STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)"

Transcription

1 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012

2 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Mentor: profesor dr. Marjan Ravbar Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov Koper, 2012

3 ZAHVALA dr. Marjanu Ravbarju za vodenje, koristne nasvete in pozitiven odnos do mojega dela; Jolandi Švent, socialni delavki v Domu za starejše občane Novo mesto, za ves trud glede posredovanje podatkov in prijaznost; Danieli Zečević, socialni delavki v Obalnem domu upokojencev Koper, za vse posredovane podatke in koristne nasvete; prijateljem in sošolcem za spodbudo med pisanjem diplome in za nepozabno študijsko obdobje; Jerci, Maji, Jerneji, ker ste mi vedno stale ob strani, me spodbujale in mi vplivale pozitivno energijo; mami in očetu, za vso finančno podporo in spodbudo v času študija ter po njem in ker sta verjela vame vsa ta študijska leta; vsem ostalim, ki ste kakorkoli prispevali k nastanku in izboljšanju diplomskega dela. 3

4 STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) IZVLEČEK; V diplomskem delu raziskujemo geografske vidike problema ostarelosti prebivalstva v Sloveniji, saj se prebivalstvo v zadnjih letih pretirano stara. Staranje prebivalstva pomeni povečanje deleža prebivalstva nad določeno starostno mejo. To je običajno 65 let, ob hkratnem zmanjševanju števila otrok, mlajših od 15 let, in ob podaljševanju življenjske dobe prebivalcev. V zadnjih letih se je obravnavana tematika zelo pogosto začela pojavljati v širši javnosti in medijih. Osnovni razlog za takšen razvoj bi bile lahko ekonomske in družbene posledice, saj problem ogroža socialno državo, kar posledično vplivajo še na veliko drugih dogajanj, stvari, procesov. Eden od večjih problemov je tudi pomanjkanje potrebnih ustanov, centrov, domov za starejše, katerega glavna tema je to diplomsko delo. Celotno delo je interpretirano z vidika problematike staranja prebivalstva v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) na splošno, pomanjkanju potrebnih ustanov za starejše občane ter problematike lokacijske umestitve le-teh v prostor. V diplomskem delu bosta primerjani dve mestni občini, in sicer Mestna občina Koper (v nadaljevanju MOK) in Mestna občina Novo mesto (v nadaljevanju MONM) ter dve ustanovi v omenjenih občinah, Obalni dom upokojencev v Kopru ter Dom za starejše občane v Novem mestu. Na podlagi analiziranih vlog prosilcev, ki kažejo na preveliko povpraševanje in preskromno ponudbo, bomo poskušali prikazati možni lokacijski rešitvi za že omenjeni občini. KLJUČNE BESEDE: demografija, Slovenija, občine, ustanove, prebivalstvo. 4

5 AGING POPULATION AND GEOGRAPHICAL ASPECTS OF RETIREMENT HOMES (COMPARISON BETWEEN NOVO MESTO AND KOPER) ABSTRACT: This thesis investigates the geographical aspects of the problem of aging population in Slovenia, where the population in recent years is getting excessively older. Aging of population means an increase of percentage of population above certain age limit, usually 65 years, while simultaneously decreasing the number of children younger than 15 years, and at prolonging the lifespan of the inhabitants. The very topic over the last few years started to appear frequently in the wider public and the media. The basic reason for such development could be economic and social consequences, as the problem is endangering the welfare state. Such situations are consequently almost always influenced by a bunch of other events, matters, processes. One of the major problems is the lack of necessary institutions, centers, homes for the elderly, which is the main theme of the thesis. The entire project thus will be interpreted from point of view of the issue of aging of population in Slovenia in general and lack of the necessary institutions for the senior citizens and as well of the issue of their spatial placement into area. Compared will be two municipalities; Koper and Novo mesto and two institutions; coastal home of pensioners in Koper and Home for senior citizens in Novo mesto. Based on analyzed submitted applications, showing a too big enquires and modest offer, I will try to show the possible spatial solutions for the above mentioned municipalities. KEY WORDS: demography, Slovenia, municipalities, institutions, population 5

6 IZJAVA O AVTORSTVU Študentka, NINA RIFELJ, z vpisno številko , vpisana na študijski program GEOGRAFIJA KONTAKTNIH PROSTOROV, rojena v kraju NOVO MESTO, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: STARANJE PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) S svojim podpisom zagotavljam, da: - je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; - sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; - sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu; - se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del, kot mojih lastnih kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 UPB3); - se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na UP FHŠ; - je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je elektronska oblika posebej zahtevana). V Kopru, dne Podpis avtorice: 6

7 KAZALO 1 UVOD METODOLOŠKI NAČRT Struktura diplomskega dela Namen in cilji Delovne hipoteze Metode dela Terminologija DEMOGRAFSKI PROCES STARANJA PREBIVALSTVA Pregled razmer na področju staranja prebivalstva v Sloveniji Demografska analiza odstopanja prebivalcev Slovenije starejših od 65 let Analiza podatkov prebivalstva (primerjava mestnih občin Koper/Novo mesto) Analiza podobnosti in razlike med občinama DEMOGRAFSKA ANALIZA Mestna občina KOPER Mestna občina Novo mesto Podobnosti/razlike med občinama SPLOŠNI PREGLED JAVNIH ZAVODOV Število oskrbovancev oz. varovancev Starostna sestava oskrbovancev oz. varovancev Primerjava MOK - MONM PREDSTAVITEV USTANOV V MO KOPER IN NOVO MESTO Dom za starejše na Obali Obalni dom upokojencev Koper Dom upokojencev Izola Center za starejše občane Lucija

8 6.1.4 Dom Danica d.o.o. Gažon Dom za starejše v MO Novo mesto Dom starejših občanov Novo mesto Analiza podatkov starejšega prebivalstva po naseljih v občinah in primerjava s kapaciteto domov ter številom že zasedenih mest v domovih Analiza prosilcev obeh ustanov LOKACIJSKE MOŽNOSTI ZA NOVE INSTITUCIJE PO PLANU MOK IN MONM Mestna občina Koper MONM in načrti za prihodnost PREBIVALSTVO SLOVENIJE V PRIHODNOSTI SKLEP LITERATURA Internetni viri KAZALO GRAFOV KAZALO KART KAZALO SLIK KAZALO TABEL

9 1 UVOD Živimo v času, ki nam vedno znova prinaša nove družbene spremembe bodisi politične, gospodarske ali demografske. Razviti svet, kamor spadajo tudi evropske družbe, se spopadajo s pospešenim procesom staranja prebivalstva, spremembami in problematiko, ki jo le-ta prinaša. Vse to se je zgodilo zaradi dolgoletnega zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti oziroma daljšega trajanja življenja. Podaljšanje življenjske dobe je najbolj značilen demografski pojav sodobne družbe. Upadanje števila rojstev je pojav, ki je prisoten predvsem v razvitih državah, vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Razlog za to je vsekakor spremenjen način življenja. Nov način življenja zahteva vedno več denarja in prostega časa, kar je povzročilo istočasno vedno večje zaposlovanje žensk. Temu je sledilo odlaganje rojstev na kasnejše obdobje in tudi manjše število otrok v družini. Povečal se je pomen individualizma, racionalnega obnašanja in povečevanja osebnega standarda (Urbanc, 2003, str. 11). Znižanje umrljivosti in s tem podaljšanje življenjske dobe je še eden značilen demografski pojav sodobne družbe, ki vodi v staranje prebivalstva. Število umrlih se po svetu manjša, saj je v začetku 20. stoletja bilo v Evropi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 45 let, v RS 52 let, danes pa je to naraslo na 80 let oz. 77 let (Ilič et. al, 2007). Zaradi podaljšanja življenja, je posledično tudi več ostarelih ljudi. Različne stroke, kot so demografija, geografija in sociologija, opozarjajo na problem staranja prebivalstva že desetletja. Vse demografske študije kažejo na povečevanje življenjske dobe in s tem tudi na število starejših ljudi. Iz vidika prostorskega planiranja je pri demografskih vprašanjih potrebno upoštevati socialne in družbene vidike, ki vplivajo na razvoj v prostoru. Ti so zelo pomembni, ker z različnimi resornimi politikami lahko neposredno ali posredno vplivajo na rabo prostora in poselitev. V prostorskem planu demografija služi za 9

10 ugotovitev stanja in razvojnih teženj poselitve ter prebivalstvene sestave v nekem območju (Gosar, 1998, str. 12). Na podlagi podatkov iz leta 2009 je v MOK obsegalo število starostnikov, to je starejših od 65 let, 17 % prebivalstva, v MONM je ta stopnja bila 15 %, v RS pa je povprečje 15,75 %. Zaradi že naštetih razlogov, se potrebe po oskrbi starostnikov iz leta v leta večajo. Tako smo priča, da se ljudje na listo čakajočih za dom starostnikov prijavljajo že v letih, ko so mobilni, zdravi, saj vedo, da bodo morali na prosto posteljo v domu za starostnike čakati tudi po več let. V domovih za starejše tako prevladujejo starostniki stari okoli 80 let (60 %). Potrebe po domovih so danes velike in nujne, kar potrjujejo tudi podatki Skupnosti socialnih zavodov v letu Tako v MOK čaka na sprejem v dom za starostnike 261 oseb, v Obalno-kraško regijo 1166, v MONM 417, na Dolenjskem pa 842. Danes je dolžnost države in občin, da poskrbijo za starostnike. Časi se spreminjajo in žal imajo mladi vedno manj časa za pomoč starejšim, kot so ga imeli včasih. Veliko težje je danes posvečati svoj čas skrbi za starejše. Tako je kvaliteta življenja starostnika odvisna predvsem od tega, kaj mu nudi občina. V diplomskem delu se med drugim zastavlja in raziskuje najboljša lokacija nove ustanove za starejše in sicer ali jo umestit na podeželje ali v mesto. Ena ali druga možnost prikazujeta različne možnosti za starostnike. Predvidevamo, da je v samem mestu lokacija boljša že zaradi vseh ostalih storitev, zaradi katerih je obratovanje same ustanove lažje (uslužbenci, obiski,..). Podeželje pa je po drugi strani bolj zaželeno s strani samih ljudi, ki tam živijo in si ne želijo selitve iz svojega kraja. V obeh obravnavanih občinah, MOK in MONM, je sicer glede na število prebivalcev v občini največ starostnikov v samem mestu. Velik delež ostarelih pa je ostal tudi na obrobju obeh občin, torej na podeželju. Glede na želje ostarelih na podeželju bi bilo smiselno postaviti novo ustanovo prav tam, kar bi iz geografskega vidika pomenilo ohranitev le tega. Najbolj razumno bi bilo, da bi se nove kapacitete (ustanove), ki jih obe občini definitivno potrebujeta, postavile v kraje, kjer je starejših največ. 10

11 2 METODOLOŠKI NAČRT 2.1 Struktura diplomskega dela Diplomsko delo je razdeljeno na štiri sklope. Prvi sklop zajema splošen oris oziroma pregled nad celotnim problemom staranja prebivalstva v RS. Zaradi lažjega razumevanja obravnavane tematike so v njem zajeta teoretična izhodišča. V drugem delu so vključene vse demografske analize, in sicer analizi MOK in MNNM. Temu sledi opis ter pregled javnih zavodov v RS in predstavitev dveh instituciji, ki bosta v diplomskem delu primerjani: Dom za starejše občane Novo mesto in Obalni dom upokojencev v Kopru. Sem spadajo tudi analize stanja varovancev v instituciji in analiza vseh vlog prosilcev, ki bi želeli vstopiti v institucijo. Četrti del prikazuje možne lokacijske rešitve za novo nastali instituciji v Kopru in Novem mestu, čemur sledi še povzetek celotnega diplomskega dela. 2.2 Namen in cilji Namen diplomskega dela je bil spoznati demografske značilnosti prebivalstva v Mestni občini Koper (v nadaljevanju MOK) in Mestni občini Novo mesto (v nadaljevanju MONM). Z analizo demografskih podatkov in vpogledom v prostor po naseljih v posamezni občini, smo želeli ugotoviti problematiko staranja in pomanjkanja kapacitet v ustanovah, kjer se starostniki nahajajo. Predstaviti smo želeli vso ponudbo varstva starejših v omenjenih občinah in v kolikšni meri so te institucije zasedene oziroma prezasedene. Zanimale so nas možnosti novih lokacij za potrebne ustanove, za oskrbo tega prebivalstva glede na njihovo število v posameznih naseljih. Podani so predlogi za rešitev problema glede pomanjkanja kapacitet. Cilji: na podlagi statističnih podatkov proučiti demografsko stanje v občinah Koper in Novo mesto, 11

12 pregledati vse možne institucije za starejše v omenjenih občinah, izbrati dve od omenjenih institucij in ju primerjati med sabo, na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih s strani institucij, analizirati vse vloge prosilcev (osebe, ki so po 65. letu starosti potencialni kandidati za vstop v institucijo), analizirati zgoraj omenjene vloge ne le številčno, temveč tudi iz katerih naselij in krajev so t. i. prosilci, analizirati prostorsko problematiko v občinah, poiskati nove lokacije za zagotovitev pogojev bivanja starejših, na podlagi stalnega prebivališča prosilcev (vloga v institucionalno varstvo), rezultatov demografskih študij (struktura oseb 65+ po naseljih v posamezni občini) in predlaganih lokacijskih rešitev v občinah, poskušati najti najboljšo možno rešitev prostorske umestitve novih ustanov. 2.3 Delovne hipoteze Na začetku proučevanja zastavljenega problema so bile zastavljene tri delovne hipoteze. 1. V obeh občinah se pojavlja problem ostarelosti prebivalstva. 2. Starostniki so v obeh občinah številčnejši od ponudbe kapacitet v ustanovah, namenjenih za njihovo bivanje. 3. Potrebujejo se nove ustanove (kapacitete), in sicer v MOK bi/nastaja v naselju Olmo, v MONM pa v naselju Gaberje ali na Pogancih. 2.4 Metode dela Problematika staranja in skrbi za starejše prebivalstvo je zelo široka in zapletena. Za pridobitev informacij in podatkov, na podlagi katerih je diplomsko delo nastalo, so bile uporabljene naslednje metode: 12

13 Pregled ter analiza virov in literature, ki nam je omogočil seznanitev z obravnavanimi pojmi in problematiko starostnikov v dveh občinah ter z institucijami, ki v njih delujeta. Demografski podatki so bili vsi pridobljeni na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (popisi prebivalcev, razni demografski kazalci, starostni piramidi, ). Vir podatkov sta bili ustanovi sami, torej Dom za starejše občane Novo mesto in Obalni dom upokojencev v Kopru (podatki o trenutni nameščenosti oseb in o vseh vlogah, ki so jih oddali prosilci.). Podatki so bili izdani na dan , tako da smo jih lahko primerjali. Najpomembnejši parameter raziskovanja je kraj od koder prihajajo (kraj stalnega prebivališča) prosilci, saj smo na tak način ugotavljali, kje je najbolj potrebna in ugodna nova lokacijska rešitev za institucijo za starejše in kje že obstaja. Te podatke, o možnih lokacijah, smo dobili na občinah, na Uradih za okolje in prostor. Vse podatke smo analizirali in ugotovili, kje bi bila najboljša lokacija za tako imenovani nov zavod/ dom/ institucijo; Analiza in vrednotenje empiričnih podatkov, uporabljeni so bili različni računalniški programi in spletne aplikacije; Piso portal (MONM), Javni pregledovalnih prostorskih podatkov 3MAP/PROSTOR (MOK), KASPeR Kartografska aplikacija statističnih podatkov e-razsežnosti za grafične prikaze, Corel Draw za vpis imen naselij na karte Terminologija Starost in staranje Staranje je proces, ki spremlja posameznika vse življenje, starost pa je neko življenjsko obdobje v procesu in času staranja. Staranje je normalno biološko dogajanje, ki mu je podvrženo vsako živo bitje (Acetto, 1968). Do tridesetega leta so te spremembe označene kot razvoj in zorenje, po tej starosti pa prihaja do dodatnih sprememb, ki pomenijo počasno in normalno slabšanje vseh organskih sistemov. Starost je, podobno kot otroštvo in odraslost, fenomen generacijskih razlik. Starost ni le fiziološki proces, temveč je proces, odvisen od družbene skupnosti, družine, 13

14 človekovega duševnega zdravja, prehrane, okolja, v katerem živimo (Miloševič Arnold, 2003; Dragoš 2000). Oskrba starejših Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dolgotrajno oskrbo opredelila kot vrsto storitev za osebe, ki so skozi daljše časovno obdobje odvisne od pomoči drugih pri izvajanju temeljnih dnevnih opravil. Ta osnovna osebna oskrba se pogosto nudi v kombinaciji z osnovnimi zdravstvenimi storitvami (previjanje obvez, protibolečinska terapija, spremljanje zdravstvenega stanja, itd). Dolgotrajna oskrba pa vključuje tudi socialno oskrbo, pomoč v gospodinjstvu, nudenje transporta in druge oblike pomoči pri praktičnih opravilih, ki omogočajo osebi, da živi neodvisno življenje. Namen dolgotrajne oskrbe torej ni le preživetje osebe, ki potrebuje pomoč, pač pa zagotavljanje čim večje kakovosti njenega življenja z upoštevanjem njenih omejenih psihofizičnih sposobnosti (Organization for Economic.,2005; European commission, 2010). Prostorski vidik Prostorski vidik v geografiji želi spoznati na kakšen način so človekove dejavnosti razporejene in urejene na zemeljskem površju, kateri procesi so vodili k taki prostorski razporeditvi in tudi kako to vpliva na spreminjanje funkcije in podobe pokrajine (Černe, 1990). Prosilci Prosilci so osebe, ki so po 65. letu starosti potencialni kandidati za vstop v dom za starejše občane. Indeks staranja Indeks starosti (tudi indeks staranja) je razmerje med številom prebivalcev, starih 65 let ali več, in številom otrok, starih 0-14 let, pomnoženo s

15 3 DEMOGRAFSKI PROCES STARANJA PREBIVALSTVA 3.1 Pregled razmer na področju staranja prebivalstva v Sloveniji Demografski prehod se je v Sloveniji končal v obdobju med popisoma 1953 in 1961 (Malačič, 1984, str. 684). Zato lahko starostno strukturo našega prebivalstva po popisu 1953 vzamemo ne le kot tisto, ki kaže stanje ob koncu demografskega prehoda, ampak tudi kot stanje, ko je Slovenija zapustila fazo zrelega prebivalstva. Slednje je povsem razumljivo, saj je bilo obdobje , zaradi druge svetovne vojne krizno obdobje. V kasnejših letih je, vse do popisa leta 2002, sledilo intenzivno staranje prebivalstva RS. Indeks staranja se je v tem obdobju povečal z indeksom 364,8, delovni kontingent se je povečal za 5 odstotnih točk, odstotka starih in otrok pa sta se gibala izrazito v nasprotni smeri. Prvi se je praktično podvojil, drugi pa se je zmanjšal skoraj na polovico. Če obdobje zaokrožimo, lahko rečemo, da se je prebivalstvo Slovenije v obdobju 50 letih, ne le izrazito postaralo, ampak je v tem času prišlo tudi do izredno velikih sprememb v deležih posameznih kontingentov prebivalstva. Najbolj intenzivno pa je ravno spreminjanje razmerja med starimi in mladimi. Dosedanji demografski razvoj Slovenije zaznamujejo trije pomembni znaki, ki časovno sovpadajo s tremi obdobji, in sicer (Javornik 2006, 60).: s koncem 19. stoletja, ko se je začela zniževati rodnost; z začetkom osemdesetih let 20. stoletja, ko se je pričela zviševati povprečna starost žensk ob rojstvu otrok. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je presegalo 70 let in celotna rodnost se je znižala pod vrednost 2,1. Prebivalstvo se je začelo pospešeno starati; tretje obdobje pa je nastopilo z začetkom 21. stoletja, ko so se posledice opisanih sprememb pokazale v zniževanju števila tistih skupin prebivalstva, ki so bistvenega pomena za nadaljnji socialni in ekonomski razvoj RS. 15

16 Staranje prebivalstva je tako tudi v RS proces, ki se mu ni in ne bo mogoče izogniti. Z upadanjem števila oz. s preskromnim številom rojstev, z daljšanjem življenjske dobe in z upočasnjevanjem umrljivosti se spreminja starostna sestava prebivalstva: zmanjšuje se delež otrok (0 14 let), povečujeta pa se delež delovno sposobnega prebivalstva (15 64 let) in delež starejših (t. j. oseb, starih 65 ali več let). Delež otrok se je od leta 1981 do leta 2004 zmanjšal s 23 % na 14 %; delež delovno sposobnega prebivalstva (15 64 let) pa se je v istem obdobju povečal s 66 % na 69,5 %. Delež oseb, starih 65 ali več let ta je v začetku osemdesetih let 20. stoletja obsegal 10 % se od leta 1987 stalno povečuje, tako je v letu 2004 že presegel 15 % (Starejše prebivalstvo, publikacija SURS, oktober 2010). Na podlagi zbranih podatkov na statističnem uradu Republike Slovenije v letu 2010, podatki iz januarja 2010 bistveno ne odstopajo od podatkov iz decembra 2009, zato tudi niso posebej vključeni. Kot zanimivost naj navedemo, da se je indeks staranja januarja 2010 celo znižal za 0,3 indeksne točke in je znašal 117,7, kar pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, 117,7 prebivalcev, starejših od 65 let. Tabela 1: Starostni kontingenti (v %) in indeks staranja prebivalstva Slovenije v obdobju Starost Indeks Leto staranja ,6 68,5 10,9 53, ,3 70,0 14,7 96, ,8 70,4 14, ,5 70,4 15,2 104, ,2 70,3 15,5 108, ,0 70,2 15,8 112, ,9 69,9 16,1 116, ,8 69,9 16,2 117, ,9 69,5 16,5 118,0 Vir: Popisi prebivalstva od 1991 do 2010, SURS. 16

17 Iz tabele 1 je razvidno, kako se je od leta 1991 do 2002 povečal indeks staranja (število starih na 100 otrok) in kako je bilo leta 2003 prvič starejših ljudi (65+ let) več kot mladih (0-14 let). Posledice kritičnih demografskih sprememb na splošno, predvsem staranje prebivalstva, postajajo vse bolj očitne, saj vplivajo na vse družbene skupnosti. Kot pravi Malačič (2008, 795), lahko posledice sistematično razdelimo na demografske, ekonomske, socialne, psihološke, kulturne, institucionalne, politične in verjetno še kakšne. Najbolj obsežne in družbeno občutljive so, po njegovem, ekonomske in socialne posledice staranja.»aktualne socialno ekonomske posledice staranja prebivalstva se tičejo zaposlenosti in brezposelnosti, značilnosti upokojevanja oziroma prehoda iz aktivnosti v pokoj, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe starejšega prebivalstva«(malačič, 2008, 795). 3.2 Demografska analiza odstopanja prebivalcev Slovenije starejših od 65 let V tem poglavju diplomskega dela bi želeli predstaviti splošne demografske podatke za RS in sicer na dan Tabela 2 prikazuje število vseh Slovencev, ki so stari 65 let in več ter so s tem tudi potencialni kandidati za vstop, v tako imenovano, institucionalno varstvo. Poglavje se nadaljuje s pregledom demografskih podatkov po obravnavanih občinah Novo mesto in Koper, kjer želimo prikazati morebitna odstopanja podatkov pri občinah glede na podatke, zbrane za celotno RS. 17

18 Tabela 2: Prebivalstvo po nekaterih skupinah, spolu in starosti, Slovenija, 1. januar 2010 (podatki samo za prebivalstvo nad 65 let) STAROST (leta) PREBIVALSTVO Skupaj Moški Ženske SKUPAJ Vir: SURS, Tabela 2 prikazuje pregled slovenskega prebivalstva, starih nad 65 let. Iz nje se lahko razbere število potencialnih kandidatov, ki so 1. januarja 2010 dosegli starost, ki pogojuje vstop v institucijo oziroma po definiciji spadajo med starejše ali ostarelo prebivalstvo. Tabela opisuje tudi razmerje med spoloma in kaže na to, da je vsega skupaj prebivalcev, ki so stari 65 ali več let, od tega pa jih je kar 61 % ali žensk in 39 % ali moških. Razmerje med spoloma prikazuje tudi graf 1. 18

19 Graf 1: Prebivalstvo v Sloveniji nad 65 letu glede na spol Vir: SURS, Analiza podatkov prebivalstva (primerjava mestnih občin Koper/Novo mesto) Podatki v tabeli 3 so vzeti iz popisa prebivalstva , na Statističnem uradu RS. Tu želimo prikazati splošne demografske kazalce za obravnavani občini in jih med seboj primerjati. Tabela 3: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu MOK in MONM na dan 1. januar 2010 Občine Število prebivalcev Moški Ženske Skupaj Koper Novo mesto Vir: SURS, Iz tabele 3 je razvidno število prebivalcev, ki živijo v MOK in MONM. Koprska občina zajema prebivalcev, med tem ko v Novem mestu prebiva 19

20 ljudi, kar je občutno manj kot v Kopru. Iz tega lahko sklepamo, da je temu tako, ker so se manjši kraji na Dolenjskem, ki so prej spadali pod MONM, že odcepili in postali samostojne občine (npr. Občina Šmarjeta). Pod MOK pa tako spada veliko bližnjih krajev, ki gravitirajo v Koper, kar je razlog za tako veliko razliko v številu prebivalcev med omenjenima občinama. Večji delež prebivalstva v MOK pa pripisujem tudi večjemu priseljevanju v občino in višji stopnji natalitete oziroma rodnosti. Graf 2 prikazuje število prebivalcev v obeh občinah. Graf 2: Število prebivalcev v MO Koper in MO Novo mesto VIR: SURS, Tabela 4 : Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine Koper in Novo mesto na dan 1. januar skupaj Občina Starostne skupine (leta) Koper Novo mesto Vir: SURS,

21 Tabela 4 nam prikazuje prebivalstvo po starostnih skupinah, in sicer od 65. leta dalje, saj nas zanima starejša populacija, ki je potencialna za vstop v kakršnokoli institucionalno varstvo ali podobno ustanovo. Že prej smo ugotovili, da je se občini precej razlikujeta že po samem številu vseh prebivalcev. Iz tega lahko sklepamo, da bo koprska občina prevladovala v vseh kazalcih, ki jih primerjamo, ni pa nujno. Tabela 4 prikazuje starostne skupine v razponu štirih let, in sicer od 65 leta do 100. Ker je v Kopru toliko več prebivalcev kot v Novem mestu, je tudi odstotek ljudi, starejših od 65 let, zato še enkrat večji. Za nižje starostne skupine nismo ugotavljali razlik, saj le ljudje, starejši od 65 let, izpolnjujejo pogoje za vstop v, za to, primerno ustanovo. Rezultat je še lepše viden preko grafa 3, ki kaže na občutno prevlado koprske občine. To pa tudi pomeni, da ima MOK veliko večje gravitacijsko zaledje kot pa MONM. Pri obeh občinah je opaziti največji delež prebivalstva v starostni skupini let. Graf 3: Prikaz starostnih skupin v obeh izbranih občinah Vir: SURS,

22 Tabela 5: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, 1. januar 2010 moški Občina Starostne skupine (leta) Koper Novo mesto Vir: SURS, Tabela 6: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, 1. januar 2010 ženske Občina Starostne skupine (leta) Koper Novo mesto Vir: SURS, Tabeli 5 in 6 prikazujeta število moških in žensk v posamezni občini po starostnih skupinah. Iz tabel je razvidno, da je ženska populacija pri obeh občinah številčno močnejša, sploh v izbranih obdobjih po 69 letu. Skupno število vseh moških, starih 65 ali več let v MOK je 3.535, v MONM pa Žensk, starih 65 ali več, je MOK 5.240, v MONM pa Torej, v obeh občinah prevladuje ženska populacija, kot prikazuje graf 4. 22

23 Graf 4: Prikaz števila moških in žensk v MOK in MONM nad 69 let Vir: SURS, Tabela 7: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, povprečni starosti, indeksu staranja in spolu, občine, Slovenija, 1. januar 2010 skupaj Občina Izbrane starostne skupine (leta) Povpr starost Indeks staranja KOPER ,3 131,7 NOVO MESTO Vir: SURS, ,1 100,1 Povprečna starost v MOK znaša 42,3, v primerjalni občini MONM pa 40,1 let. Predvsem nas zanima indeks staranja, ki je kazalec razmerja med starim in mladim prebivalstvom. Zaradi podaljševanja življenjske dobe in vse manjše rodnosti je starega prebivalstva vedno več. Posledično temu se bodo posamezna območja razvijala na podlagi novih možnosti. V MOK znaša 131,7, v MONM pa 100,1. Podatek pove, koliko starejših prebivalcev živi v določeni občini na 100 mlajših 23

24 prebivalcev v isti občini, kot je prikazano v grafu 5. Indeks je veliko višji v MOK kot v NOMN, kar pomeni, da je v Kopru veliko več starega prebivalstva kot v Novem mestu. Graf 5: Indeks staranja in povprečna starost v izbranih mestnih občinah Koper in Novo mesto Vir: SURS, 2010 Tabela 8: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, povprečni starosti, indeksu staranja in spolu MO Koper in Novo mesto na dan 1. januar moški Občina Izbrane starostne skupine (leta) Povpr Indeks starost staranja KOPER ,8 102,6 NOVO MESTO Vir: SURS, ,3 78,0 24

25 Tabela 9: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, povprečni starosti, indeksu staranja in spolu MO Koper n Novo mesto na dan 1. januar ženske Občina Izbrane starostne skupine (leta) Povpr starost Indeks staranja KOPER ,9 162,8 NOVO MESTO Vir: SURS, ,8 123,7 Tabeli 8 in 9 kažeta na občutne razlike med spoloma, in sicer v obeh kazalcih (povprečna starost, indeks staranja) prevladujejo ženske. Rezultati so pričakovani, saj v RS živi več žensk kot moških, prav tako je njihova življenjska doba višja, kot pri moških. Ženske so v koprski občini povprečno stare približno 44 let, v novomeški pa 42 let, medtem ko so moški v Kopru povprečno stari skoraj 41 let, v Novem mestu pa 38. Glede na to, da je žensk v povprečju več in dosežejo višjo življenjsko dobo, je tudi indeks staranja, tako pričakovano, višji kot pri moških, tako v Kopru kot v Novem mestu. Kot že prej omenjeno indeks 120 pomeni, da na 100 mladih oseb (mlajših od 15 let) prebiva 120 starejših oseb (starejših od 64 let). 3.4 Analiza podobnosti in razlike med občinama Iz že omenjenih podatkov je razvidno, da je občina Koper, po deležu prebivalcev glede na RS, nekoliko večja od novomeške. Torej obsega 2,6 % celotne populacije RS, medtem ko je v občini Novo mesto 1,8 % celotnega prebivalstva. Iz tega izhaja dejstvo, da je MOK večja in po podatkih tudi gosteje naseljena, saj je tu povprečno število prebivalcev 169 na 1km 2, v MONM pa 154. Obe močno odstopata od slovenskega povprečja, ki znaša 101, vendar sta si po gostoti naseljenosti precej podobni. MOK, najmočnejša občina na Primorskem, igra vidno vlogo v slovenskem in obmejnem gospodarstvu. Upoštevajoč gospodarsko moč (Luka in terciarno gospodarstvo) in njeno zaledje, specifičnost ostalih regijskih občin, mednarodno gravitacijsko zaledja sosednje Italije in Hrvaške, predstavlja MOK zagotovo veliko 25

26 gravitacijsko zaledje. MONM je prav tako najmočnejša občina na Dolenjskem in predstavlja trgovsko, upravno, izobraževalno središče regije, ki je zelo pomembno tudi z vidika industrije (Krka, Revoz, Adria). Obe mestni občini spadata v centralna naselja državne ravni središča nacionalnega pomena. Le ta služijo oskrbi prebivalstva z družbeno in gospodarsko infrastrukturo, z javnimi in služnostnimi dejavnostmi ter ostalimi javnimi funkcijami na nacionalni ravni. Omogočajo vsestransko zadovoljevanje prebivalstva s specializiranimi dobrinami najvišjega pomena. So tudi sedeži možnih pokrajin in pomembnih gospodarskih (bančnih in zavarovalniških), visokošolskih in raziskovalnih organizacij, kakor tudi pomembnejših (pokrajinskih) kulturnih, socialnih, upravnih in sodstvenih dejavnosti. Imajo kvalitativno in kvantitativno raznovrstno ter specializirano ponudbo storitvenih in drugih dejavnosti. Zanje sta značilna tudi raznovrstnost delovnih mest in visoka diferenciacija gospodarskih področij oz. branž. Njihovo gravitacijsko zaledje obsega praviloma več kot prebivalcev. Središča nacionalnega pomena imajo še pomembno nalogo: zgraditi morajo omrežne partnerske odnose do središč nižje regionalne ravni in do svojega podeželja (z vzpostavljanjem t. i. urbanih mrež z bližnjimi regionalnimi, medobčinskimi in lokalnimi središči), kar bo zaradi geografske oblikovitosti, socialno-gospodarskih, prometno infrastrukturnih, kulturnih in političnih razlogov, povezanih z regionalno pripadnostjo ljudi, zelo zahtevno (Ravbar, 2001). 26

27 4 DEMOGRAFSKA ANALIZA 4.1 Mestna občina KOPER Staranje prebivalstva je torej značilnost celotne Slovenije, vendar ima Obalnokraška regija še bolj neugodno strukturo prebivalstva. Tabela 10 prikazuje število starejših oseb, starih 65 let in več let v občinah območne enote ZZZS Območne enote Koper na dan Tabela 10: Prikaz prebivalstva po kategorijah od 65 let naprej v MO Koper Občina Število prebivalcev Število starih 65 Število starih v % glede na Število starih v % in več let število glede na število preb. v občini preb. v občini Divača ,14 1,68 Hrpelje-Kozina ,72 1,52 Ilirska Bistrica ,29 1,60 Izola ,33 0,97 Komen ,42 1,30 Koper ,86 1,11 Piran ,08 1,13 Pivka ,51 1,67 Postojna ,45 1,19 Sežana ,37 1,27 Skupaj ,90 1,23 Vir: MOKP, Prikazani podatki v tabeli kažejo, da je med temi občinami največ starejših oseb v MOK, čeprav delež starejših oseb, glede na število vseh prebivalcev v posamezni občini, v omenjeni ni najvišji. 27

28 V MOK je bilo po popisu prebivalstva leta 1991 od prebivalcev, starih 65 let in več let oseb, kar pomeni 10,69 % vseh prebivalcev, ob popisu leta 2002 pa je bilo od prebivalcev, starih 65 let in več let že oseb, kar pomeni 15,51 % vseh prebivalcev. Na dan je bilo v MOK od prebivalcev, starih 65 let in več let oseb, kar pomeni 16,86 % vseh prebivalcev. Slika 1: Starostna Piramida MOK Vir: Občine v številkah, Za družbe s starejšim prebivalstvom, kakršno je tudi prebivalstvo MOK, je značilna oblika starostne piramide, ki spominja na žaro. Zaradi manjšega števila rojstev, podaljševanja življenjske dobe in posledično večanja deleža prebivalstva, postajajo vrhovi piramid vse bolj kopasti v višjih starostnih kategorijah. Spodnji deli, ki predstavljalo mlado prebivalstvo, pa se vse bolj ožijo. Zaradi manjšega števila rodnosti med 1. svetovno vojno in večje umrljivosti zaradi starosti opazimo ugreznino pri starosti 85. let in več. Ugreznina pri starosti let je posledica večje umrljivosti med 2. svetovno vojno. 28

29 Karta 1:Število prebivalcev MOK po naseljih, starejših od 65 let Vir: SURS, aplikacija KASPer, junij 2011 Podatki na zemljevidu 2011 Google, Tele Atlas Iz karte 1 lahko razberemo število starejših oseb (nad 65 let), ki bivajo po naseljih v MOK. Število starega prebivalstva je največje v mestu (v Kopru 4.449), kar je logično, saj je tudi število prebivalcev večje v mestu, kot na podeželju. Veliko starejših je tako tudi v naseljih Ankaran (477), Kampel, Sveti Anton, Hrvatini, Spodnje Škofije, Šmarje, Pobegi, Bertoki in Dekani. Karta 1 nam prikazuje, da imajo vasi pod kraškim robom največji delež starega prebivalstva (30-60 %). 29

30 Tabela 11 prikazuje rast števila starejših oseb, starih 65 in več let v MOK v obdobju od leta 1995 do 2006 ter primerjava z RS. Tabela 11: Prikaz rasti števila starejših nad 65 let v MO Koper MESTNA OBČINA KOPER REPUBLIKA SLOVENIJA Leto stanje na dan Štev. preb. Št. starih 65 let in več Št. starih v % glede na št. preb. v občini Št. starih v % glede na št. preb. v občini Št. starih 65 let in več Št. starih v % glede na št. preb. v RS ,04 0, , ,26 0, , ,65 1, , ,11 1, , ,66 1, , ,04 1, , ,36 0, , ,70 0, , ,93 0, , ,36 0, , ,68 1, , ,86 1, ,75 Vir: MOK, Iz prikazanih podatkov v tabeli 11 je razvidna rast števila starejših oseb v MOK, starih 65 let in več. V obdobju od leta 1995 do leta 2006 se je število starejših oseb povečalo iz 13,04 % na 16,86 %, kar pomeni povečanje 3,82 %. Prikazane številke tudi dokazujejo, da je bil odstotek starejših oseb, starih 65 let in več v MOK v obdobju od leta 1995 do leta 2006 višji kot v RS. V letih 1995 do 2006 se je v RS za 81 tisoč ljudi zmanjšala skupina prebivalcev starih od 0 do 14 let in za 69 tisoč zvišala skupina starih 65 let in več, kar pomeni, da je skupina od 0 do 14 let starih prebivalcev manjša od skupine starih 65 let in več. Razmerje med obema skupinama pa je že omenjeni indeks staranja. 30

31 Karta 2:Povprečna starost prebivalcev občine Koper po naseljih Vir: SURS, aplikacija KASPeR, junij Karta prikazuje povprečno starost v MOK, in sicer v primerjavi z RS, za katero velja podatek, da je povprečna starost 41,7 leta. V MOK prednjačijo naslednja naselja, in sicer Črnotiče in Podgorje (50,2 let), Trebeše, Pregara, Hrastovlje, Rakitovec, Kubed in Osp, kjer se povprečne starosti gibljejo od 44 do 48 let ter odstopajo od povprečja. Iz tega lahko sklepamo, da so ta naselja dokaj nizko številčno poseljena, starejši prebivalci pa dvigujejo povprečno starost. Koprska občina je tako pri tem kazalcu nad slovenskim povprečjem, saj spada med občine, ki imajo najvišjo vrednost v državi. 31

32 V MOK je prebivalcev starejših od 65 let, indeks staranja znaša 1,35 %, kar uvršča to občino na sam vrh Slovenije na 9. mesto (najvišji je Tolmin, kjer je indeks staranja 1,53 %, najnižji pa Domžale 0,76 %). Karta 3: Indeks staranja v občini Koper po naseljih Vir: SURS, aplikacija KASPeR, junij 2011 Čim nižji je indeks starosti, tem ugodnejša je sestava prebivalstva. Tako kot pri deležih starejšega prebivalstva, tudi tu zopet izstopajo naselja pod kraškim robom, ki imajo razmeroma majhen delež mladega in zelo velik delež starega prebivalstva. Sem spadajo še Koromači-Boškini, Zabavlje, Trebeše, Gradin, Črnotiče. 32

33 V tej regiji je pričakovati, glede na napovedi, nadaljnje upadanje števila prebivalstva, neugodna starostna struktura in staranje prebivalstva pa se bosta nadaljevala. Delež mladih do 15 leta bo v letu 2014 padel na 12,6 %, delež delovno sposobnega prebivalstva pa bo znašal 70,5 %, kar ne pomeni bistvenih sprememb glede na sedanje stanje, toda pričakovana dolžina življenja prebivalcev je prav v Obalno-kraški regiji najdaljša v RS, in znaša v povprečju 75,5 let. 4. Mestna občina Novo mesto Povzeto po Demografski študiji Novega mesta, ki jo je izdal Urbanistični inštitut RS leta Ob popisu prebivalstva leta 2002 je v MO Novo mesto živelo prebivalcev (moški , ženske ). Na kvadratni kilometer je tako živelo v povprečju 132 prebivalcev, kar bistveno presega slovensko povprečje (malo pod sto). Prebivalstvo je živelo v gospodinjstvih (povprečna velikost 2,9 prebivalca na gospodinjstvo nekoliko presega slovensko povprečje 2,8). Slika 2: Starostna piramida MONM 33

34 Vir: Občine v številkah, Starostna piramida nam najbolj nazorno pokaže kakšen je demografski potencial občine. Ozek spodnji del piramide MONM je posledica nižanja rodnosti od 80. let preteklega stoletja dalje. Že tukaj se opazi, in logično lahko predvideva, nadaljnji skromen demografski razvoj. Oblika piramide (žara) in tudi razlogi za tako obliko so enaki kot pri MOK. Karta 4: Povprečna starost prebivalcev MONM po naseljih Vir: SURS, aplikacija KASPeR, junij

35 Iz karte 4 lahko razberemo povprečno starost (je tehtana aritmetična sredina starosti določene skupine prebivalstva) po naseljih v MONM, ki znaša 40,8 let in je pod slovenskim povprečjem (41,7). Od naselij v omenjeni občini pa izstopajo Male brusnice (46,9), Češča vas (45,2), Trška gora, Šentjošt, Hrušica, Sela pri Ratežu. Število prebivalcev nekdanje»velike«občine Novo mesto je v obdobju rahlo naraščalo, nato je sledil padec do leta 1910, po letu 1931 pa zopet rahlo narasel. Na splošno se je mlado prebivalstvo stalno odseljevalo. Podatki popisa prebivalstva leta 1948 kažejo, da se je število prebivalcev v primerjavi z letom 1931 celo znižalo. Nato je število prebivalcev praktično stagniralo vse do leta To obdobje že močno zaznamuje sedanjo demografsko sliko MONM. Odseljevanje iz širše regije je bilo po drugi svetovni vojni zelo intenzivno. Sledilo je obdobje koncentracije na regionalni ravni. Novo mesto se je začelo razvijati kot pomembno regionalno središče. V prvi fazi je»praznilo«svoje demografsko zaledje, sledilo pa je priseljevanje iz drugih občin (nekdanjih Jugoslovanskih republik) in število prebivalcev je začelo hitreje naraščati predvsem na račun samega mesta. V letih od 1961 do leta 1991 je število prebivalcev občine naraslo od na Istočasno je število prebivalcev naselja Novo mesto naraslo od na Število prebivalcev občine se je povečalo za , vendar je od tega bilo povečanje kar za v naselju Novo mesto in le v ostalih delih mestne občine. Zaradi preteklega priseljevanja je, na primer, delež starejših prebivalcev območja Novo mesto bistveno višji (15 %) kot na območju na primer treh najmanjših območij; Otočec, Velike Brusnice, Šmarjeta, Šmarješke Toplice, kjer znaša le 12 %. 35

36 Karta 5: Indeks staranja po naseljih MO Novo mesto Vir: SURS, aplikacija KASPeR, junij 2011 Razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let), pomnoženo s 100, lahko razberemo iz karte 5. Indeks staranja za MONM znaša 106,7 in je pod slovenskim povprečjem (116,5). Močno nadpovprečjem sta naselji Male Brusnice (433,3) in Gorenji Suhadol (300); ostala naselja, ki izstopajo pa so še: Dolnje Karteljevo, Hrušica, Veliki Orehek, Gornja Težka voda, Šentjošt, Trška gora. V omenjenih naseljih so ostali predvsem ostareli prebivalci, ki predstavljajo večino glede na število vseh, ki tam še živijo. 36

37 MONM je ena redkih občin v RS, ki je nad demografskim pragom, torej število rojenih presega število umrlih. Pri projekcijah prebivalstva uporabljamo povprečne slovenske koeficiente rodnosti in umrljivosti (njihov izračun zahteva zelo veliko populacijo). Kaže pa, da je rodnost na območju MONM nekoliko nad slovenskim povprečjem, hkrati pa moramo upoštevati, da je število umrlih nižje, ker se je že davno mnogo prebivalcev odselilo in umirajo drugje. V obdobju je imela občina v povprečju tudi rahel pozitiven migracijski saldo tako da je število prebivalcev naraščalo povprečno letno za dobrih osemdesetih prebivalcev. (Demografska študija MONM, 2006) Karta 6: Prikaz starejših od 65 let po naseljih občine Novo mesto Vir: SURS, Aplikacija KASPer, (junij 2011) 37

38 Karta 6 prikazuje starejše prebivalstvo od 65 let v MONM. Razberemo lahko, da je največ starejših živi prav v Novem mestu in sicer ljudi (v Sloveniji ). Sledijo naselja kot so Gabrje s 100. prebivalci, Velike Brusnice (73), Smojenja vas (62), Stopiče (61), Prečna (59). Ta podatek nam pokaže, da največ ostarelih biva prav v Novem mestu in iz tega lahko sklepamo in predlagamo, da je Novo mesto tudi najbolj logična lokacija za novo institucijo, ki jo občina potrebuje. 4.3 Podobnosti/razlike med občinama Konec leta 2008 je imela MONM približno prebivalcev, kar jo je med slovenskimi občinami uvrščalo na 6. mesto, med tem ko je MOK štela prebivalcev in bila na na 4. mestu. Naravni prirast v MONM na prebivalcev je bil v letu 2008 pozitiven in je znašal 3,4 (v Sloveniji 1,7), v MOK pa je znašal 2,0. Med prebivalci novomeške občine je bilo število najstarejših - kar je značilnost le redkih slovenskih občin - enako številu najmlajših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 100 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Obratno je v koprski občini, in sicer je bilo število najstarejših, tako kot v večini slovenskih občin, večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 136 oseb, starih 65 let ali več. Za razliko od MONM pa v MOK razmerje pove, da je bila vrednost indeksa za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev obeh občin dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji (povzeto po Slovenske občine v številkah, 2008). Prav tako se občini razlikujeta v podatkih po spolu, razen v vrednosti indeksa staranja za ženske, ki je v vseh slovenskih občinah višji od indeksa staranja za moške. V MONM in prav tako v MOK, kot v večini slovenskih občin, je bilo med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot pa takih, ki so bile stare manj kot 15 let. Pri moških pa je v MONM slika ravno obratna, v MOK pa enaka. 38

39 Povprečna starost občanov v MONM je bila 39,9 leta in je nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta), med tem ko je v MOK povprečna starost višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije in znaša 42,3 leta (povzeto po Slovenske občine v številkah, 2008). Po številu prebivalcev je občina Koper večja od novomeške. Razmerje moških in žensk je v obeh občina približno enako. Razlikujeta se v številu ostarelih in sicer jih je v MONM 5.545, med tem ko v MOK 8.791, celotna Slovenija pa jih šteje 338,944 (SURS, Kasper). Pri ugotavljanju prebivalcev nad 65 let je v obeh občinah je ženska populacija močnejša. Primerjali smo tudi delež prebivalcev določene starostne skupine v posamezni občini. V MONM prevladujejo mlajši (0-14 let) in sicer 15,5 znaša delež (za Slovenijo 14,2), v MOK pa je ta delež malce nižji, in sicer 13. Starostna skupina prebivalcev od let je v obeh občinah približno enaka (NM 69,2; KP 70,3) in ne odstopa od slovenskega povprečja (69,3) (SURS, Kasper). 39

40 5 SPLOŠNI PREGLED JAVNIH ZAVODOV Že uvodoma smo ugotovili, da je staranje naraven proces, ki je značilen za vse družbe. V prejšnjih obdobjih je bilo starih ljudi sorazmerno malo, saj so zaradi bolezni in lakote umirali mlajši. Življenjska doba se je podaljšala predvsem na račun boljše ravni zdravstva in višje ekonomske ravni. Spremenjena struktura prebivalstva je tako zahtevala drugačen odnos do starejših. Trenutno se nahajamo v obdobju, ko starejši postajajo najmočnejša starostna skupina. Po letu 1991 je v Sloveniji začelo naraščati število neprofitnih organizacij, ki skrbijo tudi za starostnike. Eden od teh so domovi za upokojence, ki je tudi predmet diplomskega dela. Ustanovitev in delovanje domov je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V letu 2008 je v domovih za starejše, posebnih socialnovarstvenih zavodih in varstveno-delovnih centrih bivalo skupno oskrbovancev oz. varovancev, od tega je bilo slabih 70 % žensk (SURS, Starejše prebivalstvo) Število oskrbovancev oz. varovancev V letu 2008 se je število oskrbovancev v domovih za starejše v primerjavi z letom 2007 povečalo za skoraj desetino. V posebnih socialnovarstvenih zavodih je v letu 2008 bivalo oskrbovancev ali za dobra 2 % manj kot leto poprej. Tudi sicer se število oskrbovancev v omenjenih zavodih znižuje. Med temi oskrbovanci je bilo žensk približno za polovico. V varstveno-delovnih centrih pa je v letu 2008 bivalo varovancev, to je za dobrih 15 % več kot leto poprej. Delež žensk je znašal dobri dve petini (Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi). 40

41 5.2 Starostna sestava oskrbovancev oz. varovancev V domovih za starejše so leta 2008 prevladovale osebe v starosti 80 let ali več, in sicer bilo jih je dobrih 60 %; delež teh oseb se je glede na leto 2007 še povečal. V letu 2008 je bilo med oskrbovanci v posebnih socialno-varstvenih zavodih največ oseb v starostnem razredu let (25,1 %), sledile so osebe, stare 80 let in več (15,8 %), in osebe v starostnem razredu let (15,7 %). Večina varovancev v varstveno-delovnih centrih je bila v letu 2008 stara do 45 let (81,7 %), najštevilčnejša med temi je bila starostna skupina let (41,7 %). V nadaljevanju so le ti podatki prikazani v tabeli in grafih. Tabela 12: Oskrbovanci oz. varovanci v javnih socialnovarstvenih zavodih po spolu, Slovenija, skupaj ženske moški skupaj ženske moški skupaj ženske moški Domovi za starejše Posebni socialnovarstveni zavodi Varstveno-delovni centri Vir: Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi ( ). 41

42 Graf 6: Varovanci v varstveno-delovnih centrih po starostnih skupinah, Slovenija, 2008 Vir: Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi ( ). Graf 7: Oskrbovanci v posebnih socialnovarstvenih zavodih po starostnih skupinah, Slovenija, 2008 Vir: Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi ( ). 42

43 Graf 8: Oskrbovanci v domovih za starejše po starostnih skupinah, Slovenija, 2008 Vir: Statistični urad RS, Javni socialnovarstveni zavodi ( ). 43

44 5.3 Primerjava MOK - MONM Karta 7: Domovi za ostarele ( ) Vir: SURS, Tematska kartografija, podatki na dan Karta 7 prikazuje prisotnost Domov za starejše v MONM (na karti označena s številko 085) in bližnji okolici. Iz nje je razvidno, da bližnje občine nimajo potrebnih ustanov za starejše, iz česar je možno sklepati, zakaj je v Domu starejših občanov Novo mesto tako veliko povpraševanje po nastanitvi. Vsa ta območja verjetno gravitirajo v največjo občino v njihovi okolici, ki jim nudi kakovostne socialne storitve v tem smislu. Primorska regija pa ima za razliko od Dolenjske, Domove za starejše prav v vsaki občini, kar nam kaže karta 8. Ker je MOK (na karti 050) po številu prebivalstva za tretjino večja od novomeške in ima kar 17 % starega prebivalstva, je tudi v MOK povpraševanje po nastanitvi v ustanovah veliko. 44

45 Karta 8:Domovi za ostarele ( ) Vir: SURS, Tematska kartografija, podatki na dan Karta 9: Oskrbovanci in oskrbovanke v domovih za ostarele, občine, Slovenija Vir: SURS, Tematska kartografija, podatki na dan Pri karti 9 primerjamo razlike med vsemi oskrbovanci v MONM in MOK in trdimo, da je Dom za starejše v Novem mestu številčnejše zaseden kot pa Obalni dom upokojencev v Kopru. 45

46 Karta 10: Ležišča v domovih za ostarele v MONM in MOK, Vir: SURS, Tematska kartografija, podatki na dan Na karti 10 prikazujemo število ležišč v domovih za ostarele na 1000 prebivalcev, starih 65 let in več v MONM in MOK. Menimo, da je v MONM tako od ležišč na 1000 prebivalcev, med tem, ko jih je v MOK manj kot 49. Iz demografskih kazalcev lahko sklepamo, da je temu tako zaradi večjega števila ostarelih v MOK in približno enakih sposobnosti občine v smislu nudenja kapacitet za le-te, v primerjavi z MONM. 46

47 6 PREDSTAVITEV USTANOV V MO KOPER IN NOVO MESTO 6.1 Dom za starejše na Obali Obalni dom upokojencev Koper Obalni dom upokojencev je bil zgrajen leta Njegova lokacija je prostorsko zelo ugodna, saj omogoča dobro povezavo s samim mestom Koper ter ostalo obalo. Njegova kapaciteta je 206 postelj. Čakalna doba za sprejem v dom znaša pet let in več. Čakalna lista je zasičena s prošnjami prosilcev. Prednost pri sprejemu imajo prebivalci MOK ter tisti, katerih otroci ne živijo na njenem območju. Dom ima svoj vrt in sprehajalne poti (Valenčič, 2007). Sliki 3 in 4 prikazujeta nameščenost Doma upokojencev v okolje. Slika 3: Obalni dom upokojencev v Kopru Vir: 47

48 Slika 4: Obalni dom upokojencev Koper Koper Podatki : Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Datum izrisa: Lastniške in avtorske pravice pridržane. Razmnoževanje ni dovoljeno. Izris :Mestna občina Vir: spletna aplikacija MOK 3MAP/PROSTOR Avtor: Nina Rifelj,

49 V Obalnem domu upokojencev v Kopru je 174 starostnikov iz MOK, ostali pa prihajajo iz drugih občin. Prostori so majhni, neprimerni za bivanje takšnega števila ljudi. V grafu 9 je prikazano iz katerih vasi v MOK prihajajo zavarovanci. MOK ima sicer 67 vasi, vendar so v Obalnem domu upokojencev trenutno nastanjeni varovanci le iz teh območji, ki so prikazani v omenjenem grafu (podatki na dan , vir Obalni dom za upokojence Koper). Graf 9: Prikaz naselij v MO Koper, od kjer prihajajo zavarovanci v Obalnem domu upokojencev Koper Vir: SURS, Kot je razvidno iz grafa 9, je bilo konec leta 2009 v Obalnem domu upokojencev v Kopru največ oseb iz Kopra (120), kar je več kot polovico celotne zasedenosti (205) oziroma 59,1 %. Visok delež starejših prebivalcev prihajajo še iz naslednjih krajev: Ankarana 344 ali 4,6 %, Bertokov 157 ali 2,1 %, Dekanov 210 ali 2,8 %, Hrvatinov 165 ali 2,2 %, Pobegov (1,7 %), Prad (1,6 %), Spodnjih Škofij 226 ali 3 % 49

50 in Svetega Antona (2,2 %), v katerem je leta 2002 živelo 160 starejših prebivalcev. Kapaciteto doma so v istem obdobju zasedali tudi občani drugih občin, in sicer 8 jih je bilo iz Izole, kar predstavlja slabe 4 odstotke celotne kapacitete in občani iz Pirana, ki so prav tako kot izolski občani od povprečja številčnejše izstopali (11 oseb ali 5,4 %). Nekoliko večji odstotek predstavljajo tudi stanovalci iz Hrvatinov, in sicer 3,9 %. Tabela 13 prikazuje še stanovalce v Domu upokojencev, ki prihajajo iz drugih občin Slovenije. Iz tega lahko sklepamo, da je povpraševanje po mestih za oskrbo starejših v institucijah ogromno ali da imajo osebe, ki povprašujejo po lokaciji daleč stran od stalnega prebivališča, v domu znance, sorodnike. Tabela 13: Pregled oseb po ostalih domovih OSTALE OBČINE Število oseb v domu Beltinci 1 Ilirska Bistrica 1 Izola 8 Kočevje 1 Kozina 1 Litija 1 Ljubljana 4 Piran 11 Sežana 1 VSI SKUPAJ 205 Vir: SURS, Dom upokojencev Izola Dom je bil ustanovljen leta Starostniki iz MOK se za bivanje v Domu upokojencev Izola odločijo, zaradi dolge čakalne liste v Obalnem dom upokojencev Koper (ODU), dobre lokacije in mnogih aktivnosti, ki se izvajajo v Domu upokojencev v Izoli (DU Izola, 2010). Glede na ostala dva domova v Slovenski Istri ima Dom upokojencev Izola visok delež starostnikov iz MOK s podeželskega okolja. 50

51 6.1.3 Center za starejše občane Lucija Center za starejše občane Lucija (slika 5) je zasebna družba s koncesijo za izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših oseb. Lastnika sta Plan Invest d. o. o. Portorož (51 %) ter Občina Piran (49 %). Družba je bila ustanovljena leta 2006 in je, takoj po ustanovitvi ter pridobitvi koncesije, začela s pridobivanjem ustrezne dokumentacije za izgradnjo doma za starejše. 1. decembra 2008 je Center začel z izvajanjem svoje dejavnosti (Center za starejše občane Lucija, 2010). Zelo visok delež je oskrbovancev iz MOK, ki prihajajo iz mestnega okolja (85 %). Slika 5: Center za starejše občane Lucija Vir: Dom Danica d.o.o. Gažon Dom Danica d. o. o. v Gažonu izvaja institucionalno varstvo starejših oseb kot zasebni dom. Od leta 2004 je registriran kot zasebni dom in ima dovoljenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Starostnikom nudi prehodno obliko nastanitve, ko le-ti čakajo na nastanitev v druge domove za upokojence. Prednost doma je v majhnem številu oskrbovancev, saj je tako mogoča individualna obravnava vsakega posameznika in hitro prepoznavanje zdravstvenih sprememb (Dom Danica, 2010). 51

52 6. 2 Dom za starejše v MO Novo mesto Za razliko od Obale, kjer so trije domovi za starejše, je v MONM na razpolago trenutno le eden, eden je še v zasebni lasti v Šmarjeških Toplicah Dom starejših občanov Novo mesto Dom starejših občanov Novo mesto je bil zgrajen konec let 1979, vanj so se istega leta vselili tudi že prvi stanovalci. Kasneje je bil tudi dograjen in obnovljen, tako, da danes nudi dom 360 stanovalcem, za katere skrbi skoraj 200 zaposlenih. Slika 6: Dom starejših občanov Novo mesto Vir: Iz prostorskega vidika, Dom leži v urejenem okolju, na zelo dobro dostopnem mestu, blizu centru mesta. Prav zaradi tega, stanovalce redno obiskujejo številni mlajši in starejši prostovoljci, ki na svoj način pomagajo in prispevajo k kvalitetnejšemu življenju v domu. Nudijo tudi socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu za upravičence iz občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk. 52

53 Slika 7: Dom starejših občanov Novo mesto Vir: Spletna aplikacija MONM PISO,

54 Graf 10 nam prikazuje od kje prihajajo stanovalci v Domu starejših občanov v Novem mestu. Ker nismo imeli podatkov iz določenih krajev, oziroma je ta številka 0, smo jih izpustili iz prikaza. Največ stanovalcev prihaja iz MONM, teh je 65 %, ostalih 35 % pa je razdeljeno po vseh ostalih vaseh, kar je razvidno iz grafa 10. Graf 10: Prikaz oseb, ki stanujejo v Dom za starejših Novo mesto iz posameznih naselij Vir: Dom starejših občanov Novo mesto, stanje na dan

55 Tabela 14: Pregled oseb po domovih OSTALE OBČINE Število oseb v domu Brežice 3 Črnomelj 4 Dolenjske Toplice 16 Grosuplje 2 Kočevje 1 Krško 3 Ljubljana 10 Loški potok 2 Metlika 1 Mirna peč 13 Radeče 1 Ribnica 1 Semič 2 Sevnica 1 Straža 22 Šentjernej 17 Šentrupert 1 Škocjan 17 Šmarješke Toplice 11 Šmartno pri Litji 1 Trebnje 1 Žužemberk 16 VSI SKUPAJ 146 Vir: Dom starejših občanov Novo mesto, stanje na dan Celotna kapaciteta institucije Doma starejših občanov Novo mesto je 360. V njem so v večini nastanjeni prebivalci iz samega centra Novega mesta, teh je 136 ali 48,96 %. Povišani deleži nastanjenih v omenjenem domu so opazni še pri naslednjih naseljih: Straža 22 ali 6,2 %, iz Škocjana in Šentjerneja je bilo konec leta 2009 v 55

56 domu 17 oseb oz. 4,7 %, iz Dolenjskih Toplic in Žužemberka pa jih je bilo 16 ali 4,4 %. Nekoliko izstopa naselje Mirna peč s 13-timi osebami, katerih delež znaša 3,6 %. Od vseh 70-tih naselij MONM, po podatkih popisa prebivalstva SURS-a za leto 2002, prevladujejo naslednja naselja, kjer so prebivalci starejši od 65 let, in sicer: Gabrje z 80-timi osebami ali 1,5 4% celotnega številčnega starejšega prebivalstva v MONM. Novomeščanov je 2.944, kar znaša 56,8 % od vseh tih oseb. Povečane deleže je mogoče še opaziti v naseljih Uršna sela (77 ali 1,5 %), Otočec (53), Prečna (47), Velike Brusnice (48), Dolž (38), Črmošnjice pri Stopičah (35) in Birčna vas (33). 6.3 Analiza podatkov starejšega prebivalstva po naseljih v občinah in primerjava s kapaciteto domov ter številom že zasedenih mest v domovih V tem poglavju bomo skušali interpretirati število prebivalcev, ki so starejši od 65 leta, in sicer koliko jih živi v občini oziroma podrobneje v katerem kraju/naselju. Hkrati pa bodo ti podatki primerjani s podatki, ki smo jih pridobili v Domu starejših občanov Novo mesto in Obalnem domu upokojencev v Kopru. To so podatki, ki zajemajo vse prebivalce v omenjenih ustanovah, ki trenutno prebivajo tam, primerjani pa bodo s kraji njihovega stalnega prebivališča (kraja) v občini (ti podatki so bili pridobljeni v obeh domovih na dan ). Podatke, ki kažejo koliko starejših prebivalcev (65 let in več) živi po naseljih v občini smo pridobili na uradni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Tabela 15: Predstavitev domov upokojencev v Novem mestu in Kopru KAZALCI INSTITUCIJI Dom starejših občanov NM Obalni dom upokojencev KP Tip institucije javni, socialno varstveni zavod javni, socialno varstveni zavod Leto izgradnje Lokacija doma obrobje mesta, naselje Šmihel obrobje mesta, naselje Markovec Kapaciteta ljudi

57 Število zaposlenih več kot Osnovna dejavnost bivanje v eno, dvoposteljnih in več posteljnih sobah bivanje v eno, dvoposteljnih in več posteljnih sobah Oddelki stanovanjski, negovalni stanovanjski, negovalni Vir: Spletni strani obeh institucij 6.4 Analiza prosilcev obeh ustanov Po statističnih podatkih iz leta 2010 živi v Kopru ljudi starih nad 65 let. Kapaciteta Obalnega doma upokojencev v Kopru obsega nastanitev 205-tih oseb. V letu 2009 je bilo oddanih 126 prošenj. Tabela 16. prikazuje analizo prosilcev oddanih prošenj za sprejem v Obalni dom upokojencev v Kopru. Tabela 16: Število prošenj v Obalnem domu upokojencev v Kopru Število prošenj Delež v % MO Koper Obala Primorska 5 4 Ostali iz Slovenije S k u p a j Vir: Obalni dom upokojencev, V Obalni dom upokojencev prihaja največ prošenj iz MOK, saj le-ti imajo tudi prednost za nastanitev vanj. Na drugem metu so prosilci iz drugih mest po Sloveniji. To lahko utemeljimo s tem, da si veliko ljudi želi živeti zraven morja, kjer je ugodna klima in topli dolgi dnevi veliko dni v letu. V grafu 11 so prikazani še odstotki prosilcev za Obalni dom upokojencev v Kopru iz RS. 57

58 Graf 11: Prikaz deležev sprejetih prošenj za Obalni dom upokojencev Vir: Obalni dom upokojencev, V MONM je, po statističnih podatkih za leto 2010, bilo ostarelih prebivalcev Na dan, , je bilo 807 prosilcev za Dom starejših občanov, tabela 17 pa prikazuje pregled oddanih prošenj v letu Tabela 17: Pregled števila prošenj za Dom starejših občanov Novo mesto Število prošenj Delež v % MO Novo mesto Jugovzhodna Slovenija (brez Novega mesta) Ostali iz Slovenije S k u p a j Vir: Dom starejših občanov, Kot je razvidno iz tabele 17 je največ prošenj prihajalo iz jugovzhodnega dela Slovenije, kjer leži tudi Novo mesto. Število prošenj iz tega dela Slovenije znaša 75 %, ostalih 25 % pa so iz drugih krajev RS. Toliko večje število sprejetih prošenj v 58

59 primerjavi s Koprom, lahko utemeljimo s tem, da je v Novem mestu to edina javna institucija in pokriva skoraj celotno regijo. V grafu 12 so še prikazani odstotki prošenj za vstop v Dom starejših občanov Novo mesto. Graf 12: Prikaz prošenj za vstop v Dom starejših občanov Novo mesto po deležih Vir: Dom starejših občanov,

60 7 LOKACIJSKE MOŽNOSTI ZA NOVE INSTITUCIJE PO PLANU MOK IN MONM 7.1 Mestna občina Koper Domove za ostarele je mogoče graditi na vseh stavbnih zemljiščih, ki so opredeljena z namensko rabo za centralne dejavnosti ali za stanovanja. Kot določa občinski plan in Družbeni plan občine Koper ter Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana MOK, je na območjih z namensko rabo za centralne dejavnosti in na območjih za stanovanja, dopustno locirati naslednje dejavnosti in objekte, ki so navedeni v nadaljevanju (Deranja D., MOK): Območja za stanovanja Območja za stanovanja so prednostno namenjena gradnji stanovanj za stalno bivanje ter spremljajočim dejavnostim, kot so: trgovina osnovne oskrbe, vrtec, otroško igrišče, večnamensko igrišče, prostori krajevne skupnosti, prostori društev, domovi za ostarele občane, sekundarna (počitniška) stanovanja, osebne obrtne storitve; možne so tudi vse dopolnilne dejavnosti, ki so sprejemljive za stanovanjsko okolje: samopostrežne in specializirane trgovine, šole, športna igrišča, poslovni prostori (banka, pošta, predstavništva, biroji itd.), nemoteče servisne dejavnosti itd (Deranja D., MOK) Območja za centralne dejavnosti Območje za centralne dejavnosti so prednostno namenjena razvoju oskrbnih in storitvenih (terciarnih in kvartarnih) dejavnosti, kakor tudi v mešani rabi (mestno središče). V območja centralnih dejavnosti sodijo trgovina s priročnimi skladišči, hoteli, turistična naselja in druga gostinsko-turistična dejavnost, storitve na področju prometa in zvez, osebne storitvene dejavnosti, storitve gospodinjstvom, posamezne 60

61 proizvodno-servisne dejavnosti (ki niso moteče za bivalno okolje), izobraževalne, zdravstvene in socialne ustanove, športno-rekreacijski objekti in urejanja igrišča, nastavitveni centri, domovi za ostarele, šolski nastanitveni centri in podobno, kulturne ustanove, poslovne storitve, predstavništva, javna uprava, finančne, zavarovalniške in druge storitve, itd. Trenutno je v MOK aktiven en dom za ostarele (Markovec) in en koncesionar z dovoljenjem za delo za varstvo starejših v oskrbnem domu (Dom Danica d. o. o., Gažon). Julija, 2010 je bil sprejet nov prostorski izvedbeni akt (občinski podrobni prostorski načrt), ki predvideva gradnjo doma za starejše občane na lokaciji v Olmu (med sedanjim vrtcem in Ulico generala Levičnika). Koncesijo za ta dom ima/bo imel Dom upokojencev Ptuj. Pobuda je bila dana tudi za pripravo prostorskega akta za ureditev doma za starejše občane v Šmarjah (vendar je potem investitor izgubil zanimanje in je bil predlog opuščen), obstaja pa tudi pobuda za pripravo prostorskega akta za ureditev neke vrste naselja za starejše občane na Šantomi nad Bertoki, vendar zaenkrat ostaja le pri tem. Zanimalo nas je, ali investitorji tudi vložijo pobudo za določitev območij stavbnih zemljišč za izgradnjo doma starejših. Ugotovili smo, da tega ne počno, ker je to že določeno z občinskim planom vlagajo pa pobude za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (občinskih podrobnih prostorskih načrtov), s katerimi se predvidi ureditve. To je nato podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo (Deranja D., MOK). Slika 8 prikazuje predvideno lokacijo novega Doma starejših občanov v naselju Olmo v Kopru. 61

62 Slika 8: Predvidena lokacija novega Doma starejših občanov Olmo Vir: MOKP, 2010 Februarja 2011 se je v naselju Olmo v Kopru začela gradnja novega doma upokojencev, ki ga je na zemlji MOK začel graditi ptujski dom upokojencev. Nova ustanova naj bi zadostila vsem sodobnim standardom oskrbe starejših, v njem naj bi bilo prostora za 150 varovancev, ki potrebujejo dnevno oskrbo, za 25 varovancev pa naj bi organizirali dnevno varstvo. Dom naj bi bil končan konec leta Sedanji dom na Markovcu ima kapacitete 205 oseb. Potrebe po nastanitvi v domu so se v zadnjem času močno povečale. Spremenila se je tudi struktura oskrbovancev, predvsem v smislu najzahtevnejše nege, kar je tudi povečalo stroške doma. V koprski občini je delež starostnikov 17 odstotkov glede na slovensko povprečje. Zaradi velikih potreb po oskrbi starostnikov, se je MOK odločila nov projekt, in sicer gradnjo 30 oskrbovanih stanovanj. Namenjena bodo starejšim občanom, ki ne morejo več samostojno živeti. Stanovanjski sklad MOK jih bo gradil v soinvestitorstvu z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prednost pri dodelitvi stanovanj pa bo oblikovana kot neprofitna najemnina. 62

63 Slika 9: Bodoči dom upokojencev v Olmu Vir: Timotej Pirjevec, Mestna občina Koper Slika 10: Bodoči dom upokojencev v Olmu Vir: Timotej Pirjevec, Mestna občina Koper

64 7.2 MONM in načrti za prihodnost Gravitacijsko območje Novega mesta je zaključeno regionalno območje, v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje urbanih naselij. V omrežju urbanih naselij so razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne, zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport, oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. V omrežju urbanih naselij se razmešča družbene in storitvene dejavnosti ter druge funkcije javnega značaja glede na pogostost njihove rabe in racionalnost njihovega delovanja ter glede na število in strukturo prebivalcev, drugih družbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnih in okoljskih pogojev (Odlok Občinskega prostorskega načrta MO Novo mesto). Po informacijah, ki smo jih prejeli iz MONM, je bila, za gradnjo novega objekta (dom za starejše občane) na novi lokaciji v letu 2010, podana le ena pobuda, in sicer na parcelah, ki spadajo v naselje Gabrje. To je bila individualna pobuda. Obravnavano območje spada v Novomeško pokrajino, ki je središčna Dolenjska pokrajina z naselji na levem in desnem bregu reke Krke. Eden od njenih delov je tudi osrednji del novomeške kotline z Novim mestom, ki je najbolj gosto poseljen del Novomeške pokrajine. Na širšem območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta se teren že začne dvigovati proti Gorjancem oziroma proti Vahti, ki se nahaja na 615m nadmorske višine. 64

65 Slika 11: Panorama Novo mesto Vir: MONM je v letu 2007 pristopila k izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta Poganci (v nadaljevanju: OPPN, OPPN Poganci). Obravnavano območje Poganci leži na južnem obrobju Novega mesta v bližini stanovanjskih naselij Jedinščica in Regrča vas, za kateri je značilna enodružinska stanovanjska pozidava. Celotno območje predvidenih posegov meri približno 5,87 ha. Območje predvidenega OPPN se nahaja v južnem delu Novega mesta, na delu bivše ureditve za obrambne potrebe RS, ki dolgoročno ni več namenjeno za tovrstne potrebe in je sedaj namenjeno sanaciji oziroma urbanizaciji. Na delu predvidenega območja OPPN Poganci že dobro desetletje deluje poslovni objekt podjetja Kolpa d. d. Metlika. Preostali, delno pozidani del, je predviden za urbanistično in arhitekturno prenovo z gradnjo stanovanj, oskrbovanih stanovanj in spremljajočih storitvenih dejavnosti oskrbe in družbenih dejavnosti. Namera investitorja je sanacija opuščenega vojaškega območja z novo pozidavo v naslednjem naboru: stanovanjske stavbe različnih tipologij, večstanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, dom za ostarele občane ter spremljajoči program za trgovske, poslovne in storitvene dejavnosti (OPPN, 2007). 65

66 V okviru celovite zasnove obravnavanega prostora je predvidena ureditev novih parcel ter gradnja varovanih stanovanj, stanovanj in spremljajočih storitvenih dejavnosti oskrbe in družbenih dejavnosti (OPPN, 2007). Prav tako je v okviru urejanja območja predvidena ureditev novih parcel, v sklopu katerih je na podlagi Variantnih rešitve kompleksa Poganci (Arha d. o. o., Črnomelj, september 2007) predvidena gradnja objektov različnih tipologij z družbeno - stanovanjsko poslovno rabo, in sicer: - dom starejših občanov (152 oseb / ležišč): - stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji (predvidoma 2 stavbi s po 6 bivalnimi enotami in 3 stavbe po 10 bivalnih enot). Slika 12: Načrt ureditvenega območja Poganci Vir: OPPN Poganci (Sprejet dokument 2008). 66

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2.4 OBOLEVNOST 2.4.2 RAK Leta 2013 je v Sloveniji na novo za rakom zbolelo 13.717 ljudi, umrlo pa 6.071 ljudi. Konec decembra 2013 je živelo 94.073 ljudi, ki jim je bila

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE

UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE mag. Nataša Kump (natasa.kump@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja dr. Nada Stropnik (stropnikn@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ OB UPORABI METODE RAZVRŠČANJA V SKUPINE NA PRIMERU CELJA, KOPRA IN NOVEGA MESTA

TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ OB UPORABI METODE RAZVRŠČANJA V SKUPINE NA PRIMERU CELJA, KOPRA IN NOVEGA MESTA TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ OB UPORABI METODE RAZVRŠČANJA V SKUPINE NA PRIMERU CELJA, KOPRA IN NOVEGA MESTA Dejan Rebernik* Izvleček UDK 911 375-64: 728 (497.12) S pomočjo metode razvrščanja v skupine

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Samo Drobne, Marija Bogataj

Samo Drobne, Marija Bogataj METODA OPREDELITVE ŠTEVILA FUNKCIONALNIH REGIJ: APLIKACIJA NA RAVNEH NUTS 2 IN NUTS 3 V SLOVENIJI A METHOD TO DEFINE THE NUMBER OF FUNCTIONAL REGIONS: AN APPLICATION TO NUTS 2 AND NUTS 3 LEVELS IN SLOVENIA

More information

Državna statistika v letu 2011

Državna statistika v letu 2011 REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTI^NI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Državna statistika v letu 2011 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 SLOVENSKA DR@AVNA STATISTIKA ZAUPANJA VREDNA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014

ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014 ANALIZA TURISTIČNE POTROŠNJE V LETU 2014 Zaključno poročilo NAROČNIK: TURIZEM LJUBLJANA KREKOV TRG 10 1000 LJUBLJANA IZVAJALEC: INTERSTAT D.O.O. ULICA ŠKOFA MAKSIMILIJANA DRŽEČNIKA 6 2000 MARIBOR Maribor,

More information

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža

More information

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015 UP FAMNIT SEP ZA IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST 2014/15 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDGOGIKO IN ANDRAGOGIKO ODDELEK ZA SLAVISTIKO DIPLOMSKO DELO VRNITEV K SKUPNOSTI ODGOVOR NA POSTMODERNO IDENTITETO POSAMEZNIKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI?

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim

More information

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE

More information

TourismProfile Slovenia

TourismProfile Slovenia TourismProfile Slovenia Tourism Profile Slovenia Cities and Regions Slovenia is one of the smallest countries in Europe in total the country has around two million inhabitants largest cities in Slovenia

More information

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK MAGISTRSKO DELO NENA ŠTENDLER LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 DAMAGE CAUSED BY NATURAL DISASTERS IN SLOVENIA BETWEEN 1991 AND 2008 UDK 91:504.4(497.4)"1991/2008" Matija Zorn dr., ZRC SAZU, Geografski

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM FILMU

PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM FILMU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KSENIJA JELANČIČ Mentor: red. prof. dr. Aleš Debeljak Somentor: asist. Ilija Tomanić Trivundža PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM FILMU DIPLOMSKO DELO Ljubljana,

More information

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije Ob 20. obletnici UNESCO ASP mreže Slovenije čestitamo vsem šolam in vrtcem, ki so del te naše uspešne skupne zgodbe, in želimo prijetno

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE Ljubljana, april 2006 Melita BAJIĆ IZJAVA Študentka

More information

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English. Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: 1 7 19 Fax.: 1 1 1 This publication is also available in English. ISSN 3-99 MAKROEKONOMSKA GIBANJA IN PROJEKCIJE, april 13 Pregled vsebine Povzetek

More information

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH Ljubljana, januar 2004 ROK ŠTEMBAL IZJAVA Študent Rok Štembal izjavljam, da sem avtor tega dela,

More information

BENCHMARKING HOSTELA

BENCHMARKING HOSTELA BENCHMARKING HOSTELA IZVJEŠTAJ ZA SVIBANJ. BENCHMARKING HOSTELA 1. DEFINIRANJE UZORKA Tablica 1. Struktura uzorka 1 BROJ HOSTELA BROJ KREVETA Ukupno 1016 643 1971 Regije Istra 2 227 Kvarner 4 5 245 991

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Destruction of dolines: the examples from Slovene karst

Destruction of dolines: the examples from Slovene karst Destruction of dolines: the examples from Slovene karst dr. Gregor Kovačič (1) and dr. Nataša Ravbar (2) (1) University of Primorska, Faculty of humanities Koper, Science and Research Centre, Koper, Slovenia

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJA JELŠEVAR Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Prilagojena športna vzgoja ANALIZA STANJA IN MOŽNOSTI

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja

More information

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1 Srna MANDIČ*, Maša FILIPOVIĆ** STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK 704 Povzetek. Avtorici v članku analizirata stanovanjski primanjkljaj v Sloveniji,

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

VPLIV TURIZMA NA ZAPOSLITVENO STRUKTURO SLOVENSKIH TURISTIČNIH KRAJEV

VPLIV TURIZMA NA ZAPOSLITVENO STRUKTURO SLOVENSKIH TURISTIČNIH KRAJEV VPLIV TURIZMA NA ZAPOSLITVENO STRUKTURO SLOVENSKIH TURISTIČNIH KRAJEV Matjaž Jeršič * IZVLEČEK UDK 9113:796.5312(497.12) Članek vsebuje rezultate analize o družbenoekonomski strukturi delovnih mest v slovenskih

More information

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016 delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ 2002 STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI Pripravili: Metka Zaletel Petra Ziherl Danilo Dolenc Ljubljana, 2004 Stran 1/45 KAZALO 1 UVOD... 3 2 SPLOŠNO O POPISU

More information

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so izdale organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven

More information

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011 73 OKOLJSKA ETIKA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Ljubo Mohorič POVZETEK Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega

More information

PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH

PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Barbara REPOVŽ PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH DIPLOMSKO DELO Visokošolski

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

Boat excursions and adventures on river Krka

Boat excursions and adventures on river Krka Vineyard cottages and wineries Renting a vineyard cottage a typical little house by a vineyard is one way to experience authentic local atmosphere in the gently rolling landscape famous for its high-quality

More information

Digital Resources for Aegean languages

Digital Resources for Aegean languages Digital Resources for Aegean languages Objectives: Make digital texts available to: researchers non-specialists broader audience Keep editions updated Analysis tools: deciphering, linguistic analysis:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Upravitelj opravil Task Manager

Upravitelj opravil Task Manager Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''

More information

Arhivsko gradivo za zgodovino 20. stoletja in strokovni problemi z vidika raziskovalca novejše zgodovine

Arhivsko gradivo za zgodovino 20. stoletja in strokovni problemi z vidika raziskovalca novejše zgodovine Vida DEŽELAK BARIČ* * Asistent-doktor, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana Arhivsko gradivo za zgodovino 20. stoletja in strokovni problemi z vidika raziskovalca novejše zgodovine DEŽELAK BARIČ, Vida,

More information

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA MILOVANOVIČ UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI ŠTUDIJA PRIMERA: NEIZVOLITEV ALOJZA PETERLETA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DIPLOMSKO DELO

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Uvod u relacione baze podataka

Uvod u relacione baze podataka Uvod u relacione baze podataka 25. novembar 2011. godine 7. čas SQL skalarne funkcije, operatori ANY (SOME) i ALL 1. Za svakog studenta izdvojiti ime i prezime i broj različitih ispita koje je pao (ako

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA EKONOMSKIH UČINKOV IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI PO METODOLOGIJI SATELITSKIH RAČUNOV ZA TURIZEM ZA LETO 2006 Ljubljana, oktober 2008 IRENA KRAPEŽ

More information

HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO. Mojca Hribernik

HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO. Mojca Hribernik HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO Mojca Hribernik Celje, 2015 MEDNARODNA FAKULETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE CELJE Visokošolski študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi

More information

RE-DEFINING SLOVENIAN TOURISTIC REGIONS

RE-DEFINING SLOVENIAN TOURISTIC REGIONS 109 RE-DEFINING SLOVENIAN TOURISTIC REGIONS Anton GOSAR, Koper/Capodistria * with 8 fi gures and 2 tables in the text CONTENT Summary...109 1 Introduction...110 2 The frame...112 3 Tourism strategies and

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Karierni coaching in zaposlovanje mladih Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Mentorica:

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA INŠTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANIA LETNIK XX ŠTEVILKA 1-2 LJUBLJANA 1980 CONTRIBUTIONS TO THE HISTORY OF THE WORKERS MOVEMENT

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

GRADBENI VESTNIK. januar 2015

GRADBENI VESTNIK. januar 2015 GRADBENI VESTNIK januar 2015 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Stari starši v življenju vnukov

Stari starši v življenju vnukov Kako vost na sta rost, let. 18, št. 2, Tjaša 2015, Mlakar, (3-21) Stari starši v življenju vnukov 2015 Inštitut Antona Trstenjaka KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko

More information

Cerkniško polje kot primer poseljenega kraškega ranljivega območja

Cerkniško polje kot primer poseljenega kraškega ranljivega območja UDK: 504.05 (497.4 "Cerkniško jezero") COBISS: 1.01 Cerkniško polje kot primer poseljenega kraškega ranljivega območja Aleš A. Smrekar Mag., univerzitetni diplomirani geograf in diplomirani etnolog, asistent

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ROK LOVREC Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet ANALIZA ZADETKOV NA AFRIŠKEM PRVENSTVU V NOGOMETU LETA

More information

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO DIPLOMSKA NALOGA AĆIMOVIĆ LEA Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO

UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO PODOBE MEŠČANSKEGA ZAKONA V TREH SLOVENSKIH ROMANIH DIPLOMSKO DELO Božica Špolad Žuber Mentorica: izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž Nova Gorica, 2013 ZAHVALA

More information

ANALIZA STANJA POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA MLADJA OD RASTLINOJEDE PARKLJASTE DIVJADI V LETIH 2010 IN 2014

ANALIZA STANJA POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA MLADJA OD RASTLINOJEDE PARKLJASTE DIVJADI V LETIH 2010 IN 2014 ANALIZA STANJA POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA MLADJA OD RASTLINOJEDE PARKLJASTE DIVJADI V LETIH 2010 IN 2014 Ljubljana 2016 Naslov: Avtorji: Založnik: Analiza poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste

More information