INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava"

Transcription

1 INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava

2 O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene migracije koristijo tako migrantom kot družbi. IOM kot medvladna organizacija s svojimi partnerji deluje v mednarodni skupnosti z naslednjimi nameni: pomoč pri premagovanju operativnih migracijskih izzivov; temeljito razumevanje vprašanj migracij; spodbujanje socialnega in gospodarskega razvoja skozi migracije in podpora človeškemu dostojanstvu in blagostanju migrantov. Stališča, izražena v raziskavi, so mnenja avtorjev in niso nujno skladna s stališči Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Uporabljene usmeritve in predstavitev gradiva skozi celotno raziskavo ne izražata nobenih mnenj s strani IOM glede pravnega statusa katere koli države, območja, mesta ali regije ali njihovih oblasti oz. nobenih mnenj v zvezi z njihovimi mejami. Pripravo in izdajo raziskave je omogočila finančna podpora Razvojne banke Sveta Evrope Sklada za migrante in begunce. Stališča, izražena v raziskavi, so mnenja avtorjev in niso nujno skladna s stališči Razvojne banke Sveta Evrope Sklada za migrante in begunce. Izdajatelj: Mednarodna organizacija za migracije Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. št.: E-pošta: Spletna stran: Oblikovanje: kaloop.si 2017 Mednarodna organizacija za migracije (IOM) Vse pravice pridržane. Nobenega dela ni dovoljeno kopirati brez dovoljenja IOM Slovenija. 2

3 KAZALO VSEBINE 1. UVOD 4 2. OPREDELITEV KLJUČNIH IZRAZOV 7 3. PREGLED POLITIK IN OBSTOJEČIH PRAKS Statistični pregled Pravica do dela med azilnim postopkom Dostop oseb s priznano mednarodno zaščito do trga dela NAČRTOVANI UKREPI ZA PODPORO PRI INTEGRACIJI NA TRGU DELA ANALIZA POLSTRUKTURIRANIH INTERVJUJEV Profil intervjuvancev Ključne ugotovitve ZAKLJUČKI IN POT NAPREJ 25 PRILOGA I 29 VIRI 32 3

4 1. UVOD Uspešna in dolgoročna integracija oseb s priznano mednarodno zaščito v družbo predstavlja izziv za ciljne države. Obenem se strokovnjaki, ki delujejo v praksi, v veliki meri strinjajo, da je najpomembnejši dejavnik za uspešno in dolgotrajno integracijo v družbo aktivna vključitev in udeležba na trgu dela. Skupna načela za integracijsko politiko priseljencev v EU prav tako navajajo, da je»zaposlitev ključni del procesa integracije in igra osrednjo vlogo pri vključitvi imigrantov, prispevkih imigrantov k družbi države gostiteljice in vidnosti takšnih prispevkov«. 1 Razpoložljive informacije in podatki o vključevanju na trgu dela v zvezi z osebami z mednarodno zaščito na evropski ravni so pomanjkljivi. V preteklosti je bilo prav zaradi pomanjkanja podatkov pripravljenih le malo celovitih raziskav na tem področju. V Sloveniji je Društvo Odnos, ključna nevladna organizacija na področju integracije migrantov, leta 2015 objavilo raziskavo 2 v sklopu Evropske migracijske mreže (EMN). V času od objave raziskave je v Sloveniji prišlo do porasta števila prosilcev za mednarodno zaščito, saj je bila v obdobju od oktobra 2015 do marca 2016 Slovenija del t.i. zahodnobalkanske migracijske poti. Jeseni in pozimi 2015/2016 so bile dejavnosti vladnih in nevladnih organizacij v Sloveniji osredotočene na takojšnji odziv na terenu. Vendar pa povečanje števila oseb, ki bodo dolgoročno ostale v državi kot osebe s priznano mednarodno zaščito, terja uspešno integracijsko politiko s posebnim poudarkom na ekonomski integraciji, ki bo beguncem omogočala samostojno preživljanje in vzdržne dohodke. Prosilci za azil in osebe s priznano mednarodno zaščito, ki trenutno bivajo v Evropi, so bolj raznoliki kot v preteklosti. Po podatkih Evropskega azilnega podpornega urada 3 je bilo leta 2015 vloženo rekordno število, tj. več kot prošenj za mednarodno zaščito v EU, kar predstavlja 110-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2014 in najvišje število prošenj od začetka zbiranja podatkov na ravni EU leta Največ evidentiranih prosilcev za mednarodno zaščito je bilo državljanov Sirije, zahodnobalkanskih držav in Afganistana. Podatki različnih držav članic EU kažejo, da so številni prosilci za azil, ki prihajajo v Evropo, nižje kvalificirani delavci, ki pa so pogosto visoko motivirani za vstop na trg dela in vključitev v družbo na splošno. Dosežena izobrazba in pretekle delovne izkušnje pogosto niso skladne s potrebami trga dela v ciljni državi. Nesposobnost 1 Svet Evropske unije. Skupna temeljna načela. Dostopno na: en.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta Evropska migracijska mreža (EMN). Integracija oseb s priznano mednarodno/ humanitarno zaščito na trgu dela: politike in dobre prakse Evropske komisije Dostopno na: do/networks/european_migration_ network/reports/docs/emn-studies/emn-studies-25a_slovenia_beneficiaries_international_protection_english.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta Evropski azilni podporni urad. Letno poročilo o stanju na področju azila v EU. Dostopno na: Zadnji dostop 18. avgusta

5 komunikacije v lokalnem jeziku predstavlja velik izziv za iskalce zaposlitve, kar še posebej velja za trge dela, za katere je značilna visoka stopnja brezposelnosti lokalnega prebivalstva. Prav tako se pogosto dogaja, da osebe s priznano mednarodno zaščito ne morejo prikazati svojih izobrazbenih in poklicnih kvalifikacij zaradi pomanjkanja potrebne dokumentacije iz svoje države izvora. Poleg navedenega pa lahko zaradi prisilne narave njihove migracije doživljajo tudi travmo in duševne stiske, za katere v okviru azilnega postopka ali med integracijskim procesom pomoč ni nujno (takoj) na voljo. Nadalje se ženske spopadajo z dodatnimi ovirami pri vstopu na trg dela, zlasti ko niso na voljo zanje prilagojene podporne storitve, kot je brezplačno varstvo otrok. Z dodatnimi izzivi pri iskanju zaposlitve se srečujejo tudi mladi brez predhodnih formalnih delovnih izkušenj, starejši in osebe z oviranostjo. Čeprav prosilci za azil in osebe s priznano mednarodno zaščito ne predstavljajo enotne skupine, so torej lahko pri vključevanju na trg dela še posebej ranljivi, zato zahtevajo ciljno usmerjene, koordinirane in celovite odzive ter politike. Nekateri ukrepi, ki jih priporočajo številni akterji kot načine, ki podpirajo udeležbo te skupine na trgu dela, vključujejo čim hitrejšo vključitev v jezikovne tečaje in oceno veščin, hitro prepoznavanje kvalifikacij (vključno z alternativnimi metodami ocenjevanja, ki upoštevajo predhodno neformalno izobraževanje in delovne izkušnje), kakovostno individualno svetovanje za razvoj integracijskih in zaposlitvenih načrtov, pomoč pri iskanju zaposlitve, zagotovitev subvencij ter kakovostno mentorstvo in vodenje. 4 Pričujoča raziskava preučuje, v kolikšnem obsegu se osebe z mednarodno zaščito vključujejo na trg dela v Sloveniji, analizira ovire pri njihovi integraciji ter predstavlja obetavne prakse in programe, ki jih razvijajo ključni deležniki za izboljšanje možnosti integracije ciljne skupine na trgu dela. Raziskovalne metode, ki so bile uporabljene za pripravo raziskave, so analiza primarnih in sekundarnih virov, vprašalniki in polstrukturirani intervjuji. Analiza virov je vključevala pregled znanstvene literature, sekundarnih podatkov in zakonodaje ter politik Evropske unije, Slovenije in drugih držav članic EU z namenom preučitve dobrih praks, ki bi jih lahko prilagodili lokalnemu kontekstu. Z namenom, da bi nadgradili že obstoječe informacije, smo vzpostavili stik s številnimi organizacijami, ki delujejo na področju integracije oseb z mednarodno zaščito. Vprašalniki so bili poslani slovenskim ministrstvom in državnim organom, ki zagotavljajo pomoč in podporo osebam s priznano mednarodno zaščito. Določene informacije smo pridobili od azilnega doma, ki ga upravlja Ministrstvo RS za notranje zadeve. Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je odzvalo na prošnjo za prispevek s tem, da je zagotovilo odgovore dveh svojih organov, tj. Direktorata za trg dela in zaposlovanje ter Zavoda RS za zaposlovanje. Pisna poizvedba v obliki vprašalnika je bila poslana Zavodu RS za zaposlovanje. Prvotno je bil namenjen ugotavljanju, kako Zavod RS za zaposlovanje nudi podporo osebam z mednarodno zaščito pri vključitvi na trg dela in kakšni dodatni podporni programi so 4 Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, Tematski sektor A: Gospodarska in znanstvena politika. Integracija beguncev na trgu dela: Strategije in dobre prakse. Dostopno na: STUD/2016/578956/IPOL_STU(2016)578956_EN.pdf. Zadnji dostop 18. avgusta

6 predvideni za ciljno skupino v bližnji prihodnosti. Vzpostavili smo stik z azilnim domom, da bi poizvedeli, v katerih vrstah dejavnosti, bodisi plačanih ali neplačanih, lahko prosilci za azil sodelujejo med čakanjem na odločitev o njihovi prošnji za mednarodno zaščito. Poleg tega smo se posvetovali s Svetovalnico za migrante, več bankami in ustanovami, ki zagotavljajo pomoč pri ustanavljanju podjetij. Prošnjo za dodatne informacije smo posredovali Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi poizvedeli o vladnih programih, v katere se lahko vključijo osebe s priznano mednarodno zaščito, vključno z aktivno politiko zaposlovanja in drugimi programi, ki podpirajo dostop do trga dela. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju integracije v državi, smo prosili za strokovni nasvet. V zadnji fazi raziskave smo izvedli polstrukturirane intervjuje z osebami s priznano mednarodno zaščito z namenom identifikacije praktičnih izzivov, s katerimi se soočajo pri dostopu do trga dela v Sloveniji. Intervjuji so bili izvedeni v dveh največjih mestih v Sloveniji v Ljubljani in Mariboru, kjer prebiva večina pripadnikov ciljne skupine. Cilj intervjujev je bil tudi pridobiti informacije o tem, kakšna vrsta podpore bi bila potrebna in katere vrste ključnih informacij bi bilo treba zagotoviti ciljni skupini. Podatke smo zbrali s pomočjo protokola intervjuja, ki je priložen kot Priloga I. Vzorec temelji na obeh mestih, da smo s tem zagotovili predstavitev različnih stališč, saj je v času raziskave večina družin živela v Mariboru, samske osebe pa so večinoma bivale v Ljubljani. Intervjuji so bili izvedeni anonimno z namenom zagotoviti zaupnost in zaščito osebnih podatkov intervjuvancev. Podatki, predstavljeni v raziskavi, so bili aktualni v mesecih junij avgust Za posodobljene podatke priporočamo, da se obrnete na relevantne organe oz. organizacije, omenjene v dokumentu. Podatki, pridobljeni v raziskavi, so služili predvsem za oblikovanje informacijske brošure za osebe z mednarodno zaščito na področju vključevanja na trg dela. V kolikor bi želeli pridobiti brošuro, se obnite na pisarno Mednarodne organizacije za migracije v Ljubljani. 6

7 2. OPREDELITEV KLJUČNIH IZRAZOV Azil: oblika zaščite, ki jo država zagotovi na svojem območju na podlagi načela nevračanja in mednarodno ali državno priznanih pravic beguncev. Podeljena je osebi, ki ne more prositi za zaščito v svoji državi, kjer ji je bilo podeljeno državljanstvo in/ali kjer ima prebivališče, zlasti zaradi strahu pred pregonom iz rasnih ali verskih razlogov, zaradi narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (IOM, 2011). 5 Prosilec za azil: oseba, ki želi vstopiti v državo kot begunec in čaka na odločitev o svojih vlogah za status begunca v skladu z ustreznimi mednarodnimi in nacionalnimi predpisi. V primeru zavrnitve mora zapustiti državo in je lahko prisilno odstranjen, tako kot vsak drug tujec, ki nima urejenega statusa, razen če mu je bivanje dovoljeno iz humanitarnih ali drugih podobnih razlogov. (IOM, 2006). 6 Oseba s priznano mednarodno zaščito: je oseba, ki ji je bil podeljen status begunca ali status subsidiarne oblike zaščite (poglavje 1, člen 2 (b)). 7 Dopolnilna/subsidiarna zaščita: formalno dovoljenje skladno z državnim pravom ali prakso za bivanje v državi, ki ga ta država podeli osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, čeprav ne izpolnjujejo pogojev za status begunca po Konvenciji iz leta 1951 (IOM, 2011). 8 Integracija: postopek, v katerem so priseljenci sprejeti v družbo bodisi kot posamezniki bodisi kot skupina. Zahteve družbe prejemnice so različne od države do države, odgovornosti za integracijo pa ne nosi le ena določena skupina, ampak je odvisna od različnih akterjev: priseljencev samih, vlad držav gostiteljic, institucij in skupnosti (IOM, 2006). 9 Mednarodna zaščita:»koncept zaščite obsega vse dejavnosti, usmerjene v zagotavljanje popolnega upoštevanja pravic posameznika skladno z določili in duhom zadevne zakonodaje, tj. prava s področja človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in begunskega prava. Človekove pravice in humanitarne organizacije morajo te dejavnosti 5 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Slovarček izrazov s področja migracij Dostopno na: Zadnji dostop 19. avgusta Mednarodna organizacija za migracije. Glosar migracij Dostopno na: slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta Evropski parlament in Svet Evrope. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (dopolnjena in spremenjena različica), 20. decembra 2011, UL L 337/9. Dostopno na: TXT/?uri=celex%3A32011L0095. Zadnji dostop 18. avgusta Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Slovarček izrazov s področja migracij Dostopno na: Zadnji dostop 19. avgusta Mednarodna organizacija za migracije. Glosar migracij Dostopno na: slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta

8 izvajati nepristransko (ne na podlagi rase, nacionalnega ali etničnega porekla, jezika ali spola)«(stalni medgeneracijski odbor). Pravna zaščita, ki temelji na mandatu, ki se z mednarodno pogodbo dodeli organizaciji, tako da se zagotovi, da države spoštujejo pravice, opredeljene v dokumentih, kot so Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951, ženevske konvencije iz leta 1949 in njihovi protokoli iz leta 1977, pravica do pobude Mednarodnega odbora Rdečega križa, konvencije Mednarodne organizacije dela, predpisi o človekovih pravicah (IOM, 2006). 10 Migrant: katera koli oseba, ki se premika ali se je premaknila čez mednarodno mejo ali znotraj države stran od svojega običajnega prebivališča, ne glede na (1) pravni status te osebe; (2) to, ali je premik prostovoljen ali ne; (3) vzroke premika; ali (4) dolžino njenega bivanja (IOM, 2011). 11 Begunec: oseba, ki se»zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more, ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države«(druga točka razdelka A 1. člena Konvencije o statusu beguncev, 1951, kot je spremenjena s Protokolom iz leta 1967). Poleg Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 (člen 1 (2)), begunca opredeljuje tudi Konvencija Organizacije afriške enotnosti (OAU) iz leta Le ta opredeljuje begunca kot katero koli osebo, ki je prisiljena zapustiti svojo državo»zaradi zunanje agresije, okupacije, tuje nadvlade ali dogodkov, ki resno ogrožajo javni red bodisi na nekaterih območjih države njenega izvora ali nacionalnosti ali v celotni državi.«podobno Kartagenska deklaracija iz leta 1984 navaja, da med begunce spadajo tudi osebe, ki pobegnejo iz svoje države,»ker so njihovi življenje, varnost ali svoboda ogroženi zaradi splošnega nasilja, tuje agresije, notranjih konfliktov, množičnih kršitev človekovih pravic ali drugih okoliščin, ki resno ogrožajo javni red«(iom, 2006). 12 Status begunca: pomeni, da država članica prizna državljana tretje države ali osebo brez državljanstva kot begunca. Ta status se podeli osebi, ki razumno in verodostojno dokaže, da je v domači državi ogrožena na podlagi rasne, verske, narodne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini (2011/95/EU, poglavje 1, člen 2 (e)) Mednarodna organizacija za migracije. Glosar migracij Dostopno na: slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Slovarček izrazov s področja migracij Dostopno na: Zadnji dostop 19. avgusta Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Glosar migracij Dostopno na: iml_8_slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta Evropski parlament in Svet Evrope. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (dopolnjena in spremenjena različica), 20. decembra 2011, UL L 337/9. Dostopno na: TXT/?uri=celex%3A32011L0095. Zadnji dostop 18. avgusta

9 3. PREGLED POLITIK IN OBSTOJEČIH PRAKS 3.1 Statistični pregled Večino prošenj za mednarodno zaščito, ki so bile v preteklosti vložene v Sloveniji, so vložili državljani nekdanjih jugoslovanskih republik: Bosne in Hercegovine, Srbije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Hrvaške in Kosova v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št ,15 Uradni podatki kažejo, da je Slovenija med letoma 1995 in 2010 podelila mednarodno zaščito 209 osebam, pri čemer so bili na lestvici najpogostejših petih držav državljani Srbije in Črne gore (49), Nekdanje zvezne republike Jugoslavije (26), Bosne in Hercegovine (19), Irana (13) in Kazahstana (13) (MNZ, 2011). Od leta 2012 Slovenija beleži naraščajoče število oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito, pri čemer se države izvora prosilcev za azil spreminjajo in so čedalje bolj raznolike. Po uradnih podatkih Slovenske policije med oktobrom 2015 in marcem 2016 je v okviru vzhodnosredozemske oz. vzhodnobalkanske migracijske poti Slovenijo prečkalo oseb, ki so svojo pot večinoma nadaljevali v države Severne in Zahodne Evrope. Od zaprtja migracijske poti marca 2016 je v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 364 oseb. Od oktobra 2015 do julija 2016 je bilo skupno v državi vloženih 757 prošenj za mednarodno zaščito. Za primerjavo je bilo leta 2015 vloženih 277 prošenj za mednarodno zaščito, leta 2014 pa Podobno kot v drugih evropskih državah je v Sloveniji leta 2016 največ prošenj za mednarodno zaščito bilo vloženih s strani državljanov Afganistana, Sirije, Iraka in Irana. Spodnji graf prikazuje podatke o prosilcih za azil in osebah s priznano mednarodno zaščito (skupaj 276) v obdobju od leta 2010 do julija V nadaljevanju: Kosovo/UNSC Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta

10 Diagram 1: Število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji, (julij) 17 Pet najpogostejših nacionalnosti oseb s priznano mednarodno zaščito v obdobju je prikazanih v spodnji preglednici. Preglednica 1: Prvih pet najštevilčnejših narodnosti oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji, DRŽAVA ŠTEVILO DRŽAVA ŠTEVILO DRŽAVA ŠTEVILO DRŽAVA ŠTEVILO Afganistan 10 Sirija 7 Somalija 18 Iran 19 Somalija 8 Afganistan 5 Sirija 11 Sirija 10 Iran 5 Eritreja 4 Iran 7 Somalija 7 Kosovo/ UNSC Rusija 4 Palestina 1 Demokratična republika Kongo 2 Rusija 2 Iran 3 Nigerija 1 Kazahstan 2 Kot odziv na izjemno visoko število prošenj za mednarodno zaščito vloženih v letu 2015 v Grčiji in Italiji, je bil na ravni Evropske unije dogovorjen program premestitev. Po predlogu, ki ga je pripravila Evropska komisija maja 2015, je Svet sprejel sklepa (EU) 17 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta

11 2015/ in (EU) 2015/ s katerima sta bila ustanovljena začasni in izredni mehanizem za premestitev prosilcev z očitno potrebo po mednarodni zaščiti iz Grčije in Italije, ki bo izveden v letih 2016 in Skladno s to shemo EU je Slovenija potrdila premestitev prosilcev za azil iz Grčije in Italije, od katerih jih je do 17. avgusta 2016 s pomočjo IOM v Slovenijo že prispelo 61. Poleg navedenega se je Slovenija obvezala tudi, da bo do konca leta 2017 trajno preselila 60 sirskih državljanov iz Turčije, kar predstavlja del sheme EU za trajno preselitev. Med septembrom 2015 in aprilom 2016 je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje opravljenih petnajst novih registracij oseb s priznano mednarodno zaščito. Na področju zaposlovanja je bilo v zadnjih desetih letih po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje kot brezposelnih registriranih približno sto oseb s priznano mednarodno zaščito. Skladno z najnovejšimi razpoložljivimi podatki je bilo na dan 16. junija 2016 registriranih kot brezposelnih 50 oseb s priznano mednarodno zaščito. Dne 15. avgusta 2016 se je število oseb s priznano mednarodno zaščito, registriranih pri Zavodu za zaposlovanje, povzpelo na 78. Predvideva se, da bo število prijavljenih brezposlenih oseb še naprej naraščalo, zlasti zaradi izvajanja sheme premestitev in trajnih preselitev v Slovenijo. Podatki iz študije EMN kažejo, da je bilo leta 2014 v Sloveniji zaposlenih 18 oseb s priznano mednarodno zaščito. Navadno so bila to delovna mesta za določen čas v sektorjih, kot so gostinstvo, gradbeništvo, proizvodnja, živilska industrija, prevoz in obdelava lesa, kjer so delali kot pomožno osebje (EMN, 2015). Če primerjamo podatke Zavoda RS za zaposlovanje, je bilo tekom zadnjih deset let zaposlenih 22 oseb s priznano mednarodno zaščito, in sicer v sektorjih, kot so proizvodnja, gostinstvo in čiščenje. Študije kažejo, da se osebe s priznano mednarodno zaščito na splošno soočajo z določenimi ovirami pri dostopu na trg dela. Študija, ki sta jo izvedla Mednarodna organizacija za migracije in LINET z naslovom»vključitev nizko kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela«(2012) 23 je pokazala, da več kot 80 % vseh oseb med 15. in 64. letom, ki niso državljani EU in bivajo v EU, delajo ali pa so opredeljeni kot nizko kvalificirani ali nekvalificirani. Po podatkih Evropske komisije imajo migranti, ki niso državljani EU in bivajo v EU, podpovprečno raven veščin in kvalifikacij. Obenem pa dve tretjini visoko izobraženih migrantov iz tretjih držav dela v nizko ali srednje kvalificiranih poklicih ali 19 Svet Evropske unije. Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Dostopno na: Zadnji dostop 19. avgusta Svet Evropske unije. Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Dostopno na: Zadnji dostop 19. avgusta Evropski azilni podporni urad. Letno poročilo o stanju na področju azila v EU. Dostopno na: Zadnji dostop 18. avgusta Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije. Vlada je odobrila načrt o premestitvi 567 oseb iz Italije in Grčije. Dostopno na: Zadnji dostop 18. avgusta Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vključitev nižje kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela Dostopno na: Zadnji dostop 18. avgusta

12 pa so brezposelni. 24 Podobno opažamo v primeru državljanov držav, ki niso članice EU, ki bivajo v Sloveniji, na področjih gradbeništva, proizvodnje, prevozništva, gastronomije, zaposlitve v zabavni industriji, dela v gospodinjstvu in negi, ki so glavna področja zaposlovanja migrantov v Sloveniji. 25 Del razloga za to je, da se migrante zaradi njihovih držav izvora na splošno dojema kot slabše izobražene od lokalne populacije, kar še posebej velja za osebe s priznano mednarodno zaščito. Na primer 21 % ruskih migrantov na Finskem ima priznano terciarno izobrazbo, medtem ko je to uspelo manj kot 10 % somalijskih migrantov, ki so v večini osebe s priznano mednarodno zaščito. Kot posledica različnih dejavnikov, med katerimi prevladujeta pomanjkanje kvalifikacij in diskriminacija, se osebe s priznano mednarodno zaščito pogosto znajdejo v položaju, ko morajo sprejeti prekarno delo s slabimi delovnimi razmerami kot pomožno osebje. Razpoložljivi podatki kažejo, da so imeli begunci v preteklosti še posebej veliko težav pri vstopu na trg dela in da so njihovi izidi na splošno zaostajali za izidi drugih skupin migrantov. Na ravni povprečja EU je v povprečju trajalo od pet do šest let, da se je več kot 50 % oseb s priznano mednarodno zaščito vključilo v delovno okolje in celo 15 let, da so dosegli 70-odstotno stopnjo zaposlenosti, ki bi bila primerljiva z rezultati oseb, ki so se preselili zaradi dela oz. zaposlitve Pravica do dela med azilnim postopkom Ko posameznik zaprosi za mednarodno zaščito v Sloveniji, je nastanjen v Azilnem domu Vič v Ljubljani ali enem od njegovih dveh izpostav, ki sta bili ustanovljeni leta 2016 zaradi povečanega števila prosilcev za azil v državi (nova oddelka sta bila odprta v Ljubljani na Kotnikovi za samske moške in v Logatcu za družine). Azilne domove upravlja Ministrstvo za notranje zadeve Direktorat za notranje upravne zadeve, migracije in naturalizacijo, znotraj katerega je Sektor za statusne zadeve zadolžen za obdelavo prošenj za mednarodno zaščito. Skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti 27 imajo prosilci za azil pravico do: materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu v skladu s tem zakonom nujnega zdravljenja izobraževanja 24 Evropska komisija, podatkovna zbirka sporočil za javnost. Deset dejanj, s katerimi bi ljudem v Evropi pomagali do boljših kvalifikacij pogosto zastavljena vprašanja. Dostopno na: Zadnji dostop 18. avgusta Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vključitev nižje kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela Dostopno na: Zadnji dostop 18. avgusta Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, Tematski sektor A: Gospodarska in znanstvena politika. Integracija beguncev na trgu dela: Strategije in dobre prakse. Dostopno na: STUD/2016/578956/IPOL_STU(2016)578956_EN.pdf. Zadnji dostop 18. avgusta Republika Slovenija. Zakon o mednarodni zaščiti. Dostopno na: Zadnji dostop 18. avgusta

13 dostopa na trg dela humanitarne pomoči žepnine Poleg brezplačne nastanitve v azilnih centrih so prosilci za azil upravičeni do prehrane, oblačil, obutve, osnovnih higienskih potrebščin in mesečne žepnine v višini 18 evrov. V primeru določenih okoliščin, ki jih opredeljuje zakon, in če to dopuščajo razmere, je mogoče prosilca za azil nastaniti v drugi primerni ustanovi ali zasebni nastanitvi. V takšnem primeru se jim podeli denarna pomoč (trenutno 144,40 EUR na mesec na posameznika, kar predstavlja 50 % minimalnega dohodka; ob tem je družinam zagotovljena dodatna denarna pomoč). Zaposlitev tujih državljanov, vključno z osebami z mednarodno zaščito, ureja Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (2015). 28 Določilo 6. odstavka 6. člena zakona predpisuje prost dostop do slovenskega trga dela za osebe s priznano mednarodno zaščito (za begunce in osebe s priznano subsidiarno zaščito). Vendar pa je potrebno dodati, da je pravica do dela zagotovljena prosilcem za azil šele devet mesecev po tem, ko vložijo prošnjo za mednarodno zaščito, če v tem obdobju prosilcu ni bila vročena odločba in krivde za zamudo ni mogoče pripisati prosilcu (8. odstavek 6. člena). Omejitev pravice do dela je v skladu z določitvijo Direktive 2013/33/EU z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, vendar je potrebno dodati, da slovenska zakonodaja upošteva najvišjo določeno mejo, t.j. 9 mesecev. Ministrstvo za notranje zadeve prosilcem za azil po omenjenih devetih mesecih izda potrdilo, na podlagi katerega jim je omogočen dostop do trga dela, ne da bi za to potrebovali dodatno delovno dovoljenje. Tako so prvih devet mesecev azilnega postopka možnosti prosilcev za azil za delo omejene. Skladno z 82. členom Zakona o mednarodni zaščiti in Pravilnikom o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito lahko prosilci za azil pomagajo z različnimi dejavnostmi, povezanimi z vzdrževanjem, nastanitvijo in prevajalskimi storitvami v azilnih domovih, za kar prejmejo plačilo skladno z urno postavko Ministrstva za notranje zadeve, kot sledi: Vrsta dela: Lahko fizično delo Težko fizično delo Strokovno tehnično delo Pomoč pri komunikaciji Urna postavka: 2,5 EUR 3,5 EUR 3 EUR 4 EUR Zgoraj navedene postavke za različna dela so objavljene na oglasni deski azilnega doma. Različne plačane dejavnosti se izvajajo v dogovoru z odgovornim socialnim delavcem / socialno delavko, plačane pa so skladno s predloženimi urniki, ki prikazujejo število opravljenih delovnih ur. Moški in ženske opravljajo lažja fizična dela (čiščenje, urejanje 28 Republika Slovenija. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Dostopno na: Predpisa?id=ZAKO6655. Zadnji dostop 19. avgusta

14 krajine in pomoč pri vzdrževanju humanitarnega skladišča), strokovna tehnična dela (kot je npr. pleskanje) in pomoč pri komunikaciji z drugimi prosilci za azil oz. prevajalske storitve. Moški lahko opravljajo tudi zahtevnejša fizična dela, kot je seljenje pohištva in premikanje večjih donacijskih predmetov. Skladno s podatki, ki jih je zagotovil azilni dom, pravico do dela, vključno z informacijami v zvezi s pravico do dostopa do trga dela devet mesecev od datuma, ko je bil začet azilni postopek, prosilcem za azil pojasni socialni delavec / socialna delavka na prvem psihosocialnem podpornem sestanku. Poleg socialnih delavcev pomoč pri vključevanju na trg dela in iskanju zaposlitve zagotavlja tudi Inštitut za afriške študije in druge civilnodružbene organizacije, ki so prisotne v azilnem domu. Podatki azilnega doma, ki se nanašajo na zadnjih pet let, kažejo, da je bil samo en moški prosilec za azil zaposlen izven azilnega doma, in sicer je šlo za kratkoročno zaposlitev kot skladiščnik. Skladno z odgovori, ki jih je zagotovil azilni dom za namene te raziskave, so najopaznejše ovire, na katere prosilci za azil naletijo pri iskanju zaposlitve, jezikovna ovira in nezmožnost izpolnjevanja izobrazbenih zahtev delodajalcev zaradi težav pri priznavanju kvalifikacij brez potrebnih dokazil. Kot možno rešitev te težave azilni dom predlaga organizacijo kratkih izobraževalnih programov v okviru Zavoda RS za zaposlovanje, ki bi prosilcem za azil omogočili, da bi bili bolje pripravljeni in usposobljeni za določeno delo. Nadaljnji ukrep, ki ga priporoča azilni dom, je tudi razvoj programov usposabljanja na delovnem mestu. V naslednjem poglavju bo pojasnjeno, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti trenutno razvija nekatere od teh ukrepov. 3.3 Dostop oseb s priznano mednarodno zaščito do trga dela Tisti prosilci za azil, katerim je podeljena mednarodna zaščita, zapustijo azilni dom in so nastanjeni bodisi v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru, s katerimi upravlja Ministrstvo za notranje zadeve in kjer navadno ostanejo eno leto ali v primeru utemeljenih okoliščin 18 mesecev, bodisi v zasebni nastanitvi. V primeru zasebne nastanitve ministrstvo prispeva finančno subvencijo za dobo največ treh let. Znesek subvencije je določen z Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito. V času raziskave je znašal 288,81 EUR za samsko odraslo osebo. Ministrstvo za notranje zadeve zaposluje svetovalce za integracijo, ki spremljajo individualni napredek oseb s priznano mednarodno zaščito, obveščajo in pomagajo pri vključitvi v novo družbo. Zagotavljajo tudi informacije in pomagajo pri nastanitvi, osebnem načrtovanju, zaposlitvi in izobraževanju. Ta vrsta pomoči je na voljo prva tri leta po tem, ko je podeljena mednarodna zaščita. Svetovalci zagotavljajo tudi psihosocialno podporo (EMN, 2015: 19). Ministrstvo za notranje zadeve prek javnega razpisa izbere tudi nevladno organizacijo za izvedbo orientacijskih tečajev in integracijskih dejavnosti za osebe s priznano mednarodno zaščito. Od leta 2013 dalje je bilo kot organizacija za izvedbo integracijskih dejavnosti izbrano Društvo Odnos. Obseg zagotovljene pomoči vključuje širok nabor podpore. 14

15 Poleg izvedbe orientacijskih tečajev vključuje tudi pomoč pri iskanju zaposlitve, odpiranju bančnega računa, iskanju primerne zasebne nastanitve in komunikaciji z najemodajalci, spremstvo v bolnišnice in druge ustanove, pomoč pri učenju ter svetovanje v zvezi z različnimi življenjskimi situacijami. Poleg navedenega Ministrstvo za notranje zadeve prek javnega razpisa izbere tudi šole, ki ponujajo jezikovne tečaje tujim državljanom in osebam s priznano mednarodno zaščito. Osebe s priznano mednarodno zaščito imajo pravico, da se udeležijo brezplačnega tečaja slovenskega jezika v trajanju 300 ur, lahko pa zaprosijo za dodatnih 100 ur tečaja, ki se odobrijo na podlagi vložene prošnje na Ministrstvo za notranje zadeve. Izvajalci in udeleženci tečajev se večinoma strinjajo, da jezikovne veščine predstavljajo ključni element za uspešno vključitev v družbo in da so ključnega pomena pri vstopanju na trg dela. Kot bo prikazano v naslednjem poglavju, tako intervjuvanci kot vladne ustanove, s katerimi smo se posvetovali za namene te raziskave menijo, da je dobro znanje slovenskega jezika temeljnega pomena za uspešno integracijo in dostop do trga dela. Osebe s priznano mednarodno zaščito so upravičene tudi do finančne socialne pomoči, otroških dodatkov, socialnega varstva in koriščenja pravic iz naslova javnih sredstev ter splošnih integracijskih dejavnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zadolženo za zagotavljanje minimalnih sredstev osebam s priznano mednarodno zaščito. Ministrstvo prav tako objavlja javne razpise za organizacije civilne družbe in druge razpoložljive deležnike, namenjene izvedbi socialnih projektov ali programov, ki zagotavljajo podporo in pomoč osebam s priznano mednarodno zaščito. Med njimi so svetovanje, pravna pomoč in psihološka pomoč za osebe s priznano mednarodno zaščito. Ministrstvo igra pomembno vlogo pri omogočanju dostopa do trga dela osebam s priznano mednarodno zaščito. 29 Odgovorni organ za priznavanje in potrjevanje izobrazbenih kvalifikacij je center ENIC- NARIC 30 na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Postopek je brezplačen za osebe s priznano mednarodno zaščito, saj stroške nosi Ministrstvo za notranje zadeve, ki prek svetovalcev za integracijo pomaga tudi s samim procesom priznavanja kvalifikacij. Treba pa je poudariti, da veliko število prosilcev za azil ne razpolaga s potrebno dokumentacijo ali dokazili o svoji zaključeni izobrazbi. Alternative metode testiranja in priznavanja kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so pridobljene s pomočjo neformalnega učenja, v Sloveniji še niso ustrezno razvite. V Sloveniji se iskalci zaposlitve registrirajo pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki ima enote v vseh večjih mestih po Sloveniji. Njegove glavne dejavnosti so svetovanje v zvezi z zaposlovanjem ter posredovanje dela, upravljanje nadomestil za brezposelne in zavarovanj za primer brezposelnosti. Med uporabnike Zavoda za zaposlovanje med drugimi spadajo brezposelne osebe, delodajalci, iskalci zaposlitve ter učenci in študenti, ki potrebujejo strokovno pomoč na področjih usmerjanja pri zaposlitvi in na poklicni poti. Zavod RS za zaposlovanje deluje kot most med delodajalci in iskalci zaposlitve. Brezposelne osebe, 29 Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Področja dela. Dostopno na: Zadnji dostop 10. avgusta Evropska komisija, Svet Evrope in UNESCO. ENIC NARIC. Dostopno na: Zadnji dostop 19. avgusta

16 vključno z nezaposlenimi osebami s priznano mednarodno zaščito, se lahko registrirajo kot iskalci zaposlitve in so dodeljeni svetovalcu za zaposlovanje, s komer razvijejo individualni načrt zaposlitve, pri čemer se posvetujejo o svojih veščinah, kvalifikacijah in preteklih delovnih izkušnjah. Svetovalec nato preveri ustrezne in relevantne sektorje, ki ustrezajo profilom iskalcev zaposlitve. Ko je na voljo prosto delovno mesto, iskalci zaposlitve prejmejo informacijo o tem po e-pošti in se lahko na prosto delovno mesto prijavijo. V primeru razpoložljivega financiranja svetovalec poišče morebitne ustrezne programe usposabljanja, ki lahko povečajo konkurenčnost iskalca, npr. jezikovne tečaje ali usposabljanje za pridobitev poklicnih kvalifikacij. V okviru Zavoda za zaposlovanje deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje, ki vodi skupinska/individualna srečanja, med katerimi zagotavlja nasvete o tem, kako pripraviti dober življenjepis ter kako se pripraviti na razgovor za službo in ga tudi dobro izpeljati. Center zagotavlja tudi naslednje informacije: opis poklicev, informacije o ustanovah za (višjo) sekundarno in visokošolsko izobrazbo, informacije o možnostih poklicnega usposabljanja in študija v tujini, informacije o razpoložljivi finančni pomoči za izobraževanje in usposabljanje, objave o izobraževalnih programih, informacije o študentskih nastanitvah, objave delovnih mest, usmeritve in orodja za učinkovitejše iskanje zaposlitve ter nudi računalniške programe za samostojno načrtovanje izobraževanja ali poklicne poti. Zavod RS za zaposlovanje prav tako gosti Evropsko službo za zaposlovanje (EURES). EURES je mreža javnih služb za zaposlovanje Evropske unije/evropskega gospodarskega prostora (EU/EGS), ki ga vodi, koordinira in sofinancira Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. EURES upravlja portal s podatkovno zbirko prostih delovnih mest v državah članicah EU/EGS in Švici. EURES zagotavlja svetovanje, informacije in storitve posredovanja zaposlitve na evropskem trgu dela ter informacije o življenju in delu v tujini. Prav tako organizira odprte dneve za iskalce zaposlitve, zaposlitvene sejme in druge dogodke, za katere pripravi in predstavi informacije o priložnostih za delo in življenje v državi. Pri iskanju zaposlitve bi osebe s priznano mednarodno zaščito lahko preverile možnosti za zaposlitev v drugih državah EU tudi s pomočjo storitev EURES. Vendar pa osebe s priznano mednarodno zaščito nimajo samodejno prostega dostopa do evropskega trga dela. Poleg tega morajo izpolnjevati določene pogoje, vključno z jezikovnimi kompetencami, in morajo v nekaterih primerih imeti delovno dovoljenje. V določenih in redkih primerih pa lahko oseba z mednarodno zaščito, če jo napoti slovenski delodajalec, dela v tujini kot napoteni delavec, ne da bi potrebovala delovno dovoljenje. Vse osebe, ki so registrirane pri Zavodu RS za zaposlovanje, uživajo enake pravice, kot je udeležba v ukrepih aktivne politike zaposlovanja, tečajih slovenskega jezika, izobraževalnih programih za odrasle, poklicnih kvalifikacijah ter usposabljanju in nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Ta pravica prav tako velja za osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so registrirane pri zavodu. Udeležba v teh ukrepih temelji na posebni strokovni oceni vsakega kandidata. Prav tako pa je odvisna od razpoložljivosti financiranja. Osebe s priznano mednarodno zaščito lahko prav tako naletijo na jezikovno oviro, ko poskušajo priti do poklicnih usposabljanj in drugih storitev. Zavod RS za zaposlovanje ne razpolaga 16

17 s podatki o številu oseb s priznano mednarodno zaščito, ki so bile v preteklosti vključene v programe aktivne politike zaposlovanja (APZ). Podatki iz študije EMN iz leta 2015 kažejo, da je v Sloveniji med letoma 2010 in 2014 v različnih podpornih ukrepih sodelovalo naslednje število oseb s priznano mednarodno zaščito. Diagram 2: Število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji, ki so sodelovale v različnih podpornih ukrepih, Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta

18 4. NAČRTOVANI UKREPI ZA PODPORO PRI INTEGRACIJI NA TRGU DELA Kot je bilo omenjeno v uvodnem poglavju, se je v letu 2016 povišalo število prosilcev za azil v Sloveniji. Medtem ko je bil odziv deležnikov v prvih mesecih osredotočen na takojšnjo pomoč na terenu s posebnim poudarkom na zagotavljanju primerne nastanitve, je pozornost v zadnjem času usmerjena na omogočanje in zagotavljanje uspešne dolgoročne integracije v državi. Integracijo na trgu dela so vsi deležniki prepoznali kot ključno komponento, pri čemer številne vladne organizacije prilagajajo obstoječe programe, tako da bi ustrezale potrebam ciljne skupine, ter razvijajo nove programe za spoprijemanje s povečanim številom uporabnikov storitev, vključno z zaposlovanjem novega osebja. 23. junija 2016 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev, na podlagi katere bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo poseben program javnih del, namenjen okrepitvi pomoči z nemotenim zagotavljanjem oskrbe in nastanitve prosilcev za azil in oseb s priznano mednarodno zaščito, katerega bo izvedel Zavod RS za zaposlovanje. Program javnih del bi moral zagotavljati dovolj osebja za nemoteno in celovito oskrbo prosilcev za azil in intenzivno pomoč pri integraciji oseb s priznano mednarodno zaščito. Vlada je odločitev oblikovala na podlagi ugotovitve, da trenutno razpoložljivo osebje ter standardi zagotavljanja oskrbe in pomoči pri integraciji ne zadoščajo za zagotavljanje kakovostne pomoči pri procesu integracije ter za omogočanje hitre prilagoditve življenju v Sloveniji. Skladno z informacijami, ki smo jih prejeli od Zavoda RS za zaposlovanje za namene te raziskave, njihovi obstoječi in razpoložljivi programi za podporo zaposlovanju niso ustrezni za osebe z mednarodno zaščito ob upoštevanju njihovih kompetenc, jezikovnega znanja in drugih veščin, povezanih z iskanjem zaposlitve. Iz tega razloga je Zavod RS za zaposlovanje skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravil delovni načrt, ki temelji na dobrih praksah zahodnoevropskih držav, zlasti skandinavskih, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju integracije tujih državljanov. Skladno s tem novim delovnim načrtom se bodo osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so pri Zavodu RS za zaposlovanje registrirane kot nezaposlene, udeležile orientacijskega programa, ki mu bo sledil tečaj slovenskega jezika v obsegu 300 ur. Stroške teh dejavnosti bo krilo Ministrstvo RS za notranje zadeve. Po zaključku jezikovnega tečaja bo izvedena delavnica za zagotovitev informacij o posebnostih trga dela v Sloveniji in različnih zahtevah delodajalcev, da bodo udeleženci lahko pridobili kompetence, ki so pomembne pri iskanju dela. Delavnica bo potekala v jeziku, ki ga udeleženci razumejo. Poleg navedenega bosta v okviru aktivne politike zaposlovanja zagotovljena dva posebna programa. Prvi program bo osredotočen na dostop do usposabljanj v okviru nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter do drugega neformalnega znanja in veščin, ki so bili opredeljeni 18

19 v zvezi s potrebami na slovenskem trgu dela. Ta program bo najprej opredelil posamezne interese in kompetence pred vključitvijo v usposabljanje za poklicne kvalifikacije in druge neformalne kompetence. Drugi program bo osredotočen na usposabljanje na delovnem mestu. Namen programa je, da se osebe s priznano mednarodno zaščito usposabljajo neposredno na delovnem mestu pri delodajalcu, in sicer najdlje za obdobje šestih mesecev. Poleg pridobitve spretnosti in kompetenc potrebnih za delo, je namen programa tudi v tem, da udeležencem zagotovi pomoč pri intenzivnem učenju slovenskega jezika. Poleg navedenega namerava Zavod RS za zaposlovanje zaposliti dva svetovalca za osebe s priznano mednarodno zaščito, ki bosta imela vlogo kulturnih mediatorjev. Svetovalca bosta povezovala različne dejavnosti znotraj Zavoda RS za zaposlovanje. Vzpostavljala bosta tudi stik s potencialnimi delodajalci. Zavod namerava zagotavljati dodatne storitve z načrtovanimi ukrepi za osebe s priznano mednarodno zaščito z namenom zagotovitve enakosti z drugimi nezaposlenimi osebami in da bodo postali konkurenčnejši za delodajalce. Zavod RS za zaposlovanje prav tako namerava s krepitvijo zmogljivosti okrepiti medkulturne kompetence svojih zaposlenih. Prav tako bo še naprej sodeloval z nevladnimi organizacijami, ki so aktivne na področju integracije, kot so Slovenska filantropija in Društvo Odnos, ter IOM Slovenija, ki prispevajo k integraciji oseb z mednarodno zaščito na trg dela. Zavod RS za zaposlovanje je izpostavil, da čeprav večina ciljne skupine trenutno ne koristi možnosti za samozaposlitev in različne oblike podjetništva, kot je socialno podjetništvo, lahko vendarle te oblike zaposlitve predstavljajo ustrezno rešitev za določeno število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji. Eden izmed ukrepov za spodbujanje tovrstne zaposlitve bi lahko bila na enem mestu organizirana skupinska in individualna svetovalna srečanja s podjetniki, kjer bi lahko udeleženci izvedeli več o zakonodajnem ozadju in praktičnih vidikih, kot sta razvoj poslovnega načrta in računovodstvo, da bi bili bolje seznanjeni s to čedalje bolj prevladujočo obliko zaposlitve. Podatki, pridobljeni z intervjuji, kažejo, da se 14 od 20 vprašancev zanima za samozaposlitev in podjetništvo kljub pomanjkanju potrebnih informacij ali začetnega kapitala. 18 od 20 intervjuvancev prav tako ni bilo seznanjenih s konceptom socialnega podjetništva. Širjenje in prilagajanje možnosti, da bi bilo socialno podjetništvo dostopnejše ciljni skupini, ter omogočanje finančnih spodbud za nova podjetja, vključno z razpoložljivostjo manjše finančne pomoči, bi lahko pripomoglo k reševanju problematike pomanjkanja sredstev, potrebnih za samozaposlitev. Vprašalnik, ki je bil predložen Direktoratu za trg dela in zaposlovanje pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se je osredotočal na pridobivanje podatkov o aktivnih politikah zaposlovanja ter kako bodo migranti in osebe s priznano mednarodno zaščito vključeni v program. Aktivna politika zaposlovanja je program, ki se osredotoča na izboljšanje zaposljivosti ranljivih skupin in podporo dolgoročno nezaposlenim osebam pri dostopu do trga dela. Z vprašalnikom smo poizvedovali tudi o drugih politikah, programih ali ukrepih, ki so jih te ustanove sprejele z namenom krepitve integracije oseb s priznano mednarodno zaščito na trgu dela. Osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so pri Zavodu RS za zaposlovanje registrirane kot brezposelne, se lahko vključijo v vse ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Vključitev v ukrepe navedene politike mora biti del individualnega zaposlitvenega načrta. Poleg tega 19

20 mora za vključitev zadostovati vsem pogojem delodajalca. Osebe s priznano mednarodno zaščito se bodo lahko vključile v aktivno politiko zaposlovanja po zaključku 300-urnega tečaja slovenskega jezika, ki ga organizira Ministrstvo za notranje zadeve. Ko bodo osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so registrirane kot brezposelne, sodelovale v uvodnem programu in jezikovnem tečaju slovenskega jezika, bodo skladno s predpisi o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja upravičene do finančnega prispevka ter nadomestila potnih stroškov (slednje velja, če bo program presegal 100 ur). Glede na pričakovano povečanje števila oseb s priznano mednarodno zaščito, ki se bodo registrirale kot brezposelne, bo Zavod RS za zaposlovanje v prvi fazi izvedel dodatno usposabljanje treh oseb, tj. dveh svetovalcev za zaposlitev oseb s priznano mednarodno zaščito in enega koordinatorja za dejavnosti. V primeru povečanega števila registracij pri Zavodu RS za zaposlovanje se ocenjuje, da bo potrebna zaposlitev dodatnega svetovalca na vsakih 100 na novo registriranih strank. Koordinator in osebni poklicni svetovalci bodo opravljali tudi obiske v azilnih domovih z namenom, da prosilcem za azil predstavijo slovenski trg dela. Zavod RS za zaposlovanje bo prav tako še naprej sodeloval z nevladnimi organizacijami, ki delajo s ciljno skupino (posebej s Slovensko filantropijo in Društvom Odnos). 20

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Državna statistika v letu 2011

Državna statistika v letu 2011 REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTI^NI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Državna statistika v letu 2011 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 SLOVENSKA DR@AVNA STATISTIKA ZAUPANJA VREDNA

More information

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Karierni coaching in zaposlovanje mladih Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Aleksandra Ilić Naslov diplomske naloge: Socialno in ekonomsko življenje migrantov iz nekdanje SFRJ v Berlinu pred padcem zidu in po tem Kraj: Berlin, Nemčija

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Aleksandra Ilić Naslov diplomske naloge: Socialno in ekonomsko življenje migrantov iz nekdanje SFRJ v Berlinu pred padcem zidu in po tem Kraj: Berlin, Nemčija

More information

VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS

VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS MAGISTRSKO DELO ANJA GORENC Ljubljana, november 2012 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana

More information

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Priloga X: Obrazec DDV-O

Priloga X: Obrazec DDV-O NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAČUNA DDV To navodilo pojasnjuje, kako davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izpolnjuje obračun DDV v elektronski obliki na sistemu edavki. Pravna podlaga za navodilo

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ STRESSLESS OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ Stres na delovnem mestu Ljubljana, 27. 9. 2013 Polonca Jakob Krejan Izvedbo tega projekta je financirala Evropska komisija. Ta dokument in vsa njegova vsebina

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE

UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE mag. Nataša Kump (natasa.kump@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja dr. Nada Stropnik (stropnikn@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV PROJEKTA DOSTOJNA UPOKOJITEV POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV O SISTEMU OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tomaž Kravos

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tomaž Kravos UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tomaž Kravos Vloga OVSE na področju izobraževanja v pokonfliktni družbi: primer notranje razseljenih oseb v Bosni in Hercegovini Diplomsko delo Ljubljana,

More information

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English. Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: 1 7 19 Fax.: 1 1 1 This publication is also available in English. ISSN 3-99 MAKROEKONOMSKA GIBANJA IN PROJEKCIJE, april 13 Pregled vsebine Povzetek

More information

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( ) Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA

More information

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12.

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza Delavnica ADP, Ljubljana Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. april 2017 Vsebina predavanja Splošno o arhivu in mikro podatkih Sekundarna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža

More information

pečat v življenju Evropska komisija

pečat v življenju Evropska komisija Pustiti pečat v življenju Evropska komisija Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije. Fotografije: Evropski skupnosti Za uporabo

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so izdale organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

100 DNI VLADE RS. pod vodstvom MIRA CERARJA

100 DNI VLADE RS. pod vodstvom MIRA CERARJA 100 DNI VLADE RS pod vodstvom MIRA CERARJA Ljubljana, december 2014 Uravnoteženje proračuna, krepitev socialne države in povrnitev zaupanja ljudi v državo so bile ključne prioritete ob nastopu Vlade RS

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020 v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Novo mesto, junij 2015 1 KAZALO VSEBINE 1. UVOD... 3 1.1. VSEBINSKI OKVIR PRIPRAVE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije Ob 20. obletnici UNESCO ASP mreže Slovenije čestitamo vsem šolam in vrtcem, ki so del te naše uspešne skupne zgodbe, in želimo prijetno

More information

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults« Irena Vujanovič: Program PUM Projektno učenje za mlade 499 Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«irena Vujanovič Irena Vujanovič, dipl. soc., ŠENTMAR, Vergerijev trg 3,

More information

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM

More information

SLOVENIJA. Ljubljana, 15.marec Izvajalec: VEDOMA

SLOVENIJA. Ljubljana, 15.marec Izvajalec: VEDOMA Slovenska turistična organizacija Dimičeva ulica 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenija T: 01 589 85 50, F: 01 589 85 60 E: info@slovenia.info www.slovenia.info Seznam aktualnih priložnosti (neposredno ali le

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić.

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić. DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI 26000 Amira Fajić amira.fajic@strabag.com Povzetek V samem začetku prispevka se srečamo s pomenom družbene odgovornosti. Našteli smo področja, ki jih zajemajo

More information

ILetn o 6, številk a 2, apri l 2016 Glasil o občine Slove nska Bist rica

ILetn o 6, številk a 2, apri l 2016 Glasil o občine Slove nska Bist rica Informator Leto 6, številka 2, april 2016 Glasilo občine Slovenska Bistrica Stran 2 IZ VSEBINE, ZANIMIVOSTI Informator, april 2016 Foto: Aleš Kolar 20 LET JEBE'LE CESTE KAZALO Uvodnik Stran 3 Občinski

More information

Javnopolitična omrežja v procesu izvajanja kohezijske politike

Javnopolitična omrežja v procesu izvajanja kohezijske politike UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Josip Mihalic Javnopolitična omrežja v procesu izvajanja kohezijske politike Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Alenka COF PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA Ljubljana, december 2001 JANI NOVAK IZJAVA Študent Jani Novak izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI (osnutek)

PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI (osnutek) PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI 2011-2012 (osnutek) Pakt za evro v okviru obstojeih mehanizmov ekonomskega upravljanja, poleg že dogovorjenih, predvideva še dodatne ukrepe in konkretne zaveze

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

Ana Kralj ZAPORI ZA REVNE. TABORIŠČA ZA IMIGRANTE?

Ana Kralj ZAPORI ZA REVNE. TABORIŠČA ZA IMIGRANTE? Ana Kralj ZAPORI ZA REVNE. TABORIŠČA ZA IMIGRANTE? GLOBALIZACIIA IN PRODUKCIJA REVŠČINE Dobro desetletje je že, odkar je»globalizacija«postala ključna beseda ne zgolj v družboslovni akademski tematiki

More information

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Šport in mediji IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič RECEZENT: Avtor dela: SARAH VIDMAR

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Medpredmetno povezovanje kot eno temeljnih didaktičnih načel sodobne šole pri pouku slovenščine in sociologije v poklicnih srednjih šolah

Medpredmetno povezovanje kot eno temeljnih didaktičnih načel sodobne šole pri pouku slovenščine in sociologije v poklicnih srednjih šolah Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Oddelek za sociologijo Ana Kerin Medpredmetno povezovanje kot eno temeljnih didaktičnih načel sodobne šole pri pouku slovenščine in sociologije

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

GRADBENI VESTNIK. januar 2015

GRADBENI VESTNIK. januar 2015 GRADBENI VESTNIK januar 2015 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

More information

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE Ljubljana, april 2006 Melita BAJIĆ IZJAVA Študentka

More information

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni. 2 Odmev. Analiza anket na

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni.  2 Odmev. Analiza anket na 2 Odmev Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni Pred 17-imi leti je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva slovenska demokratična politična stranka. Ob tem je bila ustanovljena

More information

ZAVAROVANJE BANČNIH VLOG IN ŠTUDIJA PRIMERA NORTHERN ROCK BANKE

ZAVAROVANJE BANČNIH VLOG IN ŠTUDIJA PRIMERA NORTHERN ROCK BANKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZAVAROVANJE BANČNIH VLOG IN ŠTUDIJA PRIMERA NORTHERN ROCK BANKE Ljubljana, september 2010 KATARINA KUMP IZJAVA Študentka Katarina Kump izjavljam,

More information

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ 2002 STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI Pripravili: Metka Zaletel Petra Ziherl Danilo Dolenc Ljubljana, 2004 Stran 1/45 KAZALO 1 UVOD... 3 2 SPLOŠNO O POPISU

More information

PREISKAVA ODGOVORNIH ZA PROPAD ISLANDSKIH BANK

PREISKAVA ODGOVORNIH ZA PROPAD ISLANDSKIH BANK IN - SPLOŠNA INFORMACIJA PREISKAVA ODGOVORNIH ZA PROPAD ISLANDSKIH BANK Pripravila: mag. Igor Zobavnik Ana Lekše Številka naročila: 02/2014 Descriptor/Geslo: preiskovalni postopek/judicial investigation;

More information

HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO. Mojca Hribernik

HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO. Mojca Hribernik HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO Mojca Hribernik Celje, 2015 MEDNARODNA FAKULETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE CELJE Visokošolski študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi

More information

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd,

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, 12.12.2013. Sadržaj eduroam - uvod AMRES eduroam statistika Novine u okviru eduroam

More information

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!« UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Zagoričnik Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra:»Šempeter oživljen!«magistrsko delo Ljubljana,

More information

PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM FILMU

PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM FILMU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KSENIJA JELANČIČ Mentor: red. prof. dr. Aleš Debeljak Somentor: asist. Ilija Tomanić Trivundža PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM FILMU DIPLOMSKO DELO Ljubljana,

More information

EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI

EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI Center EMCDDA opozarja na nova tveganja za zdravje, ker se proizvodi in vzorci uporabe spreminjajo (31. maj 2016, LIZBONA PREPOVED OBJAVE DO 10.00 po zahodnoevropskem/lizbonskem

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

vsebina Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani letnik 57 januar april 2018 št. 1

vsebina Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani letnik 57 januar april 2018 št. 1 ISSN 0352-7956 UDK 304+36 Tematska številka Problemi v praksi socialnega dela uvodnik 2018 1 socialno delo letnik 57 januar april 2018 številka 1 letnik 57 januar april 2018 št. 1 Amra Šabić, Vera Grebenc

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

Kje boš pa ti danes spal?

Kje boš pa ti danes spal? UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kje boš pa ti danes spal? Nastanitvena podpora za brezdomce v Novi Gorici DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. dr. Špela Razpotnik

More information

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1 Srna MANDIČ*, Maša FILIPOVIĆ** STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK 704 Povzetek. Avtorici v članku analizirata stanovanjski primanjkljaj v Sloveniji,

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade

Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade Osnovne info Kazalo A. KONCEPT PROGRAMA... 3 B. MEPI V ŠOLAH... 3 C. TEMELJNA NAČELA PROGRAMA... 5 D. KORISTI... 5 ZA UDELEŽENCE... 5 PEDAGOŠKI IN STROKOVNI DELAVCI...

More information