvoj in upravljanje poslovnih stikov, interakcija z lokalno skupnostjo; vodenje poslovnega sestanka Popis programov Popis programov dijaških družb v srednjih šolah je bil izveden kot del tega projekta, in sicer na podlagi informacij, zbranih na nacionalni ravni, in sprejete definicije mini družbe (točka 1.3). Popisanih je bilo 82 programov po vsej Evropi (v 24 državah, ki sodelujejo v tej študiji). Popis kaže, da več kot polovico teh programov (52) promovirajo organizacije, ki so članice kakega evropskega omrežja, zlasti Junior Achievement Young Enterprise Europe (26 programov) in EUROPEN (17 programov). Čeprav članice zgoraj omenjenih omrežij delijo skupne cilje in imajo skupne osnovne metodološke elemente, obstajajo razlike v izvajanju na nacionalni ravni (na primer glede trajanja programa, vrst šol, kjer se program uporablja, ali se izvaja kot šolska ali zunajšolska dejavnost itd.). 18

20 Popis kaže, da obstaja neke vrste ravnotežje med programi, ki temeljijo na družbah, ki prodajajo prave proizvode (49), in programi, ki temeljijo na fiktivnih ali virtualnih podjetjih (33). Celoten seznam programov dijaških družb v srednjem izobraževanju, popisanih v okviru tega projekta, je naveden v Prilogi. To ni izčrpen seznam vseh obstoječih programov v Evropi, ki temeljijo na učenju podjetništva s prakso, saj vključuje samo dejavnosti, ki ustrezajo vrsti meril, ki jih je opredelila strokovna skupina za metodologije dijaških družb (glej točko 1.3.). Poleg tega ni bilo vedno mogoče zbrati informacij o vseh ustreznih dejavnostih v vsaki državi, zlasti v zvezi s programi, ki se izvajajo na zelo lokalni ravni ali samo na določenih šolah Dejavniki uspeha in kazalci najboljše prakse Metodologija dijaških družb ima v Evropi vedno večji uspeh zaradi številnih lastnosti, ki jih je mogoče šteti kot tipične za te dejavnosti in ki predstavljajo njihove glavne prednosti. Te vključujejo: močno povezavo s podjetji in lokalno skupnostjo ter vključevanje zasebnega sektorja; prožnost in prilagodljivost teh programov na različne vrste izobraževanja ter različne lokalne pogoje; navdušenje in motivacijo pri dijakih (celo pri tistih, ki nimajo motivacije pri bolj tradicionalnih predmetih); potencial, v smislu ustvarjalnosti, pobud in inovacij, ki ga te dejavnosti spodbujajo v mladih. Da bi bolj podrobno raziskali, kako je to metodologijo mogoče dejansko najbolje uporabiti, je skupina določila vrsto ključnih lastnosti, ki jih je treba upoštevati kot glavne dejavnike učinkovitosti in uspeha pri izvajanju programov dijaških družb. Ti so predlagani kot kazalci za najboljšo prakso pri vrednotenju programov, ki temeljijo na tej metodologiji. Mnogo programov v Evropi, ki so bili preučeni v okviru te raziskave, že zdaj izpolnjuje večino zahtev, če ne vse, ki so navedene v tabeli spodaj. Ta seznam ne vključuje elementov, povezanih z zunanjimi okvirnimi pogoji, tj. z okoljem, v katerem se programi izvajajo (kot so podpora javnih organov, vključevanje v uradni kurikulum itd.). Ti elementi se bodo upoštevali kasneje v tem poročilu, pri ukvarjanju z javnimi politikami, ki podpirajo izobraževanje za podjetništvo in programe dijaških družb. Merila za odkrivanje najboljše prakse pri izvajanju programov dijaških družb: 1) program poudarja spretnosti za delo v skupini in sodelovanje med dijaki; dijake se pred dejanskim začetkom izvajanja programa vpelje v delo v skupini; 2) prostovoljci in učitelji, ki sodelujejo, so usposobljeni za organizacijo programov dijaških družb ali deležni posebnega usposabljanja na to temo; 3) v času izvajanja programa so učiteljem in dijakom na voljo podpora in nasveti; 4) dijakom pomagajo drugi udeleženci (učitelj, tutor, mentor), vendar imajo svobodo pri razvijanju lastnih idej in so v celoti odgovorni za delovanje mini družbe; 19

21 5) izdelan je bil poseben učni material (navodila za uporabo, priročnik itd.) o spodbujanju in vodenju dijaške družbe, ki je tudi na voljo; 6) program je prilagodljiv, mogoče ga je uporabiti v različnih okoljih in se zlahka integrira v šolske dejavnosti, tako v razredu kot zunaj dejavnosti kurikuluma; 7) pri izvajanju programa sodelujejo mentorji in svetovalci iz poslovnega sveta; 8) organizirajo se dogodki zunaj šole, na primer sejmi; 9) program podpira lokalna skupnost; 10) redno se uporabljajo orodja za vrednotenje programa; 11) med učitelji so zagotovljene povezave, ki omogočajo medsebojno pomoč in učenje, omogočen je tudi razvoj nacionalnih in mednarodnih stikov med učitelji, dijaki in drugimi udeleženci. 20

22 3. Nekaj primerov dobre prakse Kakor je bilo že omenjeno (točka 2.4.), mnogo programov iz te raziskave izpolnjuje vse ali večino meril, ki jih je postavila strokovna skupina za odkrivanje najboljše prakse pri izvajanju dejavnosti dijaških družb. V tej točki je navedenih nekaj primerov. Čeprav temeljijo na določenih skupnih načelih, razkrivajo raznolikost metod in rešitev v zvezi s poučevanjem podjetništva s pomočjo projektnega dela. Primeri tukaj niso navedeni kot najboljši v Evropi (popoln seznam primerov bi bil mnogo daljši), ampak kot reprezentativen izbor primerov dobre prakse La Mini-entreprise en classe (Belgija) To je strukturirani program, ki traja pet ur na teden in ga upravlja skupina učiteljev: vsaj dva učitelja sta v času izvajanja programa vedno prisotna. Povprečno število udeležencev je 12, največje pa 23. To so dijaki, stari od 16 do 19 let, iz splošnih, tehničnih in poklicnih srednješolskih programov. Učiteljem pomaga osebje asbl Les Jeunes Entreprises (nepridobitna organizacija), ki zagotavlja dokumente in priročnike, organizira seminarje itd. Dejavnost se izvaja v razredu v okviru veljavnega kurikuluma, a se nadaljuje tudi zunaj šole kot prostovoljna dejavnost dijakov. V vsakem primeru pa proizvodnja zahteva, da dijaki delajo nadure. Poleg tega so dejavnosti prodaje v glavnem organizirane ob večerih ali med vikendi. Dejstvo, da učitelj pri tem razrednem modelu metodologijo vključuje v svoje predmete, omogoča bolj podrobno ocenjevanje določenih zadev, kot bi bilo mogoče pri dejavnostih, ki se izvajajo zunaj razreda in so popolnoma prostovoljne. Vsaki mini družbi pomagata eden ali dva svetovalca, ki prihajata iz poslovnega sveta in svoje izkušnje prostovoljno ponudita mladim na razpolago. Zveze z dobavitelji in strankami zagotavljajo priložnost za interakcijo s pravim poslovnim svetom zunaj šole. Za učinkovito ovrednotenje se uporabljajo orodja asbl Les Jeunes Entreprises. Učitelji pripravijo tudi dokumente in liste s podatki, ki omogočajo podrobnejše ocenjevanje sodelovanja dijakov. Ob koncu leta dijaki opravljajo končni preskus znanja. Če skupina učiteljev in zunanji svetovalci delovanje mini družbe ocenijo pozitivno, šola dijakom podeli certifikat uspešnega razvoja projekta. Dijaki, ki izpolnijo tudi nekatere pogoje, ki jih postavi asbl Les Jeunes Entreprises, prejmejo certifikat mladi podjetnik. Stik: asbl Les Jeunes Entreprises Podjetje za vajo v poklicni šoli Merikoski (Finska) Podjetja za vajo se v srednjem poklicnem izobraževanju na Finskem uporabljajo na nacionalni ravni. Družba sama je fiktivna, vendar so nekateri dijaki iz podjetij za vajo začeli izvajati prave poslovne dejavnosti z uporabo proizvodov partnerske družbe. FINPEC (Finnish Practice Enterprises Centre) je organizacija, ki spodbuja podjetja za vajo na Finskem. Usposabljanja v podjetju za vajo traja približno od treh mesecev do enega leta. Zanimiv način uporabe je nadomestitev predmeta v kurikulumu z dejavnostjo poslovnega načrtovanja, kar podaljša trajanje dejavnosti podjetja za vajo (v kakršni koli obliki) na 3 leta. Pedagoški 21

23 cilj je, da se dijaki seznanijo s poslovnim načrtovanjem, da znajo opravljati različne naloge znotraj podjetja, da razumejo podjetje kot celoto in osvojijo vrsto mehkih spretnosti. Podjetja za vajo aktivno sodelujejo z drugimi podjetji za vajo in z zunanjim svetom, zlasti s partnersko družbo na začetku delovanja podjetja za vajo. Poklicna šola Merikoski je nadomestila standardne predmete v kurikularnem okviru s poslovnim načrtom podjetja za vajo. Ta poslovni načrt služi dijakom kot vodilo med celotnim trajanjem njihovega šolanja (3 leta). Kjer je prej veljavni kurikulum zagotavljal smernice o tem, kaj je treba znati, zdaj dejavnosti poslovnega načrtovanja usmerjajo različne sklope šolskega programa. Prvi dve leti sta namenjeni načrtovanju in pripravam ter izboljševanju že storjenega dela. Tretje leto je namenjeno pravi dejavnosti podjetja za vajo. Poslovni načrt se razvija v sodelovanju s partnersko družbo in kreditorjem, kar ustvarja občutno dodano vrednost za dijake. Predstavniki partnerskih družb so v odboru podjetja za vajo, usmerjajo njegovo delovanje in zagotavljajo spodbude za delovanje. V tem primeru so dijaki podjetja za vajo dejansko sodelovali pri poslovanju partnerske družbe s prodajanjem njenih proizvodov. To je ustvarilo dodano vrednost za dijake. Dijaki so za partnersko družbo izvajali tudi poskusna trženja na mednarodnih sejmih podjetij za vajo. Te izkušnje so se izkazale za zelo učinkovite pri postopku učenja in prilagajanja dijakov. Stik: Finnish Practice Enterprises Centre (FINPEC) Program mini družb Get Up and Go (Irska) Tekom let je program Get Up and Go postal najširše uporabljan program dijaških družb v šolah, saj ponuja mini družbe kot del programa Transition Year Programme (program prehodnega leta). Transition Year Programme je kurikularen program, ki ga ponuja skoraj 70 % srednjih šol in je namenjen olajšanju prehoda iz Junior Cycle (nižji cikel) v Senior Cycle (višji cikel). Namenjen je pripravljanju dijakov na svet dela v predpoklicnem okolju in vključuje razvoj podjetniških spretnosti. Program mini družb Get Up and Go je torej kurikularna dejavnost, ki se lahko izvaja kot 10-dnevni modul, a najboljša praksa bi bila izvajati ga celo leto. Priporočeno je, da celoten razred Transition Year sestavlja družbo, pri čemer se položaji uprave določijo z razgovori. Alternativno lahko manjše skupine znotraj razreda oblikujejo tudi ločene družbe, vendar je reprodukcijo realne izkušnje pogosto najlažje doseči z veliko skupino. Učni material, razvit v okviru programa Get Up and Go, je razdeljen na deset točk. Vsaka točka je namenjena posebnemu vidiku programa mini družb: 1) Uvod v mini družbe, vključno s prednostmi mini družb, uporabljenimi metodologijami in odločitvami glede proizvodov 2) Izbira in organizacija skupine za mini družbo 3) Komunikacija 4) Registracija mini družbe 5) Trženje 6) Zakonodaja 7) Poslovni načrt 8) Finance 22

24 9) Zapiranje in prenehanje delovanja mini družbe 10) Sejem/razstava S sodelovanjem v programu mini družb Get up and Go imajo dijaki možnosti, da razvijajo svoje podjetniške spretnosti v varnem okolju v razredu; možnosti, da prikažejo in proslavljajo te spretnosti, ponujajo tudi sejmi, tekmovanja in projektno delo. Dijake motivira dejstvo, da so lastniki idej, ki so jih sami razvili, in da se z njimi sami ukvarjajo. Počutijo se močne, saj čutijo, da imajo nadzor nad lastnim učenjem, učitelj pa postane bolj usmerjevalec kot posredovalec znanja. Stik: Transition Year Support Second Level Support Service JUNIOR - Junge Unternehmer initiieren organisieren realisieren (Nemčija) Dijaki iz 9. ali višjih razredov iz vseh vrst srednjih šol se lahko udeležijo programa dijaških družb JUNIOR. Mini družba je razdeljena na več oddelkov. Vsak dijak zavzame poseben položaj in opravlja posebno funkcijo. Vsako podjetje je odgovorno za trženje, naročila, računovodstvo in finance. Proizvodi dijaških družb Junior so inovativni, v skladu s trgom in jih določajo tržni pogoji. Po enem šolskem letu se mini družba likvidira in delničarjem se izplačajo dividende. V program so vključeni dogodki, kot so sejmi in nacionalna ter regionalna tekmovanja. Na nacionalnih in mednarodnih sejmih lahko družbe JUNIOR predstavijo sebe, svoje proizvode in svoje storitve, hkrati pa stopijo v stik z drugimi dijaškimi družbami. Dijaškim družbam skozi vse leto svetuje urad JUNIOR. Urad JUNIOR, poslovni segment Kölnskega inštituta za ekonomske raziskave (Institut der deutschen Wirtschaft Köln), dijaškim družbam omogoča, da stopijo v stik z drugimi družbami ter pravimi podjetji in združenji. Poleg svetovanja je vsakemu dijaku in nadzorniku na voljo tudi informacijski material o vodenju podjetja. Za nekatere teme, kot so trženje in računovodstvo, so na voljo delavnice, knjižice in material na spletu, preko katerih dijaki dobijo več informacij, ki jim pomagajo pri uspešnem upravljanju podjetja. V program so vključeni tudi mentorji in revizorji iz poslovnega sveta, ki dijakom zagotavljajo informacije in nasvete. Dijaki, ki uspešno zaključijo program, prejmejo certifikat, ki je v poslovni skupnosti dobro poznan. Partnerji programa JUNIOR na nacionalni ravni so KfW Mittelstandsbank, Gothaer Versicherungen, Handelsblatt, Zvezno ministrstvo za gospodarstvo, zveze delodajalcev in obrtne zbornice. V deželah zvezne republike program JUNIOR podpirajo številne družbe, banke, ministrstva in združenja. Stik: JUNIOR-Office Institut der deutschen Wirtschaft Köln Une entreprise dans votre lycée, Académie de Rennes (Francija) 23

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING

More information

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA 22.2.2014 Uradni list Evropske unije C 51/17 V (Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV EACEA/10/14 V okviru programa Erasmus+ Ključni ukrep 3: Podpora za reformo politik

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

Z razvojem ljudi - uspevamo. Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije

Z razvojem ljudi - uspevamo. Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Z razvojem ljudi - uspevamo Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Prispevki so izvirno delo avtorjev in izražajo njihova stališča

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

Smernice EU o telesni dejavnosti

Smernice EU o telesni dejavnosti Bruselj, 10. oktober 2008 Smernice EU o telesni dejavnosti Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja Delovna skupina EU za šport in zdravje jih je odobrila na sestanku

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

AKCIJSKO RAZISKOVANJE V IZOBRAŽEVANJU

AKCIJSKO RAZISKOVANJE V IZOBRAŽEVANJU Šola za ravnatelje AKCIJSKO RAZISKOVANJE V IZOBRAŽEVANJU Ernie Stringer www.solazaravnatelje.si Akcijsko raziskovanje v izobraževanju Ernie Stringer Naslov izvirnika: Action research in Education Izdala

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ STRESSLESS OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ Stres na delovnem mestu Ljubljana, 27. 9. 2013 Polonca Jakob Krejan Izvedbo tega projekta je financirala Evropska komisija. Ta dokument in vsa njegova vsebina

More information

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Program MLADI V AKCIJI

Program MLADI V AKCIJI odtisi mladih Program MLADI V AKCIJI v letu 2011 Program MLADI V AKCIJI Program MLADI V AKCIJI je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega seminarja ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING September, 2016 Žan Moškotevc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Ostani v šoli! PriroËnik dobrih praks za prepreëevanje osipa. CPI, Center RS za poklicno izobraževanje Ljubljana, avgust 2007

Ostani v šoli! PriroËnik dobrih praks za prepreëevanje osipa. CPI, Center RS za poklicno izobraževanje Ljubljana, avgust 2007 01 Ostani v šoli! PriroËnik dobrih praks za prepreëevanje osipa CPI, Center RS za poklicno izobraževanje Ljubljana, avgust 2007 02 03 01 Pri nastajanju priročnika so sodelovali: Barbara Božič mag. Tanja

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

Medpredmetno povezovanje kot eno temeljnih didaktičnih načel sodobne šole pri pouku slovenščine in sociologije v poklicnih srednjih šolah

Medpredmetno povezovanje kot eno temeljnih didaktičnih načel sodobne šole pri pouku slovenščine in sociologije v poklicnih srednjih šolah Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Oddelek za sociologijo Ana Kerin Medpredmetno povezovanje kot eno temeljnih didaktičnih načel sodobne šole pri pouku slovenščine in sociologije

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

STORITVE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE MREŽE ZA SREDNJE ŠOLE

STORITVE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE MREŽE ZA SREDNJE ŠOLE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER Magistrska naloga STORITVE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE MREŽE ZA SREDNJE ŠOLE Domen Božeglav Koper, 2009 Mentorica: doc. dr. Viktorija Sulčič POVZETEK

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH 2014-2020 PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV LJUBLJANA, AVGUST 2013 KAZALO 1. Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults« Irena Vujanovič: Program PUM Projektno učenje za mlade 499 Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«irena Vujanovič Irena Vujanovič, dipl. soc., ŠENTMAR, Vergerijev trg 3,

More information

inforegio Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe panorama št. 25 marec 2008

inforegio Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe panorama št. 25 marec 2008 sl inforegio panorama št. 25 marec 2008 Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe Vsebina Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe Trajnostni in regionalni razvoj

More information

Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana

Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tatjana Šuklje Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana Magistrsko delo Ljubljana,

More information

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI MED DANES IN JUTRI Samo Fakin Urejenost sistema in osnovni podatki Bismarkov sistem podobno kot večina Evrope Zavarovalniški sistem Solidarnost v prispevanju

More information

ISSN september 2012 brezplačen izvod

ISSN september 2012 brezplačen izvod ISSN 1581-8500 september 2012 brezplačen izvod u v o d n a b e s e d a Uvodnik Ko smo se odločili, da ob obeleževanju dvajsete obletnice delovanja Skupnosti občin Slovenije pripravimo in izdamo tudi posebno

More information

EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI

EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI Center EMCDDA opozarja na nova tveganja za zdravje, ker se proizvodi in vzorci uporabe spreminjajo (31. maj 2016, LIZBONA PREPOVED OBJAVE DO 10.00 po zahodnoevropskem/lizbonskem

More information

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU DIPLOMSKO DELO Mentorica: Dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Kandidatka: Petra Ugovšek

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

ODTISI MLADIH + Pazi ti njih! ERASMUS+: MLADI V AKCIJI V LETU 2016

ODTISI MLADIH + Pazi ti njih! ERASMUS+: MLADI V AKCIJI V LETU 2016 ODTISI MLADIH + Pazi ti njih! ERASMUS+: MLADI V AKCIJI V LETU 2016 Program Erasmus+ združuje dosežke več kot 25-letne zgodovine programov na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine

More information

Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade

Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade Osnovne info Kazalo A. KONCEPT PROGRAMA... 3 B. MEPI V ŠOLAH... 3 C. TEMELJNA NAČELA PROGRAMA... 5 D. KORISTI... 5 ZA UDELEŽENCE... 5 PEDAGOŠKI IN STROKOVNI DELAVCI...

More information

DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo

DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo Študentka: Petra Kmetec Naslov: Janževa Gora 39a

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH September, 2009 PATRICIJA HALILOVIĆ RREPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Od otroštva do novejših strategij šole in znanosti III ur. Eva Klemenčič

Od otroštva do novejših strategij šole in znanosti III ur. Eva Klemenčič Letnik XXIII, številka 3 4, 2012 Revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja Šolsko polje Od otroštva do novejših strategij šole in znanosti III ur. Eva Klemenčič Šolsko polje Revija za teorijo

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO«

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« STRATEGIJA NA PODROČJU MLADIH V MESTNI OBČINI NOVO MESTO DO LETA 2020»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. Izhodišča za pripravo strategije... 3 1.2. Namen... 2 1.3. Cilji... 2 1.4.

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA

More information

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO Inga Lamešić Ljubljana, junij 2015 UNIVERZA

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LOBIRANJE VELIKIH PODJETIJ V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LOBIRANJE VELIKIH PODJETIJ V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE VIKTORIJA JERAS MENTOR: REDNI PROF. DR. MARJAN SVETLIČIČ LOBIRANJE VELIKIH PODJETIJ V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2005 Ni bistveno,

More information

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

Poročilo. Valorizacijske konference v okviru evropskega leta za razvoj Mednarodni izobraževalni projekti za razvoj

Poročilo. Valorizacijske konference v okviru evropskega leta za razvoj Mednarodni izobraževalni projekti za razvoj Poročilo Valorizacijske konference v okviru evropskega leta za razvoj 2015 Mednarodni izobraževalni projekti za razvoj Osnutek poročila pripravili: Marjan Huč (SLOGA), Marja Medved (Cmepius), Dr. Majda

More information

FINANČNE SPODBUDE EU NA PODROČJIH IZOBRAŽEVANJA, KULTURE IN KOHEZIJSKE POLITIKE

FINANČNE SPODBUDE EU NA PODROČJIH IZOBRAŽEVANJA, KULTURE IN KOHEZIJSKE POLITIKE FINANČNE SPODBUDE EU NA PODROČJIH IZOBRAŽEVANJA, KULTURE IN KOHEZIJSKE POLITIKE Mojca Dolgan Petrič Skupaj smo močnejši posvetovanje sekcij ZBDS, Laško, 18. 19. september 2014 1 VSEBINA 1. Strategija EU

More information

Izvajanje politik EU za zaposlovanje mladih: stališče civilne družbe. Poročilo o šestih državah članicah. Evropski ekonomsko-socialni odbor

Izvajanje politik EU za zaposlovanje mladih: stališče civilne družbe. Poročilo o šestih državah članicah. Evropski ekonomsko-socialni odbor Izvajanje politik EU za zaposlovanje mladih: stališče civilne družbe Poročilo o šestih državah članicah SL Evropski ekonomsko-socialni odbor KAZALO PREDGOVOR... 2 METODOLOGIJA... 3 GLAVNE UGOTOVITVE...

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. December 2016 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 7 4 Finančno poslovanje družbe

More information

VSAKDANJI PREDMETI. Nelektorirano delovno gradivo.

VSAKDANJI PREDMETI. Nelektorirano delovno gradivo. VSAKDANJI PREDMETI Nelektorirano delovno gradivo. 1 Disclaimer: The European Commission support for the production of this publication does not constitute endorsement of the contents which reflects the

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje,

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene

More information