U^NI MODEL ZA INVALIDE zaklju~na publikacija GRUNDTVIG MULTILATERALNI PROJECT PROJEKT. s podporo Programa vseživljenjskega u~enja Evropske unije

Transcription

1 s podporo Programa vseživljenjskega u~enja Evropske unije GRUNDTVIG MULTILATERALNI PROJECT PROJEKT U^NI MODEL ZA INVALIDE zaklju~na publikacija Referen~na {evilka: LLP IT-GRUNDTVIG-GMP

2 Naslov: UČNI MODEL ZA INVALIDE - zaključna publikacija Projekt: GRUNDTVIG MULTILATERAL PROJECT LED - Learning Environment for Disabled Users Reference number: LLP IT-GRUNDTVIG-GMP Grant agreement: / Izvajalec raziskave: CDS, Centro ricerche Documentazione e Studi v sodelovanju s projektnimi partnerji Urednik: mag. Andreja Kitek Izdal in založil: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana Za izdajatelja: mag. Robert Cugelj Priprava in tisk: Birografika BORI d.o.o., Ljubljana Prva izdaja: oktober 2013 Naklada: 150 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UČNI model za invalide : zaključna publikacija / [urednik Andreja Kitek] izd. - Ljubljana : Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2013 ISBN Kitek, Andreja, Ta projekt je financiran s podporo Evropske komisije. Publikacija odraža samo mnenja avtorjev. Komisija ne more biti odgovorna za nobeno uporabo vsebovanih informacij.

3 Kazalo 1 Predstavitev projekta EU U^no okolje za invalide Pregled dosedanjih ugotovitev Cilji projekta Faze projekta Partnerji projekta Povzetek za izvajalce 13 3 Evropski u^ni model za invalide - potrjena verzija Uvod v u^ni model SploŠne opredelitve prehodnih okolij Obseg u^nega modela Uvajanje u^nega modela v prehodnih okoljih Opredelitev poklicnih podro~ij U^ne vsebine in vsebine usposabljanja Prenosljivost in ekonomsko-finan~na vzdržljivost modela Vrste in stopnje invalidnosti uporabnikov U^no okolje in okolje usposabljanja Holisti~ni koncept okolja Logisti~ne zahteve in oprema Pristopi in metode v u^nih procesih in procesih usposabljanja Interdisciplinarnost Pristop, osredoto^en na uporabnika 28

4 3.3.3 Osredoto^anje na podjetja in njihovo perspektivo invalidnosti Poenostavitev in simulacija delovnih nalog in okolja Vklju^evanje invalidnih in zdravih ljudi IKT in mediji Skupinske aktivnosti Vzajemna podpora in mentorstvo Invalidi kot strokovnjaki in u^enje s pou^evanjem Pristopi k družbeni ozaveš^enosti: aktivno državljanstvo in medkulturna usmerjenost Ukrepi in faze Ukrepi: na^rt za prehodna okolja Osebno in poklicno profiliranje Spremljanje in vrednotenje napredka pri u^enju in usposabljanju Osebno in poklicno spremljanje Poklicno usposabljanje Delovna namestitev Operativni vidiki prehodnih okolij Empiri~ni okvir in fleksibilnost Podpora pravicam invalidov Spopadanje s tveganjem dvojne ali multiple izklju^enosti 58 4 Smernice za trenerje SploŠni okvirji Okolje proizvodnih podjetij in družbeni sistem Lokalna omrežja podjetij in vklju^eni deli 63

5 4.2.2 SploŠni ukrepi Vklju~evanje sindikatov Vklju~evanje družin ter invalidskih in prostovoljnih organizacij Analiza lokalnega trga dela in zaposlovanja Integracija na rednem trgu dela: promoviranje zaposlovanja, ustanavljanje in razvoj novih podjetij Opredelitev zna^ilnosti ciljnih skupin in vzpostavitev okolja Zna^ilnosti delovnih ekip Profiliranje udeležencev in uporabnikov Holisti~ni pristop Osebno profiliranje Model I.C.F. (Model mednarodne klasifikacije funkcij in zdravja) Rezultati evalvacije in integracijski projekt Na^ini strukturiranja prehodnega okolja Prehodna podjetja kot u^no in delovno okolje Prehod ali notranji najem Spremljanje/nadzor in evalvacija Za~etna faza: vzpostavitev socialnega omrežja Spremljanje/nadzor procesov Nadzor/spremljanje proizvodnje Nadzor/spremljanje sistema Usposabljanje osebja in uprava (menedžment) Poslovni in socialni menedžment (upravljanje) U^itelji usposabljanja in vodje ekip Zdravi in invalidni zaposleni U^ne vsebine Življenjski projekt Nadzor in evalvacija u^nih procesov 77

6 4.7 Mentorstvo pri procesu prehajanja Prilagajanje podjetja Prilagajanje podjetju in življenjskemu projektu Podpora podjetju Odnos in pristop Pristop, usmerjen k uporabnikom: ni^ o nas brez nas Evalvacija veš^in po modelu I.C.F. in potrebe usposabljanja, klju~ne za doseganje ciljev Prostovoljno delo in skrbniki 80 5 Poro^ilo o aktivnostih testiranja Uvod v nacionalna poro^ila in slede^e primerjalno... poro^ilo MetodoloŠke opombe Deli u^nega modela, izbrani za testiranje Specifi^ni organizacijski vidiki Skupna mnenja partnerjev Pozitivni vidiki Problemati^ni/težavni vidiki ter možnosti izboljšanja Rezultati vprašalnikov Sklepne pripombe Sklepi 93 7 Seznam virov in referenc 97 8 Seznam kratic in okrajšav Seznam slik in tabel 103

7 1Predstavitev projekta EU»U~no okolje za invalide«led U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija Pregled dosedanjih ugotovitev... Glede na študijo, ki sta jo leta 2007 Applica in CESEP izvedla za Evropsko komisijo 1, so ljudje s kroničnimi boleznimi in omejitvami gibanja podvrženi visoki stopnji diskriminacije na evropskem trgu dela: njihove kompetence, znanje in veščine so zato precej slabo integrirani v večino delovnih razmerij in panog. Invalidi predstavljajo kar šestino celotnega zaposljivega prebivalstva EU, vendar je njihova raven zaposlenosti glede na njihovo število izjemno nizka. Verjetnost, da bodo pri iskanju zaposlitve neaktivni, je kar dvakrat višja, kot pri zdravi populaciji; če pa so zaposleni, bodo skoraj zagotovo prejemali nižje plače kot njihovi zdravi sodelavci. Podjetja se povečini ne zavedajo njihovih potencialov in jih pretežno pojmujejo kot breme in ne kot zanesljiv vir. Posledično jim pogosto primanjkuje samozavesti in zavedanja lastnih sposobnosti. Tudi sedanja ekonomska kriza je pomembno zmanjšala možnosti za zaposlovanje in ohranjanje zaposlitve ranljivih družbenih skupin, še več: invalidi so skoraj zmeraj prvi, ki jih trg v takšnih okoliščinah izloči, podobno kot tiste, ki se vanj vključujejo prvič. S problematiko težav pri zaposlovanju ter na splošno težje zaposljivosti pa je povezana še druga, precej razširjena ovira, s katero se soočajo invalidi na evropski ravni: gre za nizko izobrazbo in nižjo raven poklicnih kvalifikacij v primerjavi z zdravimi ljudmi, ki še dodatno prispevata k slabšim možnostim zaposlovanja, kar slednjič privede do dvojne diskriminiranosti, in sicer pri vstopanju na trg dela ter pri vključevanju v družbo. Usposabljanje in izobrazba sta na splošno pojmovana kot ključna dejavnika za izboljšanje družbenega in poklicnega statusa in razvoja, ven- 1 Raziskava Men and women with disabilities in the EU: statistical analysis of the LFS ad hoc module and the EU-SILC, izvedena s strani Applica & CESEP & Alphametrics Final Report, April 2007 je dostopna na

8 8 LED Predstavitev projekta EU»U~no okolje za invalide«dar se v nasprotju s pričakovanji doslej nista izkazala kot učinkovita pri izboljšanju življenjskih in zaposlitvenih pogojev invalidov. Kljub pozitivnim prispevkom različnih nacionalnih načrtov ukrepov v zvezi z invalidno populacijo, je bilo pri doseganju povečevanja stopnje zaposlenosti invalidov, zmanjševanju neaktivnosti in ustvarjanju boljših, primernejših mest za invalide doseženega zelo malo. Skromen napredek se kaže tudi pri zagotavljanju možnosti vseživljenjskega učenja, kar kaže na neustreznost učnih pristopov, namenjenih tej ciljni skupini. Primerjalna študija, ki so jo izvedli med samim potekom projekta in se je med drugim osredotočila na metodološke vidike in vidike usposabljanja, ki so trenutno na voljo v Evropi 2, je razkrila naslednje možne skupne vzroke za obstoječe stanje stvari, ki so obenem tudi najbolj relevantni in najbolj razširjeni: pristopi poučevanja in učenja odraslih invalidov so splošni in ne specifični; usposabljanje je standardizirano, metodologije pa niso usmerjene k posameznikom; invalidi se komajda zavedajo priložnosti, ki jih ponuja trg dela in svojih potencialov; operaterji in organizatorji aktivnosti usposabljanja niso zadostno podkovani v alternativnih učnih okoljih in metodah; le malo podjetij ima na razpolago možnosti za učinkovito usposabljanje oseb z resnimi oblikami invalidnosti. 1.2 Cilji projekta... Poglavitni cilj projekta je bila opredelitev inovativnega skupnega učnega pristopa, namenjenega predvsem invalidom, s katerim naj bi spodbujali njihovo (re)integracijo v trg dela ter posledično tudi v družbo. Izdelan učni model temelji na konceptu»prehodnega podjetja«: dejanskega delovnega okolja, ki omogoča usposabljanje, delo in tržno konkurenčnost ter tako presega tipičen primer zaščitne delavnice. Ljudem, ki delajo v takšnem okolju, seveda lahko nudimo podporo, vendar je na splošno v ospredju kontekst realnega, pravega podjetja, v katerem zaposleni lahko zaslužijo nekaj denarja, medtem pa razvijajo veščine, ki so potrebne za vstop na redni trg dela. 2 Primerjalno poročilo z evropskim in nacionalnimi poročili, na katerih temelji, je dostopno na in na priloženi zgoščenki.

9 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 9 Učni model je prilagojen značilnostim in potrebam invalidov; ne izboljšajo pa se samo z delom povezane kompetence in znanje, temveč tudi veščine medčloveških odnosov, vzajemne podpore, poznavanja prostega trga in družbenega konteksta. Celoten pristop se osredotoča na potenciale in ne toliko na omejitve invalidov, kar prinaša dobre rezultate tako glede krepitve njihove samozavesti kot tudi glede odnosa delodajalcev do invalidnosti. Vse to ima pozitivne učinke na zaposljivost invalidov, pa tudi na njihovo socialno vključenost. Uvedba takšnega modela naj bi zato spodbujala učinkovito prehajanje od izobrazbe do zaposlitve. Ciljne skupine projekta so invalidi, trenerji, menedžerji, operaterji, družine invalidov ter interesenti na lokalni in nacionalni ravni, ki sooblikujejo politiko glede problematike invalidnosti; pozitivni učinki so pričakovani tudi kar zadeva spremembo perspektive delodajalcev do invalidnosti. Projekt se tudi jasno vključuje v Evropsko strategijo invalidnosti , ki si prizadeva za lajšanje vsakodnevnih življenjskih težav invalidov ter enakopravno uveljavljanje njihovih pravic kot državljanov EU. 1.3 Faze projekta... Trajanje projekta L.E.D., ki ga financira program Vseživljenjskega učenja Grundtvig (EU), je dve leti, začel se je novembra 2011, končal pa se bo oktobra Časovno je razdeljen na štiri faze: Primerjalna študija za razvoj učnega modela - Pripravljenih je bilo pet nacionalnih poročil o stanju v partnerskih državah projekta in skupno evropsko poročilo. Z njimi so bili zbrani najpomembnejši podatki o politikah glede invalidnosti. Raziskave so se osredotočale na didaktične pristope in pristope v izobraževanju, priložnosti ter potrebe. Naslednji korak je bil združitev dobljenih podatkov v primerjalno poročilo, ki je omogočilo opredelitev skupnih indikacij za izdelavo skupnega modela prehajanja od usposabljanja do zaposlitve invalidov. 3 Relevantna spletna stran EU:

10 10 LED Predstavitev projekta EU»U~no okolje za invalide«alternativni učni model za odrasle invalide - V skladu z rezultati primerjalne analize je bil nato definiran celovit model za alternativni učni model. Pri izdelavi modela so bili upoštevani organizacijski in didaktični vidiki, učne in didaktične vsebine, značilnosti modela prehodnega podjetja, učna in delovna okolja in pristopi, usmerjeni na trg dela. Pripravljene so bile tudi smernice za strokovnjake, vključene v izvajanje tega modela, hkrati s študijo izvedljivosti in izvedbo analize trajnosti/vzdržljivosti modela tako s tehnološkega kot finančnega vidika. Tečaji usposabljanja za trenerje Na vsakem VET 4 centru (tj. centru za izobraževanje in usposabljanje), vključenem v projekt, je potekala vrsta delavnic, namenjenih strokovnjakom, ki se ukvarjajo z invalidnimi uporabniki (tj. trenerjem, operaterjem, menedžerjem itd.), da bi tako testirali in ovrednotili jasnost, primernost in uporabnost učnega modela in smernic za trenerje ter zbrali mnenja in predloge za možne izboljšave. Po zaključku usposabljanja so bile vse vključene osebe 5 naprošene, da izpolnijo vprašalnike, ki so jih sestavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa o njihovih individualnih strokovnih stališčih. Testiranje in vrednotenje pilotnega pristopa - Alternativni učni model je bil testiran neposredno z invalidnimi uporabniki, da bi tako kar najbolje ocenili njegovo učinkovitost. Vsak center VET (Center za poklicno izobraževanje), vključen v projekt, je predhodno izbral dele učnega modela in jih nato testiral s svojimi invalidnimi uporabniki v skladu lastnih standardnih aktivnosti. Uporabniki so bili ob koncu naprošeni, da izpolnijo vprašalnike (če je potrebno, ob podpori člana osebja), ki so jih sestavljala preprosta vprašanja o njihovih izkušnjah. Potem so bili vsi zbrani vprašalniki primerjani; primerjava le-teh je bila namreč nujna za ovrednotenje stopnje njihove zadovoljnosti in učinkovitosti pristopa. Rezultati ovrednotenja so slednjič omogočili sklepno oceno alternativnega učnega modela za invalide. 4 VET = Vocational Education and Training (Poklicno izobraževanje in usposabljanje) 5 Skupno 41 strokovnjakov - koordinatorjev, delovnih terapevtov, poklicnih svetovalcev, trenerjev, izvajalcev rehabilitacije, računalniških strokovnjakov, psihologov, raziskovalcev, tehnologov.

11 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija Partnerji projekta... Konzorcij projekta LED sestavljajo strokovnjaki iz: Štirih centrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki razpolagajo s poglobljenim znanjem in veščinami dela z invalidi (Centro Studi Opera Don Calabria CS-ODC iz Italije, National Learning Network NLN iz Rep. Irske, The CEDAR Foundation TCF iz Sev. Irske, ter Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta URI iz Slovenije); Univerze (Katholische Universität Eichstätt-Ingolstadt KU-EI iz Nemčije), z raziskovalno skupino na področju ekonomske in organizacijske sociologije Raziskovalnega središča, specializiranega za problematiko trga dela in usposabljanja (Centro ricerche Documentazione Studi CDS iz Italije).

12

13 2Povzetek za izvajalce LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 13 Evropski u~ni model za odrasle invalide Evropski učni model, razvit in testiran v okviru konzorcija projekta EU»Učno okolje za invalide«(led ), lahko opišemo kot celovito sredstvo za podporo pri prehajanju invalidov na trg dela, ki izboljšuje tudi njihovo družbeno integracijo. Njegovo uvajanje in uporaba spodbujata zaposljivost, samozavest in osebno avtonomijo uporabnikov ter pomagata pri spoprijemanju z negativnimi stališči in stereotipi o invalidnosti. Prehajanje na trg dela zato posledično pomeni prispevek k boju proti socialni izključenosti invalidov in povečanje njihove vključenosti v družbo. Po zaključku faze testiranja, ki so jo izvedli štirje centri poklicnega usposabljanja iz projektnega konzorcija, je bil osnutek projekta dopolnjen in popravljen glede na poglavitne empirične rezultate aktivnosti, vključenih v testiranje, upoštevane pa so bile tudi povratne informacije in predlogi, zbrani med potekom projekta. Pričujoča publikacija vsebuje skrajšano verzijo končnega, potrjenega dokumenta. Prenosljivost učnega modela je bila od vsega začetka njegova osrednja lastnost, in sicer ravno zaradi možnosti njegove implementacije v različnih državah in kontekstih z različnimi značilnostmi. Idealni kontekst za izvedbo tega inovativnega učnega modela je prehodno okolje/podjetje, kjer so invalidi (uporabniki) pojmovani kot»učeči se zaposleni«znotraj določenega poklicnega področja. Za namene učnega modela uporabljamo široko definicijo»prehodnega podjetja«: vsebine, ki so bile razvite v okviru omenjenega učnega modela in projekta LED, lahko uporabljamo v vseh kontekstih, ki invalidom omogočajo oz. nudijo izobraževanje. Okolje pa mora biti prilagojeno vrstam in stopnjam invalidnosti uporabnikov, opremiti ga je treba z ustreznimi pripomočki in pomožnimi napravami ter s primerno komunikacijsko in informacijsko

14 14 LED Povzetek za izvajalce tehnologijo ter mediji. Uporabniki postopoma sodelujejo pri učnih aktivnostih in usposabljanju, slednjič pa tudi pri delovnih aktivnostih. Organizacija, ki se odloči za uvedbo modela, mora najprej določiti poklicno področje oz. poklicne profile prehodnega okolja ali podjetja, nato pa še učne vsebine usposabljanja, ki so zasnovane na značilnostih regionalnega trga dela in karakteristikah uporabnikov z osebnega, socialnorelacijskega in poklicnega vidika. Vse aktivnosti od samega začetka izvajamo v skladu s konceptom interdisciplinarnosti, ki združuje perspektive različnih disciplin med potekom celotnega procesa, pri čemer upoštevamo še pojem osredotočenosti na uporabnika, ki izpostavlja edinstvenost vsakega izmed udeležencev. Ob tem si prizadevamo za čim večjo socialno integracijo uporabnikov, ki jo spodbujamo z razvojem in krepitvijo socialnih in komunikacijskih veščin (s pomočjo raznih didaktičnih aktivnosti ter usposabljanja), ter z interakcijo z zdravimi ljudmi, kar naj bi izboljšalo stopnjo samozavesti in motivacije uporabnikov. Organizacije lahko evropski učni model uporabljajo v eni ali več fazah poklicne rehabilitacije in reintegracijskega procesa: npr. pri osebnem in poklicnem profiliranju, osebnem in poklicnem usmerjanju, poklicnem usposabljanju in delovni namestitvi. Za vsako izmed omenjenih faz najdemo v učnem modelu priporočila, relevantna za doseganje ciljev modela. Uporabniki tako dobijo priložnost za usposabljanje in integracijo v delovno okolje, pa najsi bo to simulirano, poenostavljeno ali realno delovno okolje v podjetju, kjer se lahko učijo v»konkretnih situacijah«. Med ključnimi aktivnostmi so tudi načini izboljšanja veščin iskanja zaposlitve. Fleksibilnost je še ena izmed ključnih besed, ki opisujejo učni model, in pomeni potrebo po vzpostavitvi primernega ravnotežja med urami učenja, usposabljanja in dela ter prilagoditev prehodnih okolij tako uporabnikom kot specifičnim poklicnim profilom/področjem. Pri tem konstantno spodbujamo aktivno vlogo in vključenost uporabnikov, upoštevamo pa tudi prisotnost faktorjev tveganja (spol, etnično poreklo, migracije, ekonomski status itd.). Kvalitativna in kvantitativna evalvacija uvajanja učnega modela mora biti izvedena z uporabo različnih metod in indikatorjev, s katerimi spremljamo napredek in dosežke.

15 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 15 Pri razvoju načinov usposabljanja imajo pomembno vlogo zahteve in perspektive podjetij, pa tudi analize trga dela, na kar kažejo tudi rezultati testiranja projektnih aktivnosti. Prav povezovanje, sodelovanje, širitev stikov z družinami in skrbniki uporabnikov, deležniki, ponudniki storitev, združenji iz terciarnega sektorja ter regionalnimi in ekonomskimi omrežji naj bi povečalo uspešnost tega pristopa in omenjenih aktivnosti. Evropski učni model je srednje- do dolgoročno zastavljen. Pozitivno so ga ocenili tako strokovnjaki kot uporabniki, vključeni v projekt LED, predstavlja pa zbirko dobrih praks, ki so medsebojno konsistentne in učinkovite pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev. Smernice za trenerje Raziskovalna skupina projekta LED je s svojim delom razvila splošni model usposabljanja, ki služi kot teoretično in praktično sredstvo za načrtovanje in upravljanje novih delovnih in učnih okolij za invalidne uporabnike. Smernice za trenerje predstavljajo primer oblikovanja takšnega okolja s pragmatičnim pristopom, ki upošteva izvedljivost smernic v različnih evropskih kontekstih. V uvajanje modela so vključeni strokovnjaki z različnimi kompetencami, ki tako gradijo zapleten system odnosov, kompleksnost sama pa je urejena s koherentnim, organskim sistemom, katerega namen je ustvarjanje učinkovitih sinergij med različnimi deležniki in obstoječimi dobrimi praksami. Potrebno je poudariti, da je razvoj učnega modela za invalidne uporabnike zasnovan tako, da spodbuja učinkovito proizvodnjo ob hkratnem upoštevanju individualnosti. Posledično so zato kljub maksimalnim možnim prilagoditvam delovnega okolja posameznikom nekatere vrste invalidnosti neizogibno izločene. Zato je velika pozornost posvečena začetni evalvaciji, saj ob korektni izvedbi vodi do znatnega povečanja uspešnih delovnih procesov in namestitev. Vrste izobrazbe, ki jih zagotavljamo s takšnimi načini usposabljanja, so usmerjene predvsem k prehajanju na delo. Učne vsebine so pojmovane kot elementi povezovanja oz. mediacije med življenjskim projektom osebe ter ekonomsko oz. podjetniško realnostjo lokalnega področja. Prav zaradi tega smo razvili holistični pristop in posvetili posebno pozornost situaci-

16 16 LED Povzetek za izvajalce jam z multiplimi tveganji, ki izvirajo iz invalidnosti in drugih negativnih elementov. Celoten proces se osredotoča na osebo kot celoto, s posebnim poudarkom na socialno-relacijskem razvoju. Zato je vključevanje združenj in družin osrednjega pomena: njihova udeležba ne bi smela biti omejena na zunanjo podporo, temveč bi se morali v novem okolju neposredno udejstvovati, če je možno, tudi kot vlagatelji. Primerjalno poro~ilo o aktivnostih testiranja Večina sestavnih delov učnega modela je bila v okviru projekta LED tudi testirana, in sicer tako, da so jih štirje centri testirali hkrati s svojimi uporabniki in slednjič ovrednotili njihovo učinkovitost. Nato smo zbrali še predloge osebja in uporabnikov ter jih primerjali v enotnem poročilu, kjer so bili predstavljeni vsi rezultati, hkrati z napotki za izboljšanje predhodnega osnutka učnega modela. Primerjava je pokazala, da je navkljub možnim izboljšavam in pomanjkanju časa za podrobne evalvacije učni model projekta LED dobro in učinkovito zasnovan nabor dobrih praks. Poglavitni pozitivni rezultati so bili doseženi v izboljšanju motivacije, samozavesti in ozaveščenosti uporabnikov, izboljšali pa so tudi svoje socialne in komunikacijske veščine. Stopnja zadovoljstva med uporabniki je bila na splošno zelo visoka, saj bi tako rekoč vsi prihodnjim uporabnikom priporočili udeležbo v teh aktivnostih. Nadaljnji pozitivni rezultati so se nanašali na dejstvo, da so zaradi uvajanja učnega modela vsi centri dobili priložnost, da preverijo in posodobijo izvajanje svojih storitev na različnih ravneh (profiliranje uporabnikov, razvoj procesov usposabljanja, notranje sodelovanje, stiki z delodajalci, spremljanje in vrednotenje itd.). Primerjalno poročilo o aktivnostih testiranja je bilo uporabno za končno potrditev in oblikovanje evropskega značaja tega inovativnega učnega modela za invalide, zlasti po zaslugi mednarodnega sodelovanja.

17 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 17 3Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija 3.1 Uvod v u^ni model... Bistvo projekta LED je bilo oblikovanje inovativnega, alternativnega in učinkovitega učnega modela za odrasle invalide, ki je temeljilo na zbiranju in primerjavi dobrih praks v usposabljanju in rehabilitaciji iz različnih evropskih držav, začenši z državami projektnih partnerjev (Italije, Nemčije, VB/Severne Irske, Republike Irske in Slovenije), vključene pa so bile tudi raziskave, ki so se nanašale na druge evropske države. Nacionalne raziskave in primerjava le-teh so pokazale na razlike in različne težave v posameznih državah, različne potrebe na državni ravni, vključeni pa so bili tudi predlogi izboljšav. S primerjavo smo prišli do naslednjih skupnih ugotovitev: invalidi imajo običajno nižjo raven izobrazbe, nižjo stopnjo poklicnih kvalifikacij in nižjo zaposlenost kot zdrava populacija. Ti dejavniki so seveda medsebojno povezani in vodijo do višjega tveganja socialne izključenosti za odrasle invalide, nanje pa lahko vplivamo z izboljšanjem izobrazbe, dodatnim usposabljanjem in procesi, v katerih pridobivajo kvalifikacije. Na navedenih postavkah je temeljil tudi prvi osnutek učnega modela. Da bi testirali predlog učnega modela, je vsak izmed štirih centrov usposabljanja (CS-ODC iz Italije, NLN iz Irske, TCF iz Severne Irske ter URI iz Slovenije) zbral nekatere njegove dele in organiziral aktivnosti usposabljanja z eno ali več skupinami uporabnikov. Aktivnosti so izbrali centri sami glede na svoje karakteristike (znanje in izkušnje, competence, operativno okolje) in različne vrste invalidnosti, ki jih ponavadi obravnavajo. Ob koncu faze testiranja so štirje centri napisali poročila o rezultatih svojih aktivnosti; vsa poročila so bila nato oddana in medsebojno primerjana, da bi tako dobili splošen pregled faze testiranja ter oblikovali nadaljnje napotke in predloge za izboljšanje in potrditev učnega pristopa 6. 6 Za več podrobnosti si oglejte 5. poglavje: Poročilo o aktivnostih testiranja.

18 18 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Dokument, ki ga predstavljamo v naslednjih razdelkih, je skrajšana verzija končne potrjene različice učnega modela SploŠne opredelitve prehodnih okolij Obseg u^nega modela Prikazani evropski učni model za invalide je fleksibilni model, s katerim si prizadevamo za uvajanje inovativnih elementov v procese učenja in usposabljanja, da bi tako čim bolj spodbudili prehajanje invalidnih uporabnikov na trg dela. Gre za alternativni in inovativni model, ki uveljavlja elemente, s katerimi ponujamo rešitve za šibkosti v trenutnih procesih in situacijah v usposabljanju. Omenjene slabosti so bile ugotovljene v raziskovalni fazi projekta LED, analizirali pa smo jih v primerjalnem poročilu. Zaradi pristopa, utemeljenega na evidencah in dokazilih, evropski učni model upošteva rezultate nedavnih raziskav in praktičnih izkušenj v zvezi z učnimi procesi pri usposabljanju invalidov. To je potrjena verzija učnega modela, kar pomeni, da je bila večina vidikov modela, osnovanih ob koncu prvega projektnega leta, testiranih v okviru praktičnih aktivnosti, ki so jih izvajali štirje od šestih projektnih partnerjev v sodelovanju z invalidnimi partnerji, nato pa so bili deli učnega modela ovrednoteni na različne načine. Po testni fazi je bil učni model dopolnjen in popravljen v skladu z rezultati testiranih aktivnosti. Upoštevane so bile tudi povratne informacije in predlogi pri vrednotenju delavnic in usposabljanja za strokovnjake pri štirih projektnih partnerjih ter rezultati aktivnosti obveščanja in potencialnega izkoriščanja modela. Idealno okolje za uvajanje učnega modela je bodisi prehodno okolje bodisi prehodno podjetje, v katerem se invalidi (v besedilu tudi»invalidni uporabniki«ali»učenci«) lahko učijo, usposabljajo ali začnejo delati, pri čemer naj bi imeli čim bolj aktivno vlogo. Namesto prehodnega podjetja lahko uporabimo tudi»prehodni oddelek«znotraj kakšne druge organizacije ali podjetja, pa najsi bo ustanova tržno orientirana ali pa neprofitna. 7 Popolna izvirna verzija potrjenega alternativnega učnega modela LED je predstavljena na priloženi zgoščenki, pa tudi na spletni strani

19 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 19 Kakorkoli že, ne sme biti organizacija zaprtega tipa, temveč naj bo povezana s čim več regionalnimi organizacijami in zunanjimi deležniki, če je le mogoče v obliki sodelujoče mreže organizacij. Takšno prehodno okolje ali podjetje bi predstavljalo povezavo s trgom dela, hkrati pa tudi dragoceno priložnost za prihodnje vključevanje uporabnikov. Evropski učni model invalide pojmuje kot»učeče se zaposlene«v okviru specifičnega poklicnega področja. Kot je bilo poudarjeno v rezultatih testnih aktivnosti, je treba zaposljivost šteti kot bistven element modela (prim. poročilo o testiranju, TCF). Učni model in prehodno okolje namreč spodbujata zaposljivost invalidov ter jim s tem omogočata: prvi vstop na redni trg dela ponovni vstop na trg dela po hujši bolezni, nesreči ali rehabilitaciji izboljšanje socialne vključenosti in odnosov z invalidi izboljšanje življenjskih pogojev in vsakodnevnega življenja invalidov Skratka, učni model lahko opredelimo kot celovito metodo za učenje in usposabljanje invalidnih uporabnikov v prehodnem okolju in pri postopni integraciji v redni trg dela. Ciljne skupine učnega modela so predvsem trenerji, mentorji, organizacije, ponudniki storitev ter deležniki, ki so kakorkoli povezani z invalidno populacijo. Zaradi transnacionalnega, zlasti pa evropskega vidika tega učnega modela bodo trenerji in mentorji vsebine poročila lahko uporabljali kot vodnik z evropsko dodano vrednostjo. Učni model si v svoji multidimenzionalnosti prizadeva za inovativnost: vendar pri tem ne gre za inovativnost njegovih posameznih elementov, ampak je inovativnost razvidna zlasti iz kombiniranja pristopov, razsežnosti in sredstev, s katerimi stremimo k zaposljivosti in prehajanju na trg dela. Posebno obliko inovativnosti dosežemo prav s kombiniranje mnogih elementov v enoten, celovit koncept, ki združuje in povezuje obstoječe dobre prakse Uvajanje u^nega modela v prehodnih okoljih Opredelitev poklicnih podro~ij Pojem prehajanja (tranzicije) je eden izmed bistvenih konceptov projekta LED in je ključnega pomena za prihodnjo integracijo invalidov. S preha-

20 20 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija janjem si prizadevamo za ustvarjanje novih perspektiv, namenjenih invalidnim uporabnikom. Kot je bilo že omenjeno, naj bi invalidi s pomočjo učnega modela pričeli ali ponovno vstopili v proces, ki naj bi jih slednjič privedel do dela in zaposlitve. Za uresničitev tega cilja je pomembno, da poklicno področje, na katerem učni model uporabimo, ustreza poklicnim profilom, ki so na trgu dela zaželeni in iskani. Zato morajo izbrana poklicna področja uporabnikom služiti kot sredstvo za prihodnji prehod na trg dela in vključitev vanj. Poklicna področja posledično izbiramo glede na dva poglavitna dejavnika, in sicer glede na značilnosti lokalnega gospodarstva in lokalnega trga dela, vključno s področji, za katera je predvidena rast zaposlovanja. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi karakteristike, potrebe in interese uporabnikov. Naj naštejemo nekaj poklicnih področij/sektorjev, na katerih lahko uporabljamo inovativni model izobraževanja in usposabljanja: Administracija Računovodstvo Arhiviranje (urejanje in dokumentiranje arhivskega materiala) Knjigoveštvo Gostinstvo Digitalno in grafično oblikovanje Hortikultura Hotelirstvo Prodaja Socialno skrbstvo Lesarstvo in lesna industrija. Za analizo lokalnih ekonomskih značilnosti in karakteristik trga dela lahko organizacija, ki se odloči za uvedbo učnega modela, izvede raziskavo o podjetjih, ki so zastopana na rednem trgu dela v dani regiji. Raziskava je lahko zastavljena kot analiza trga dela, katere glavni namen je pridobitev informacij o gospodarski aktivnosti, rasti, upadajočih sektorjih in potencialnih možnostih zaposlitve. Kar zadeva praktični vidik, je lahko raziskava izvedena preko interneta, tako da podjetja zgolj izpolnijo vprašalnike v elektronski obliki, ki so na voljo na določeni spletni strani. S tem prihranimo veliko časa in stroškov, pa tudi podatke iz statistične obdelave dobimo tako rekoč samodejno. Raziskava o podjetjih

21 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 21 naj torej vključuje naslednje postavke oz. analizira sledeče relevantne vidike: Ali je podjetje v zadnjih dveh letih poskrbelo za delovno namestitev invalidne osebe? Če ne, iz kakšnih razlogov? Ali bi podjetje v naslednjih dveh letih lahko zagotovilo delovno namestitev invalidne osebe? Če ne, iz kakšnih razlogov? Če da, za katere poklicne profile so v prihodnje predvidena prosta delovna mesta?(primeri: industrijski obrati, IT, prodaja, administracija itd.) Če da, kakšna minimalna raven izobrazbe/kvalifikacij se pričakuje od potencialnih zaposlenih? Katerih je pet najpomembnejših poklicnih veščin, relevantnih za vašo organizacijo/vaše podjetje? (Primeri: veščine komuniciranja, veščine dela v skupini, delo s strankami, zanesljivost, prilagodljivost) Rezultati omenjene ankete bodo seveda usmerjeni na tista področja, ki so za delodajalce najpomembnejša in srednjeročno vplivajo na možnosti delovne namestitve učečih se invalidov. Kratkoročno pa rezultati anketiranja pomagajo pri sprejemanju odločitev o relevantnosti učnih vsebin in vsebin usposabljanja (prim. poročilo o testiranju, NLN). Glede na aktivnosti testiranja v okviru projekta LED, bi morala biti izbira poklicnega področja del procesa, ki vključuje naslednje korake (prim. poročilo o testiranju, NLN): opredelitev veščin uporabnikov, njihovih interesov in želja opredelitev tipa poklicnega področja, ki jih zanima, in vrst delovnih opravil/nalog, ki bi jih želeli opravljati v okviru danega sektorja oz. poklicnega profila Preverjanje dostopnosti takšnih poklicev s pomočjo rezultatov zgoraj omenjenega anketiranja ter po potrebi iskanje delovnih in poklicnih alternative za uporabnike Če je le mogoče, je treba najti bodoče primerne načine delovne namestitve, kjer bodo uporabniki lahko pridobivali delovne izkušnje v okviru danega sektorja ter se tako prepričali, ali izpolnjujejo njihova pričakovanja in želje.

22 22 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Udeleženci, delodajalci in koordinatorji programov menijo, da je opredelitev poklicnega področja zelo pomembna za vsak model usposabljanja, kar potrjujejo tudi rezultati testiranja v okviru projekta LED. Zainteresiranost in primernost posameznika za določen tip zaposlitve sta namreč ključni za njegov uspeh, pomembno pa je tudi, da je usposabljanje na voljo v tistih panogah in poklicih, kjer je več zaposlitvenih priložnosti (prim. poročilo o testiranju, NLN) U^ne vsebine in vsebine usposabljanja Poglavitne učne vsebine in vsebine usposabljanja v prehodnem okolju/ podjetju je treba razvijati in izvajati glede na specifično poklicno področje, ki ga izberejo trenerji, glede na značilnosti, poklicne preference in priložnosti, primerne za invalidne uporabnike. Nekatere glavne kategorije učnih vsebin so naštete spodaj: Pismenost Obvladovanje osnov aritmetike, procentnega računa in izračuna površine Osnove naravoslovja Poznavanje poslovnih kontekstov Socialne in medosebne veščine Načini komuniciranja, tako v vsakodnevnem življenju kot v delovnem okolju, npr. telefoniranje; razumevanje telesne govorice, gestike in neverbalnih znakov, obraznih izrazov, vzpostavljanje stikov, iskanje pomoči Digitalna pismenost in varna uporaba IT Veščine iskanja zaposlitve Delovna oprema in do invalidov prijazna oblika delovnih mest Zdravje in varnost pri delu; preprečevanje nesreč na delovnem mestu in z delom povezanih obolenj Spodbujanje odpornosti, razvoj delovne vzdržljivosti, strategij prilagajanja in reševanja problemov Organizacija delovnih nalog Ključne kvalifikacije za trg dela, tudi tržno usmerjene naloge Teme, povezane s potovanjem

23 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 23 Vsebine, povezane z različnimi poklicnimi področji in poklicno hierarhijo, npr. odnos do strank. Učne vsebine naj bodo osredotočene na poklicno in zaposlitveno tematiko, npr. na področju administracije in računovodstva naj sklop pismenosti vsebuje poglavja kot»kako brati facture«itd.; osnovne vsebine iz naravoslovja naj vsebujejo sklop o recikliranju papirja; poznavanje poslovnih kontekstov pa naj razloži, zakaj podjetja potrebujejo administracijo in njene glavne naloge itd Prenosljivost in ekonomsko-finan~na vzdržljivost modela Pomembni značilnosti učnega modela za prehodna okolja sta njegova prenosljivost in ekonomsko-finančna vzdržljivost. Prenosljivost se v tem primeru nanaša na možnost apliciranja in prilagajanja pristopov in ukrepov v kontekstih, ki niso enaki tistim, v katerih je potekal njihov razvoj. Kar zadeva stopnjo prenosljivosti tega učnega modela, ima največji pomen nedvomno njegova evropska naravnanost. Prva verzija učnega modela (verzija za testiranje) je bila zasnovana na osnovi primerjalnega poročila o stanju v državah partnerkah projekta LED. Navedeno poročilo se je osredotočilo na dobre prakse v usposabljanju in rehabilitaciji ter pristope v različnih evropskih državah (predvsem v partnerskih državah projekta), kar pomeni, da je bil model v evropski kontekst vpet od vsega začetka. Sklepi primerjalnega poročila o spodbujanju prehajanja na redni trg dela in preprečevanju družbene izključenosti so bili upoštevani kot ključne reference za oblikovanje predlogov izboljšav učnega procesa in usposabljanja za odrasle invalide. Za prenosljivost je bilo relevantno zlasti testiranje učnega modela v različnih geografskih, ekonomskih in poklicnih kontekstih med trajanjem projektnih aktivnostih, pomembna pa je bila tudi potrditev veljavnosti učnega modela glede na rezultate testiranj. Nadaljnji prispevek k prenosljivosti modela pomenijo tudi mnoge teoretske raziskave, ki se nanašajo tako na evropski kot širši mednarodni kontekst. Zaradi ekonomske in finančne vzdržljivosti modela in njegove implementacije je treba zagotoviti redno preverjanje ter učinkovito finančno upravljanje. Ekonomska vzdržljivost pa ne pomeni samo doseganja pra-

24 24 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija vilnega razmerja med vrednostjo in denarjem ter nadzora stroškov s strani organizacije, ki model uvaja, marveč tudi aktivno iskanje nadaljnjih zunanjih virov financiranja, npr. znotraj izobraževalnih in integracijskih programov na različnih ravneh (tudi na ravni EU) in s pomočjo intenzivnega povezovanja s podjetji in drugimi organizacijami Vrste in stopnje invalidnosti uporabnikov Pri uvajanju učnega modela imajo osrednjo vlogo specifične značilnosti in posledice vsake izmed vrst invalidnosti, saj vplivajo na: stopnjo izvedljivosti uvajanja učnega modela način strukturiranja in razvoja učnih in delovnih aktivnosti ter aktivnosti usposabljanja nujne investicije v vire Izbor in zahtevane kvalifikacije trenerjev. Pri diferenciaciji med vrstami in stopnjami invalidnosti upoštevamo naslednje dejavnike: razlikovanje med telesnimi/senzornimi, učnimi/kognitivnimi/intelektualnimi ter mentalnimi/psihiatričnimi vrstami invalidnosti razlikovanje med pridobljeno in prirojeno invalidnostjo stopnjo invalidnosti, kjer razlikujemo med milo, zmerno in resno invalidnostjo. Pri resnih oblikah invalidnosti je treba upoštevati dejstvo, da se v nekaterih državah deli zakonodaje nanašalo zgolj na ljudi z resnimi oblikami invalidnosti, ne pa na vse invalide, zaradi česar je treba še posebej paziti na zakonodajne okvirje, ki urejajo področje invalidnosti v posameznih državah. Še posebej zahtevno je strukturiranje skupin z»mešanimi vrstami invalidnosti«, tj. skupin, katerih člani imajo različne, mnogotere in kompleksne oblike invalidnosti. Zato morajo trenerji predvideti ustrezne ukrepe, npr. ponavljalne ure o zapletenih temah, s čimer se bolje spoprimejo s težavami v komunikaciji in interakciji med uporabniki ter s težavami, povezanimi z različnimi kognitivnimi ravnmi uporabnikov. V nekaterih kontekstih je zelo uporabna podpora z računalniško opremo, ki zagotavlja uspešno prilagajanje učnega in delovnega okolja raz-

25 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 25 ličnim vrstam invalidnosti, kar je lepo razvidno iz aktivnosti testiranja v okviru projekta LED. Tako je bilo npr. možno preoblikovati posamezne delovne faze ter jih razgraditi na najosnovnejše aktivnosti, kar je bilo še zlasti primerno za ljudi z zmanjšanimi ročnimi spretnostmi in motnjami pozornosti (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju) U^no okolje in okolje usposabljanja Holisti~ni koncept okolja Delovno okolje, ki zagotavlja in upošteva pravice invalidov, mora biti odprto, vključujoče in dostopno (Konvencija ZN o pravicah invalidov, člen 27.1). Pričujoči evropski učni model pojem okolja opredeljuje na holistični način, kar pomeni, da niso vključene zgolj fizične značilnosti okolja, temveč tudi elementi, kot so npr.: logistični vidiki, s posebnim poudarkom na gibalni oviranosti, vprašanju pomanjkljive mobilnosti ter posledicah, ki jih ima le-ta za zagotavljanje dostopnosti oprema in pripomočki, ki so na voljo invalidom in trenerjem socialno in komunikacijsko vzdušje ter odnosi med vključenimi ljudmi Učni model daje pomembno vlogo družbenim odnosom ter načinom komunikacije in interakcije v učnem kontekstu in kontekstu usposabljanja. Elementi, s katerimi opisujemo omenjeno družbeno klimo, vključujejo: odzive uporabnikov na vložek trenerjev: ali sploh prepoznajo vloženo delo ter kako nanj odreagirajo; prisotnost interesa, pozornosti in volje do sodelovanja Splošne interakcije med trenerji in uporabniki: število in značilnosti interakcij Interakcije med uporabniki in interakcije na skupinski ravni: število in značilnosti interakcij sposobnost uporabnikov, da z drugimi sodelujejo in se od njih učijo način, na katerega se v skupini soočajo s konflikti in stresom

26 26 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Projekt LED predvideva usposabljanje invalidov na podlagi učenja v konkretnih situacijah. Pri tem je holistični koncept okolja zelo pomemben, saj je okolje, v katerem se uporablja integrirani pristop, zelo vzpodbudno za izboljšanje celotnega učnega procesa usposabljanja in tvorbo uspešnih sinergij Logisti~ne zahteve in oprema Arhitekturne in logistične strukture stavb, v katerih se uvaja učni model, morajo biti brez ovir, pač glede na tip invalidnosti vsakega uporabnika. Prav tako je pomembno, da so invalidom prijazne tudi notranja oprema/pohištvo in zmogljivosti, ki zlasti zaradi fizične oviranosti vključujejo: dvigala dostope za invalidske vozičke avtomatsko odpiranje vrat prilagojene kopalnice prilagojene kuhinje invalidom prilagojena orodja napisi v Braillovi pisavi znotraj in zunaj vsakega prostora med aktivnostmi testiranja v projektu LED se je pojavilo vprašanje ustrezne opremljenosti objektov s klimatskimi napravami, s katerimi med ekstremnimi vremenskimi razmerami poskrbimo za dobro počutje udeležencev (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Vsak prostor bi moral imeti oznake in napise, ki olajšajo orientacijo uporabnikov, urnike ter uro. Izogibati se je treba drugim motečim elementom. Na voljo mora biti dovolj prostora, da uporabniki neovirano vstopajo in se premikajo po prostoru, pri čemer je treba misliti na velikost invalidskih vozičkov. Oprema v vsaki učilnici in prostoru za usposabljanja mora biti ustrezna: pri tem so še zlasti pomembni okna, zavese in umivalnik. Pri oblikovanju urnikov in določanju učilnic za pouk moramo paziti na to, da prostorov ne spreminjamo prepogosto. Nadalje mora biti učno okolje opremljeno s pripomočki, ki invalidom lajšajo učenje in usposabljanje. Naštejmo nekaj primerov pripomočkov, ki naj bodo na razpolago tako trenerjem kot uporabnikom:

27 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 27 Pomožne tehnologije in naprave, ki so prilagojene specifičnemu tipu invalidnosti uporabnikov, npr. znakovni jeziki, diktafoni, naprave za prepoznavanje glasu ter pretvorbo besedila v govor, naprave za prikaz besedila in odčitavanje Braillove pisave itd. Vizualni pripomočki, hkrati z vizualizacijo navodil, nalog in seznamov opravil: še posebej pri tipih invalidnosti, kot je npr. avtizem, je priporočljivo, da se večina informacij posreduje z uporabo vizualnih pripomočkov. Slovarji: za materni jezik (v državah z dvema uradnima jezikoma za oba jezika), za angleški jezik ter glede na učni kontekst in vsebino celo za druge jezike; če je možno, lahko uporabljamo tudi e-slovarje Računalniki: z internetno povezavo in ustreznimi nastavitvami operacijskega sistema (glej tudi razdelke o IT in medijih). 3.3 Pristopi in metode v u^nih procesih in procesih usposabljanja Interdisciplinarnost Interdisciplinarnost kot pristop pri uvajanju učnega modela zahteva, da uporabnikom pomagajo strokovnjaki iz različnih izobraževalnih in poklicnih področij. Ta pristop omogoča združevanje različnih perspektiv in širjenje obsega učnih procesov usposabljanja. Primeri relevantnih strokovnih področij za trenerje so: socialno delo, sociologija, psihologija, pedagogika, delovna terapija, posebne potrebe, fizioterapija, logoterapija itd. Trenerje je potrebno izobraževati tudi na področju odnosa do uporabnikov, saj lahko pomembno vplivajo na njihovo dobro počutje in večjo samozavest. Trenerji lahko pomembno prispevajo k»rehabilitaciji mišljenja«uporabnikov, tako da ti bolj zaupajo v svoje zmožnosti in verjamejo, da»zmorejo«, kar velja tudi za»rehabilitacijo telesa«, pri kateri jim trenerji svetujejo, kako opraviti nove naloge in obvladovati svoje telo (Organizacija za hrano in kmetijstvo, FAO, OZN, 2001). Bistvene značilnosti trenerjev, ki bodo vključeni v uvajanje učnega modela, so naslednje:

28 28 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija socialne/komunikacijske/medosebne veščine znanja s področja izobraževanja o posebnih potrebah in sposobnosti svetovanja odprtost in toleranca do tematike invalidnosti, obravnavanje invalidov z ustreznim spoštovanjem in dostojanstvom vrednotenje in veščine načrtovanja, pa tudi močna zavezanost uspešnemu izidu procesa sposobnost analiziranja ekonomskih in tržnih napovedi sposobnost prenosa navdiha, motivacije in samozavesti, ki so nujni za doseganje pozitivnih rezultatov udeležencev sposobnost izbire vsebine modulov in nalog, ki za udeležence niso ne prelahke ne pretežke sposobnost razlikovanja med različnimi delovnimi okolji za prihodnje perspektive invalidov glede na tip, velikost in sektor organizacij/ podjetij sposobnost posredovanja obrtnih in z delom povezanih veščin. Če povzamemo: bistvene značilnosti trenerjev so: aktivnost, predanost in kompetence (prim. Evropska unija 2011: 36). Kar zadeva interdisciplinarnost skupin, je bistvenega pomena korist sodelovanja med strokovnjaki z različnimi kompetencami (prim. cf. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Glede na rezultate aktivnosti testiranja pomeni prisotnost različnih strokovnjakov pozitiven element tako za storitve, ki jih nudimo uporabnikom kot za stalno usposabljanje strokovnjakov samih. Edina omejitev uporabe takšnega pristopa je težavnost uporabe elementov kvantitativne evalvacije, saj so prisotni različni strokovni profile. Ne glede na to pa ta raznolikost prispeva k izboljšavi vrednotenj in ocen, da tako razvijemo natančnejši in bolj personaliziran individualni projekt, v katerem izboljšamo holistično vizijo vključenega posameznika in izboljšamo njegove transverzalne kompetence (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju) Pristop, osredoto^en na uporabnika Če izhajamo iz individualnosti vsake osebe, torej iz ideje, da je vsaka oseba po svojih značilnostih edinstvena, je pristop, ki ga uporabljamo v tem

29 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 29 učnem modelu, osredotočenost na uporabnika. S predlogi individualno orientiranih metod se ta učni model nanaša na bistveni element modela podporne zaposlitve (EU podporne zaposlitve 2010: 45). Pristop, osredotočen na uporabnika se uporablja v vseh fazah poučevanja in usposabljanja ter procesa reintegracije. Pri tem je treba upoštevati različne elemente, kar zadeva slehernega uporabnika, in izvesti poglobljeno analizo v obliki»vodenja posameznega primera«: posameznikove značilnosti in potrebe glede na situacijsko in problemsko analizo nujne intervencije periodično spremljanje. Glede na karakteristike uporabnikov, ki lahko vplivajo na rezultate procesa in so pri pristopu, osredotočenem na uporabnika, v ospredju, imajo prioriteto naslednje: osebna zgodovina vsakega posameznika, njegova starost, življenjski slog in kulturno ozadje prizadetost in mobilnost splošni potencial vsakega posameznika učne sposobnosti vsakega posameznika, njegov spomin, sposobnost poslušanja in pozornosti osebna motivacija in pripravljenost vsakega posameznika osebne ambicije in pričakovanja vsakega posameznika. Da bi povečali prilagojenost ponujenih storitev posameznikom, pri uvajanju učnega modela lahko uporabljamo sredstvo, kot je npr.»delovna zvezda«, ena izmed tako imenovanih»rezultatnih zvezd«, s katerimi merimo in vrednotimo učinkovitost testiranih aktivnosti projekta LED (npr. na Irskem). Njena specifična funkcija je pomoč pri identifikaciji potreb/ želja/pričakovanj posameznikov, da bi lažje dosegli in merili napredek in razvoj spretnosti, odnosov in delovne pripravljenosti (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Vsak izmed krakov predstavlja ključno področje, ki vpliva na posameznikove zmožnosti doseganja zaposlitve in njenega ohranjanja. Vsako področje je opremljeno z evalvacijsko lestvico od 1 do 10, ocenjujejo pa se sposobnosti uporabnikov na različnih stopnjah. Z uporabo delovne zvezde lahko organizacija, ki uvaja učni model, spremlja in vrednoti učno

30 30 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Slika 1 -»Delovna zvezda«uspešnost posameznika ter njegov napredek med samim procesom usposabljanja. Pri aktivnostih testiranja projekta LED so jo uporabljali pri posameznih preglednih srečanjih, da bi tako izboljšali aktivnosti usmerjanja in svetovanja ter se pogovorili o nadaljnjih področjih razvoja. Omenjeno sredstvo je bilo v pomoč tako uporabnikom kot trenerjem, ker so se lažje osredotočili na področja, pomembna za razvoj posameznikov, to pa je v končni fazi vodilo do bolj individualiziranega pristopa. Glede uporabe delovne zvezde so uporabniki in trenerji podali pozitivne povratne informacije, izpostavili pa so tudi pomembnost dejstva, da vizualnost sredstva prispeva k motiviranosti, saj uporabniki dobijo slikovno podobo lastnega napredka (prim. NLN, poročilo o testiranju). Še eno sredstvo, s katerim se v okviru implementacije učnega modela osredotočamo na posameznega uporabnika, je individualni načrt usposabljanja. Preden začnejo s fazo usposabljanja v učnem procesu, uporabniki

31 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 31 dobijo individualni načrt usposabljanja, ki je prilagojen njihovim specifičnim potrebam in ambicijam, hkrati pa vključuje njihove pomanjkljivosti v spretnostih, način usposabljanja, s katerim jih je mogoče odpraviti oz. izboljšati glede na določeno poklicno področje in sektor, kjer si prizadevajo najti zaposlitev (prim. NLN, poročilo o testiranju). Individualni načrt usposabljanja je del pristopa, osredotočenega na uporabnike, saj je vsak individualni načrt za slehernega uporabnika edinstven in prilagojen njegovim značilnostim na holistični način, ki združuje različna področja spretnosti. Hkrati določa potek usposabljanja posameznika in je rezultat dogovora med posameznikom, trenerjem in po potrebi delodajalcem (v kolikor je vključen v to fazo). Če je potrebno, lahko uporabimo tudi aktivnosti in storitve interdisciplinarnih skupin strokovnjakov. Med aktivnostmi projekta LED so se vključeni delodajalci pozitivno izrekli o individualizaciji načrtov usposabljanja za uporabnike; menili so, da je tak sistem dober in predlagali še pogostejše revidiranje individualnih načrtov zaradi možnosti odkrivanja novih potencialov ter natančnejšega določanja osebnih, učnih in poklicnih potreb med samim procesom (prim. NLN, poročilo o testiranju). Pomembno je poudariti, da je individualizacija usposabljanja v ospredju vse od začetka učnega procesa uporabnikov. Glede na rezultate testiranja aktivnosti je eden izmed najpomembnejših sklepov delodajalcev in koordinatorjev spoznanje, da v kolikor uporabniki niso zainteresirani za določen tip dela, dolgoročno ne bodo mogli obdržati zaposlitve na danem področju. Zato je potrebno pri osredotočenju na posameznika temeljito analizirati njegove potrebe ter pazljivo oceniti zahteve in primernost delovnega področja. Vendar pa omenjeni pristop za trenerje predstavlja tudi izziv, saj se lahko primeri, da je doseganje usklajenosti med potrebami usposabljanca, zahtevami delodajalca in pričakovanji financerja zelo zahtevno in težko(prim. NLN, poročilo o testiranju) Osredoto^anje na podjetja in njihovo perspektivo invalidnosti Pri spodbujanju prehajanja invalidov v procese usposabljanja, zaposlovanja in delovne integracije je treba nujno upoštevati tudi perspektivo

32 32 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija podjetij in delodajalcev (prim. Greca 2001). Spodbujanje ozaveščanja in obveščanja delodajalcev o delovnih priložnostih invalidov je srednjein dolgoročno pomembno za vse organizacije, ki se odločijo za uvajanje učnega modela. Raziskave, ki jih navedene organizacije izvajajo v zvezi s potencialnimi delodajalci in stanjem na trgu dela se morajo osredotočiti zlasti na področja rasti znotraj celotnega gospodarstva, saj se s tem povečajo možnosti, da invalidi dobijo več dolgoročno plačanih delovnih mest (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Pri aktivnostih, povezanih s podjetji, se morajo organizacije, ki uvajajo učni model, osredotočiti predvsem na potenciale invalidov ter se primerno spopasti z obstoječimi stereotipi in predsodki, npr. s predpostavko nekaterih delodajalcev, da invalidi niso sposobni delati (OZN, 2006). Aktivnosti testiranja so pokazale, da je najuspešnejši način vključevanja delodajalcev v redni trg dela tisti, ki temelji na profesionalnem, fleksibilnem in dovzetnem pristopu, s katerim izgrajujemo dolgoročne odnose (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Osredotočanje na podjetja in njihovo perspektivo invalidnosti ima za organizacijo, ki uvaja učni model, naslednje implikacije: analiziranje ekonomskih trendov, napovedi in zaposlitvenih tendenc, povpraševanja po sektorjih in ponudbe na trgu dela, zahtevanih kvalifikacij ter socialno-političnih okvirjev upoštevanje znanstvenega in tehnološkega napredka ter njegovih posledic za določena delovna mesta kontaktiranje lokalnih delodajalcev ali organizacij lokalnih delodajalcev, predvsem pa tistih podjetij, ki poudarjajo tematiko socialne odgovornosti ali predstavljajo določen potencial na področju poslovne socialne odgovornosti posredovanje celovitih informacij o možnostih zaposlovanja invalidov v podjetjih, oblikovanje dodatnih spletnih strani z uporabnimi informacijami o poklicni in zaposlitveni rehabilitaciji (prim. LED URI, poročilo o testiranju) razvoj profesionalne integracijske strategije za tiste delodajalce in/ali njihove organizacije, s katerimi smo že vzpostavili stik in/ali sodelovanje iskanje subvencij, štipendij in drugih načinov financiranja za podporo podjetij, državnih subvencij ali oblik podpore s strani trgovske zbor-

33 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 33 nice ter dodeljevanje davčnih olajšav tistim podjetjem, ki zaposlujejo invalide. Pomemben vidik pri perspektivi podjetij je tudi vzpostavljanje bolj koordiniranega pristopa za iskanje stikov z delodajalci, zlasti kar zadeva pridobivanje delovnih izkušenj in plačano delo. Organizacije, ki uvajajo učni model, lahko to izvedejo na sestankih osebja z namenom razdeljevanja informacij o delodajalcih in iskanja zaposlitvenih možnosti za uporabnike. Stiki z lokalnimi delodajalci so bistvenega pomena tudi za oblikovanje (prihodnjih) vsebin usposabljanja in potrebnih intervencij (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Glede na rezultate testiranja so zgoraj omenjeni sestanki pojmovani kot uspešni pri zagotavljanju pomoči, kar zadeva iskanje informacij in koordinacijo skupinskega iskanja na določenem geografskem področju ali skupinskega iskanja specifičnega tipa dela (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Osebje organizacije, ki uvaja učni model pa lahko ima od stikov z delodajalci veliko koristi, saj dejavnost zagotavlja razvoj poglobljenega in stalno posodabljajočega se razumevanja potreb in zahtev delodajalcev iz različnih sektorjev (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Pri aktivnostih testiranja, ki so v projektu LED predvidevale vključevanje delodajalcev, bi bila možna tudi izbira poslovnega strokovnjaka z nazivom»delodajalec šampion«. Šlo bi za strokovnjaka z obsežnim znanjem in izkušnjami na področju zaposlovanja in načrtovanja delovne sile, ki bi bil sposoben predlagati smernice in zagotavljati ustrezno podporo ter sodelovanje podjetij z organizacijami, ki uvajajo učni model (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Težave in predsodki pri delovni namestitvi in integraciji so zelo pogosto povezani s pomanjkanjem informacij o invalidnosti in njenih posledicah. Tudi iz izkušenj partnerjev projekta LED je moč povzeti, da delodajalci pogosto nimajo dovolj informacij, da bi pravilno ocenili možnosti za poslovanja invalidov, saj jih veliko pomisli zgolj na mnoge vrste fizičnih omejitev, ne predstavljajo pa si njihovih sposobnosti. Poglavitna vzroka za takšno naravnanost sta pomanjkanje časa in stroga tržna naravnanost podjetij. Kljub temu pa je pomembno, da organizacija, ki uvaja učni model, delodajalce obvešča o problematiki invalidnosti ter o prednostih, povezanih z zaposlovanjem invalidov (prim. LED URI, poročilo o testiranju).

34 34 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Posredovanje natančnih znanstvenih in zakonodajnih informacij glede invalidnosti je namreč bistvenega pomena za spremembo stališč podjetij ter predstavitev sporočila, da so invalidi lahko tudi viri in potencial, ne zgolj»stroški«. Na ta način bi lahko povečali pripravljenost podjetij, da zaposlujejo ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi za delo (prim. EU 2011). Vzpostavitev in širitev omrežja z lokalnimi delodajalci, podjetji in njihovimi združenji (prim. LED URI, poročilo o testiranju) ima poseben pomen zlasti v zadnji fazi rehabilitacijskega procesa, delovni namestitvi, ki bo predstavljena v nadaljevanju. Stiki s podjetji in delodajalci pa naj ne potekajo samo v obliki neposrednih sestankov, ampak lahko vsebujejo tudi druge oblike komunikacije in informiranja, pa tudi druge možnosti iskanja gospodarskih in poslovnih priložnosti sodelovanja in distribucije materiala o dani tematiki (prim. European Union of Supported Employment 2010: 32). Osebje organizacije, ki uvaja učni model bi moralo biti tudi pozorno na sicer že omenjeno dejstvo, da so delodajalci velikokrat prezaposleni in nimajo na voljo veliko časa, tako da morajo stiki in druga komunikacija z njimi potekati na časovno učinkovit način (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Velika podjetja imajo pogosto posebni oddelek, specializiran za zaposlovanje in integracijo invalidov. V tem primeru naj organizacija, ki uvaja učni model, kontaktira kar te oddelke. Pomembni so tudi neformalni stiki z delodajalci, kar velja zlasti za majhna in srednja podjetja, kajti organizacija, ki uvaja učni model, se lahko v tovrstnih podjetjih uveljavi šele po vzpostavitvi medsebojnega zaupanja in trdnih odnosov, pri čemer je treba upoštevati tudi zgodovino podjetja, saj so posebne okoliščine delovanja majhnih in srednjih podjetij zelo pomemben dejavnik Poenostavitev in simulacija delovnih nalog in okolja Za namene učnega modela pomeni poenostavitev vse tiste procese, s katerimi naredimo komunikacijo, učne vsebine in usposabljanje jasnejše, lažje in hitreje dojemljive. Da bi bile vsebine primerne za vse uporabnike, moramo uporabiti pristop poenostavljanja, glede na tip in stopnjo invalidnosti (prim. LED, evropsko poročilo: 25; prim. ILSMH European Association 1998).

35 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 35 Na splošno je treba poenostaviti dve področji: poenostavitev oblik, se pravi jasna in logična struktura besedil, kratki in jasni stavki, tvornik namesto trpnika, vsak stavek oz. odstavek naj vsebuje zgolj eno glavno sporočilo poenostavitev vsebin z uporabo primerov, preprostih besed, po možnosti brez uporabe neologizmov, abstraktnih in tujih besed Poenostavitve uporabljamo tako v ustni in pisni komunikaciji. V okviru aktivnosti testiranja je bil kot primer poenostavitve izbran sistem italijanskega učnega podjetja»simulimpresa«(simulacija podjetja), da bi ga lahko uporabljali tudi učenci z lažjimi mentalnimi omejitvami ali učnimi težavami (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Ko si prizadevamo za poenostavitev aktivnosti usposabljanja, s katerimi želimo izboljšati zaposljivost, so učna podjetja zelo dragocen instrument. Kot učna metoda namreč spodbujajo učenje z izkušnjami zaradi simulacij delovnih situacij, kar uspeva zaradi posnemanja strukture realnega delovnega okolja, kot je npr. pisarna. Glavni vidiki uporabe učnih podjetij za invalide so naslednji: različne naloge so poenostavljene in prilagojene različnim vrstam invalidnosti, pač glede na učne cilje vsakega uporabnika uporabniki se naučijo izvajati naloge in razvijati svoje sposobnosti uporabniki dobijo vpogled v delovanje okolja Proces poenostavitve v učnem podjetju pomeni, da je vsaka delovna naloga razdeljena na različne aktivnosti, kar omogoča lažje razumevanje in samostojno izvedbo s strani uporabnikov na pravilen način (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Poudariti velja, da mora biti izvajanje konkretnih nalog in primerov s strani uporabnikov pod stalnim nadzorom strokovnega osebja, npr. tehnologa in trenerja/mentorja (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Da bi dosegli poenostavitve v učnih okoljih usposabljanja za invalidne uporabnike, pa ni treba razdeliti samo posameznih nalog, temveč morajo biti na manjše etape razdeljeni tudi operativni cikli. Tako bi vsi invalidni uporabniki dobili možnost, da sodelujejo v skupnem, celotnem delovnem procesu. Sodeč po prvih vtisih, ki smo jih dobili od trenerjev, je imel proces poenostavljanja pozitivne učinke: dodelitev nalog, ki so prilagojene vsakemu uporabniku in njegovim veščinam, zmanjša storilnostni stres;

36 36 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija razdelitev operativnega cikla na manjše etape, ki terjajo sodelovanje vseh uporabnikov, poveča občutek pripadnosti. S to potezo lahko dosežemo tudi dobre produktivne rezultate. Glede na rezultate aktivnosti testiranja so bile simulirane naloge s strani uporabnikov ovrednotene pozitivno. Zaradi uporabe simuliranega delovnega okolja so se izboljšale njihove učne veščine, povezane s konkretnimi opravili in nalogami Vklju^evanje invalidnih in zdravih ljudi Soprisotnost invalidnih in zdravih ljudi v učnem okolju usposabljanja je pomemben element politik, ki v želji po doseganju aktivne vključenosti in integracije v družbo sežejo onkraj golega oblikovanja zaščitnih shem. V okviru politike vključevanja bi morali zato invalidi imeti na razpolago več priložnosti za učenje in razvoj svojih veščin skupaj z zdravimi ljudmi. Če je možno, naj bi vključevanje potekalo v medgeneracijskem kontekstu, da bi tako povečali solidarnost med generacijami. Na Irskem so pri izvajanju aktivnosti testiranja tako vsi vključeni invalidi sodelovali z zdravimi ljudmi, in kar 88 % jih je navedlo, da jim je takšna oblika sodelovanja zelo pomagala pri razvoju lastnih veščin in samozavesti (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Glede na rezultate aktivnosti iz Slovenije je bilo sodelovanje z zdravo populacijo koristno za skorajda vse uporabnike: usposabljanje z zdravimi ljudmi je pomagalo ali zelo pomagalo pri razvoju spretnosti in samozavesti kar 94 % invalidov (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Prehodna okolja namreč predvidevajo sobivanje invalidnih in zdravih ljudi, tudi ko prehodno učno okolje postane prehodno podjetje. Zdravi ljudje, vključeni v prehodno učno okolje usposabljanja pridobijo zlasti dvoje: poklicne veščine v skladu s poklicnim področjem, določenim za prehodno okolje socialne veščine interakcije z invalidi, če je možno, s specifičnimi oblikami invalidnosti udeležencev, vključenim v prehodno okolje usposabljanja. Ko so invalidi vključeni v programe usposabljanja skupaj z zdravimi ljudmi, je invalidom povečini treba zagotoviti dodatno podporo in mo-

37 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 37 žnost intervencij, zlasti zaradi razlik v ravni storilnosti. To lahko poteka v obliki dodatnih ur usposabljanja, prilagojenih potrebam skupine invalidov ali prilagojenih specifičnim težavam. V primeru, da so nekateri deli usposabljanja zapleteni, je možno dodatne vsebine usposabljanja zagotoviti tudi za zdravo skupino (prim. LED, primerjalno poročilo) IKT in mediji Danes si življenja brez sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ne moremo več predstavljati. IKT ponujajo tudi nove potenciale na področju pomožnih tehnologij za invalide. Uporaba IKT v učnih procesih usposabljanja lahko vključuje tudi e-učne portale, kar je odvisno od posameznikove stopnje invalidnosti. Uporabniki lahko komunicirajo v virtualnih prostorih, kot so npr. forumi, kjer si izmenjujejo svoje izkušnje in medsebojne oblike pomoči ter tako razvijajo samozavest. Vključevanje IKT v izobraževalne in poklicne programe (ne zgolj za invalidno populacijo) ima še nadaljnjo dodatno vrednost, saj omogoča mešane oblike učenja. Omenjene oblike skupaj z oblikami učenja na daljavo nudijo dodatne priložnosti ljudem, ki so resno gibalno ovirani ali pa imajo infrastrukturne oz. transportne težave. Medmrežno učenje in učenje na daljavo pomeni tudi vir informacij za nekdanje uporabnike, ki so zaključili učenje oz. usposabljanje, saj imajo možnost kontinuiranega izobraževanja. Glede na učne potrebe uporabnikov v usposabljanju in glede na tip in profil poklicnega področja, morajo ključne veščine na področju IKT vključevati: Oblikovanje besedil Delo s tabelami in formulami Poznavanje načinov spletne komunikacije in medmrežja Baze podatkov. IKT so še posebej pomembne pri iskanju zaposlitve: internet, spletni brskalniki in portal s prostimi delovnimi mesti so pomembni viri za iskanje informacij, potencialnih delodajalcev in/ali centrov za usposabljanje. IKT lahko uporabljamo kot zelo pomembno sredstvo za dvig splošne zaposljivosti in pripravo na specifična delovna okolja in aktivnosti.

38 38 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Veščine in znanja o IKT se lahko uporabnikom posredujejo tudi v obliki»pametne tehnologije«, ki jim lahko pomaga pri organizaciji vsakdanjega življenja, npr.: naučijo se lahko uporabe pametnega telefona, če ga že imajo ali pa ga želijo kupiti, raziščejo lahko uporabne aplikacije mobilne tehnologije (pametnih telefonov ali tabličnih računalnikov). Poseben poudarek je zlasti na komunikacijskih funkcijah naprav, dostopu do internetnih storitev in prilagajanju dostopnih možnosti. Uporaba sodobnih tehnologij in komunikacijske veščine sta pomembna dejavnika, ki invalidnim uporabnikom omogočata, da v skupnosti živijo neodvisno, navezujejo in ohranjajo medčloveške odnose in spoznavajo nove priložnosti. Povratne informacije so bile do sedaj izjemno pozitivne, kar kaže tudi na to, da je velikokrat težko najti tovrstne oblike osebnega svetovanja in usposabljanja na omenjenih napravah v širši skupnosti (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Za invalidne uporabnike lahko tudi splošna raba medijev predstavlja priložnost povezovanja s svetom, da tako pridobijo znanja o kontekstih, ki jih še ne poznajo. Glede na kapacitete organizacije, ki uvaja model, je potrebno organizirati tečaje o uporabi medijev in jih ponuditi skupinam uporabnikov. V tem kontekstu torej mediji niso le sredstva v učnem procesu, marveč lahko pomenijo tudi nekatere izmed učnih ciljev. Seveda morajo biti primerno prilagojeni specifičnim vrstam invalidnosti. Tudi na medije je mogoče gledati kot na sredstva za razvoj prehodnih okolij, s katerimi spodbujamo ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti. Zaradi naraščajočega pomena socialnih omrežij so lahko družbeni mediji za uporabnike ena izmed najzanimivejših tem. Zanje bi lahko organizirali posebna predavanja o značilnostih družbenih medijev in omrežij. Če organizacija, ki uvaja učni model, nima na voljo tovrstnih strokovnjakov, se lahko odloči za sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev ali za sodelovanje z lokalno univerzo (prim. LED TCF, poročilo o testiranju) Skupinske aktivnosti Delo in diskusije v skupinah imajo za udeležence velik pomen, za nekatere izmed njih je lahko to celo prva takšna poglobljena izkušnja v učnem kontekstu usposabljanja in želene zaposljivosti. Pri tem pa ne gre samo za

39 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 39 splošno vprašanje izobraževalnega sistema in didaktike, temveč je tak način dela za invalide še posebej relevanten. Skupinske aktivnosti naj sledijo naslednjim ciljem (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju): učenje interakcij z drugimi ljudmi, izboljšanje komunikacije s spodbujanjem vzajemnega poslušanja in izmenjave idej vključevanje v proces tvorbe skupin, ki spodbuja vzajemno pomoč (tudi spopadanje s težavami, ki nastopijo, kadar mora uporabnik zaprositi za pomoč) pridobivanje izkušenj z možnimi konfliktnimi ali protislovnimi situacijami, obvladovanje stresnih situacij poskusi mediacije in doseganja kompromisov, krepitev emocionalne stabilnosti izboljšanje strategij reševanja težav in tovrstnih veščin, predstavljenih uporabnikom, da bi se le-ti lažje spoprijemali s težkimi situacijami in pomembnim odločanjem. Poleg navedenih specifičnih ciljev imajo skupinske aktivnosti tudi cilj krepitve samozavesti in ozaveščenosti uporabnikov, z osredotočanjem na njihove prednosti in dobre strani. Z didaktičnega vidika je v skupini učencev smiselno izgrajevanje vzajemnih odnosov, s čimer si prizadevamo za razvoj učnega potenciala vsakega uporabnika. Kooperativno učenje je zatorej način učenja, ki temelji na interakcijah v skupini, kjer člani sodelujejo, da bi dosegli nek skupni cilj. Vključenost vsakega posameznika zagotavlja oblikovanje skupnega stališča glede učnih ciljev. Hkrati z medsebojnimi interakcijami pa vključenost vsakega individuuma omogoča razvoj občutka pripadnosti (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Prvi korak naj bo kratka predstavitev vseh udeležencev, s katero ustvarimo prijetnejšo socialno-komunikacijsko atmosfero. Pred začetkom skupinskih aktivnosti trenerji razložijo pravila komuniciranja in interakcij (medsebojne odvisnosti, odgovornosti, vzorci interakcij) ter izvajanja nalog med člani skupine, zlasti z uporabo vizualnih in dostopnih primerov. Poenostavitev komunikacije in načinov interakcij med uporabniki je zelo pomembna (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Potem ko je trener razložil navodila in pred začetkom aktivnosti lahko ponovimo navodila z uporabo slik ali predvajanjem avdio in/ali video posnetkov z možnimi ponovitvami in dodatnimi razlagami.

40 40 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Skupinske aktivnosti so bile v fazi testiranja projekta LED poglobljeno in pogosto testirane. Pri vodenju skupine invalidnih uporabnikov morajo strokovnjaki, vključeni v aktivnosti testiranja, uporabnikom predstaviti splošen namen. To bo zlasti novim uporabnikom omogočilo, da bodo bolj sproščeni. Nato naj bo tematika razložena podrobneje s predvajanjem diapozitivov. Glede na tip invalidnosti uporabnikov naj imajo diapozitivi prednost pred besedno predstavitvijo. Potem ko smo predstavili vsebino, uporabnike pozovemo k izmenjavi idej, bodisi v majhnih skupinah bodisi naenkrat, ob posredovanju trenerja oz. mentorja. Pri tem je zelo praktično, če ključne besede izbrane tematike ali izkušenj uporabnikov napišemo na tablo (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Organizacije, ki uvajajo učni model, imajo na voljo veliko opcij skupinskih aktivnosti, ki jih lahko ponudijo uporabnikom. Spodnji seznam navaja nekaj primerov, ki so bili testirani v okviru projekta LED z učnim pristopom medsebojnega sodelovanja in uporabo različnih vaj v komunikaciji, ali pa so bile aktivnosti uporabljene v drugih inovativnih projektih za invalide (prim LED, evropsko poročilo): simulacije vsakodnevnih situacij in nalog, vsakodnevnih aktivnosti, reakcij na nepričakovane okoliščine in vedenjske vzorce igranje vlog in igre: igre naj bodo osredotočene na uporabo pravil, ki so relevantna v delovnih kontekstih: točnost, vedenje, načini komuniciranja in raba jezika, odgovornost, skrb zase, različne vloge pri delu in v odnosih do sodelavcev in nadrejenih (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju); igre so lahko uporabne tudi pri evalvaciji delov učnega procesa, da bi ocenili, ali so bili vmesni in končni cilji uporabnikov dejansko doseženi simulacije razgovorov za delo: z njimi izboljšamo spretnosti, potrebne pri zaposlitvenem razgovoru in procesu zaposlovanja; uporabniki lahko izvajajo praktične vaje, pri čemer zaporedno izvajajo simulirane vloge iskalca zaposlitve in delodajalca (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Zgoraj omenjene skupinske aktivnosti se nanašajo tudi na prihodnje pozitivne učinke učnih ukrepov pri usposabljanju uporabnikov, saj lahko spodbudijo njihovo motivacijo in okrepijo njihovo samozavest. V skladu z rezultati testiranja v projektu LED so bili splošni izidi skupinskih ak-

41 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 41 tivnosti glede na različna področja anketiranja v veliki večini pozitivni (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju) Vzajemna podpora in mentorstvo Koncept vzajemnosti se v navedenem modelu nanaša na možnost, da se invalidi znajdejo v vlogi svetovalcev in/ali mentorjev, kar zadeva druge udeležence s podobnimi težavami. Vzajemna podpora je omenjena tudi v Konvenciji OZN o pravicah invalidov (člen 26. 1) kot ukrep, s katerim spodbujamo zmožnosti, popolno vključenost in udeležbo invalidov v javnem življenju. Postati vzajemni mentor ali svetovalec invalidne osebe je kar zahteven projekt, ki je odvisen od tipa invalidnosti. Aktivnosti vzajemnosti mentorstva se lahko pričnejo s predstavitvijo in svetovanjem invalidnega mentorja drugim invalidnim osebam v obliki učnih ur ali usposabljanja, potencialno pa lahko mentorji nudijo tudi individualno vzajemno obliko podpore svojemu uporabniku/svoji uporabnici. Po opredelitvi mentorskih aktivnosti na bolj sistematičen in oprijemljiv način, je kot cilj zastavljena vzpostavitev omrežja vzajemne podpore, zlasti za doseganje poklicnih in zaposlitvenih rezultatov (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Kar zadeva storitve vzajemne podpore in mentorstva, je možno, da organizacije, ki bodo uvajale učni model v prehodnem okolju, za njihovo izvajanje zaprosijo svoje nekdanje invalidne uporabnike. Le-ti lahko nato poročajo o svoji trenutni situaciji in izkušnjah po zaključku lastne udeležbe v učnem modelu. Izkušnje nekdanjih uporabnikov, ki so bili pri doseganju ciljev uspešni, in njihova predstavitev novemu razredu uporabnikov, je dragocena ideja, s katero lahko navdihujemo zaupanje in samozavest (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Tudi ljudje, ki so (ponovno) našli zaposlitev po pridobljeni invalidnosti in so se nato uspešno vključili v družbo, morajo dobiti priložnost, da o svojih osebnih izkušnjah povedo drugim skupinam invalidnih uporabnikov (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Vključiti bi bilo potrebno tudi invalide z izjemnimi izkušnjami in visoko ravnjo samostojnosti v osebnem, družbenem in poklicnem življenju, ki lahko s svojim vzgledom bodrijo druge invalidne uporabnike (prim. LED TCF, poročilo o testiranju; prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju).

42 42 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Vzajemna podpora in mentorstvo sta bili v okviru aktivnosti projekta LED testirani v mnogih državah. Glede na rezultate testiranja z namenom vzpostavitve socialnega omrežja vzajemne podpore, so ju udeleženci ocenili kot zelo pozitivni pri spodbujanju vključevanja in ohranjanja udeležbe v socialnih omrežjih. Mentorji so aktivnosti ocenili kot zelo pozitivne za razvoj komunikacijskih spretnosti (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Aktivnosti vzajemne podpore so bile v okviru projekta testirane tudi v obliki usposabljanja kot olajševalnega načina za socialno integracijo ljudi z nekdanjimi oz. delnimi psihičnimi motnjami. V tem primeru so bili ljudje s psihiatričnimi oblikami prizadetosti usposabljani za delo receptorjev drugih inštitutov, kjer so sprejemali ljudi z enakimi oblikami invalidnosti. Navedene aktivnosti so dale zelo dobre rezultate pri zmožnostih komunikacije in interakcije invalidov. Tudi v drugih kontekstih testiranja, kjer so uvajali vzajemno podporo, je bila ta zelo dobro sprejeta. Aktivnosti vzajemnega mentorstva so bile v pomoč italijanskim uporabnikom, ki so bili vključeni v izboljšanje relacijskih, medosebnih sposobnosti in samozavesti (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). V Sloveniji je kar 70 % uporabnikov, ki so sodelovali v aktivnostih vzajemnega mentorstva med testiranjem projekta LED, izjavilo, da so jim le-te bistveno pomagale pri razvoju veščin in samozavesti. Naj ob tem navedemo še izjavo enega izmed invalidnih tutorjev, vključenih v aktivnosti testiranja projekta LED:»Nikoli si ne bi mislil, da bi lahko posredovanje mojih izkušenj koristilo drugim ljudem.«3.3.9 Invalidi kot»strokovnjaki«in»u^enje s pou^evanjem«hkrati z aktivnim vključevanjem invalidov v učno okolje usposabljanja in svetovanjem se ta učni model zavzema za zamisel, v skladu s katero bi invalide lahko pojmovali kot strokovnjake in učitelje, kar še dodatno okrepi njihovo aktivno vključevanje v izvajanje aktivnosti. Uporabniki so obenem»strokovnjaki«, ker imajo zaradi svojih izkušen poglobljeno znanje o življenjski situaciji ljudi z enako obliko invalidnosti. To obliko znanja in izkušenj lahko povežemo s teorijo in drugimi praktično naravnanimi moduli v procesu učenja in usposabljanja. Svoja spoznanja pa lahko delijo tako z zdravo kot z invalidno populacijo.

43 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 43 Ta pristop je povezan z vzajemnim mentorstvom in podporo, poleg tega pa izobražujočim se uporabnikom omogoča, da prevzemajo bolj aktivno vlogo in postanejo popolni subjekti v procesu izobraževanja, ki povezujejo teorijo z osebnimi izkušnjami (prim. LED, evropsko poročilo: 25). Uporabniki lahko imajo v učnih skupinah tudi vlogo»vzajemnih učiteljev«, ki se navezuje na stališče, da so invalidni uporabniki lahko strokovnjaki. Učni model se v tem primeru nanaša na didaktični model»učenja s poučevanjem«, ki ga je formuliral Jean-Pol Martin in je znan tudi pod imenom LdL, ki izhaja iz nemške besedne zveze»lernen durch Lehren«in temelji na načelu horizontalne hierarhije učnega okolja, ki učence in učitelje (oz. v našem primeru trenerje) obravnava kot partnerje (prim. Grzega/Schöner 2008). Eden izmed načinov uvajanja omenjene metode je lahko npr. situacija, v kateri dva uporabnika oz. skupina uporabnikov drugim predstavlja(ta) neko tematiko, ki jo izbere bodisi trener bodisi uporabniki sami. V idealnem primeru se metoda izvaja ob udeležbi in komunikaciji uporabnikov na najboljši možni način (prim. Grzega/Schöner 2008: ). Oba pristopa (»invalidi kot strokovnjaki«in»učenje s poučevanjem«) si prizadevata za dvig samozavesti in stopnje avtonomije oz. samoodločanja invalidov. Njihove lastne izkušnje, strategije ravnanja v življenjskih situacijah in njihovi občutki so v teh dveh pristopih osrednjega pomena, zato lahko: postanejo vir za druge prispevajo k premagovanju omejitev in strahov spodbujajo raziskovalno žilico prispevajo k izboljšanju ozaveščenosti o tematiki invalidnosti V okviru testiranja aktivnosti projekta LED, sta bila oba omenjena pristopa uporabljena pri razvoju»socialnih povezovalcev«na področju psihične prizadetosti (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Poglavitni vzrok za oblikovanje takšnih socialnih povezovalcev je obstoj programa za socialno in strokovno vključenost nezaposlenih ljudi s psihičnimi težavami. Uporabniki, ki so bili izbrani za delo olajševalcev so se predhodno soočili s hudimi psihičnimi težavami, nato so delno okrevali, vendar še zmeraj potrebujejo pomoč institucij, ki skrbijo za mentalno zdravje. Med

44 44 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija potekom programa so se usposabljali za socialne povezovalce, tako da so lastne osebne izkušnje z boleznimi in okrevanjem spremenili v vir informacij za druge ljudi, predvsem kot pomoč drugim uporabnikom, ki še niso okrevali po psihični prizadetosti. Socialni povezovalci delujejo kot posredniki, ki drugim nakazujejo priložnosti za okrevanje in jim pomagajo ubesediti njihove dejanske potrebe na iskren način. S pomočjo drugim invalidom socialni povezovalci hkrati izboljšajo svojo osebno avtonomijo, stabilnost in emancipiranost, torej dejavnike, ki so bistveni za bodočo zaposlitev. Glede na rezultate testiranja je bila vloga socialnega povezovalca s strani uporabnikov ocenjena več kot pozitivno. Po zaključku programa je skupina socialnih povezovalcev oblikovala zanimiv slogan, ki uporabnikom sporoča novo samozavest, zaupanje in zavedanje lastne vloge ter odgovornosti:»mi smo povezovalci - če nam boste sledili, vas bomo popeljali iz (težav).«(prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju) Pristopi k družbeni ozaveš^enosti: aktivno državljanstvo in medkulturna usmerjenost Aktivno državljanstvo je postalo pomembna razsežnost družbene integracije in celovite udeležbe v družbenih procesih. Invalidi, še posebej tisti, ki so del svojega življenja preživeli v institucijah za ljudi s posebnimi potrebami, imajo veliko manj možnosti za razvoj veščin, potrebnih za aktivno državljanstvo. Tudi zaradi na splošno nižje izobrazbe od zdrave populacije se invalidi pogosto srečujejo z ovirami, zato morajo v izvajanje svojih državljanskih pravic vložiti neprimerno več napora. Učni model upošteva tudi omenjeno situacijo in si prizadeva za odpravo večjega tveganja marginalizacije, ki je posledica opisanih okoliščin. Veliko predpogojev za aktivno državljanstvo smo omenili že v prejšnjih poglavjih, zlasti v povezavi z učnimi vsebinami in spretnostmi, ki jih je treba pri invalidnih uporabnikih spodbujati (prim. LED, evropsko poročilo: 23): Jezikovne spretnosti v maternem jeziku Lastna pobuda Učne spretnosti in spretnosti sklepanja Socialne spretnosti

45 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 45 Kulturna zavest in veščine kulturne komunikacije Digitalna pismenost Odvisno od kognitivne ravni uporabnikov lahko učni program usposabljanja vsebuje module o pomenu aktivnega državljanstva, načinih uveljavljanja državljanskih pravic, načinih pomoči pri izvajanju teh pravic, katere organizacije jih promovirajo ter ponujajo zaščito in svetovanja. V okviru aktivnosti testiranja projekta LED je bilo usposabljanje o državljanstvu vključeno v fazo osebnega svetovanja in usposabljanja. Vsebovalo je raziskovanje lokalnih kapacitet vsakega izmed uporabnikov, kot npr. zdravstvenih kapacitet, možnosti za preživljanje prostega časa ter socialnih in zaposlitvenih kapacitet, hkrati s skupinskimi diskusijami in z uporabo interneta. Temu so sledili obiski teh območij z namenom nadaljnjega raziskovanja, pogovorov z vključenimi ljudmi ter opredelitvijo dostopnih individualiziranih priložnosti. Glede navedenih aktivnosti smo od tutorjev in uporabnikov dobili odlične povratne informacije, saj številni uporabniki sploh niso bili seznanjeni z obsegom kapacitet, ki bi jih lahko uporabljali na svojem lokalnem območju, in še nikoli niso imeli priložnosti, da bi jih raziskali (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Naslednji pristop, ki ga predlaga učni model in je namenjen izboljšanju družbene ozaveščenosti invalidnih uporabnikov, je medkulturna usmerjenost. V svetu, prepletenem s povezavami, postajajo medkulturni odnosi in konteksti vse pomembnejši, kar seveda vpliva tudi na sisteme izobraževanja in usposabljanja, učne procese in kurikulume na različnih poklicnih ravneh in ravneh izobraževanja. Da bi invalidi dobili več možnosti za integracijo v družbo, bi lahko v učne module vključili tudi veščine medkulturne komunikacije (prim. LED, evropsko poročilo). V to področje spadajo naslednje teme: obravnava brez stereotipov z med- in multikulturnimi temami med učnimi urami, npr. o migrantih, njihovih življenjskih slogih in navadah. igre vlog, s katerimi spodbujamo sprejemljivost in toleranco pouk o življenju ljudi - zlasti invalidov - v drugih državah, tudi zunaj Evrope (s pomočjo vizualnih in zvočnih posnetkov) pouk osnovnih znanj tujega jezika z avdio-vizualnimi sredstvi, vaje v parih in skupinah skupinski obisk kulturnega dogodka ali sejma v bližnji okolici

46 46 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija 3.4 Ukrepi in faze Ukrepi: na^rt za prehodna okolja V naslednjih odstavkih bomo predstavili glavne kategorije ukrepov, ki so bili opredeljeni v nacionalnih poročilih partnerjev projekta LED in nato kategorizirani v primerjalnem poročilu projekta LED. Sestavljajo namreč strukturni okvir, v katerem je učni model lahko implementiran, hkrati pa jih lahko pojmujemo kot faze reintegracijskega procesa in/ali poklicne rehabilitacije (prim. LED, primerjalno poročilo). Po opredelitvi poklicnih področij za uvedbo učnega modela so uporabniki lahko integrirani v učna/prehodna okolja prav zaradi teh ukrepov. Vsi ukrepi/intervencije, omenjeni v naslednjih odstavkih morajo biti funkcionalni za poklicno področje, ki označuje učno oz. prehodno okolje, v katerega so uporabniki integrirani Osebno in poklicno profiliranje Prva faza procesa je celovito profiliranje vsakega uporabnika z namenom zbiranja relevantnih osebnih in poklicnih informacij. Gre za proces sodelovanja med uporabnikom in trenerjem ter prvi korak, ki uporabniku omogoča vpogled v možnosti, ki jih lahko izbere v prihodnosti. Učni proces usposabljanja pojmuje vsakega izmed uporabnikov kot celoto, torej na holistični način, in se ne osredotoča zgolj na njihove intelektualne ali fizične omejitve. Psihosocialni in poklicni dejavniki ter zdravstveni, fiziološki procesi in procesi okrevanja so pravzaprav močno prepleteni. Potencial invalida v delovnem okolju in v skupnosti, v katero se vključuje, pa je treba prepoznati in spodbujati. Faza osebnega in poklicnega profiliranja tega učnega modela se prične z oceno potreb, uporabnika pa spremlja interdisciplinarna ekipa strokovnjakov (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Če je možno, pri ocenjevanju potreb uporabnika uporabljamo vprašalnike in/ali ankete. V kontekstu osebnega in poklicnega profiliranja invalidni uporabniki tudi sami preizkusijo načine učenja in tako ugotovijo, s katerim izmed njih se največ naučijo (prim. LED NLN, poročilo o testiranju).

47 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 47 Razlikujemo lahko med naslednjimi področji, ki jih bomo analizirali v fazi profiliranja: osebno/individualno področje: osebne značilnosti in cilji, kognitivne in fizične omejitve, izobrazba in formalne kvalifikacije socialno področje: socialne sposobnosti in cilji, načini interakcij in komuniciranja z drugimi delovno področje: poklicne značilnosti, zaposlitvene veščine in cilji, delovne izkušnje (formalne in neformalne), delovna zmogljivost in vzdržljivost. Profiliranje izvedemo pri vsakem uporabniku. Zajema opis funkcionalnih, fizičnih in zdravstvenih lastnosti ter udeležbo pri naboru izbranih aktivnosti, ki so povezane s specifičnim poklicnim področjem, v okvir katerega spada predvideno prehodno okolje oz. podjetje. Informacije so shranjene v datotekah z imeni vsakega od uporabnikov in jih po potrebi pregledamo ali dopolnimo glede na morebitne spremembe oz. nove okoliščine v procesu učenja in usposabljanja (prim. European Union of Supported Employment 2010: 65). Pri tem je zelo pomembno, da uporabnikom priskrbimo natančne, jasne in dostopne informacije o možnostih, ki jih imajo na razpolago, da se tako zavedo njihovega obsega in s svojo izbiro povečajo lastno avtonomijo. V okviru aktivnosti testiranja projekta LED so nekateri udeleženci to fazo opisali kot izjemno uporabno, saj so našli izzive in možnosti, o katerih prej niso razmišljali. Drugi uporabniki so navedli, da jim je profiliranje pomagalo pri osredotočanju na lastne potenciale in možnosti. Kar zadeva profiliranje, so se vsi vključeni člani osebja strinjali, da je z vidika ohranjanja zaposlitve zelo pomembno, da invalidi dobro premislijo, kaj želijo od svojega bodočega poklica (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Če so uporabniki že bili v postopku profiliranja, ki ga je izvedla kakšna druga organizacija, bo v tej fazi učnega modela profiliranje zajemalo samo: prilagoditev prehodnega podjetja/okolja potrebam uporabnikov izboljšanje prehodnega okolja podjetja s potencialom uporabnikov Po zaključku faze uporabniki dobijo informacije o: priložnostih, ki jih ponuja prehodno okolje/podjetje

48 48 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija pomanjkljivostih, s katerimi se bodo morali spopasti na poklicnem, družbenem in osebnem področju, da bodo lahko bolje sodelovali pri učenju, usposabljanju in delu Spremljanje in vrednotenje napredka pri u^enju in usposabljanju Spremljanje in vrednotenje napredka sta zelo pomembni komponenti učnega procesa, saj omogočata preverjanje napredovanja v učenju in usposabljanju ter usklajenost le-tega z vmesnimi in končnimi cilji programa. Sestavljata kontinuiran proces, ki poteka od začetka izobraževanja in se nato transverzalno nadaljuje med samim učenjem, usposabljanjem in delom. Prav zato je ta faza umeščena na drugo mesto, takoj za osebnim profiliranjem. V skladu s pristopom osredotočanja na uporabnika, ki ga uporabljamo v tem učnem modelu, in pri katerem ne gre zgolj za didaktični pristop, temveč za splošno načelo, je treba pri spremljanju in ocenjevanju zelo poglobljeno upoštevati značilnosti vsakega posameznika. Spremljanje in vrednotenje sta predvideni v mnogih izobraževalnih programih in programih usposabljanja, tudi za zdravo populacijo, vendar pa je treba njuno učinkovitost izboljšati. Če je potrebno, naj organizacije, ki bodo uvajale učni model, pričnejo preizkušati nove strategije spremljanja in načine zbiranja podatkov po čim bolj objektivnih kriterijih. Spremljanje in vrednotenje omogočata organizacijam vpogled v doseganje napredka in možne prilagoditve procesov za doseganje končnih ciljev (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Najbolj je treba upoštevati naslednje značilnosti oz. ukrepe spremljanja in vrednotenja: Gre za proces sodelovanja med invalidnim uporabnikom, trenerjem ter občasno tudi drugimi strokovnjaki, med katerimi so lahko potencialni delodajalci. Uporabniki morajo dobiti jasne in konstruktivne povratne informacije o izpolnjevanju nalog in pomanjkljivostih. Uporabniki morajo dobiti jasne napotke o načinih prepoznavanja in priznavanja svojih dosežkov. Pogosto spremljanje in vrednotenje omogočata hitro identifikacijo problemov in ovir ter privede do izboljšanja mehanizmov reševanja težav.

49 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 49 Vrednotenje pa naj ne bo usmerjeno samo na klasične elemente, ki se nanašajo na znanje, delovne veščine in storilnost, ampak tudi na vsak napredek glede osebnih in socialnih veščin, vključno z motivacijo uporabnika. Pri tem je treba upoštevati naslednje elemente: Biološke značilnosti Psihološka razsežnost Družbeno področje Odnos do učnih vsebin in vsebin usposabljanja Primerjava s cilji in zahtevami učnega procesa in usposabljanja, primerjava z značilnostmi lokalnega trga dela ter potencialnimi delodajalci Ko ocenjujejo doseganje ciljev vsakega uporabnika, morajo organizacije, ki uvajajo model, zato misliti na značilnosti in posledice vsake invalidnosti, saj lahko specifične omejitve pomembno vplivajo na doseganje učnih rezultatov. Podobno, kot je osredotočenost na uporabnika tako didaktični kot splošni princip učnega modela, je treba v vrednotenje vključiti tudi interdisciplinarnost ter jo uporabiti na različnih področjih diagnostike in analize na fiziološkem, funkcionalnem, psihoterapevtskem, somatskem, socialnem in pedagoškem področju. Z vsakim uporabnikom je treba izvajati redne pogovore in testiranja, ki jih lahko izvajamo tudi v majhnih skupinah, da bi tako lažje spremljali stanje vsakega uporabnika. Prav zato je koristno, če uvedemo redna, npr. mesečna srečanja z uporabniki, ki so namenjena formalnemu spremljanju in dajanju povratnih informacij. Tako se lažje dogovarjamo o napredku, ciljih in prihodnjih usmeritvah uporabnikov ciljev (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Ukrepi spremljanja in vrednotenja imajo pomembno vlogo za sklepno fazo modela, tj. delovno namestitev, na katero ne smemo gledati kot na samodejen rezultat procesa učnega usposabljanja, temveč le-ta predstavlja njegovo idealno rešitev. S spremljanjem in vrednotenjem slednjič ugotovimo in preverimo, ali je uporabnik zbral in razvil primerne karakteristike za zadostno doseganje ciljev na potencialnem delovnem mestu (glej odstavek o delovni namestitvi). Rezultate uporabnika navajamo v pisni obliki in kopijo izročimo tudi njemu.

50 50 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Osebno in poklicno spremljanje Ta makrokategorija ukrepov je v glavnem sestavljena iz dveh različnih razsežnosti, ki ju včasih združujemo v eno: osebno usmerjanje in usposabljanje hkrati s kariernim in poklicnim usmerjanjem. Pomembno je poudariti, da je treba storitve usmerjanja in svetovanja ponuditi pred poklicnim usposabljanjem, da se tako izognemo prihodnjim razočaranjem glede poklicnih perspektiv. Pri osebnem usmerjanju in usposabljanju vsakemu uporabniku ponudimo možnost izboljšanja bistvenih veščin in značilnosti. Veščine, ki jih je treba zbrati in razviti, lahko razdelimo na naslednja področja: Osebne/individualne veščine: motivacija, učinkovito poznavanje samega sebe, samozavest, pozitivno mišljenje, strategije reševanja problemov, veščine odločanja, zanesljivost, prilagodljivost, vsakodnevne aktivnosti (v glavnem aktivnosti za samostojnost v vsakdanjem življenju, hkrati z razlagami in nasveti o praktičnih opravilih, čiščenje, zdravje, higiena, pravilno oblačenje, nakupovanje, ravnanje z denarjem, promet), dobro počutje, potovanje in transport, zdravje in varnost pri delu. Fizične veščine: z uporabo metod delovne terapije, govorne in jezikovne terapije, treninga senzornih veščin, gibljivostnih in fizičnih vaj, govornih vaj Socialne veščine: pridobivanje medosebnih veščin (kooperativno obnašanje, vljudnost, strpnost, obvladovanje konfliktov in stresa), vedenje pri prostočasnih aktivnostih razsežnosti družbene komunikacije ne smemo podcenjevati, četudi se udeleženci izobražujejo v pretežno tehničnih poklicih in obrteh. Delovne veščine: skupinsko delo, točnost, upoštevanje rokov, obvladovanje stresa pri delu; če je možno, naj se tematika nanaša na učenje in prehodno okolje/podjetje. Uporaben primer usmerjanja in usposabljanja, povezan s komunikacijo in delovnimi veščinami, je npr. seznanjanje z uporabo telefona za razvoj in prakticiranje komunikacije ter poudarjanje načela dobre oskrbe strank. Takšno usposabljanje je še zlasti pomembno, če so se uporabniki usposabljali za podoben poklicni profil uslužbenca za oskrbo strank. Udeleženci, ki so sodelovali pri omenjenih telefonskih tehnikah, so dejali, da gre za

51 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 51 zelo dobro prakso, ker so se jim stiki z zunanjimi strankami v prejšnjih oblikah zaposlitve pogosto zdeli zelo težki (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Uporabnike naj se spodbuja k izboljšavi zaznave lastnih potencialov in zmožnosti, tako v vsakodnevnem življenju kot s socio-poklicnega vidika. To lahko poteka tudi v obliki skupinskih aktivnosti, kjer se osredotočamo na vprašanje»kaj lahko ponudim?«ter na spodbujanje uporabnikov, da se zavedo svojih poklicnih in strokovnih ciljev, ki temeljijo na njihovih prednostih oz. močnih straneh (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Udeležba pri procesih, ki potekajo v lokalni skupnosti, je za invalide pomemben način praktične uporabe veščin. Ob konstantni izboljšavi osebnih veščin, s katerimi uporabnikom omogočamo neodvisno življenje v skupnosti, so testne aktivnosti pokazale, da je zelo pomembno obiskovanje lokalnih ustanov in kapacitet (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Tematika, povezana z zaposlovanjem in delovnimi mesti, tvori osrednjo vsebino kariernega in poklicnega usmerjanja. Priporočljivo je, da za vsakega uporabnika najdemo več kot eno zaposlitveno možnost, le-te pa nato razvrstimo po preferencah in izvedljivosti. V primeru prihodnjih težav s prvo poklicno izbiro tako ostanejo na voljo druge možnosti. Kot podporna sredstva kariernega in poklicnega svetovanja lahko uporabimo tudi brezplačno programsko opremo o kariernem svetovanju ter prosto dostopne materiale na internetu, npr. video predstavitve kariernih možnosti (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Ko invalidnim uporabnikom nudimo storitve poklicnega in kariernega usmerjanja, moramo misliti na številne možnosti priprave na iskanje in nahajanje dela in se osredotočiti na tematiko iskanja zaposlitve (prim. LED URI, poročilo o testiranju). V ukrepe poklicnega usmerjanja je treba vključiti naslednje vsebine, prilagojene ravni uporabnikov, ki jih predvideva tudi učni model za invalidne uporabnike: veščine iskanja zaposlitve in podpora pri iskanju zaposlitve, s katero izboljšujemo zavest o možnostih zaposlitve: kako napisati življenjepis, iskanje oglasov, branje in analiza oglasov, kako iskati informacije na poslovnih/trgovskih portalih, kje poiskati nasvet, kako organizirati in strukturirati iskanje zaposlitve in sestavne dele prošnje za delo; veščine iskanja zaposlitve se ne nanašajo zgolj na splošno iskanje zaposlitve,

52 52 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija temveč na zaposlitvene možnosti sektorja, v katerega je vključeno prehodno okolje/podjetje opredelitev osebnih omejitev za zaposlitev in načini olajšanja prihodnjega dostopa do trga dela splošna priprava na delo, predvsem za uporabnike, za katere je še posebej malo verjetno, da se bodo zaposlili; splošne pravice in dolžnosti na delovnem mestu. V tej fazi lahko organizacije, ki uvajajo učni model, uporabijo številne metode in načine dela, ki so bili testirani tudi v sklopu projektnih aktivnosti: redno obnavljanje informacij o prostih delovnih mestih iz različnih spletnih strani in drugih virov informacij, ki jih nato objavimo in posredujemo v prostorih organizacije, ki uvaja učni model (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Vaje v pisanju življenjepisa in prošenj za delo ter simulacije razgovorov za delo s tipičnimi vprašanji, izrazi in formulacijami (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju) Interne zaposlitvene delavnice za invalide, na katerih obravnavano zahteve delovnih mest, pričakovano storilnost, teme, povezane z delovnimi mesti in znanja, povezana z želenimi delovnimi mesti; delavnice o iskanju zaposlitve naj se osredotočijo na konkretne primere, da tako izboljšamo veščine iskanja zaposlitve in jim damo možnost čim bolj aktivne udeležbe (prim. LED URI Testing Report); na delavnicah lahko obravnavamo tudi vloge, funkcije in aktivnosti javnih zaposlitvenih storitev (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju) izvajanje tečajev o zaposljivosti s skupinskimi diskusijami in ponoven pregled delovnih veščin (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). izvajanje rednih skupinskih ekskurzij do delodajalcev z namenom raziskovanja kariernih možnosti in vzpostavljanje nadaljnjih povezav med učilnico in zunanjim svetom; glede na testne aktivnosti projekta takšni obiski razkrivajo obseg možnosti za delo uporabnikov, ki se jih sami običajno ne zavedajo, poleg tega pa dobijo priložnost za neposreden pogovor z delodajalci obiskovanje delovnih okolij ali simuliranih delovnih okolij ter opazovanje delovnih praks tudi v drugih podjetjih/organizacijah

53 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 53 organizacija sestankov z ljudmi, ki delajo na istem poklicnem področju, kot je učno okolje uporabnikov (invalidov glede na koncept vzajemnosti ali zdravih zaposlenih) organizacije ekskurzij, s katerimi uporabnikom pokažemo delovno okolje več kratkih delovnih izkušenj, da imajo uporabniki možnost dela na različnih delovnih mestih Ker je bilo splošno delovno usmerjanje že izvedeno, je v tej fazi potrebno uskladiti cilje ter motivacijske in poklicne značilnosti vsakega uporabnika z učnim procesom in procesom integracije, tako da sta slednja personalizirana in funkcionalna glede na cilj prihodnje integracije v redni trg dela. Pri tem je posebej pomembno, da ukrepi poklicnega in kariernega usmerjanja vključujejo aktivno vlogo invalidnih uporabnikov (prim. LED URI, poročilo o testiranju) Poklicno usposabljanje Poklicno usposabljanje je bistven del poti do delovne integracije za vse ljudi, še zlasti pa za tiste skupine, ki izkušajo socialno zapostavljenost in visoko tveganje socialne izključenosti.»veščine so pridobljene in ne prirojene«bi moralo biti vodilno sporočilo te faze, s čimer tudi izboljšamo motivacijo uporabnikov, kar je ključnega pomena. Faza poklicnega usposabljanja predstavlja poglaviten premik od»učnega okolja usposabljanja«do»delovnega okolja«. Premik se v večini primerov izvrši s postopnim uvajanjem v delovno okolje (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Usposabljanje invalidnih uporabnikov poteka ob stalni podpori in nadzoru osebja, izobraženega za delo z invalidi. Postopoma pričnejo uporabniki naloge izvajati samostojno. Če je mogoče, se lahko faza poklicnega usposabljanja delno izvede v zunanjem, realnem delovnem okolju kakšnega podjetja ali pa v simuliranem delovnem okolju. Da pa bi izkušnje iz usposabljanja dejansko privedle do zaposlitve, mora biti na voljo celovita podpora in načrt usposabljanja. Dobri odnosi in redna komunikacija med delodajalcem in organizacijo, ki uvaja učni model, so zato zelo pomembni (prim. LED NLN, poročilo o testiranju).

54 54 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Glede na rezultate testiranja v projektu LED so bili uporabniki zelo zadovoljni z delom v realnem okolju, ki je potekalo nekaj dni na teden (pri večini tri dni v tednu); izmenjava z aktivnostmi na centru za usposabljanje jim je dala motivacijo in dodatno energijo. Večina delodajalcev je menila, da je najboljši način delitve časa tri dni v delovnem okolju in dva dni usposabljanja v centru (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Poklicno usposabljanje v tem učnem modelu ima naslednje značilnosti: bolj je usmerjeno v prakso kot v teorijo, kar poveča učinkovitost motivacije uporabnikov, pa tudi zaposlitvene možnosti zajema splošne delovne veščine, hkrati s praktičnim usposabljanjem za zaposlitev, kot je npr. delovna vzdržljivost, veščine dela v skupini, strpnost do okolja, odpornost (predvsem spopadanje s posledicami travmatičnega dogodka), organizacija nalog, osnove podjetniškega mišljenja, pristopi samopomoči zajema specifične veščine, ki zadevajo zlasti specifična poklicna področja izbranih poklicnih profilov Delovne veščine, za katere smo poskrbeli v prejšnji fazi osebnega in poklicnega usmerjanja (tj. delo v skupini, izvajanje nalog in upoštevanje rokov, obvladovanje stresa na delovnem mestu) dobijo med poklicnim usposabljanjem pomembno empirično razsežnost: veščine je treba namreč praktično uporabiti v delovnem okolju. Poklicno usposabljanje se posledično loteva tudi dejavnikov, ki predstavljajo ovire za zaposlovanje invalidov. Eden izmed glavnih kamnov spotike, ki se je pokazal na podlagi testiranj v projektu LED, je bilo predvsem pomanjkanje splošnih delovnih veščin, kot so npr. točnost, odnos do dela in sposobnost dela z drugimi (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Da bi izboljšali možnosti prihodnje integracije uporabnikov, morajo biti poklicni dosežki primerljivi s splošnimi in priznanimi kvalifikacijami. Delodajalci, vključeni v aktivnosti testiranja, so poudarili, da od ljudi, ki jih zaposlijo, zahtevajo minimalne standarde izobrazbe in kvalifikacij, zato bi bil v okviru učnega modela potreben tudi element akreditacije (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). V primeru, da so predvideni certifikati, bi bilo primerno točno določiti točno trajanje te faze, tako da bi imeli uporabniki na voljo dovolj časa za uspešno pridobitev certifikatov, s katerimi

55 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 55 bi bili bolj zaposljivi; faza naj bi trajala približno leto in pol, kot so navedli uporabniki, vključeni v aktivnosti testiranja na Irskem. Kot je bilo že omenjeno, bi morale aktivnosti v prehodnem okolju/ podjetju vključevati mešanico procesov učenja, usposabljanja in dela. Razmerje med urami usposabljanja in dela bi bilo določeno tako na podlagi posameznih značilnosti uporabnika in izdelkov/storitev prehodnega podjetja/okolja. Tudi druge organizacijske odločitve morajo zadovoljiti tako posameznikove potrebe kot potrebe proizvodnje Delovna namestitev Faza delovne namestitve predstavlja idealni rezultat učnega procesa usposabljanja. Nanjo lahko gledamo tudi kot na izid vseh storitev, povezanih s poklicno rehabilitacijo, ki so potrebne za vključevanje invalidov v delovni proces (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Glede na spodnjo tipologijo zaposlovanja invalidov obstaja veliko možnosti za delovno namestitev: redna zaposlitev na rednem trgu dela podporna zaposlitev: v okviru redne zaposlitve predvideva usposabljanje na delovnem mestu in strokovno/tehnično podporo glede na potrebe invalida javna dela: zaposlitev v okviru delovnih mest, ki jih ustvari država/javni akterji, da bi izboljšali zaposlovanje in delovno integracijo socialno zapostavljenih ljudi (ne le invalidov) specialni centri/zaščitne delavnice: gre za pogosto obliko zaposlitve za invalide zunaj rednega trga dela, pogosto z različnimi poimenovanji med državami in različnimi definicijami socialne zadruge: pogosto nudijo zaposlitvene možnosti za invalide ali zapostavljene ljudi, pogosto v proizvodnem sektorju; včasih gre za neprofitne organizacije ali izvajajo nizkoprofitne aktivnosti samozaposlitev: za ljudi s hudo obliko invalidnosti je ta oblika zaposlitve praktično nemogoča. V splošnem je delovna namestitev sestavljena iz dveh elementov, tj. nahajanja zaposlitve in usposabljanja na delovnem mestu. Nahajanje zaposlitve zahteva, da so zmožnosti in kvalifikacije uporabnika uspešno

56 56 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija usklajene s splošnimi, poklicnimi in logističnimi značilnostmi delodajalca ter specifičnega dela oz. delovnega mesta glede na natančno analizo dela, vključno z analizo delovnega mesta in kulture podjetja. Če se po končanem usposabljanju več invalidov zaposli pri istem delodajalcu na enakem poklicnem področju in z enakim profilom, je v nekaterih primerih možno izvesti skupinsko delovno namestitev (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Usposabljanje na delovnem mestu pomeni proces zagotavljanja podpore invalidnim osebam na delovnem mestu in zanj, na proaktiven način opolnomočenja. Namenjen je invalidu, delodajalcu in tudi sodelavcem v novem delovnem okolju in spodbuja sprejemljivost. Tukaj je treba poudariti, da je treba novim invalidnim zaposlenim dodeliti le po eno nalogo naenkrat in da po potrebi potrebujejo redne kratke delovne odmore (European Union 2011: 11). V kolikor je mogoče, prilagoditev in preoblikovanje delovnega mesta glede na potrebe invalida izvedemo še preden invalid prične z delom, zlasti kar zadeva pomožne tehnologije in opremo ter psihosocialne prilagoditve okolja. Pomembni podporni elementi za orientacijo so različni diagrami nalog, kartončki z nalogami in seznami opravil (European Union of Supported Employment 2010: 100). Čeprav delovna namestitev predstavlja zadnjo fazo procesa, je priporočljivo, da se stalni nadzor in podpora izvajata tudi po namestitvi. Nadzor po namestitvi je potreben zaradi preprečevanja možnega poslabšanja zdravstvenega stanja in morebitnih psihičnih kriz. Ukrep izvajamo po potrebi, tj. če se zdi nujen in če v podjetju ni na voljo zadostne podpore za zadovoljitev potreb zaposlenih (European Union of Supported Employment 2010: 93). Podpora in pomoč invalidnemu zaposlenemu in delodajalcu naj poteka vsaj še tri mesece po delovni namestitvi, zagotoviti je treba tudi dober pretok informacij. Natančno merimo tudi delovno storilnost invalida na delovnem mestu ter predlagamo rešitve v primeru težav (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Poglavitne težave organizacij pri zagotavljanju podpore po namestitvi so ponavadi finančne narave, ki pa jih bi bilo možno rešiti z zunanjim financiranjem. Ko pa se podpora preneha izvajati, je v vsakem primeru zelo priporočljivo, da poskrbimo za občasno spremljanje invalida po za-

57 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 57 ključku učnega procesa. Invalid in delodajalec naj torej ohranjata stike s prehodnim okoljem/podjetjem tudi po končanem izobraževanju in usposabljanju. V primeru, da delovna namestitev invalidov po končanem usposabljanju še ni bila možna, naj prehodno okolje/podjetje poskrbi vsaj za napotitev invalidov na podjetja na rednem trgu dela za pridobitev krajših delovnih izkušenj ali zagotovi možnost nadaljnjega usposabljanja. V tej situaciji bi zelo pomagalo sodelovanje z javnimi in zasebnimi ponudniki storitev, da bi tako našli čim več zaposlitvenih in učnih priložnosti. O tem je treba razmišljati še zlasti, če se zgodi, da invalidi leto dni po zaključku usposabljanja še niso našli zaposlitve na trgu dela. Tedaj jih je treba napotiti v druga prehodna okolja/podjetja, da preizkusijo nova poklicna področja in pridobijo nove delovne izkušnje ter s tem razširijo svoje spretnosti, kar naj bi jim pripomoglo pri nadaljnjem vstopanju na trg dela, seveda v drugem sektorju in z drugim poklicnim profilom, kot je bilo prvotno mišljeno. 3.5 Operativni vidiki prehodnih okolij Empiri^ni okvir in fleksibilnost Po predstavitvi ključnih elementov učnega modela v prejšnjih poglavjih, bomo v tem poglavju obravnavali odgovore na dodatna operativna vprašanja, ki so lahko v pomoč, kadar organizacija, ki uvaja učni model, vzpostavlja in opredeljuje prehodno okolje in/ali ustanavlja prehodno podjetje. Fleksibilnost dinamičnih procesov in prilagajanje zunanjim omejitvam ter vpletenim dejavnikom je ključnega pomena za načrtovanje in uvajanje učnega modela. Čeprav njegovo uvajanje zahteva specifično organizacijsko ureditev, strukturiran časovni načrt in nanašanje na določeno poklicno področje, pa je treba fleksibilnost obdržati pri naslednjih elementih: časovni razporeditvi specifični vsebini modulov specifični delovni namestitvi.

58 58 LED Evropski u~ni model za invalide - potrjena verzija Fleksibilne okvirje modela je smotrno obdržati tudi iz naslednjih razlogov: prilagajanja usposabljanja in procesa specifičnim zahtevam poklicnega področja prilagajanja učnih modulov specifičnim potencialom in opredeljenim potrebam ter značilnostim vsakega uporabnika moduliranja hitrosti različnih učnih korakov ali etap, če je potrebno prilagajanje izvajanja usposabljanja, predvsem faze poklicnega usposabljanja, delovnim okoljem podjetij in trendom na trgu dela, zlasti na lokalni ravni Podpora pravicam invalidov Stari pristopi do invalidov so si prizadevali zlasti za pomoč in zaščito invalidov ter - v okviru pasivnih politik trga dela - zgolj za ohranjanje dohodka. Inovativni pristopi pa jih vključujejo, podpirajo pri uveljavljanju njihovih pravic in jim omogočajo aktivno udeležbo, kar pomeni tudi korak naprej v boju proti diskriminaciji in izključevanju invalidov. Pri tem igra pomembno vlogo tudi večja stopnja njihove samoodločbe. Če povzamemo: vključevanje invalidov je bistveno zaradi izboljšanja naslednjih njihovih pravic na področjih: izobraževanja svetovanja udeležbe in soudeležbe samoodločanja Spopadanje s tveganjem dvojne ali multiple izključenosti Invalidnost je resen dejavnik tveganja socialne izključenosti in diskriminacije tako pri mlajših ljudeh kot pri starejši populaciji. Poleg tega pa je kar nekaj dodatnih dejavnikov, ki tveganje še poslabšajo: socialna zapostavljenost izobrazbena raven družine/skrbnikov območje bivanja

59 LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 59 starost migracije: invalidni migranti lahko predstavljajo še posebej težko situacijo. Poleg njihovih prirojenih ali pridobljenih omejitev so lahko prisotne še dodatne oteževalne okoliščine, npr. nepismenost, nepoznavanje jezika države gostiteljice ali nepoznavanje latinice. spol: izvajanje ukrepov, povezanih z invalidnimi ženskami je še zlasti pomembno, saj se lahko srečujejo z multiplo izključenostjo, ki jo doživljajo tako zaradi svojega spola kot zaradi svoje invalidnosti (UN 2006). Možno je izvajanje posebnih tečajev ali dodatnih učnih ur o ženskih vprašanjih ali vprašanjih socializacije, ki so bolj v ospredju pri ženskah kot pri moških. pričakovanja družine/skrbnikov Da bi se ustrezno spopadli s tveganji dvojne ali multiple izključenosti ter z večjim tveganjem nasilja, zlorabe in slabega ravnanja, moramo upoštevati osebno zgodovino in življenjsko okolje vsakega invalidnega uporabnika. Trenerji, ki uvajajo učni model, se morajo zavedati, da lahko imajo nekateri uporabniki zaradi tveganja dvojne ali multiple izključenosti še večje posebne potrebe in potrebujejo več podpore med iskanjem zaposlitve. Morebiten prihodnji scenarij za boj proti tveganju multiple izključenosti za različne ciljne skupine iz transverzalnih področij/programov na višji politični ravni predvideva integracijske socialne ukrepe ter obravnavanje invalidnosti tudi znotraj drugih programov socialnih politik in ukrepov.

60

61 4Smernice za trenerje LED U^NI MODEL ZA INVALIDE - zaklju~na publikacija 61 Hkrati z alternativnim učnim modelom za invalide so eden izmed poglavitnih rezultatov projekta LED tudi smernice za strokovnjake (učitelje usposabljanja, koordinatorje, tehnično osebje itd.), ki delajo z invalidnimi uporabniki. Dokument je neke vrste priročnik za uvajanje in izpeljavo učnega pristopa, izdelanega v okviru projekta, in vključuje relevantne metodološke in didaktične napotke. Med drugim vsebuje tudi navodila glede socialnega, prehodnega in delovnega okolja, diferenciacije in motivacije invalidov, individualizacije procesa usposabljanja, zahtevanih znanstvenih kvalifikacij in izkušenj različnih strokovnjakov, usklajevanja potreb uporabnikov z zahtevami učnega/delovnega okolja, povezovanja s podjetji in drugimi dejavniki ter glede spremljanja in vrednotenja. Poleg učnega modela so štirje centri za poklicno usposabljanje in izobraževanje, ki so uvajali pristop iz projekta LED, prejeli osnutek smernic. Dokument so nato s pomočjo vrste delavnic (oz. učnih ur usposabljanja) ovrednotili vsi štirje centri. Delavnice so bile namenjene zlasti strokovnjakom, udeleženim pri projektu, kar je omogočalo testiranje smernic ter izdelavo predlogov za njihovo izboljšanje. V naslednjih odstavkih je prikazana nekoliko skrajšana verzija končnih in potrjenih smernic za učitelje usposabljanja Splošni okvirji... Da bi zagotovili njegovo samostojnost, mora imeti novo prehodno okolje izrazite operativne in produktivne karakteristike, zato je že v prvi fazi načrtovanja nujno, da upoštevamo dejanske potrebe delovnega sistema, pri čemer ne smemo prezreti dejstva, da odnos med delodajalcem in zaposle- 8 Celotna izvirna verzija je na voljo na priloženi zgoščenki in na spletni strain

62 62 LED Smernice za trenerje nim invalidom temelji na kompromisu, ki je podlaga za pozitivne učinke in vzajemno napredovanje. Prehodno podjetje pa je že po sami definiciji produktivnosti manj učinkovito od drugih vrst podjetij in tudi bolj ranljivo, kar zadeva vprašanje konkurenčnosti: omenjeni pomanjkljivosti lahko zaobidemo z ustreznim sistemom socialnih, političnih in ekonomskih omrežij ter sindikatov, s pomočjo katerih naj bi sploh vzpostavili obliko prehodnega podjetja in mu nudili ustrezno podporo. Opredeljeno ekonomsko področje mora biti povezano z obstoječim sektorjem na lokalnem območju, da bi tako razvili aktivnosti, s pomočjo katerih lahko ustvarimo dejanska delovna mesta za na novo izučene invalide. Obenem bi jim s tem olajšali dnevni transport na delovno mesto, ki je zanje običajno težji kot za zdravo populacijo. Vendar pa je slednjič treba poudariti, da je prehod iz delovnega okolja usposabljanja nujen; čas in način prehoda je treba prilagoditi posamezniku, vsekakor pa se je treba izogniti trajnemu ostajanju v prehodnem podjetju, saj bi to zgrešilo in sprevrglo njegov osnovni namen in sistem. Slika 2 - Okolje oz. podjetje usposabljanja