MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV

Transcription

1 MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV LJUBLJANA, AVGUST 2013

2 KAZALO 1. Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje priložnosti za hitrejšo realizacijo podjetniške ideje str ukrep: ŠTUDENTSKI S.P. - SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA IN INOVATIVNOSTI str ukrep: USPOSABLJANJE ZA PODJETNIŠTVO str ukrep: spodbujanje SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA MED MLADIMI str ukrep: spodbujanje razvoja COWORKING-a: str Spodbujanje zaposlovanja in zaposlenosti, okrepitev aktivnosti za odpravo diskriminacije zaradi materinstva in starševstva ter usklajevanje družinskega in poklicnega življenja str Spodbujanje zaposlovanja in zaposlenosti str ukrep: ZAPOSLOVANJE MLADIH V ORGANIZACIJAH S STATUSOM V JAVNEM INTERESU V MLADINSKEM str. 4 SEKTORJU 2. ukrep: KROŽNO DELOVANJE ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE str ukrep: USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU Z ZAPOSLITVIJO str ukrep: PREKVALIFIKACIJE ZA DEFICITARNE POKLICE str ukrep: NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA NA SEKUNDARNI RAVNI str ukrep: NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA NA TERCIARNI RAVNI str ukrep: PRIZNAVANJE NEFORMALNIH IZKUŠENJ (uvedba formalnega priznavanja delovnih izkušenj, ki so jih str. 9 mladi posamezniki pridobili zunaj rednih oblik zaposlitve 8. ukrep: PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PLAČANO PRIPRAVNIŠTVO str ukrep: SPREMEMBA IN PONOVITEV UKREPA "PRVEGA IZZIVA" str ukrep: RAZŠIRITEV UKREPA PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE (PUM) str ukrep: VZPOSTAVITEV SVETOVALNE MREŽE ZA MLADE BREZPOSELNE V OKVIRU ZAVODA RS ZA str. 12 ZAPOSLOVANJE 2.2. Odprava diskriminacije zaradi materinstva oz. starševstva ter usklajevanje poklicnega in družinskega str. 14 življenja 3. Boljši dostop do vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja spretnosti in kompetenc delovne sile ter povečevanja odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela str Razvoj potenciala mladinskega sektorja str Izhodišča za oblikovanje ukrepov, ki jim je podpora namenjena str Prostovoljstvo med mladimi in vodilna infrastruktura str Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja str Povečanje števila mladih, ki uporabljajo javni potniški promet str Vključevanje mladih v oblikovanje, izvajanje in vrednotenje programov krepitve zdravja, povezanih z str. 21 okoljem 4.3. Ozaveščanje mladih ter usposabljanje mladostnikov za izvajanje aktivnosti o zdravem načinu življenja za str. 22 zmanjšanje okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje 4.4. Spodbujanje razumevanja sprememb, ki vplivajo na delovanje globalnega ekosistema in zavesti o str. 24 pomenu trajnostnega okoljskega delovanja 4.5. Spodbujanje celostnega razumevanja trajnostnega razvoja s poudarkom na trajnostnem delovanju za str. 24 prehod v nizkoogljično družbo (preseganje prevlade ekoloških tem v razumevanju trajnostnega razvoja) 5. Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, aktivno staranje in zdravje str Aktivno vključevanje - izboljšanje in okrepitev programov, ki spodbujajo ter podpirajo socialno str. 25 vključenost mladih z manj priložnostmi 6. Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava ter podpora razvoju NVO str Naložbe v institucionalne zmogljivosti ter v učinkovitost javne uprave in javnih storitev za zagotovitev str. 26 reform, boljše zakonodaje in dobrega upravljanja Spodbujanje in krepitev stalnih mehanizmov posvetovanj z mladimi str Vzpostavitev nacionalne organizacije za raziskovanje mladine str Spodbujanje, promocija in podpiranje pomena prostovoljstva med mladimi str. 27 1

3 1 Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje priložnosti za hitrejšo realizacijo podjetniške ideje 1. ukrep: ŠTUDENTSKI S.P. - SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA IN INOVATIVNOSTI Potrebno je aktivno uvajanje spodbujanja samozaposlovanja med mladimi. V času študija lahko posameznik naveže prve stike s potencialnim delodajalcem ali pa z mentorjem, ki mu bo po končanem študiju z znanjem pomagal ne samo do ohranitve samozaposlitve, temveč tudi do ustvarjanja delovnih mest. Mladim je v sklopu tega potrebno: - omogočiti preprost dostop do informacij ter profesionalnega svetovanja; - nuditi dostop do mehanizmov spodbujanja inovativnosti, kreativnosti in razvojnega potenciala, nagrad mladim inovativnim podjetnikom; - dati večji poudarek na pridobivanju kompetenc podjetnosti v izobraževalnem procesu. Cilji: povezovanje trga dela z izobraževalnim sistemom oz. neke vrste praktično usposabljaje že v času študija; pridobivanje praktičnih znanj in kompetenc podjetnosti; ustvarjanje potencialnih podjetij že v času šolanja (mladim prijazno podjetniško okolje) in ne samo samozaposlitev; mreženje ponudbe in povpraševanja že v času študija posameznika. 2. ukrep: USPOSABLJANJE ZA PODJETNIŠTVO Podjetništvo je lahko ena temeljnih rešitev problema brezposelnosti v Sloveniji, saj omogoča, poleg zaposlitve samega podjetnika, tudi možnost nadaljnjega zaposlovanja. Odpiranje novih podjetij ima tako multiplikativne učinke na zaposlenost, še posebej na zaposlenost mladih, saj so prav ti tisti, ki lahko dodajo največ dodane vrednosti novemu podjetju. Predlagamo, da se na podoben način, kot pri ukrepu Aktivne politike zaposlovanje (APZ) Projektnem učenju za mlade, mlade uči veščin, ki so potrebne za vzpostavitev lastnega podjetja. Naučiti se morajo znanj s področja, upravljanja in vodenja, računovodstva ter financ, seveda pa morajo razviti svojo podjetniško idejo. V obdobju enega leta naj bi mladi tako, seveda s pomočjo mentorjev, razvili podjetniški načrt, ki bi se ob izteku programa lahko realiziral. Ustrezno pripravljen podjetniški načrt bi nato lahko s subvencijo s strani ZRSZ (na primer davčne počitnice za obdobje prvih dveh let) omogočil ustanovitev podjetja. Ta način subvencioniranja samostojnega podjetništva je bolj učinkovit in smiseln, saj se subvencije podeljujejo za ustanovitev podjetja, ki bo na ta način ustvarjalo lastne prihodke iz novih dejavnosti, namesto tako imenovane prisilne s.p.-izacije. Bistveni stroški projekta tako niso v sami subvenciji za ustanovitev podjetja, temveč v dobro mentoriranem procesu izdelave podjetniškega načrta in učenja znanj in kompetenc, potrebnih za uspešno podjetje. Cilji in učinki: - V ukrep so vključeni mladi, ki so prek kariernega svetovanja na ZRSZ prepoznali željo po uresničevanju svoje ideje preko lastnega podjetja. Ocenjujemo, da je ta delež mladih okoli 5%, kar bi v končni fazi predstavljalo dobrih 1000 mladih, ki bi začeli z željo po ustanovitvi podjetja. Prepričani smo, da bi se v teku procesa iz začetne skupine izluščilo okoli 200 mladih, ki bi svojo podjetniško idejo dodelali dovolj 2

4 dobro, da bi bili upravičeni tudi do subvencij za ustanovitev podjetja. Menimo, da bi lahko do polovice ustanovljenih podjetij obdržalo svoj posel v obdobju po preteku dveh let. - Poleg števila ustanovljenih podjetij je dober pokazatelj učinkov ukrepa tudi število zaposlenih v novonastalih podjetjih. Tako se lahko število brezposelnih, ki dobijo delo poveča za veliko več, kot je podeljenih subvencij za ustanovitev podjetja. Neposredni učinki projekta so tako padec brezposelnosti med mladimi, krepitev gospodarskega sektorja in dvig bruto družbenega proizvoda. 3. ukrep: spodbujanje SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA MED MLADIMI Cilji: zagon gospodarstva, ustvarjanje novih delovnih mest, preprečevanje socialne izključenosti ranljivih družbenih skupin, krepitev družbeno odgovornega podjetništva. Na področju socialnega podjetništva so potrebni naslednji ukrepi za spodbujanje in sofinanciranje:- mentorskih shem tudi v NVO sektorju s posebnih poudarkom na mladinskih organizacijah in organizacijah za mlade, pri čem je treba upoštevati, da mladinske organizacije pogosto nimajo zaposlenih oz. večino dela opravijo prostovoljci, ki so ponekod edini potencialni mentorji;- spodbud za ohranitev socialnega podjetja tudi po končani državni subvenciji. Pri socialnem podjetništvo je potrebno vzpostaviti zanimanje za tovrstno podjetništvo tudi med mladimi, saj je po Zakonu o socialnem podjetništvo (5. člen) eno od področij in dejavnosti socialnega podjetništva tudi "zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela". Kako v Sloveniji zagnati socialno podjetništvo in ozavestiti dejstvo, da gre v osnovi za podjetništvo in je treba preživeti tudi po ukinitvi subvencije Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM)? MDDSZEM je učinkovit pri sofinanciranju "socialnega" dela socialnega podjetništva, dejstvo pa je, da v Sloveniji primanjkuje znanja, da bi se tovrstno podjetništvo lahko razvilo do te mere, da bi ustvarjalo dodano vrednost z ustvarjanjem tudi novih delovnih mest. Na tem področju potrebujemo ukrepe, ki bodo naredili to vrsto podjetništva privlačno tudi za mlade. 4. ukrep: spodbujanje razvoja COWORKING-a: Zakaj "COWORKING"? Zaradi vedno večje fleksibilnosti dela in vedno manjšega obsega rednega zaposlovanja se veča delež tistih, ki zjutraj ostanejo doma in tam delajo. Tudi takim je treba dati priložnost, da zaživijo v poslovnem okolju in ustvarjajo nove priložnosti. Nikakor pa ne želimo, da tovrstna oblika so/delovanja nadomešča redne zaposlitve. Coworking je lahko eden od odgovorov na vprašanje kako zagotoviti optimalne pogoje temu delu posameznikov/strokovnjakov, da bodo lahko učinkovito izrabili svoj potencial in tudi oni aktivno prispevali k ponovnem zagonu gospodarstva. Prednosti COWORKING-a: - prostor za mreženje različnih deležnikov: coworkerjev, gospodarstva, NVO, lahko tudi države itd. (za isto mizo "sedijo" novinarji, oblikovalci, tržniki, psihoanalitiki, informatiki ) in ustvarjanje novih poslovnih priložnosti, - spodbujanje interdisciplinarnosti (na enem mestu se srečujejo profesionalci različnih poklicev oz. strok), - možnost prijave poslovnega naslova, kar je danes izjemno težko, če oseba nima prijavljenega stalnega bivališča v kraju bivanja, še težje pa če lastnik stanovanja oz. bivalne enote temu sploh ni naklonjen, - zmanjšanje potencialne izoliranosti od ostalega okolja, - dvig motivacije za delo, itd. 3

5 Cilj: spodbujanje inovativnosti, mreženje ponudbe in povpraševanja na posreden način, zagon gospodarstva, zmanjševanje administrativnih ovir 2 Spodbujanje zaposlovanja in zaposlenosti, okrepitev aktivnosti za odpravo diskriminacije zaradi materinstva in starševstva ter usklajevanje družinskega in poklicnega življenja 2.1. Spodbujanje zaposlovanja in zaposlenosti Brezposelnost mladih je v Sloveniji občutno višja v primerjavi s celotnim aktivnim prebivalstvom. Za Slovenijo je torej značilen sorazmerno slabši položaj mladih na trgu delovne sile. Mladi se soočajo z negotovostjo, ki se kaže v njihovi ranljivosti in prevzemanju večjega tveganja v primerjavi z že uveljavljenimi družbenimi skupinami na trgu delovne sile. Zaradi tega mora pri vključevanju mladih na trg delovne sile eno izmed ključnih vlog odigrati tudi država z aktivno politiko zaposlovanja in ukrepi, ki bodo mladim olajšali začetek kariere. Vedno bolj pereče postaja vprašanje brezposelnosti diplomantov na terciarni ravni. Čeprav za večino evropskih držav še vedno velja, da tveganje brezposelnosti upada z doseženo ravnijo izobrazbe, se vrednost diplome kot zagotovila za varen vstop na trg dela naglo zmanjšuje, kar potrjujejo tudi podatki za Slovenijo. Predlagani kazalniki: Kazalnik 1: stopnja brezposelnosti mladih v starosti let, po spolu Kazalnik 2: stopnja brezposelnosti mladih v starosti let, po spolu Kazalnik 3: povprečna doba registriranih brezposelnih diplomantov po področjih izobraževanja, po spolu 1. ukrep: ZAPOSLOVANJE MLADIH V ORGANIZACIJAH S STATUSOM V JAVNEM INTERESU V MLADINSKEM SEKTORJU Potencial zaposlovanja v mladinskem sektorju Dejstvo je, da v primerjavi z evropskim povprečjem zaposlitveni potenciali nevladnega sektorja (nevladnih nepridobitnih organizacij) v Sloveniji še zdaleč niso izkoriščeni, saj je v državah EU v nevladnem sektorju v povprečju zaposlenih 8,1% vseh zaposlenih, medtem ko je v Republiki Sloveniji ta delež le 0,74% (2004). Nevladni (mladinski) sektor je v Sloveniji v celoti nezadostno izkoriščen vir zaposlovanja. Kadrovska podhranjenost nevladnih, tudi mladinskih organizacij ne pomeni le priložnosti za odpiranje novih delovnih mest, čeprav bi to prispevalo k zmanjšanju števila brezposelnih. Večja profesionalizacija nevladnih organizacij bi namreč zagotovila kvalitetnejše opravljanje njihovih nalog, istočasno pa tudi kvalitetnejše delovanje v procesu sodelovanja z državnimi institucijami. Da bi bile nevladne mladinske organizacije zmožne uspešno izvajati različne splošno koristne funkcije, njihovo delovanje ne sme temeljiti izključno na prostovoljnem delu članov. Tako nevladni sektor kot predvsem mladinski sektor (mladinske organizacije, organizacije za mlade, mladinski sveti in mladinski centri) si aktivno prizadevajo za zagotavljanje visoke kakovosti neformalnega izobraževanja in usposabljanja, pridobivanje ključnih kompetenc ter delovnih izkušenj, ki dvigujejo zaposlitvene potenciale mladih. Mladinski sektor vsekakor predstavlja resnega ponudnika tako kratkotrajnih, premostitvenih kot dolgotrajnih zaposlitev ter omogoča usposabljanje visoko kakovostne delovne sile. 4

6 Poleg tega je mladinski sektor zaradi narave svojega delovanja zelo naklonjen zaposlovanju mladih - tako visoko izobraženih mladih različnih smeri (tudi z družboslovnih področij, kjer trenutno primanjkuje zaposlitev), kot mladih brez formalnih delovnih izkušenj in nižjo izobrazbo, vendar pa v splošnem ni dovolj finančno krepak, da bi lahko mladim ponudil ustrezno število zaposlitev. V Sloveniji je mladinski sektor, še posebej finančno in kadrovsko (profesionalni kader), podhranjen in ne more izkoristiti svojega zaposlitvenega potenciala. Posledično se zaradi tega ne more kvalitetno razvijati, še manj pa lahko razvija storitev za skupnost. Delo v mladinskem sektorju zaradi širših družbeno koristnih implikacij pa mladim istočasno nudi prostor za rast in učenje, ki presega vidik dela kot vira preživetja, pač pa goji tudi vrednote aktivnega državljanstva, odgovornega samostojnega življenja in udeležbe v družbi, kar posledično krepi kvaliteto življenja v državi. Rešitev: Ob primernih finančnih spodbudah za organizacije s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju, bi lahko povečali zaposlovanje v mladinskem sektorju in s tem izboljšali razmere za vse deležnike: - tako mlade, ker bi jim omogočili (prve) zaposlitve kot - mladinske organizacije in organizacije za mlade, ki bi jih kadrovsko okrepili, da bi še bolj lahko prispevale k izvajanju aktivnosti za prebivalstvo in h krepitvi splošne družbene blaginje. Raziskava o vplivu neformalnega izobraževanja v mladinskih organizacijah na zaposljivost mladih je pokazala, da vsaj pet ključnih kompetenc po katerih delodajalci povprašujejo mladi pridobijo z delom v mladinskih organizacijah. Te kompetence so: komunikacijske veščine, sposobnost vodenja in odločanja, sposobnost dela v timu, organizacijske veščine, sposobnost načrtovanja itd. Raziskava je pokazala, da izkušnje v mladinskih organizacijah večajo zaposljivost mladih kar pomeni tudi, da so ti mladi na trgu dela tudi bolj konkurenčni. Namen ukrepa je izkoristiti potencial zaposlovanja v organizacijah s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju z nepovratnimi finančnimi vzpodbudami za zaposlitev mlade osebe (18-35 let oz. v skladu s kriteriji Jamstva za mlade) z naslednjimi pogoji: - spodbuditi zaposlovanje mladih iskalcev zaposlitve s prednostjo zaposlovanja mladih z izobrazbo suficitarnih poklicev; - spodbuditi najmanj 100 zaposlitev mladih v organizacijah s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju; - čas trajanja zaposlitve mora biti najmanj 18 mesecev pri čemer je pogodba sklenjena za polni delovni čas (40 ur na teden); - stroške zaposlitve sofinancira država v višini 70% celotnega stroška zaposlitve mlade osebe v višini dostojnega plačila za določeno stopnjo izobrazbe. Pogoj za pridobitev finančne vzpodbude bi v tem primeru bil status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, kjer organizacija mladi osebi ves čas zaposlitve zagotovi mentorja, ki pa ni nujno redno zaposlena oseba v organizaciji (v mladinskih organizacijah večino dela opravijo prostovoljci, prav tako je tudi vodstvo v mladinskih organizacijah prostovoljno, ki večinoma ne prejema honorarjev za svojo funkcijo). Cilji: - Zaposlitev vsaj 100 mladih v organizacijah s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju. - Ohraniti vsaj 25% zaposlitev po preteku vzpodbude za zaposlitev mlade osebe v mladinskem sektorju. - Pridobitev delovnih izkušenj, veščin in kompetenc, večanje lastne zaposljivosti in ustvarjanje priložnosti, da si mlada oseba na dolgi rok (v nevladnem sektorju) ustvari zaposlitev. 5

7 - Okrepitev nevladnega in mladinskega sektorja, ki trenutno deluje v izredno negotovih finančnih razmerah in za svoje delovanje ter razvoj nima zagotovljenih minimalnih pogojev. - Dvig ključnih in državljanskih kompetenc, večanje zaposljivosti in konkurenčnosti mladih na trgu dela, preprečevanje socialne izključenosti ter tveganja za revščino in prehoda v skupino NEETs; učenje participacije ter demokratičnih procesov. 2. ukrep: KROŽNO DELOVANJE ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE Upravičenci do tega ukrepa bi bili mladi do 29. leta ki so vključeni v evidenco brezposelnih na ZRSZ. Mladi brezposelni osebi se: 1. najprej skuša najti ustrezno zaposlitev glede na izobrazbo, znanje in izkušnje ter lastne preference. V kolikor je ta ukrep po štirih mesecih neuspešen, se 2. mlademu ponudi nadaljnje izobraževanje, po možnosti za deficitaren poklic. Po zaključenem izobraževanju se 3. ponovno skuša najti ustrezno zaposlitev (tako s področja prvotne, kot drugotne izobrazbe). Če tudi to zopet ni uspešno, se 4. mlademu ponudi plačana praksa ali pripravništvo. Na ta način mlad brezposeln ne izpade iz procesa pridobivanja znanja ali izkušenj prek dela. Aktivacija mladih je namreč tudi eden temeljnih ciljev evropske pobude Jamstva za mlade, saj se le tako lahko mladi obdržijo v delovnem ritmu in ohranjajo svojo zaposljivost. Ukrep ima lahko sinergijske učinke z drugimi, že obstoječimi ukrepi, oziroma se ti lahko vključijo vanj. Izvajanje ustrezne karierne orientacije je že sedaj dejavnost, ki jo ZRSZ izvaja, prav tako je nadaljnje izobraževanje že smisel v ukrepu obstoječega Projektnega učenja za mlade. Dodala bi se še zadnja aktivnost, kjer bi Zavod iskal primerne prakse, da lahko tak mlad pridobi tudi delovne izkušnje, ki mu ob prihodu na trg dela ponavadi tako manjkajo. Cilji: - Cilj ukrepa je v tem, da se vsi mladi, vključeni vanj, v neki točki cikla zaposlijo, torej trenutna 100% zaposlenost vključenih v program in 70% zaposlenost po dveh letih. Pri tem so programi ZRSZ le začasni ukrepi za pridobivanje nadaljnjih kompetenc in znanj ter za ohranjanje motivacije in aktivnosti mladih, subvencije za zaposlovalce pa niso predvidene, kar naj bi dvignilo raven uspešnosti ukrepa po dveh letih. Učinki: - Ohranjanje oziroma dvig zaposljivosti mladih, zmanjšanje tveganja za revščino in socialno izključenost, zmanjšanje tveganja psihičnih težav. 3. ukrep: USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU Z ZAPOSLITVIJO Usposabljanje na delovnem mestu z zaposlitvijo bi pomenilo razširitev že obstoječega ukrepa APZ Usposabljanje na delovnem mestu (UDM), ki omogoča praktično usposabljanje pri delodajalcu za največ 3 mesece za mlajše od 30 let. Ukrep v trenutni obliki ne predvideva zaposlitve v času usposabljanja, temveč ostane udeleženec ves čas usposabljanja prijavljen kot brezposelna oseba registrirana na ZRSZ. Predlagana razširitev ukrepa UDM pa predvideva dopolnitev obstoječega ukrep UDM za mlade, stare do 30 let, na tak način, da lahko ta traja tudi do 9 mesecev in bi omogočal tudi zaposlitev. O času trajanja usposabljanja bi se dogovorila delodajalec in ZRSZ glede na potrebe delodajalca. 6

8 V primeru, da delodajalec res potrebuje dodatno delovno silo, lahko sklene s kandidatom pogodbo o zaposlitvi za 9 mesecev, ki pa je kombinacija usposabljanja na delovnem mestu in dela. Prve 3 mesece bi se vključena oseba v ukrep izključno usposablja za opravljanje dela na določenem delovnem mestu, ZRSZ pa njemu in delodajalcu izplača vse stroške in denarne dajatve v skladu s trenutno veljavnimi predpisi znotraj ukrepa UDM. Naslednjih 6 mesecev pa bi oseba vključena v ukrep bila zaposlena in ni več prijavljena na ZRSZ kot brezposelna, temveč prejema plačo in vsa nadomestila k plači. V teh 6 mesecih bi se zaposlena oseba delno še vedno usposablja, vendar največ do 10 ur na teden, ter preostali delovni čas opravljala redno delo. Delovni čas, skupaj z usposabljanjem, ne bi smel biti krajši od polnega (tj. 40 ur na teden). Stroške plačila opravljenih ur usposabljanja bi povrnil delodajalcu ZRSZ, vključno s socialnimi prispevki za ta čas, stroški rednega dela pa bi ostali stroški delodajalca. Preden bi se delodajalec lahko sploh vključil v ta ukrep bi moral ZRSZ predložiti natančen opis delovnega mesta z obrazložitvijo potrebe po nadaljnje usposabljanju na delovnem mestu po poteku prvih 3 mesecev. V kolikor bi ZRSZ ocenil, da so razlogi delodajalca neutemeljeni bi lahko vlogo delodajalca tudi zavrnil. Cilji: - pridobivanje praktičnih izkušenj, - dvig zaposljivosti mladih, - 70 % neposrednih prehodov v zaposlitev za nedoločen čas. 4. ukrep: PREKVALIFIKACIJE ZA DEFICITARNE POKLICE Slovenija beleži visoko vključenost mladih v izobraževalni sistem, vendar ta ne zagotavlja praktičnega usposabljanja za opravljanje določenega poklica. Sama vključenost v izobraževalni sistem pa tudi ne zagotavlja hitrega prehoda na trg dela. Pridobivanje in priznavanje neformalnih oblik znanja ter izkušenj je v času relativne dostopnosti terciarnega izobraževanja pomembno tudi z vidika konkurenčnih prednosti mladih na trgu delovne sile. V zadnjih letih je v Sloveniji zaslediti izboljšanje človeškega kapitala (povečanje deleža prebivalstva s terciarno izobrazbo). Z vidika vpliva izobraževanja na rast in konkurenčnost gospodarstva pa ostajata problematična strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu. Ohranjajo se tudi problemi učinkovitosti študija in vlaganj v terciarno izobraževanje. Na strukturna neskladja kaže naraščanje števila terciarno izobraženih med registrirano brezposelnimi, ki se je v obdobju skoraj podvojilo, v letu 2012 pa še dodatno naraslo. Predlagani ukrep»prekvalifikacije za deficitarne poklice«pomeni spodbujanje zaposlovanja mladih, starih do 30 let, s prekvalifikacijami ali drugim izobraževanjem v prvih 15 mesecih (ali več) zaposlitve pri delodajalcu oz. toliko kot traja izobraževanje, vendar ne manj kot 15 mesecev. Učenje z namenom prekvalifikacije ali drugega izobraževanja za opravljanje določenega poklica bi bilo pogoj za pridobitev in ohranitev zaposlitve. S projektom bi spodbudili zaposlovanje mladih brezposelnih oseb do 30. leta starosti, katerih izobrazba/poklic ustreza področjem suficitarnih poklicev oz. presežkom v izobrazbeni strukturi. Namen ukrepa je ciljno skupino zaposliti ob sočasnem usposabljanju za opravljanje deficitarnega poklica, čas trajanja zaposlitve pa bi moral biti vsaj toliko dolg kot je predvideno izobraževanje za prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, NPK ali uvajanje v delovni proces s pomočjo nekega drugega strokovnega izobraževanja, vendar ne krajše kot 15 mesecev. Stroške zaposlitve bi sofinancirala 7

9 "država" do višine 75 %, stroške izobraževanja zaposlenega naj bi tudi financira "država" do zneska evrov. ZRSZ naj bi vodil evidenco deficitarnih in suficitarnih poklicev. Ciljna skupina: Prioritetne skupine predlaganega ukrepa so mladi stari do 30 let z izobrazbo za suficitaren poklic, oz. so pridobili izobrazbo za katero beležimo presežek na trgu dela, in sicer: 1. brezposelne mlade mame (višina sofinanciranja stroškov do 75 %) 2. brezposelne mlade ženske (višina sofinanciranja stroškov do 70 %) 3. iskalci prve zaposlitve (višina sofinanciranja celotnih stroškov do 65 %) Razlogi za višjo subvencijo za zaposlitev mladih mam so v dejstvu, da se starost žensk v Sloveniji ob rojstvu prvega otroka še naprej povečuje. Leta 2010 je bila v povprečju starost ob rojstvu prvega otroka 28,7 let, leta 2012 pa že 29 let. Z omenjenim projektom želimo spodbuditi pozitiven odnos delodajalcev do zaposlovanja»mater«, v našem primeru»mladih«. Razlogi za spodbujanje zaposlovanja žensk so naslednji: 1. Delež žensk s terciarno izobrazbo je veliko višji od deleža moških, razlika v izobrazbi med spoloma pa se je leta 2011 še povečala. Leta 2010/2011 se je delež žensk v skupnem številu vpisanih v terciarno izobraževanje še povečal in znašal za ženske 60,6 %; za moške pa 39,4 %. 2. Med poklici, kjer je na razpolago več iskalcev zaposlitve, kot je povpraševanja na trgu, pa so predvsem poklici s področja humanistike in družboslovja. To so zlasti naslednji poklici: sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, filologi, prevajalci, tolmači itd. 3. Pri določenih poklicih, kot so npr. poklici s področja ekonomije in prava, vzgoje in izobraževanja ipd., je povpraševanje relativno veliko, a temu primerno je veliko tudi iskalcev zaposlitve. Ženske se večinoma vpisujejo na smeri študija, ki sodijo pod točki 2 in 3, zato je pri teh poklicih večji presežek med ženskami na trgu dela. Cilji: - Zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih. - Skrajšanje čakalne dobe mladih na prvo zaposlitev. - Zmanjšanje razlike med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. - Promocija deficitarnih poklicev. 5. ukrep: NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA NA SEKUNDARNI RAVNI Namen ukrepa je ponovno aktivirati vse osipnike, ki niso zaključili sekundarnega izobraževanja. V ta ukrep bi bili vključeni predvsem mladi do 24. leta starosti. Država bi sofinancirala stroške nadaljevanja izobraževanja, mlad posameznik pa bi moral istočasno obvezno se udeležiti tudi že obstoječega APZ ukrepa UDM, v kolikor izobraževalni program ne predvideva praktičnega usposabljanja pri delodajalcu v času izobraževanja. ZRSZ bi v tem primeru bil zadolžen, da poišče ustreznega delodajalca. Vključenemu v ukrep se lahko ponudi tudi ustrezno usposabljanje za pridobitev NPK, če kandidatu manjka le zaključni izpit, matura ali poklicna matura, ko oseba nima več statusa dijaka ali je stara več kot 21 let in je za njo opravljanje zaključnega izpita/mature možno le proti plačilu. V tem primeru bi ZRSZ plačal v celoti celotne stroške opravljanja zaključnega izpita/mature in stroške za pridobitev NPK. Cilji: - izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih, starih do 24. let, ki niso dokončali sekundarnega izobraževanja, 8

10 - preprečevanje socialne izključenosti mladih, - izboljšanje možnosti za nadaljevanje izobraževanja na terciarni ravni, - 70 % neposrednih prehodov v zaposlitev pri vključenih v UDM in so sekundarno izobraževanje uspešno zaključili. 6. ukrep: NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA NA TERCIARNI RAVNI Ukrep za nadaljevanje izobraževanja na terciarni ravni je namenjen predvsem osipnikom, ki so opustili šolanje na terciarni ravni, vendar jim je do zaključka izobraževanja ostal le še zagovor diplomskega dela ali največ ¼ vseh obveznosti, če zagovor diplomskega dela ni potreben. Primarno bi bil ukrep namenjen predvsem drugi starostni skupini mladih, tj. od 25 do 30 let. Država bi mladim, ki niso dokončali študija omogočila nadaljevanje študija tako, da bi krila vse stroške nadaljevanja izobraževanja oz. največ do višine evrov,»študent«pa bi se moral prav tako vključiti v obstoječi ukrep UDM. Upravičenci bi bili: - brezposelni mladi, predvsem tisti v starostnem razredu 25-29, ki so zaradi dela ali starševstva predčasno opustili študij in - je od zadnjega vpisa minilo več kot 2 let (takrat postane izvedba ter opravljanje študijskih obveznosti plačljiva), ter - jim do zaključka študija manjka samo zagovor diplomskega dela ali do največ ¼ študijskih obveznosti, če zagovor diplomskega dela ni predviden za določen študijski program. Brezposelna oseba bi morala dokončati študij v najkrajšem možnem roku v skladu s predpisanimi roki izobraževalne ustanove. Cilji: - izboljšanje zaposljivosti mladih, ki niso dokončali terciarnega izobraževanja, predvsem pa tistih, ki so dokončali splošno sekundarno izobraževanje in se torej niso izobrazili za noben specifičen poklic, - mreženje mladih brezposelnih z delodajalci, - boljša opremljenost mladih s kompetencami, - preprečevanja dolgotrajne brezposelnosti mladih brez dokončane terciarne izobrazbe, - preprečevanje socialne izključenosti, % prehod v zaposlitev vseh, ki so dokončali terciarno izobraževanje v okviru tega ukrepa v roku 4 mesecev po zaključku izobraževanja. 7. ukrep: PRIZNAVANJE NEFORMALNIH IZKUŠENJ (uvedba formalnega priznavanja delovnih izkušenj, ki so jih mladi posamezniki pridobili zunaj rednih oblik zaposlitve) Namen ukrepa je vzpostavitev enotnega sistema priznavanja delovnih izkušenj, pridobljenih zunaj rednih oblik zaposlitve, podobno kot sta to v praksi že Nefiks in Moje izkušnje. Ukrep je namenjen predvsem iskalcem prve zaposlitve. ZRSZ bi vodil evidenco iskalcev prve zaposlitve kateri bi v prvi vrsti imeli največ koristi od tega ukrepa. Svetovalci ZRSZ bi pri vsakem iskalcu zaposlitve beležili njegove izkušnje, ki jih je pridobil izven delovnega razmerja, npr. na podlagi študentske napotnice, podjemne, avtorske, mandatne pogodbe itd. 9

11 Druga pomembna ciljna skupina so prav tako mladi, ki sicer imajo določene delovne izkušnje, vendar so te skromne in bi si na podlagi take sistemske rešitve olajšali iskanje naslednje zaposlitve. V zadnjem letu je bil velik priliv mladih v skupino brezposelnih zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tako predstavljajo eno od najbolj ranljivih skupin mladih, poleg iskalcev prve zaposlitve. Cilji: - Izboljšanje kompetenčne opremljenosti mladih za lažji in hitrejši vstop na trg dela ter sistemsko zagotavljanje priznavanja neformalno pridobljenih izkušenj. - Zagotavljanje lažjega prehoda na trg dela iskalcem prve zaposlitve. - Skrajšanje čakalne dobe na prvo zaposlitev. Učinki: - Zmanjšanje tveganja za revščino in socialno izključenost, izboljšanje zaposlitvenih možnosti. 8. ukrep: PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PLAČANO PRIPRAVNIŠTVO Nujna je priprava ukrepa, podobnega ukrepu s področja socialnega varstva, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS), še za ostala pripravništva, ki jih predpisuje zakonodaja kot obvezna (npr. pedagoški vzgoja in izobraževanje, pravniki, socialno varstvo, zdravstveni delavci itd.). Ukrep bi nujno moral veljati za mlade do 30. leta starosti, saj za mlade do 24. leta pride v manjši meri v poštev. Namen programa bi bilo zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve za obdobje najmanj 12 mesecev (oz. najmanj za obdobje kot je predpisano za opravljanje obveznega pripravništva v področni zakonodaji) z namenom pridobivanja in krepitev sposobnosti, znanj, veščin in spretnosti iskalcev prve zaposlitve na področjih katerih obstoječe znanje brez pripravništva oziroma delovnih izkušenj in opravljanja strokovnega izpita ne omogoča neposredne zaposlitve na tem področju. Ciljna skupina programa bi bili pripravniki, iskalci prve zaposlitve. Zaposlitev bi morala biti realizirana za polni delovni čas (tj. 40 ur tedensko) za obdobje najmanj 12 mesecev oziroma več, odvisno glede na področje (za potrebe strokovnega izpita). Financirajo naj se stroški plač pripravnikov, priprava in izvedba programa pripravniškega usposabljanja za pripravnika (strošek plač (bruto) in zunanje usposabljanje); izvedba mentorstva pripravniku (notranje usposabljanje); usposabljanje mentorjev (zunanje usposabljanje); priprava in pristop pripravnika k strokovnemu izpitu z njegovega področja. Cilj: pridobitev ustreznih kompetenc ter vstopnih pogojev za trg dela, obenem pa zagotoviti ustrezno ekonomsko varnost pripravnikov v času opravljanja pripravništva. Učinki: Če vzamemo za primer zadnji javni razpis za spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva, je skupna okvirna razpoložljiva višina sredstev javnega razpisa ,91 EUR, pri čemer je skupni strošek delodajalca za strošek plače (z davki in prispevki) in druga povračila stroškov dela za pripravnika v skladu z veljavno zakonodajo 1.450,00 EUR na pripravnika na mesec in dodatek za mentorstvo (40 EUR na pripravnika na mesec) ki skupaj znaša 1.490,00 EUR. Mentor lahko v okviru mentorstva istočasno usposablja največ tri pripravnike. 10

12 Sicer je ta javni razpis za spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva prvič bil objavljen v 16. julija Temu razpisu so oziroma bodo v prihodnjih letih do leta 2014 sledili še trije enaki v skupni vrednosti 9,5 mio EUR iz sredstev Evropskega socialnega sklada, na njihovi podlagi pa bo predvidoma vključenih 500 iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva. 9. ukrep: SPREMEMBA IN PONOVITEV UKREPA "PRVEGA IZZIVA" Dopolnjen ukrep Prvi izziv bi omogočal pridobitev subvencije za zaposlitev (za polni delovni čas tj. 40 ur tedensko) brezposelnih mladih do 30. leta starosti, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni v register brezposelnih oseb pri ZRSZ. Zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo. Vstopni pogoj za mlade je starost do 30 let. Delodajalcu se dodeli subvencija v višini 7250 EUR na delavca. Subvencija se izplača v dveh delih, vsakokrat na podlagi zahtevka, ki ga posreduje delodajalec pristojni območni službi: prvi del subvencije (2.250 EUR za obdobje poskusnega dela) se izplača po zaposlitvi brezposelne osebe, drugi del subvencije (5.000 EUR) pa se izplača po 12 mesecih redne zaposlitve. Izvajalci projekta bi bili delodajalci, registrirani za opravljanje dejavnosti v RS, izbrani na javnem povabilu, z vsemi svojimi registriranimi enotami in z vsemi udeleženci, vključenimi v subvencionirano zaposlitev, s katerim upravičenec sklene pogodbo o izvedbi projekta v okviru programa. Delodajalci v določenem času pred prijavo ne bodo smeli odpuščati iz razlogov na njihovi strani; dokazati bodo morali redno izplačevanje plač in obveznih socialnih prispevkov ti pogoji bi se preverjali tudi pred izplačilom drugega dela subvencije. Skupna okvirna višina razpoložljivih sredstev, ki naj se dodeljujejo na podlagi tega projekta je med in Delodajalec je v primeru, če po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas osebi preneha delovno razmerje iz razloga, ki je na njegovi strani, pred potekom 24 mesecev zaposlitve, dolžan povrniti celotno subvencijo v višini 7500 EUR, prav tako se mu prepove kandidirati na nov razpis. Med brezposelnimi mladimi, ki so se do sedaj vključevali v program Prvi izziv, je bilo skoraj 60 % iskalcev prve zaposlitve in dobrih 10 % tistih z manj kot enim letom delovnih izkušenj. Dobra četrtina mladih, ki so se zaposlili s pomočjo subvencije Prvi izziv, je bila pred tem dolgotrajno brezposelnih, torej prijavljenih med brezposelnimi neprekinjeno eno leto ali več. Ravno tako je bilo med udeleženci programa 30 % mladih, ki jim je Prvi izziv pomagal do zaposlitve že v nekaj mesecih po nastanku brezposelnosti, s čimer so bile preprečene njene dolgotrajnejše posledice. S prvim izzivom je prišlo do enoletne zaposlitve preko 2600 mladih. Cilj novega ukrepa je ponoviti rezultat Prvega izziva, prilagojeno, glede na razpoložljiva sredstva in ob upoštevanju zniževanja tako imenovanega»creaming«učinka aktivne politike zaposlovanja. Cilj tega ukrepa bo tako zaposliti med 1100 in 1300 mladih. Učinek ukrepa bo dvig zaposlenosti med mladimi ter zagotovitev varne in trajne zaposlitve mladim, ki bodo vključeni v ta program. 11

13 10. ukrep: RAZŠIRITEV UKREPA PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE (PUM) Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) je javno veljaven program neformalnega izobraževanja, namenjen mladim, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje in so tako brez kakršnekoli izobrazbe, na trgu dela pa zaradi pomanjkljivih izkušenj spadajo med težje zaposljive. Program je brezplačen. Udeleženci, napoteni iz ZRSZ, so upravičeni do povračila potnih stroškov in dodatka za aktivnost. Trenutno obstoječi ukrep PUM vključuje le mlade do 26. leta starosti, zato predlagamo razširitev za ciljno skupino mladih do 30. leta starosti. Vsebinsko bi PUM razširili tudi na izvajanje intenzivnih krajših usposabljanj iz različnih področij, med drugim t.i. zelene ekonomije in kulturne produkcije, kar pomeni da je potrebno tudi razširiti nabor strokovnih vsebin za redno usposabljanje mentorjev. Cilji: Skupno število udeležencev v programu PUM od leta 2005 do 2010 je glede na evalvacijsko študijo programa Projektnega učenja za mlade V samem evalvacijskem poročilu je zapisano, da je splošna ocena programa glede na vse udeležene v raziskavi potrjuje nesporno kakovost programa. Na osnovi empiričnih podatkov je evalvacija potrdila, da je program PUM učinkovit pri doseganju večine zastavljenih ciljev. Zelo dobro se uresničuje socialno integracijska vloga programa za mlade osipnike, kar se ujema z rezultati evalvacije iz leta Za 83% udeležencev je po njihovem lastnem mnenju zaradi udeležbe v programu PUM prišlo do (pozitivnih) sprememb v življenju, pri nekaterih do manjših, pri nekaterih pa do pomembnih življenjskih sprememb. Tako ocenjuje tudi tri četrtine vseh mentorjev. Po njihovi oceni so udeleženci zaradi znanj, pridobljenih v programu PUM, ob ponovni vključitvi v izobraževanje ali njegovem nadaljevanju zelo pogosto bolj uspešni, kar potrjuje tudi skoraj tri četrtine anketiranih bivših udeležencev. Za veliko večino teh (98,6%) je bila učna izkušnja v programu PUM namreč bistveno drugačna od njihovih šolskih izkušenj 1. Če torej k obstoječemu programu PUM prištejemo še nove aktualne vsebine in sorazmerno temu razširimo tudi ciljne skupine, in pri tem to logično povežemo s sistemom vseživljenjske karierne orientacije (VKO), lahko pričakujemo izrazito pozitivne rezultate tako na področju socialne in ekonomske kot tudi poklicne (re)integracije mladih. 11. ukrep: VZPOSTAVITEV SVETOVALNE MREŽE ZA MLADE BREZPOSELNE V OKVIRU ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE 2 V okviru sprejetega proračuna za leto 2013 so zagotovljena sredstva za stroške dela, materialne stroške in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za povprečno mesečno 776 zaposlenih na ZRSZ na podlagi delovnih ur. Vrednost načrtovane porabe znaša Leta 2008 je bilo število zaposlenih na ZRSZ 867. V istem času se je število registrirano brezposelnih povečalo iz na (podatki za junij), kar je logično pomenilo izjemen pritisk na svetovalne službe ZRSZ. V istem času se je opazno povečalo število registrirano brezposelnih oseb, starih do 30 let, in sicer iz v juniju 2008 na junija Dosegljivo na: 2 Vsi ukrepi v poglavjih 1 in 2 (z izjemo ukrepov: 'študentski s.p.','spodbujanje soc. podjetništva' ter 'spodbujanje razvoja coworkinga') so nastali v sodelovanju s ŠOS, Mreže MaMa, MSS ter Sindikatom Mladi plus v okviru kampanje Jamstvo za mlade. 12

14 Če pa pogledamo zadnje gospodarske napovedi UMAR-ja, vidimo, da se za 2014 predvideva povprečno število registrirano brezposelnih oseb 3. Z namenom ustreznega institucionalnega odziva na te negativne trende je potrebno okrepiti svetovalne službe, in sicer na način, da se oblikuje svetovalna mreža za mlade brezposelne v okviru Zavoda RS za zaposlovanje. Ta mreža bi bila sestavljena iz mladih oseb z ustreznimi kompetencami, katere bi bile izbrane preko potrebnih javnih razpisnih postopkov. Vsi svetovalci mladih bi se morali vključiti v poseben program dodatnega usposabljanja, katerega program se pripravi v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in socialnimi partnerji. Tako postavljena svetovalna mreža bi imela možnost večkanalnega poslovanja, torej tudi biti mobilna. Mreža bi tudi bila ustrezno umeščena v sistem VKO in tudi mrežo kariernih centrov. Temeljna cilja ukrepa sta dva. Prvič gre za že omenjeno institucionalno krepitev Zavoda RS za zaposlovanje. Drugič pa gre za kontekst te krepitve, ki bi se izvajal po osnovnih izvedbenih načelih Jamstev za mlade. Kajti točka 23 priporočila Sveta za implementacijo Jamstev za mlade jasno zapiše, da mora biti posebna pozornost podana vzdrževanju in okrepitvi pokritosti in učinkovitosti zavodov za zaposlovanje in aktivnih politik zaposlovanja kot so usposabljanja in sheme jamstev za mlade. Cilji in učinki: Glede učinkov predlaganega programa lahko pogledamo trenutne podobne programe: ZRSZ trenutno recimo izvaja projekt»do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«, ki je osredotočen na uvajanje individualnega in bolj osebnega pristopa do brezposelnih oseb ter zmanjšanjem razmerja med številom svetovalcev in številom brezposelnih oseb. Projekt je trajal od junija 2009, do konca marca 2013 in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje , in sicer v okviru 5. razvojne prioritete»institucionalna in administrativna usposobljenost«in 5.2 prednostne usmeritve»reforma institucij na trgu dela«. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS. Z aneksom št. 5 k pogodbi o sofinanciranju operacije z dne se je podaljšalo obdobje upravičenosti stroškov izvajanja operacije in sicer do Po besedah ZRSZ ta projekt predstavlja projekt dobre prakse, ker neposredno in inovativno vpliva na povečanje zaposljivosti ter socialne vključenosti. Gre za uvajanje sodobnega načina zaposlovanja, saj vsi svetovalci prihajajo iz vrst brezposelnih. Svoj osebni pristop nadgrajujejo z usposabljanjem preko mentorstva in specifičnimi izobraževanji (ZRSZ, 2013). V luči predloga je potrebno omeniti tudi program ISM - Informiranje in svetovanje za mlade na vzporedni poti, katerega usklajevanje je bilo zaupano Centru RS za poklicno izobraževanje, za izpeljavo dejavnosti v lokalnem okolju pa je bilo na javnem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport leta 2004 izbranih šest organizacij, in sicer: centri za informiranje in poklicno svetovanje Ljubljana, Maribor, Koper, Velenje in Kranj (vsi so organizacijske enote ZRSZ) ter zasebna organizacija Smeri z Raven na Koroškem. Delovanje mreže v letih je bilo umeščeno v Enotni programski dokument , dejavnost Razvijanje in širjenje mreže z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo podprtih lokalnih/regionalnih svetovalnih centrov in centrov za poklicno svetovanje ter točk za vseživljenjsko učenje in financirano iz sredstev ESS. Metoda svetovanja, ki se uporablja v mreži ISM, je celostno informiranje in svetovanje. Svetovanje po metodi ISM opravljajo usposobljene svetovalke, z univerzitetno izobrazbo, ki so opravile tudi 120-urno dodatno usposabljanje. 3 Poletna napoved gospodarskih gibanj, UMAR, Dosegljivo na: IBANJ_2013.pdf 13

15 Primarno ciljno skupino programa informiranje in svetovanje za mlade na vzporedni poti sestavljajo mladi, stari od 15 do 27 let, brez statusa, ki se po izpisu iz osnovnošolskega oz. srednješolskega izobraževanja ne odločijo za vključitev v druge oblike izobraževanja ali na trg delovne sile, ali mladi, ki so bili začasno sicer vključeni na trg delovne sile, torej prijavljeni na ZRSZ, vendar so se pozneje izpisali ali pa so bili izpisani, uradno zato, ker niso izpolnjevali svojih obveznosti. Sekundarna ciljna skupina pa so mladi, ki formalno še imajo status dijaka, vendar šole ne obiskujejo več 4. Kako je lahko učinkovita segmentacija ciljnih skupin in večkanalno poslovanje v programih dela z brezposelnimi, pa kaže tudi delo Info točke za tujce, ki preko izvajanja mobilnih infotočk za tujce neposredno dosega ciljno skupino migrantov. V Info točki za tujce so preko različnih kanalov (osebno, telefonsko, preko elektronske pošte, mobilno v samskih domovih) glede na letno poročilo ZRSZ iz 2012 nudili informacije migrantom in njihovim družinskim članom (ZRSZ, 2012) Odprava diskriminacije zaradi materinstva oz. starševstva ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja Usklajevanje zasebnega in družinskega ter poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti spolov v družbi, še posebej pri zaposlovanju in na trgu dela. Problem usklajevanja zasebnih in družinskih ter poklicnih obveznosti se kaže pri porabi in delitvi časa, upoštevanju zasebnih potreb v poklicni sferi in pri usklajevanju potreb zasebnega oziroma družinskega življenja s poklicnimi aktivnostmi žensk in moških. V Sloveniji kljub povečanju časa, ki ga moški namenjajo gospodinjskim opravilom in skrbi za družino, ženske namenijo tem opravilom skoraj dvakrat toliko časa kot moški. Da je skrb za otroka še vedno predvsem naloga žensk, odražajo tudi podatki o koriščenju dopusta za nego in varstvo otrok, o delu s krajšim delovnim časom do tretjega leta starosti otrok in odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana oziroma članice. Za zagotavljanje enakih možnosti spolov je temeljnega pomena ustvarjanje pogojev za lažje in kakovostnejše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti mater in očetov ter tistih, ki skrbijo za starejše in druge pomoči potrebne družinske članice in člane (Urad RS za enake možnosti). Predlagani kazalniki: Kazalnik 1: število obravnavanih kršitev zakonskih določil s področja nediskriminacije zaradi spola in/ali materinstva in starševstva Kazalnik 2: trend povečanja števila delodajalcev s pridobljenim certifikatom»družini prijazno podjetje«3 Boljši dostop do vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja spretnosti in kompetenc delovne sile ter povečevanja odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela Razvoj trajnostne družbe znanja temelji na vseživljenjskem učenju, ki omogoča prilagajanje visoki dinamiki ekonomskih in socialnih razmer, ter na krepitvi ključnih kompetenc, ki so splet znanj in veščin, na podlagi katerih ljudje uresničujejo svoje življenjske cilje, samostojno delujejo in bogatijo družbo kot aktivni in odgovorni državljani. Izobraževanje mladih v družbi znanja in za trajnostni razvoj naj bi bilo torej usmerjeno k spodbujanju vseživljenjskega učenja in pridobivanju ključnih kompetenc, čemur se mora izobraževalni sistem primerno prilagoditi. Formalno izobraževanje lahko v tem okviru mladim ponudi le del potrebnih znanj in spretnosti v omejenem časovnem obdobju, medtem ko neformalno izobraževanje zaradi svoje narave in načina delovanja izvajalcev ponuja kakovostne načine 4 Dosegljivo na: 5 Dosegljivo na: 14

16 pridobivanja preostalih ključnih kompetenc vse življenje. Med drugim je relevantno tudi za spreminjanje obstoječih privzgojenih vzorcev ravnanja v smeri trajnostnih praks. Za celovito izobraževanje mladih je tako prvenstvenega pomena prav povezovanje obeh stebrov izobraževanja. Njun komplementarni odnos lahko mladim lažje zagotovi uspešno osamosvajanje, večjo zaposljivost, osebnostni in poklicni razvoj ter višjo kakovost življenja. Nekateri inštrumenti, kot na primer sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, so sicer razviti in dobro delujejo, vendar je bil ta inštrument razvit predvsem za uporabo na trgu dela za odrasle, ki so že vključeni na trg dela. Poleg nacionalnih poklicnih kvalifikacij obstajajo tudi drugi pobude in inštrumenti, ki pa so bili razviti posebej za mlade, na primer Nefiks, Youthpass, Moje izkušnje in drugi. Pridobivanje neformalnih oblik znanja in izkušenj je v obdobju»masivizacije«terciarnega izobraževanja pomembno tudi z vidika konkurenčnih prednosti mladih na trgu delovne sile. Družba in gospodarstvo morata zato več pozornosti nameniti priznavanju neformalnih oblik znanj in izkušenj. V nasprotju s formalnim izobraževanjem, ki se konča s pridobitvijo formalno in javno veljavne izobrazbe oziroma poklicne kvalifikacije, je neformalno izobraževanje oziroma njegov končni rezultat definirano precej bolj ohlapno. Tu gre predvsem za pridobivanje veščin, poglabljanje znanja, pridobljenega s formalnim izobraževanjem, ki ima za namen povečanje kompetenc posameznika ter poteka na prostovoljnem temelju in zunaj formalnega izobraževalnega sistema. Zato neformalno izobraževanje opravlja pomembno komplementarno funkcijo formalnemu izobraževanju, saj ga dopolnjuje s širokim naborom znanja in veščin, ki je pomemben tako za osebnostni razvoj mladih kot tudi za njihovo uspešnost na samem trgu delovne sile (Boljka, 2011: 32). Koncept neformalnega izobraževanja je v slovenski družbi manj prepoznaven in posledično premalo cenjen. Udeležencem, zlasti mladim, ki so aktivni v organizacijah v mladinskem sektorju, to ne prinaša formalnih certifikatov oziroma višanja stopnje izobrazbe. Formalni certifikati pa so v slovenski družbi še posebno cenjeni. Vsaka vključenost v mladinsko delo sicer mladim ne omogoča nujno razvoja ključnih kompetenc, ki jih delodajalci iščejo in cenijo, vendar pa so organizacije v mladinskem sektorju lahko prostor, kjer mladi te kompetence razvijejo do stopnje, da so dovolj fleksibilne in prenosljive na vsa področja delovanja mladega človeka. Tiste obštudijske dejavnosti, ki jih organizirajo univerze in druge visokošolske institucije ali druge organizacije in jih visokošolske institucije prepoznajo kot relevantne za pridobivanje raznovrstnih kompetenc, lahko institucije zapišejo v prilogo k diplomi ter s tem omogočijo pregled vseh institucionalno podprtih aktivnosti posameznika v transparentni obliki. V prilogo k diplomi se vključijo tudi dosežki posameznikov na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, umetnostnih dosežkov, športa in ostalih relevantnih tekmovanjih ter drugi vrhunski dosežki. Visokošolske institucije pa v te namene ne bodo oblikovale novih storitvenih dejavnosti (NPVŠ, 2011). Nepriznavanje neformalnega izobraževanja s strani države, formalnih izobraževalnih institucij in delodajalcev med drugim povzroča tudi pomanjkanje financiranja izvajanja neformalnega izobraževanja. Organizacije, ki neformalno izobraževanje izvajajo, zlasti organizacije v mladinskem sektorju, so tako v veliki meri odvisne od financiranja iz naslova razpisov. Slednji so le redko usmerjeni k sofinanciranju redne dejavnosti organizacij in večinoma sofinancirajo posamezne projekte. Zaradi tega je izvajanje neformalnega izobraževanja v organizacijah pogosto odvisno od usmeritev in prioritet na eni strani države ter na drugi strani EU, kar zahteva prilagajanje vsebin neformalnega izobraževanja, organizacijam krati avtonomijo ter tako zmanjšuje kakovost neformalnega izobraževanja. Ustvarjanje kapacitet za kakovostno mladinsko delo lahko razdelimo na štiri področja, in sicer: zagotovitev formalizacije poklicnega profila mladinskega delavca, spodbujanje aktivnega državljanstva, 15