Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo"

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Mentorica: izr. prof. dr. Metka Kuhar Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013

3 Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Tradicionalne norme, ki so bile v preteklosti trdno začrtane (poroka, služba, otroci itd.), danes izgubljajo moč, v ospredjepa vse bolj prihaja iskanje lastne poti ter samostojne izbire življenjskega poteka. Življenjski poteki mladih se spreminjajo pod vplivom širših družbenih sprememb, zatoje izbiradoločena s ponujenim. Gradnja identitete postaja možnost posameznika, kompromis med socialnim okoljem in njegovimi osebnimi aspiracijami.kot ključna prehoda iz mladosti v odraslost sta v diplomskem delu izpostavljena prehod iz izobraževanja v zaposlitev in prehod v stanovanjsko osamosvojitev. Glavno vprašanje analize je, kako se mladi odrasli spopadajo s svojimi prehodi iz mladosti v odraslost, kako dojemajo lastne prehode ter kako se na svoji poti soočajo z negotovostmi.mladi se sicer zavedajo današnjih razmer v državi in postajajo bolj prilagojeni na nove družbene razmere, vendar so se vedno manj sposobni upreti tem razmeram in se z njimi soočiti. Posameznik je dandanes bolj kot kdajkoli prej prepuščen samemu sebi, zato postaja vse bolj pomembno, kako dojema življenjski potek in kako se spopada s težavami in omejitvami na svoji poti. Temeljni pojmi: mladi, prehodi, negotovost, življenjski potek. Cognition of life perspectives of the youngs and strategy of confronting with uncertainty Because traditional norms, which were solidly determined in the past (marriage, job, children), are losing their strength today, search of its own way and independent choice of life course is increasingly becoming top priority. Life courses of the youngs are changing under influence of wider social changes and therefore are the choices of life courses today determined with offered. Construction of identity is becoming a choice of an individual, compromise between social enviroment and personal aspirations of a individual. My main emphasise are the crossing from education into occupation and a crossing in house independence. The main question of an analysis is how young grown ups are confronting with their crossings from youth in adulthood, how young grown up, confront with their crossings from youth in adulthood and how they are realising own crossings and how they are confronting with uncertainties, they are meeting with. Otherwise the youngs are aware of todays circumstances in state and are becoming more transformed for new social circumstances, but they are not capable of resisting these circumstances and confront with them. An individual is nowadays more than ever left to alone self, therefore the more and more important question is becoming, how the youngs are realising their life course and how they are clashing with problems and restraints on their way. Key words:youngs, crossings, uncertainty, life courses.

4 KAZALO VSEBINE 1 UVOD OPREDELITEV NAMENA IN CILJA DIPLOMSKEGA DELA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA PREHOD IZ MODERNE V POSTMODERNO ŽIVLJENJSKI POTEKI IN PERSPEKTIVE MLADIH ZNAČILNOSTI ŽIVLJENJSKIH POTEKOV INDIVIDUALIZACIJA ŽIVLJENJSKIH POTEKOV PREHOD IZ MLADOSTI V ODRASLOST PREHODI V STANOVANJSKO OSAMOSVOJITEV PREHODI IZ IZOBRAŽEVANJA NA TRG DELA IDENTITETA PODPORA STARŠEV EMPIRIČNI DEL OPIS VZORCA IN METODOLOGIJA REZULTATI RAZISKAVE PROBLEMATIKA PRVE ZAPOSLITVE KOT NAJTEŽJI DEL PREHODA IZ MLADOSTI V ODRASLOST VIR OPORE ZA MLADE: STARŠI VIR OPORE ZA MLADE: DRŽAVA NARAŠČAJOČ POMEN VREDNOSTI OSEBNOSTNIH LASTNOSTI PRI POSAMEZNIKIH PODALJŠAN PROCES MLADIH PRI ODSELJEVANJU NA SVOJE SKLEPNA RAZPRAVA LITERATURA PRILOGA A: INTERVJU MAJA PRILOGA B: INTERVJU MATEJ PRILOGA C: INTERVJU JERNEJ PRILOGA D: INTERVJU DALIBOR PRILOGA E: INTERVJU MIHA

5 KAZALO TABEL Tabela 3.1: Najpogostejši razlogi za težave pri iskanjuzaposlitve Tabela 3.2: Brezposelnost mladih med 15 in 24 leti v obdobju Tabela 3.3: Starostna sestava registrirano brezposelnih oseb (18 30 let), Slovenija, Tabela 5.1: Razlogi za podaljševanje bivanja pri starših KAZALO GRAFOV Graf 3.1: Delež starih od 25 do 29 let, ki živijo v gospodinjstvu skupaj s starši, Graf 3.2: Delež zaposlenih za določen čas, EU in Slovenija, po starostnih skupinah in izbranih letih Graf 3.3: Vključenost mladih (20 24 let) v terciarno izobraževanje v obdobju , Slovenija in EU Graf 5.1: Starost mladih, ko zapustijo dom svojih staršev

6 1 UVOD 1.1 OPREDELITEV NAMENA IN CILJA DIPLOMSKEGA DELA V Sloveniji prihaja v zadnjih desetletjih do sprememb na področju oblikovanja življenjskih potekov mladih. Mladi se na prehodu v odraslost oz. na prehodu v samostojno življenje srečujejo z veliko ovirami in težavami. Glede na to, da ločitev od skrbnikov in ekonomska neodvisnost veljata za ključna razvojna mejnika pri posameznikovem oblikovanju identitete, osrednja prehoda iz mladosti v odraslost predstavljata prehod v stanovanjsko samostojnost in prehod v prvo zaposlitev. Med mladimi je vse pogosteje zaznati negotovost, saj se vse hitro spreminja in zato marsikdo nima oz. ne čuti neke dolgoročne stabilnosti. Do obremenjenosti prihaja predvsem zato, ker ni gotovosti, da bodo mladi dobili zaposlitev in se ekonomsko osamosvojili. Prav zaradi tega se pojavlja vprašanje,ali imajo mladi sploh možnost načrtovati in planirati svoj življenjski potek ali so ujeti v nek tok dogajanja, kateremu se lahko samo prepustijo. Pri nekaterih zato prihaja do anksioznosti, ki se izraža v strahu pred neuspehom. Drugim pa to predstavlja določen izziv in postanejo še bolj motivirani in kompetentni. Vse pomembneje postaja, kako mladi zaznavajo trenutno stanje in razmere; lahko se tudi vprašamo, ali so mladi torej že vnaprej obsojeni na težak prehod v odraslost in neuspeh oz. ali obstaja nekakšno univerzalno pravilo, da bodo imeli težave. Pogoji za vse niso enaki, saj mladim pomagajo različni podporni mehanizmi in viri opore, kot so starši in država. Pričakovanja družbe do posameznika se povečujejo, hkrati pa tudi pritisk glede njegovih avtonomnih odločitev. Vrednote mladih postajajo vse bolj subjektivne, zato v ospredje prihaja pravica do individualnosti in še bolj pomembna identitetna fleksibilnost.tu se pojavlja vprašanje, v kakšni meri osebne značilnosti diktirajo posameznikov življenjski potek. Cilj in namen diplomske naloge je podrobneje raziskati problematiko današnje negotovosti mladih in njihovega dojemanja življenjskih perspektiv. V ospredju je preučevanjeindividualnih načinov spoprijemanja mladih z njihovi prehodi iz mladosti v 6

7 odraslost, prikazano s pomočjo petih poglobljenih intervjujev, ki tvorijoempirični del diplomskega dela. Predvsem sta me zanimala prehoda na področju zaposlitve in stanovanjske problematike, ki sta temeljna prehoda mladih v samostojnost in odraslost. Zanimalo me je tudi, kako mladi dojemajovpliv podpornih mehanizmov oz. virov opore (vpliv države in staršev) in v kakšni meripo njihovem mnenju osebne lastnosti vplivajo nanjihove odločitve. 1.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Raziskovalna vprašanja so: Kako mladi dojemajo svoje prehode v prvo zaposlitev in stanovanjsko neodvisnost? Kako je to vplivalo na njihov življenjski potek oz. njihove življenjske perspektive? Na kakšen način so se mladi soočali in spopadali z negotovostmi in ovirami na poti? Na koga so se obrnili oz. na kakšen način so si pomagali? Kakšno vlogo pri ustvarjanju življenjskih potekov igrajo podporni mehanizmi oz. viri opore mladih, kot so starši, država? 1.3 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA Do želenih rezultatov je pripeljala izvedbapetih intervjujev z mladimi odraslimi, ki so se že uspešno spoprijeli in soočili s prehodom v prvo zaposlitev in stanovanjsko neodvisnost. Gre za dragocen del analize, saj intervjuvanciodsevajo svoje poglede na prehode, ki so jih že prestali, zato pri nekaterih odgovorih že podajajo določene rešitve oz. predloge, kako bi se danes stvari lotili drugače oz. na kaj bi bili bolj pozorni, če bi šli še enkrat čez ta proces. Opravljeni intervjuji, ki tvorijoempirični del diplomskega dela, so zato strukturirani na več delov. V prvem delu obravnavam problematiko mladih pri pridobivanju prve zaposlitve oz. prehod na trg dela. Mladi se neuspešno oz. vse težje integrirajo na trg dela, ker ni več nekih stabilnih in predvidljivih vzorcev prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Zanimalo me je, kako so se vključevali natrg delovne sile, s kakšnimi težavami so se pri tem srečevali in kako so se z njimi soočali. Poleg tega sem obravnavaldružbeni vpliv oz. vplive države na posameznikov življenjski potek in posledično njegovo zaposlitev.ugotavljal sem, v kakšni meridružbeni 7

8 vpliv zaznamuje posameznika oz. kolikšen je individualni vpliv na njegove odločitve. Zanimalo me je, ali se mladi danes počutijo ujetev nek začaran krog oz. da so»vsi na istem «ali pa imajo možnost za uspeh v trenutni situaciji v državi. Poleg tegasem izpostaviltudi pomen osebnostnih lastnosti posameznika in koliko le-te vplivajo in ga zaznamujejo pri soočanju z negotovostmi. V drugem delu je opredeljena problematikamladih pri odseljevanju na svoje oz. pri osamosvojitvi od staršev. Predstavljena jevloga staršev pri soočanju mladih s težavami in negotovostmi na področju stanovanjske osamosvojitve. Zanimalo me je predvsem, kako so mladi doživljali in dojemali prehod v samostojno življenje in kakšno vlogo je za njih pri tem imela država. 2 PREHOD IZ MODERNE V POSTMODERNO Modernizacija je razkrojila nekatere temelje industrijske družbe, zato jo Beck (2009) imenuje družbatveganja. Razkroj temeljev gre v smeri individualizacije. Po njegovem mnenju so se klasični moderni statusni prehodi kazali v dokaj stabilnih in jasno prepoznavnih oblikah udeležbe posameznikov v določenih institucijah. Modernizacija ne vodi le do izoblikovanja centralizirane državne oblasti, do koncentracij kapitala in do vedno drobnejšega prepleta delitev dela in tržnih razmerij, do mobilnosti, množične potrošnje itd., temveč tudi do trojne individualizacije, in sicer do: osvoboditve iz zgodovinsko vnaprej danih družbenih form in vezi v smislu tradicionalnih kontekstov gospostva in preskrbe, izgube tradicionalnih varnosti glede na praktično vednost, vero in vodilne norme, nove vrste vključevanja v družbo (Beck 2009, 190). Po Giddensu se pozna modernost odvija v naslednjih glavnih segmentih: zaupanju, tveganosti globalizacijiin nejasnosti (brezciljnosti) oziroma negotovosti. Ko govorimo o tveganosti, mislimo predvsem na negotovost glede posledic posameznikovega delovanja oziroma nedoločno verjetnost negativnih, škodljivih učinkov, ki nastopijo neodvisno od posameznikovega hotenja. Življenje je neizogibno povezano z nevarnostmi, ki jih posamezniki in tudi večje organizacije ne morejo nadzorovati. Le te lahko močno delujejo na posameznike ali populacijo in celo ogrožajo njihovo življenje. (Švab 2001, 70 71) 8

9 Giddensmeni, da je modernizacija dejanski, temeljit, radikalni prelom v razvoju človeških družb. Kot glavno značilnost modernosti opisuje njenorefleksivnost, ki na ravni posameznika pomeni sposobnost nenehnega preiskovanja in ocenjevanja lastnega identitetnega projekta, individualizacijo, izoblikovanje lastne osebnosti in izbiro. Razkroj tradicije v pozni moderni vodi v občutja ontološke negotovosti, tveganj in v refleksivno zaskrbljenost glede telesa in identitete. (Giddens v Kuhar 2004, 59) Posameznikova identiteta naj ne bi več izhajala iz njegove družbene pozicije, ampak seoblikuje na temelju nenehnega preizpraševanja samega sebe in preurejanja samopripovedi. 3ŽIVLJENJSKI POTEKI IN PERSPEKTIVE MLADIH 3.1 ZNAČILNOSTI ŽIVLJENJSKIH POTEKOV Oblikovanje vsakdanjega življenjskega in vrednotnega sveta je za mlade danes del vsakdanjega iskanja ravnotežja med osebnimi željami in pričakovanji ter možnostmi in zahtevami družbe. Ravnotežje med tem, kar se od posameznika zahteva ali pričakuje, in tem, kar posameznik lahko daje ali stori, je v sodobnem svetu le pogojno in je izpostavljeno številnim tveganjem. (Miheljak 2002,72) Življenjski potek posameznika se je začel urejevati okoli»odprtega izkustva«, kot temu pravi Giddens, ne na podlagi ritualiziranih biografskih prehodov in obredov. Zaradi odprtega izkustva prehodov lahko vsako obdobje postane identitetna kriza in posamezniki ga pogosto refleksivno spoznajo za takšnega. Moderni življenjski potek se dejansko gradi na anticipirani potrebi po soočenju in rešitvi takšnih kriznih obdobij. Te spremembe so obenem ogrožajoče in osvobajajoče. Po eni strani nas veseli, da življenje ne teče več tako linearno in samoumevno kot nekdaj, temveč ga lahko aktivno oblikujemo in pri tem sledimo svojim željam in skrbimo za osebni razvoj. Po drugi strani pa trpimo zaradi povečane negotovosti in nestabilnosti prav v vitalnih področjih našega življenja: poklicni sferi, odnosih itd. Toda naj bodo neugodne posledice teh sprememb še tako veliko, so spremembe nepovratne in s tem moramo računati tako posamezniki kot družba v celoti. (Ule in Kuhar 2003, 8) 9

10 Slovenska mladina nedvomno sledi splošnemu razvoju zahodnih družb, seveda z določenim faznim zaostankom, vendar pa ne posnema vseh faz in oblik. Slovenski»alternativni kulturi«zlasti manjka mreža institucij in»ekonomij«, ki so omogočile relativno samostojno bivanje drugim oblikam te kulture, kar bi lahko bila podlaga za drugačno socializacijo in drugačno odraščanje večjega števila mladih. (Ule 1988, 68) Mladi se tako večkrat znajdejo v položaju, kose ne morejo več identificirati s svojim družbenim položajem in vlogo. Tak položaj naj bi jih potiskal v vlogo kritikov obstoječega. Vendar se to ne dogaja povsod in pri vseh mladih. Prav nasprotno, le manjši del mladih res zavestno išče nove poti družbenega razvoja in je sposoben za javno in artikularno kritiko družbe. Prepričanja o tem, da so mladi zaradi svoje vitalnosti novega znanja in odprtosti v prihodnost tako rekoč naravni dejavnik naprednih družbenih sprememb in zato prvi, ki množično reagirajo na družbeno ali politično krizo ter terjajo spremembe in revolucije, so neutemeljena. (Ule 1988, 96) Značilnost življenjskega poteka v novih razmerah je, da morajo posamezniki vse bolj zgodaj začeti izdelovati načrte, jih s svojim početjem vključiti v svojo biografijo. V tradicionalnih družbah je bil posameznik enostavno»vrojen«v družbene danosti svojega življenja (npr. socialni sloj). V individualizirani družbi pa mora posameznik storiti nekaj sam, mora se dejavno truditi za to, da doseže neki družbeni položaj. Mora ga osvojiti, in to v boju s konkurenco drugih ljudi, ki se trudijo doseči omejena sredstva in se z njimi uveljaviti. Tega ne počne enkrat v življenju, temveč dan za dnem. (Ule in Kuhar 2003,23) V zadnjem času smo pri nas pa tudi v ostalih evropskih državah že nekaj časa priča zaznavanju naslednjih trendov (Ule in Kuhar 2003, 63): vse večji delež mladih se izobražuje vse dlje: v šole hodijo več let, kot so hodili mladi v preteklosti. Posledica podaljšanega trajanja izobraževanja je poznejši vstop na trg dela. Za večino mladih je postalo praktično nemogoče, da bi prišli neposredno iz šole v službo; na področju zaposlovanja se pojavljajo nove povezave med izobraževanjem, brezposelnostjo, vseživljenjskim učenjem in poudarkom na individualni samouresničitvi v poklicu; mladi zapuščajo dom staršev vse pozneje: njihova ekonomsko-materialna, emocionalna in socialna odvisnost od staršev se s tem podaljšuje; 10

11 vse od poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih se dviguje povprečna starost žensk in moških ob (prvi) poroki; vporastu je tudi število samskih mladih in tistih, ki živijo v izvenzakonskih skupnostih (t.i. kohabitacijah); ljudje so vse starejši ob rojstvu prvega in pogosto edinega otroka (če se zanj sploh odločijo), čeprav začenjajo s spolnimi odnosi v zgodnjih letih. 3.2 INDIVIDUALIZACIJA ŽIVLJENJSKIH POTEKOV Individualiziranje je družbena dinamika, ki ne sloni na svobodnih odločitvah posameznikov. Ljudje so obsojeni nanj. Individualiziranje je prisila, vsekakor paradoksalna prisila, ki nas sili k izdelavi, samooblikovanju, samoinsceniranju tako svoje biografije kot tudi povezav in mrež, ki so na voljo posamezniku. Vse to poteka skozi stalne menjave preferenc in življenjskih faz in v sodelovanju z drugimi ljudmi ter pogoji na trgu delovne sile, v sistemu izobraževanja, komunikacij in potrošnje. (Miheljak 2002, 29) Eden izmed prvih, ki se je ukvarjal z individualizacijo, je bil Ulrich Beck, ki kot glavne družbene spremembe v visoki moderni opisuje detradicionalizacijo in individualizacijo, ki naj bi bili povezani z razpadom avtoritet in tradicionalnih vezi. Po mnenju Miheljaka in Uletove je individualizacija vse prej kot homogen in enoznačen proces. Prav nasprotno, je prav tako ambivalenten kot družba, v kateri obstaja. To pomeni, da je individualizacija sama izziv in tveganje za posameznika. Temeljni izziv in tveganje je že v tem, da proces individualizacije delegira na pleča posameznika izjemno zahtevno psihosocialno integracijo v družbo, ki je bila doslej vsaj delno v rokah posredujočih institucij (družine, dela, raznih referenčnih skupin). (Ule in Miheljak 1995,50) Globalno gledano naj bi individualizacija napovedovala pozitiven prehod izobraževalne mladosti v individualizirano odraslost. Ta proces pa ima po besedah Miheljaka in Uletove še drugo plat. Različne individualne življenjske poti posameznikov v razvitih družbah so zavarovane (podprte) z različnimi ukrepi in strukturami socialne države zoper nezaposlenost in ekonomsko negotovost (na primer socialno zavarovanje, pomoč zaradi nezaposlenosti). 11

12 Velik del tega, kar se nam zdi dosežek individualizacije, je potemtakem reakcija družbe in mladih, ne pa emancipacija. To individualizacijo postavlja v močno odvisnost od države in jo s tem v načelu ogroža. Dvojnost med videzom neodvisnosti in individualnosti ter prikrito odvisnostjo od družbe (države) proizvaja odvisne in nezrele posameznike. (Ule in Miheljak1995, 53) Zaradi vseh procesov individualizacije imajo posamezniki različne, individualne kriterije glede življenja in različne standarde uspeha na različnih področjih. Po besedah Uletove se življenjske perspektive in variacije v življenjskem poteku razvijejo predvsem v prehodih, ki povezujejo različna območja in faze življenjskega poteka. (Ule 2008,22) Uletova individualizacijo opredeljuje kot preobrat od prevlade vnaprej določenih razrednih, slojnih, spolnih, kulturnih identitet k vse bolj pluralnim, posamično določenim, začasnim inrelacijsko oziroma odnosno zastavljenim življenjskim načrtom. (Ule 2000, 34 35) Uletova nadaljuje, da izbire posameznika potekajo znotraj določenih dimenzij in vsaka odločitev pomeni mrežo nadaljnjih odvisnosti. Individualizacija tako sicer po eni strani pomeni osvoboditev od tradicionalnih avtoritet, po drugi strani pa novo determiniranost z različnimi družbenimi smermi. (Ule 2000, 54) 3.3 PREHOD IZ MLADOSTI V ODRASLOST Mladostni prehodi se v industrializiranih državah odmikajo od tradicionalnih normativnih pričakovanj, vzorci teh prehodov so vedno bolj pluralistični; prehodi niso več tako predvidljivi, kot so bili v preteklosti, ampak morajo biti»izpogajani«v institucijah, skozi katere gredo mladi ljudje. Trendi se nagibajo k destandardizaciji in deregulaciji prehodov. (Miheljak 2002, 40) Uletova (2008) opisuje, da so nastale ključne spremembe v poglavitnih institucijah, ki so doslej opredeljevale prehode v odraslost, in sicer: spremembe v družinskem sistemu: slabenje avtoritete staršev, krepitev avtoritete mladih, poznejše poroke itd.; spremembe v izobraževalnem sistemu: diverzifikacija izobraževalnih karier, podaljševanje izobraževalnega obdobja, demokratizacija izobraževalnih stilov; 12

13 spremembe v zaposlovanju: prožna zaposlitev, menjava obdobij zaposlenosti in nezaposlenosti, prekvalifikacije in vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje; spremembe v odnosu do javnega in političnega: nižja udeležba mladih in odraslih v javnem in političnem življenju; spremembe v vsakdanjem življenju: mediji in poraba pomembno oblikujejo vzorce vsakdanjega življenja.(ule 2008, 238) Iz strokovne literature poznamo kar nekaj evropskihmodelov prehodov iz mladosti v odraslost, ki so opisani v nadaljevanju. Severnoevropski model: mladi zgodaj zapustijo dom staršev, živijo skupaj v paru in pozno začnejo družinsko življenje. Sredozemski model: mladi ostajajo doma daljše obdobje; ko zapustijo dom staršev, se razmeroma hitro poročijo. Postkomunistični model: visoke družbene razlike, ki jih ustvarjata tranzicija in podaljševanje šolanja; število porok in otrok upada. Britanski model: daljše obdobje življenja s partnerjem, toda sorazmerno pozno rojevanje. Srednjeevropski model: mladi dobivajo podporo predvsem od družine in toliko manj od države.(ule in Kuhar 2003, 77 91) Po opisu Uletove in Kuharjeve (2003) so vidni naslednji vzorci: v severnoevropskih državah je več kohabitacij, manj porok, otroci se rojevajo kasneje, stopnja rodnosti se v nekaterih državah povečuje. V južni Evropi pa se ljudje poročajo bistveno prej, kohabitacije in samsko življenje se pojavljajo redko, pari imajo razmeroma malo otrok. Življenjske situacije mladih odraslih niso tako raznolike kot na severu, saj do poroke večinoma ostajajo doma. (Ule in Kuhar2003, 77) Glede na kulturo, vrednote in norme, je Slovenijo težko uvrstiti v katerega izmed modelov; še največ podobnosti se kaže s sredozemskim modelom, kjer mladi ostajajo doma dlje časa, in srednjeevropskim modelom, saj tudi mladi pri nas dobivajo podporo večinoma od staršev in ne od države. 13

14 3.3.1 PREHODI V STANOVANJSKO OSAMOSVOJITEV Odhod od doma oz. od izvorne družine je eden izmed ključnih dogodkov, ki prispeva k samostojnosti in neodvisnosti mladih. Mandič razdeli dejavnike prehoda v samostojno življenje na več skupin oz. dejavnikov. Strukturni dejavniki: posamezniki na njih nimajo vpliva, saj so družbeno dani (demografske spremembe, razpoložljivost stanovanj itd.). Osebne preference: življenjski slog, osebne značilnosti, identiteta, vrednote itd. Posameznikovi viri: zdravje, socialni kapital, finančni viri, znanje, vključenost v družabna omrežja ipd. Stanovanjske razmere v domu staršev: raziskave so pokazale, da se mladi prej osamosvojijo, če je družinsko domovanje majhno, in kasneje, če je prostornejše. Partnerstvo: sklenitev partnerskega razmerja je pomemben dogodek v življenjskem poteku posameznika. Spol: mlade ženske se povprečno dve leti in pol prej odselijo kot mladi moški (Mandič 1999, 54) Poleg naštetegasodita sem velikost kraja in stabilnost odnosa z starši. Tudi zaposlitev sama po sebi ni več faktor odločanja za neodvisnost in samostojnost, ampak namesto nje vedno večji pomen dajemo posameznikovi plači. Ker je za mlade odhod v samostojno gospodinjstvo tako finančno kot psihično težak, se velikokrat želje razlikujejo od realnosti. Nagrafu (Graf 3.1.)so prikazanipodatkio deležu mladih, ki živijo s starši. Ti kažejo, da se nadaljuje trend odlaganja odselitve od staršev in osamosvojitve. V letu 2010 je delež starih med 25 in 29 let narasel že na 65,3%. 14

15 Graf 3.1: Delež starih od 25 do29 let, ki živijo v gospodinjstvu skupaj s starši, Vir: Lavrič in drugi (2010). Podatki Lavriča in drugih(2010) kažejo, da si je le dobrih 15 % mladih, ki so se odselili od staršev, nepremičnino, v kateri živijo, kupilo s svojimi sredstvi ali kreditom. Rezultati kažejo, da prevladujejo najemniška stanovanja in takšna, ki so v lasti njihovih staršev ali staršev partnerja. Tisti, ki so lastniki stanovanj, v katerih živijo, so do njih prišli v največji meri tako, da so jih podedovali (48,7 %) ali so vzeli kredit (32,9 %). Gotovinski nakupi so redki (sredstva staršev ali sorodnikov: 7,6 %, lastna sredstva 10,8 %). (Lavrič in drugi 2010, 354) PREHODI IZ IZOBRAŽEVANJA NA TRG DELA Znotraj dinamike prehodov mladih med različnimi statusi in situacijami ostaja eden najzahtevnejših in ključnih prehodov prav prehod iz šolanja (izobraževanja) v svet dela, to je bolj ali manj stabilne zaposlitve. Šele uspešen prehod v bolj ali manj stabilno zaposlitev namreč mlade tudi dejansko postavi v položaj enakopravnih članov družbe, saj jim prav zaposlitev zagotavlja socialno-ekonomsko neodvisnost, hkrati pa jim daje možnost dolgoročnega načrtovanja življenja, kariere, družine, bivalnih razmer ipd. (Črnak-Meglič 2005, 161) Neuspešen prehod v zaposlitev je problematičen z vidika prihodnjih kariernih možnosti mladih in z vidika negativnih psiholoških posledic. V spodnji tabeli (Tabela 3.1) je 15

16 predstavljenih nekaj najpogostejših razlogov za težave mladih pri iskanju zaposlitve. Mladi med 15 in 30 letom po podatkih Eurobarometra kot najpogostejši razlog navajajo pomanjkanje praktičnih izkušenj. S tem se strinjajo tudi slovenski anketiranci (29,1%). Kot druga najpomembnejša razloga pa so navedli, da v šoli niso prejeli prave poklicne usmeritve in da so imeli premalo možnosti opravljanja prakse. Tabela 3.1: Najpogostejši razlogi za težave pri iskanjuzaposlitve (Kaj vidite kot najpogostejši razlog za neuspešnost pri iskanju zaposlitve? Starost: 15 30let v %) EU15 NMS12 Slovenija Skupno število vzorca Ker v šoli nisem prejel prave poklicne usmeritve. Ker je premalo možnosti opravljanjaprakse. Ker nimam dovolj praktičnih izkušenj. Zaradi manka zaposlitvenih priložnosti v državi. Brez težav bi našel zaposlitev. 10,4 9,6 9,9 12,6 9 11,4 22,7 30,1 29,1 7,9 7,5 6,5 7,9 7,5 6,5 Vir: Eurobarometer Youth Survey (2007). Eden izmed problemov, ko mladi iščejo prvo zaposlitev, je, da se na prehodu v odraslost in ekonomsko neodvisnost spopadajo z raznimi novimi fleksibilnimi oblikami zaposlovanj, kot so delo za določen čas, delo s skrajšanim časom, sezonsko, priložnostno delo itd. Slovenija je po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi s 67-odstotnim deležem na prvem mestu v EU, medtem ko se evropsko povprečje giblje okoli 40%. V tabeli so prav tako predstavljeni podatki za mlade med 15. in 24. letom starosti, vendar ti za nas niso relevantni, saj je večina vključena v terciarno izobraževanje. 16

17 Graf 3.2: Delež zaposlenih za določen čas, EU in Slovenija, po starostnih skupinah in izbranih letih Vir: Lavrič in drugi (2010). Zaradi soočanja mladih z negotovostmi na trgu delovne sile, se kaže njihova ranljivost v primerjavi z nekaterimi uveljavljenimi družbenimi skupinami na trgu delovne sile. Vedno pogostejši pojav je brezposelnost. V spodnji tabeli (Tabela 3.2) si lahko pogledamo podatek, da je med leti 2007 in 2010 delež brezposelnosti v Sloveniji med 15- in 24-letniki narastel kar za 50%, in sicer z 8,7% na 13,1%. To predstavlja največji porast deleža brezposelnosti v zadnjih 20 letih. Delež brezposelnosti mladihv Sloveniji je sicer razmeroma nizekv primerjavi z evropskim povprečjem, ki je bil 18,3% v letu (Kuhar in Reiter 2010, 218) Tabela 3.2: Brezposelnost mladih med 15 in 24 leti v obdobju Vir: Unicef(2011). Veliko bolj relevantnepodatke o sestavibrezposelnih v Sloveniji imazavod za zaposlovanje Republike Slovenije (v nadaljevanju ZZRS). Ker je večina mladih vključena v terciarno izobraževanje, je za nas najpomembnejši podatek brezposelnih mladih med 25. in 30.letom 17

18 starosti, ki je od leta 2000 do 2005 naraščal, nato od 2005 do 2008 padal, sedaj pa spet strmo raste. Tabela 3.3: Starostna sestava registrirano brezposelnih oseb (18 30 let), Slovenija, Leto Skupaj Do 18 let Nad 18 do 25 let Nad 25 do 30 let Leto Skupaj (%) Do 18 let 0,5 0,5 0,4 0,3 0,3 0,3 0,2 0,1 0,2 Nad 18 21, ,9 23,1 22,5 20,5 15,8 13,2 12,5 do 25 let Nad ,1 13,5 15,1 16, ,8 15,5 14,8 do 30 let Vir: Zavod RS za zaposlovanje (2010). Posameznik se mora danes stalno prilagajati in spreminjati, da lahko sledi vsem spremembam tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. Visoka vključenost v izobraževalni sistem namreč ne zagotavlja več lahkega prehoda v zaposlitev. Hiter razvoj zahteva nenehno posodabljanje znanj in ljudje prihajajo do spoznanja, da izobraževanje in znanje,pridobljenav mladosti, ne zadostujeta več. Vseeno pa je bil delež slovenske študirajoče populacije, stare od 20 od 24 let, leta 2008 po podatkih Lavriča in drugih (2010) daleč najvišji med državami EU 27. Medtem ko se evropsko povprečje giblje okoli 30%, je pri nas že okoli 55%. Ta položaj Slovenije velja vsaj deloma povezati s pomanjkanjem rednih zaposlitev ob socialnih ugodnostih študentskega statusa, vključno s prevladujočo brezplačnostjo študija, oblikami študentskega dela in državnim štipendiranjem. 18

19 Graf 3.3: Vključenost mladih (20 24 let) v terciarno izobraževanje v obdobju , Slovenija in EU27 Vir: Lavrič in drugi (2010). 4 IDENTITETA Identiteta je zelo fleksibilna kategorija posameznika, ki je vedno v nastajanju in dograjevanju in ni končen proces. Bauman ugotavlja, da če je bilo za moderno identiteto značilno, da jo je bilo trebakonstruirati in hkrati držati na enem mestu, je za postmoderno značilno ravno to, kako se temu izogniti in si pustiti odprte možnosti. (Vidmar Horvat 2006,62) Miheljak in Uletova pravita, da si posameznik ustvari določeno podobo o sebi, notranji koncept predstav, stališč, sodb, vrednotenj in ocen o možnostih delovanja v svetu. Razvoj stabilne podobe posameznika o sebi izhaja iz ujemanja med njegovimi kompetencami za delovanje in aktualnimi življenjskimi situacijami z vsakokratnimi zahtevami. (Ule in Miheljak 1995, 29) Po mnenju Uletove spremenjeni družbenoekonomski odnosi silijo mlade v tak razvoj identitete, ki bi ga po prejšnjih merilih lahko označili kot neuspešnega. Iz desetletij razvoja uspešnih moratorijskih, samostojnih in razvitih identitetnih statusov nenadoma prihajajo v ospredje»privzete identitete«, ki ne poznajo spopadanja s socialnimi ponudbami identitet, 19

20 temveč jih le nereflektirano prevzemajo drugo za drugo. Gre za odziv na dvojnost procesov individualizacije, ki se kaže kot povečanje izbir in negotovost izbir hkrati. (Ule 2008, 71) Da se spreminja proces oblikovanja identitete, govori tudi Martin Baethge (v Ule in Kuhar 2003);identiteta proizvaja vse bolj individualistične oblike nasproti kolektivnim oblikam. Odgovornost za tak negativen rezultat individualizacije je Baethge videl v pospešenem izgubljanju stika mladih s svetom produktivnega dela, omejitviizobraževalnih in prostočasnihdejavnosti, ki vodi mlade v receptiven odnos do življenja, ki temelji na ukvarjanju s simboli in njihovimi konteksti, ne pa s predmestno stvarnostjo. Individualizacija je tako po njegovem mnenjuradikalizacija potrošniške socializacije in popoln obrat od dotedanje delovne socializacije. (Ule in Kuhar 2003, 36) 5 PODPORA STARŠEV V Sloveniji vse več mladih živi podaljšano mladost pri starših. Po podatkih Eurostata (raziskava Labour Force Survey v Comission of the European Communities 2009) moški v Sloveniji zapustijo dom staršev v povprečju pri 31,5 leta, ženske pa pri 29,5 leta. 20

21 Graf 5.1: Starost mladih, ko zapustijo dom svojih staršev Vir: Eurostat in Comission of the European Communities(2009). Študija Eurobarometra, ki je bila izvedena leta 2007 v skupini posameznikov, starih od 15 do 30let, nakazuje, da tudi mladi vidijo ključni razlog podaljševanja bivanja v izvorni družini v»objektivnih«dejavnikih zlasti v neugodnih finančnih in stanovanjskih pogojih. Mladi v tej študiji niso odgovarjali konkretno zase, temveč so odgovore podali za mlade na splošno. Kot kaže preglednica, jih je največ izjavilo, da podaljšujejo bivanje pri starših, ker si ne morejo privoščiti selitve na svoje. V Sloveniji in v vseh novejših članicah Evropske unije skupaj (NMS12) je tak odgovor dala skoraj polovica mladih, v EU15 je ta odstotek nekoliko nižji (42,5%). Drugi razlog je omenjeni nabor stanovanj, ki si jih mladi lahko privoščijo. V Sloveniji znaša odstotek pri tem odgovoru dobro četrtino, v EU15 in NMS12 pa je odstotek v povprečju še rahlo višji. 21

22 Tabela 5.1: Razlogi za podaljševanje bivanja pri starših (Kaj je glavni razlog, da mladi odrasli dlje časa živijo pri starših kot nekoč? Odgovori 15- in 30-letnikov v %) EU15 NMS12 Slovenija Skupno število vzorca Ne morejo si privoščiti selitve na svoje. 42,5 47,3 47,7 Na voljo ni dovolj stanovanj, ki bi si jih lahko privoščili. 27,4 28,9 26,3 Želijo vse domače ugodnosti brez obveznosti. 18,5 9,5 11,1 Pozneje se poročijo, kot so se nekoč. 6,2 8,7 9,6 Ker morajo finančno podpirati svoje starše. 2,7 3,1 3,2 Drugi razlogi. 1,9 1,4 1,5 Vir: Eurobarometer YouthSurvey (2007). Družini se je sicer, kot ugotavlja Tanja Rener (Rener 2006, 90), bolj kot drugim institucijam uspelo prilagoditi sodobnim postmodernim težnjam po individualizaciji in subjektivaciji življenjskega sveta, in kot taka deluje vzpodbudo na razvoj osebnostnih potencialov in potreb. Družina deluje kot zavetje, ki blaži strese in konflikte iz za mlade pogostoogrožajočega zunanjega sveta. Na eni strani zavetje, ki ga ponuja družinsko okolje skupaj z zahtevami in pričakovanji staršev, po drugi strani pa težnja po osamosvajanju zahtevata od mladostnika iskanje kompromisov in načinov prilagajanja. (Rener 2006,89) Tudi Miheljak navaja kot enega najpomembnejših dejavnikov socialne diferenciacije mladih obstoj družinskih podpor, torej kakšno kakovostno družinsko podporo ima mlad človek na razpolago, če jo sploh ima. Pri tem se kaže posebej boleča in težavna medrazredna diferenciacija. Prav ta danes dodatno krepi tekmovalnost in vse hujšo selekcijo pri vstopu v prestižne šole in zaposlitve. Pri tem so odločilnega pomena družinske emotivne podpore in družinske socialne mreže. Skozi ta vpliv pa se posredno tihotapijo tudi razredne razlike, saj družine na gornjem delu družbene lestvice zaradi boljše materialne oskrbljenosti mladim lažje nudijo podporo kot družine na spodnjem delu družbene lestvice. (Miheljak 2002,33) 22

23 6 EMPIRIČNI DEL 6.1. OPIS VZORCA IN METODOLOGIJA Glavno vprašanje analize je, kako so mladi odrasli, ki so se že spopadali sprehodi iz mladosti v odraslost, dojemali lastne prehode ter kako so se soočali z negotovostmi. Kot metodo zbiranja podatkov sem uporabil polstrukturirani intervju. Tekom intervjuja sem postavljal že vnaprej pripravljena vprašanja. Za analizo sem uporabil kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer sekvenčno raziskovanje (grounded theory) po modelu Mesca. (Mesec 1998, 37) Raziskava je potekala od maja do julija Intervjuji so bili izvedeni v Kranju in okolici. Sodelovali so štirje moški in ena ženska. Intervjuvancevniso bili izbraninaključno, saj so morali ustrezati naslednjim pogojem: starost med 26 in 31 let, različne stopnje izobrazbe, da imajo vsaj 3 5 let redno zaposlitev, da vsaj 2 leti živijo samostojno v svojem stanovanju. Imena intervjuvancevsem označil s črkami po abecedi. Tabela 1: Osnovani socialno-demografski podatki o intervjuvancih Ime Spol Starost Izobrazba Čas opravljanja Čas življenja na redne zaposlitve svojem Maja (A) Ž 30 Dipl. ekonomije 3 leta, 2 meseca 3 leta, 9 mesecev Matej (B) M 26 Ekonomski 4 leta, 5 mesecev 2 leti, 2 meseca tehnik Jernej (C) M 30 Dipl. zgodovine 3 leta, 8 mesecev 2 leti Dalibor (D) M 29 Strojni tehnik 4 leta, 9 mesecev 3 leta, 1 mesec Miha (E) M 31 Dipl. organizator Vir: Lasten. 3 leta, 4 meseci 2 leti, 6 mesecev 23

24 6.2. REZULTATI RAZISKAVE Skozi raziskavo in intervjuje sem opazil, da bi lahko odgovore intervjujancev razlikoval in ločil na dve skupini, glede na to, kako mladi dojemajo in oblikujejo svoj življenjski potek. Življenjski poteki mladih se navezujejo na njihovo socialno biografijo. Različni avtorji so že delali tipologijo na to tematiko. Ena izmed njih je Smiljka Tomanovič, ki v svojem članku opisuje, da je prisotnih kar nekaj vzorcev, ki so povezani sstrukturnimi priložnostmi, omejitvami ter družinskim habitusom. Tomanovičeva omenja t.i. tipologijo petih, in sicer pasivnorabopriložnosti, aktivnorabopriložnosti, korak za korakom, premagovanje strukturnih omejitev in prepuščanje toku. (Tomanovič 2012, 5 12) V obravnavanemprimeru sem opazil, da se v rezultatih intervjujev reflektira več vzorcev. Npr. Tomanovičeva omenja, da je pasivna raba priložnosti prisotna pri ljudeh, katerih družine imajo zadosten ekonomski kapital. Ti posamezniki so tako podprtis strani staršev, toda prejmejo spodbude za osamosvojitev. Poleg tega niso manj odločni v izražanju svojih poklicnih prizadevanj. Tako lahko najdemo pri pasivnih mladih tudi značilnosti vzorca prepuščanja toku dogajanj, ker mladi ne izkoristijo priložnost takoj. (Tomanovič 2012, 6) Na drugi strani so mladi, za katere je značilna aktivna raba priložnosti. Za njih je je značilno, da jih starši spodbujajo k samostojnosti in neodvisnosti ter dosežkom, da so usmerjeni k samorealizaciji, ki je glavni del družinskega habitusa. Kljub temu da dobijo zadostno podporo od družine, individualno sklepajo odločitve in razvijajo in sledijo svojim prizadevanjem v okviru teh priložnosti. (Tomanovič 2012, 5) Na podlagi tega sem razdelil intervjuvance v dve skupini. V prvo skupino sem uvrstil mlade, ki so aktivni oblikovalci svojih življenjskih potekov. Vanjo sem uvrstil tri intervjuvance, in sicermajo, Jerneja in Miha (A,C,E), za katere se je izkazalo, da aktivno participirajo pri oblikovanju svojega življenjskega poteka. Vseskozi iščejo nove rešitve, kako bi izboljšali svoj položaj v družbi. To še ne pomeni, da so s sedanjim vodenjem in državno ureditvijo zadovoljni, vendar čutijo potrebo po aktivaciji in vključevanju. Ti posamezniki se aktivno spopadajo z negotovostmi v življenju in strmijo k uresničevanju svojih ciljev in želja. Za njih lahko rečemo, da kljub težavam, ki jih spremljajo, pozitivno dojemajo oz. gledajo na svoje življenje. 24

25 V drugo skupino sem uvrstil mlade, ki so pasivni oblikovalci življenjskih potekov. Vanjo spadata dva intervjuvanca, in sicer Matej in Dalibor (B in D). Njuni odgovori so se v veliki meri razlikovali od odgovorov aktivnejših mladih. V večini sta samo opazovalca svojih težav in problemov, ker dojemata svoj življenjski potek z odporom in negativno. Pokazalo se je, da sta dlje časa doma uživala udobno življenje, kjer sta se sicer počutila dobro, vendar se nista razvijala in premikala naprej z življenjem, zato sta se sčasoma znašla v negotovosti in osebnostni krizi. Državne odločitve zaznavata negativno, saj sta se pritoževala glede neukrepanja in slabega vodenja države, obenem pa pri tem nista ponudila kakšnih rešitev oz. predlogov, kako bi stvari spremenila in uredila na bolje. Slednje je zlasti izrazito pri aktivnih mladih PROBLEMATIKA PRVE ZAPOSLITVE KOT NAJTEŽJI DEL PREHODA IZ MLADOSTI V ODRASLOST Prehod iz izobraževalnega področja v iskanje prve zaposlitve se je potrdil kot najtežji prehod v sklopu prehoda iz mladosti v odraslost. Iz odgovorov intervjuvancev lahko razberemo, da se mladi v sklopu tega prehoda srečujejo sspoznanji, kako težko se je osamosvojiti in postati samostojen. Intervjuvanec Bse spominja, s kakšnimi težavami se jesrečeval: (B):»Težko je bilo. Psihično je bilo zelo obremenjujoče, saj brez pomoči ne bi uspel priti čez mesec. Človek bi pričakoval, da če pošteno dela, da si lahko zraven še kaj privošči, sam pa sem moral plačevati šolanje, stanovanje in, da ne pozabim, tudi stroškez avtomobilom, ki so vsako leto višji.«poleg pridobitve zaposlitve je vse bolj pomemben oz. ključen faktor posameznikova plača, ki omogoča ekonomsko osamosvojitev. Če se osredotočimo na prehod v prvo zaposlitev, sta bila oba pasivna intervjuvanca B in D, mnenja, da se jima nikamor ne mudi z življenjskimi odločitvami (glede zaposlitve), medtem ko jeintervjuvanka A poudarjala, da čuti potrebo po aktivaciji oz. da mora narediti nekaj iz sebe. (A):»Moj prehod je potekal dokaj počasi, dokler se ni kar naenkrat vse spremenilo. Zaradi vseh sprememb sem začela drugače gledati na stvari. Leta hitro bežijo, zato so se mi porajali občutki, da je že čas, da naredim nekaj iz sebe. Lahko rečem, da sem bila takrat pod pritiskom, saj sem se čutila obremenjeno zaradi tega.«25

26 Proces iskanja prve zaposlitve predstavlja mladim vse večji psihični napor in po mnenju intervjuvancev veliko mladih zapade v težave zaradi velikih pritiskov, ker se njihova pričakovanja ponavadi ne uresničijo. (C):»Predolgo živimo brezskrbno, udobno življenje, kjer nam je zaradi potuhe vse postlano z rožicami. Šele ko sem prišel v to situacijo, sem videl, kako je v resnici.«(e):»zelo važna je volja, odločenost, da nekaj narediš iz sebe! Sam sem si postavil določene cilje in poskušal strmeti za njimi. To mladim danes manjka, ker mislijo na čisto druge stvari in življenje vzamejo preveč samoumevno in brezskrbno. Da sem postal»uspešen«, je bilo potrebno veliko žrtvovanja in odrekanja, pa še to je velikokrat premalo.«kljub vsem oviram in težavam je bilo med intervjuvanci opaziti, da jim negotovost predstavljadoločen izziv, katerega se sicer bojijo, vendar pa ne obupajo ob neuspehih. Po mnenjuintervjuvanca E mladi ne smejo obupati nad prvim neuspehom, ampak morajo kljub težavam in oviram, s katerimi se spopadajo,prevzeti odgovornost nase. Intervjuvanec Cje mnenja, da te zavrnitve ne smejo zlomiti in da ne smeš vsega vzeti na osebni ravni, medtem ko je pri intervjuvanki A zaznati, da ni vse tako enostavno in da je prehod v redno zaposlitev psihično zelo obremenjujoč. (A):»Sam proces zaposlovanja me je psihično zelo izčrpaval, saj sem imela vseskozi samo to v mislih. Tudi ko sem delala druge stvari, se zaradi tega problema nisem mogla sprostiti. Osebno sta mi zelo manjkali odločnost in samozavest, saj v določenih trenutkih sploh nisem vedela, kaj bi delala v življenju. Pred razgovori me je bilo strah, samo upala sem, da ne bom kaj zamočila. To se spar intervjuji takoj spremeni, ko vidiš, da v resnici ni nič takega.«skozi odgovore je bilo opaziti, da sta pasivna intervjuvancaobžalovala pasivnost v času prehoda v odraslost. IntervjuvanecC si najbolj očita površinskost, saj se ni posvetil samo eni stvari, temveč se je ukvarjal z več stvarmi hkrati. (C):»Če bi bil še enkrat mlajši, bi se lotil ene stvari bolj konkretno in se tam karseda izpopolnil, kajti menim, da so mladi danes preveč površinski (pravijo, da znajo vse), toda v resnici nič ne obvladajo dobro...«26

27 Lahko rečemo, da se s spreminjanjemživljenjskegastila mladih spreminja tudi njihovo mišljenje. Mladi sedaj ne sledijo več tradicionalnim okvirom, koso se zgodaj zaposlovali in ustvarjali družine. Vsi prehodi se dogajajo bistveno kasneje, tako da izgubljajo na delovni produktivnosti in se bolj osredotočajo na kakovostnoosebno življenje. (A):»Odnos moje generacije do dela se je zelo spremenil. Namesto pripravljenosti, da vse življenje žrtvuješ za delo, danes v delu iščemo predvsem osebno zadovoljstvo in samopotrditev...«med intervjuvanci sem tako zasledil mnenja, da mladi premalo razmišljajo o svoji prihodnosti. Intervjuvanec E trdi, da če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi več prostega časa namenil nečemu uporabnemu, kar bi mu lahko kasneje v življenju prišlo prav (npr. učenje računalniškegaprograma, izboljšanje znanjajezikov, opravljanje kakšne licenceali tečaja itd.). Intervjuvanec C pa svari, da je večina mladih preveč usmerjena v sedanjost. (C):»Danes vsi dajemo poudarek na zadovoljevanjesvojih lastnih potreb, premalo pa mislimo vnaprej. Tudi sam sem bil dolgo usmerjen samo v sedanjost, vse je potekalo iz danes na jutri.«tudi eden od pasivnih intervjuvancev D je bil podobnega mnenja. (D):»Nekako ne vidiš kakšne druge, boljše možnosti v tistem trenutku. Šele kasneje spoznaš, kje si delal napake oz. na kaj bi moral biti bolj pozoren. Iz napak se učimo.«seveda pa krivde za neuspeh mladih ne moremo zvaliti samo na njih. Intervjuvanci krivijo sistem zaposlovanja in izobraževanja. Glede področja izobraževanja intervjuvanec D trdi, da prihaja do stagnacije študija mladine in s tem zaviranja širjenja znanja v najbolj produktivnih letih. Na področju zaposlovanja pa intervjuvanec B poudarja kritične razmere, saj vidi problem predvsem v slabem sankcioniranju države, ki dopušča tako stanje. (B):»Proces zaposlovanja je kritičen! Da ti še na zavodu za zaposlovanje rečejo:»če imaš kakšne veze?«, potem vemo, kje smo... Sam nekaj časa nisem vedel, kaj bi naredil sam s sabo...«27

28 Tudi okoliščine posameznika v osebnem življenju (partner, družina, otroci) postajajo vse pomembnejše, saj vplivajo na delovne sposobnosti. Delodajalci danes iščejo ljudi, ki bi svoje življenje čimbolj podredili uspešnosti podjetja. Po mnenju intervjuvanke A so prehodi v zaposlitev veliko hitrejši pri tistih, ki zgodaj najdejo partnerja, saj hitreje začnejo razmišljati o skupnih ciljih, kot sta stanovanje in družina. (A):»Veliko bolje se piše tistim, ki imajo več časa oz. nimajo obveznosti z družino, obveznosti do partnerja, saj lahko več časa namenijo delu, kar nekateri delodajalci cenijo. Sem že naletela na razgovoru za službo, da so me spraševali po osebnih zadevah (npr. nekateri delodajalci se bojijo»prezgodnjih«porodniških)...«v zadnjem času postaja vse bolj zanimiva problematika študentskega dela v Sloveniji. Gre za dominantno obliko zaposlitve mladih, ki zelo ogroža iskalce prve zaposlitve. Intervjuvanec C je povedal, da so mladi v študentskih letih močni zagovorniki študentskega dela, ko pa pridejo na trg dela, pa le-ta postane njihova največja težava. (C):»Če pogledam nazaj, je bilo študentsko delo med študijem moj najboljši prijatelj, kasneje pa mi ni ostalo v lepem spominu, saj zaradi njega nisem mogel pridobiti zaposlitve.«mladi se tako zaradi negotovega trga dela raje odločajo za podaljševanje študentskega statusa. Študentsko delo daje mladim izkušnje, ki jih potrebujejokasnejeza pridobitev redne zaposlitve. Po mnenju intervjuvanca C pred nekaj leti še ni bil tak problem dobiti študentskega dela, tudi če nisi imel veliko izkušenj. Intervjuvanec D je zagovornik tega, da bi država morala narediti nekaj v smeri spremembe študentskega dela. (D):»Študentsko delo bi morala država bolj obdavčiti ali pa zopet sestaviti podoben predlog, kot je bilo npr. malo delo.«pri aktivnih mladih je opaziti komentarje, ki nakazujejo nato, da je treba nekaj tvegati, da se ti lahko kasneje obrestuje. (A):»Treba se je čimprej aktivirati. Sama sem že v študentskih letih pridobila veliko delovnih izkušenj, ne pa samo uživala na morjuin potovanjih kot nekateri drugi.«28

29 Vprašanje, ki se mladim poraja, je, kaj narediti, če se ti ponudi priložnost za delo, ki je nižje od tvoje poklicne kvalifikacije. Po eni strani mladim nudi reden zaslužek, ki je manjši od tistega, ki bi ga lahko dobili, po drugi strani pa jim delo daje izkušnje in reference za nadaljnje iskanje zaposlitve. Po večini se mladi raje odločajo, da delajo vsaj nekaj, kot pa nič. Po mnenju intervjuvanca C je najbolje sprejeti vsako delo, ki ti omogoča možnost boljše prihodnosti glede nadaljnje zaposlitve. (C):»Sam sem si na začetku rekel, da bi sprejel vsako delo, ki bi mi pomagalo do boljše zaposlitve, tudi če gre za začasno delo. Resda ni tako varna zaposlitev, toda poznam nekaj ljudi, ki jim je taka zaposlitev kasneje pomagala pri pridobitvi naslednje službe. Še vedno sem zagovornik tega, da bolje nekaj kot nič.«med intervjuvanci se je pojavljalo tudi mnenje, da se je trebaprezgodaj odločiti o svoji poklicni oz. izobraževalni poti, sajmladi po končanem šolanju še ne vedo, kakšne so razmere na trgu, kateri poklici so bolj zaposljivi in kaj jih v določenem poklicu sploh čaka. Intervjuvanec E tako zatrjuje, da je tekom študija pogrešal prakse za poklice, za katere se je hotel šolati, da bi dobil predstavo, kaj bi delal kasneje v življenju. Veliko mladih za to po koncu srednje šole ali fakultete ne ve, kaj bi počeliv življenju. Podobno govori o tem intervjuvanka A, ki pravi, da je bila kar malo prestrašena, ker je imela slabe informacije o poklicih, ki so jo zanimali. Dodaja še, da bi morale več narediti izobraževalne institucije, ki bi mladim s koristnimi informacijami glede delovnega trga pomagaledo lažje izbire glede njihove življenjske poti. (E):»Po končani srednji šoli še nisem bila dovolj zrela za pravilno odločitev glede tega, kajbi delala v življenju, zato predlagam, da bi socialni delavci ali pač neka ustanova bolj pomagala mladim predstaviti poklice in jih usmerjati k njim. Tako pa to izvemo prepozno in nato nam je lahko žal, kot je bilo na začetku meni.« VIR OPORE ZA MLADE: STARŠI Starše sleherni posameznik dojema drugače. Eni jih vidijo kot vir opore, drugi se morajo znajti sami. Problem nastaja predvsem pri mladih, ki hočejo narediti vse po liniji najmanjšega odpora, kar ni dobro za njihov kasnejši razvoj in delovanje oz. vključevanje na trg dela. Na 29

30 starše so se intervjuvanci na splošno lahko zanesli. Intervjuvanka A poudarja, da če si v dobrih odnosih z njimi, ti to omogoča varnost in dodaten čas, da odkriješ, kaj te v življenju veseli in nisi primoran v hitre, nepremišljene odločitve. Dva intervjuvanca, D in C, pa obenem opozarjata na prisotnost pretirane popustljivosti staršev. (D):»Podpora staršev je vedno dobrodošla, vendar v pravi meri. Velik problem, ki sem ga opazil kasneje tudi pri meni, je popustljivost staršev, ki je lahko za mladostnika usodna, saj veliko mladih pridobi mišljenje,saj bomo že nekako! To govorim iz lastnih izkušenj.«svojo zgodbo opisuje intervjuvanec C, ki pravi, da sta ga starša podpirala, čeprav je po srednji šoli dveleti»bluzil«in pavziral na fakulteti, vendar so se stvari kasneje spremenile. (C):»Ko je bilo njihove pomoči (finančne) manj, se nisem zlahka sprijaznil s tem, staršem sem celo zameril, toda ko na to pogledam sedaj, sem zadovoljen, da je tako odvijalo.«glede na ekonomsko in ostalo podporo pa starši v zameno tudi več pričakujejo kot včasih. Določeni mladostniki čutijo pritisk, da starši od njih preveč pričakujejo, kar ima lahko negativne posledice. (D):»Starši so super podpora, vendar pa v zameno tudi veliko pričakujejo, kdaj celo preveč, kar je mene spravljalo kdaj pod pritisk...« VIR OPORE ZA MLADE: DRŽAVA Večina intervjuvancev se strinja, da je ima velik vpliv na prehode iz izobraževanja v zaposlitev naša država oz. državni sistem. Intervjuvanci dojemajo vlogo in vpliv države negativno, saj imajo vsi določene predsodke in menijo, da bi bilo treba nekatere stvari spremeniti. Zaradi dogodkov v nekaterih drugih evropskih državah, kjer brezposelnost med mladimi narašča, se mladi bojijo, da ne bi prišlo do podobnega scenarija tudi pri nas. Na to opozarja intervjuvanec D, ki je bil mnenja, da bo država s takšnim ravnanjem, kot ga ima sedaj, težko našla pot iz krize. 30

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDGOGIKO IN ANDRAGOGIKO ODDELEK ZA SLAVISTIKO DIPLOMSKO DELO VRNITEV K SKUPNOSTI ODGOVOR NA POSTMODERNO IDENTITETO POSAMEZNIKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI?

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Mladi odrasli in njihovi pogledi na partnerstvo

Mladi odrasli in njihovi pogledi na partnerstvo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Remi Bajrič Mladi odrasli in njihovi pogledi na partnerstvo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Remi Bajrič Mentorica:

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKA NALOGA. Katarina Vučko

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKA NALOGA. Katarina Vučko UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKA NALOGA Katarina Vučko Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program predšolske vzgoje POJAV

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

DOŽIVLJANJE MATERINSTVA IN POTREBE PO POMOČI PRI ŽENSKAH, ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG

DOŽIVLJANJE MATERINSTVA IN POTREBE PO POMOČI PRI ŽENSKAH, ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE VESNA MEJAK DOŽIVLJANJE MATERINSTVA IN POTREBE PO POMOČI PRI ŽENSKAH, ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH 2014-2020 PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV LJUBLJANA, AVGUST 2013 KAZALO 1. Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri

More information

Dekonstrukcija materinstva kot del ženske identitete v pozni moderni

Dekonstrukcija materinstva kot del ženske identitete v pozni moderni UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Sandra Boršić Dekonstrukcija materinstva kot del ženske identitete v pozni moderni Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, marec 2010 ZDRAVJE V SLOVENIJI Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.ivz.si

More information

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jelena Krčmar POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

Koncept modernizacije. UDK Mirjana Ule KRIZA INDUSTRIJSKE MODERNE IN NOVI INDIVIDUALIZEM

Koncept modernizacije. UDK Mirjana Ule KRIZA INDUSTRIJSKE MODERNE IN NOVI INDIVIDUALIZEM UDK 316.34 Mirjana Ule KRIZA INDUSTRIJSKE MODERNE IN NOVI INDIVIDUALIZEM Vsestavku obravnavam industrijsko moderno kot polovično in»nedokončano«moderno. V sedanji krizi moderne gre za preseganje njenih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

Od otroštva do novejših strategij šole in znanosti III ur. Eva Klemenčič

Od otroštva do novejših strategij šole in znanosti III ur. Eva Klemenčič Letnik XXIII, številka 3 4, 2012 Revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja Šolsko polje Od otroštva do novejših strategij šole in znanosti III ur. Eva Klemenčič Šolsko polje Revija za teorijo

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE JANJA NEMANIČ DULMIN Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Stari starši v življenju vnukov

Stari starši v življenju vnukov Kako vost na sta rost, let. 18, št. 2, Tjaša 2015, Mlakar, (3-21) Stari starši v življenju vnukov 2015 Inštitut Antona Trstenjaka KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko

More information

Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji

Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Slatinek Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO Amra Šabić ŽIVLJENJSKI STIL MLADIH V DRUŽBI TVEGANJA Doktorska disertacija Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO Amra Šabić ŽIVLJENJSKI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Karierni coaching in zaposlovanje mladih Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Mentorica:

More information

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU Mojca Doupona Topič E-MAIL: mojca.doupona@fsp.uni-lj.si I. Teoretična izhodišča II. Družbeni razredi & športna aktivnost III. Družbeni razredi & športna potrošnja IV. Družbeni

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Zbašnik Intimna razmerja v pozni modernosti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Zbašnik Mentorica: red.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polona Štumpfl Mentorica: doc. dr. Maja Garb STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 KAZALO 1. UVOD... 4 2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI

More information

Mali medkulturni prostor DIPLOMSKO DELO

Mali medkulturni prostor DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: SOCIALNA PEDAGOGIKA Mali medkulturni prostor med svobodo posameznika in soustvarjanjem skupnega DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. dr. Špela Razpotnik

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

POMEN ŠOLE ZA STARŠE Z VIDIKA PARTNERSTVA IN STARŠEVSTVA THE IMPORTANCE OF SCHOOL FOR PARENTS IN TERMS OF PARTNERSHIP AND PARENTHOOD

POMEN ŠOLE ZA STARŠE Z VIDIKA PARTNERSTVA IN STARŠEVSTVA THE IMPORTANCE OF SCHOOL FOR PARENTS IN TERMS OF PARTNERSHIP AND PARENTHOOD Visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA POMEN ŠOLE ZA STARŠE Z VIDIKA PARTNERSTVA IN STARŠEVSTVA THE IMPORTANCE OF SCHOOL FOR PARENTS IN TERMS OF PARTNERSHIP AND PARENTHOOD

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Carmen Rajer Analiza oskrbe starejših na domu Center za socialno delo Krško Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI

EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI Tjaša Borovnik Ljubljana, november 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrski

More information

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Kumše Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Pregledni znanstveni članek (1.02) BV 72 (2012) 2, 249 263 UDK: 27-46-558.4 Besedilo prejeto: 02/2012; sprejeto: 05/2012 249 Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Povzetek: Botrstvo je

More information

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Socialne neenakosti: spol, rasa in razred

Socialne neenakosti: spol, rasa in razred Socialne neenakosti: spol, rasa in razred Sociologi so vedno iskali načine kako pojasniti oblike socialnih neenakosti v vseh družba in kako te variirajo med samimi družbami in med časom. Bogastvo, moč,

More information

OTROŠKE IN NAJSTNIŠKE REVIJE O MNOŽIČNIH MEDIJIH

OTROŠKE IN NAJSTNIŠKE REVIJE O MNOŽIČNIH MEDIJIH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA STANOVNIK Mentorica: dr. Karmen Erjavec Somentorica: Jana Nadoh OTROŠKE IN NAJSTNIŠKE REVIJE O MNOŽIČNIH MEDIJIH DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 Ob tem

More information

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH September, 2009 PATRICIJA HALILOVIĆ RREPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults« Irena Vujanovič: Program PUM Projektno učenje za mlade 499 Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«irena Vujanovič Irena Vujanovič, dipl. soc., ŠENTMAR, Vergerijev trg 3,

More information

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji

Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji Wyattville Road, Loughlinstown, Dublin 18, Ireland. - Tel: (+353 1) 204 31 00 - Fax: 282 42 09 / 282 64 56 email: information@eurofound.europa.eu

More information

2. LOKALNI PROGRAM MLADIH V MESTNI OBČINI MARIBOR ZA OBDOBJE PRILOGE

2. LOKALNI PROGRAM MLADIH V MESTNI OBČINI MARIBOR ZA OBDOBJE PRILOGE 2. LOKALNI PROGRAM MLADIH V MESTNI OBČINI MARIBOR ZA OBDOBJE PRILOGE Maribor, 2015 KAZALO PRILOGA ŠT. 1: ŠTUDIJA PREDNOSTNIH PODROČIJ 2012... 6 PRILOGA ŠT. 2: ZAKONODAJNA UREDITEV MLADINSKEGA SEKTORJA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KATJA JAZBEC TRŽENJE SPOLA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KATJA JAZBEC TRŽENJE SPOLA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KATJA JAZBEC TRŽENJE SPOLA DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KATJA JAZBEC Mentorica: doc. dr. Karmen Šterk TRŽENJE

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE DARJA KALAMAR FRECE MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE MLADI IN KRIZA SMISLA

More information

SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo

SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: SOCIALNA PEDAGOGIKA SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo Mentorica: Doc. dr. Jana Rapuš Pavel Kandidatka:

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

ŽENSKI LIK V DISNEYJEVIH RISANKAH

ŽENSKI LIK V DISNEYJEVIH RISANKAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lea Menard ŽENSKI LIK V DISNEYJEVIH RISANKAH Diplomsko delo Ljubljana, 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lea Menard Mentor: Doc. dr. Peter

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information