STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D."

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER

2 IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Vlada Dimovskega in dovolim njegovo objavo na spletnih straneh fakultete. V Ljubljani, dne Podpis:

3 KAZALO 1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA PREDSTAVITEV PROBLEMA METODE DELA OPREDELITEV STRESA STRES NA DELOVNEM MESTU VZROKI STRESA NA DELOVNEM MESTU PREMAGOVANJE STRESA INDIVIDUALNO PREMAGOVANJE STRESA RAVNANJE Z ČASOM SKRBETI SAM ZASE POSTAVLJANJE STVARNIH CILJEV SAMOSPOŠTOVANJE PRISTOP PODJETJA K PREMAGOVANJU STRESA PREOBLIKOVANJE DELA GIBLJIV DELOVNI ČAS USTVARJANJE UGODNE ORGANIZACIJSKE KLIME ANALIZA RAZISKAVE O STRESU NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D PREDSTAVITEV PODJETJA PREDSTAVITEV REZULTATOV UGOTOVITVE SKLEP LITERATURA IN VIRI PRILOGA i

4 KAZALO SLIK Slika 1: Organiziranost skupine Poteza Slika 2: Na delovnem mestu Slika 3: Doma: z družino in prijatelji Slika 4: Moje delo Slika 5: Na mojem delu Slika 6: V mojem podjetju KAZALO TABEL Tabela 1: Predpostavke in omejitve stresa na delovnem mestu... 3 Tabela 2: Stresorji in strategije za zmanjševanje stresa pri zaposlenih ii

5 UVOD Zahteve današnjega časa so čedalje bolj obremenilne. Dolgotrajna preobremenjenost in nakopičena utrujenost pobirata svoj davek v obliki upada delovne storilnosti, slabšanja medsebojnih odnosov v delovnem okolju, pa tudi poslabšanja psihofizičnega zdravja. Razumevanje vzrokov in prepoznavanje simptomov stresa ter preprečevanje in obvladovanje stresa je nujno za vse, ki želijo dolgoročno skrbeti za svoje zdravje, dobro počutje, učinkovito delo in kakovostne medosebne odnose. V diplomskem delu preučujem stres na delovnem mestu, saj ta postaja vedno večji problem, tako za posameznike, kot za podjetja. Stres ne predstavlja samo problema za zaposlene, je tudi velik strošek za podjetja in državo, saj zmanjšuje produktivnost zaposlenih, povečuje odsotnost z dela in posledično zdravljenje bolezni. Stroški stresa lahko stanejo državo tudi do 10% BDP- ja na leto. Moj namen je v diplomski nalogi predstaviti stres, njegove vzroke in posledice ter poudariti, kako pomembno je, da se zavedamo njegovega pomena. Predstaviti želim stres na delovnem mestu, kako se z njim soočati in ga premagovati v današnjem življenju. Za to problematiko sem se odločil, ker me zanima in ker vem, da si želim čim manj stresno življenje in delovno okolje, s to analizo pa si bom pomagal pri doseganju svojega cilja. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela, na teoretični in praktični. V teoretičnem delu bom predstavil stres, njegovo delovanje in preprečevanje, tako v življenju nasploh, kot tudi na delovnem mestu. Praktični del pa zajema raziskavo o stresu na delovnem mestu v podjetju Poteza d.d.. Moram pa poudariti, da so rezultati ankete nastali pred stečajem podjetja in bi bili rezultati sedaj seveda drugačni, bolj negativni, saj je veliko ljudi ostalo brez službe in tudi pogoji dela so se poslabšali, s tem pa se je povečal tudi stres na delovnem mestu. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako stres vpliva na zaposlene v podjetju Poteza d.d. in kako ta vpliva na njihovo delo in podobo. Stres je zelo nevaren, saj lahko pusti dolgotrajne posledice na zdravju, fizičnem in psihičnem. Pojavi se, ko okolje od nas zahteva več, kot smo sposobni in zmore naše telo. Stres vpliva na ljudi različno glede na njihov temperament. Nekaterim ljudem neke stvari ne bodo prišle do živega, medtem ko se bodo drugi psihično izčrpali. To pa je seveda pogojeno tudi z dednostjo. Stres mnogi postavljajo na ključno mesto med zaviralne dejavnike osebnega razvoja, zadovoljstva in uspešnosti posameznika. K temu pa seveda pripomorejo tudi spremembe podjetij, ki s seboj prinašajo neizogiben stres. 1

6 1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA 1.1 Predstavitev problema Zaradi vedno bolj stresnega in hitrega ritma življenjskega ritma le malokomu uspe ohraniti notranje ravnovesje. Veliko ljudi se tega življenjskega ritma zaveda, ne zaveda pa se, kašne posledice prinaša takšen ritem. Takšen način življenja se začne že zelo zgodaj. Otroci po šoli hitijo domov, ker imajo veliko domače naloge. Učitelji in starši že v osnovni šoli pritiskajo nanje, saj so pomembne ocene, ki so odskočna deska za vpis v srednjo šolo in na fakulteto. Ta način življenja se nadaljuje pri iskanju zaposlitve. Ko pridemo prvič v službo se moramo dokazati, moramo biti iznajdljivi, hitri in hkrati natančni. Pri prizadevanju za uspešno karierno pot pogosto pozabimo na druge vidike življenja, ki pa so zelo pomembni. Pomembno je ukvarjanje s priljubljenim športom, druženje s prijatelji ter vzdrževanje dobrega zasebnega življenja s partnerjem. V današnjem življenju veliko ljudi preživlja stresne trenutke, ki jih prinaša hiter način življenja. Soočamo se z velikimi in hitrimi spremembami, ki pa jih nismo navajeni. Svet se hitro razvija in povzroča spremembe, ki pa lahko na nas vplivajo pozitivno ali negativno. Spreminjajo se tehnologija, kultura, družbene vrednote, struktura in z njimi tudi ljudje. Te spremembe pa ne vplivajo samo na ljudi, posredno vplivajo tudi na podjetja, organizacije... Želja po tem, da bi bili v vsem uspešni, pa povzroča veliko negativnih posledic. Telesni ogroženosti, ki so jo poznali že naši predniki v daljnji preteklosti, se je pridružila psihična ogroženost: na kocki so naše samospoštovanje, socialna varnost, položaj v družbi, človeški odnosi z družinskimi člani, prijatelji in sodelavci. Živimo v svetu, ki se naglo in na najrazličnejše načine vse bolj spreminja (Looker & Gregson, 1993, str. 28). Kot vidimo je danes varnost zaposlitve nekaj, česar se ne moremo več oklepati. Naša delovna mesta so iz dneva v dan bolj ogrožena, prav tako pa je ogrožen obstoj samega podjetja. Vsak dan beremo kamorkoli pridemo, kjerkoli najdemo kakšen časopis, samo o krizi in o vse večjem številu nezaposlenih. Človeka kar strese ko sliši in bere o tem. In kako smo spet prišli do stresa. Zelo malo možnosti je, da bi se mu v današnjem času lahko izognili. Tisti, ki pa bodo obdržali svoja delovna mesta, bodo podvrženi takšnim in drugačnim pritiskom, ki so povezani z samim delom in s pritiski vodstva na zaposlene. Življenje je nekaj resnično lepega in možnost živeti imamo samo enkrat. Stres je, kot pravijo, vsepovsod, in kdor živi se mi ne more izogniti. Popolnoma mogoče pa je tudi živeti življenje brez nadležnega stresa. Torej v stanju notranjega miru, le naučiti se je potrebno kako. Stresu moramo pokazati roge, se naučiti o stresu na delovnem mestu in ga premagati z učinkovitimi strategijami in prijemi, tako podjetja, kot tudi mi sami. 2

7 Tabela 1: Predpostavke in omejitve stresa na delovnem mestu Predpostavke: Omejitve: Posamezniki in podjetja na splošno premalo naredijo za obvladovanje in preprečevanje stresa v okolju in na delovnem mestu. Z boljšo motiviranostjo in boljšim komuniciranjem v delovnem okolju bi lahko v podjetjih zmanjšali število stresnih situacij. V številnih primerih odprava posledic stresa ni primerna in je zato tudi neuspešna. Z uresničevanjem preventivnih ukrepov ter s skrbnejšo izbiro kadrov bi delodajalci lažje zajezili pojav stresa pri delu in njegove posledice. Namesto, da jemljemo stres kot nekaj negativnega, bi se morali naučiti, da ga spremenimo v nekaj pozitivnega, nekaj spodbujajočega, kar poveča motivacijo in človeški potencial. Podjetje Poteza d.d. se zaveda pomembnosti poznavanja in preprečevanja stresa pri zaposlenih. Zaradi kompleksnosti tega problema je kljub poplavi informacij zelo malo dobre strokovne literature. Pri preučevanju posledic stresa na delovnem mestu se bom omejil le na eno podjetje. V analizi bodo sodelovali le zaposleni v strokovnih službah, zato ne bo mogoče posplošiti rezultatov za vse zaposlene. 1.2 Metode dela V teoretičnem delu bom s pomočjo literature in različnih člankov ter spletnih virov predstavil teorijo samega stresa. Kaj je stres, kakšne vrste ga poznamo in kako se lahko soočamo z njim? Praktični del pa se bo začel s kratko predstavitvijo podjetja, v katerem analiziram stres ter nadaljeval z analizo dobljenih rezultatov. Končal bom s predlogi in izboljšavami za zmanjševanje stresa pri omenjenem podjetju. Podatke bom pridobil z anketo, ki bo pisna in bo razdeljena med zaposlene v Potezi d.d. Anketiranci bodo ocenjevali posamezne kazalce, ki se nanašajo na stres na delovnem mestu. To bo poslovna raziskava. Uporabil bom deskriptivni pristop, to je metoda opisovanja dejstev, procesov in pojavov. 3

8 2 OPREDELITEV STRESA Beseda stres izvira iz latinščine, prvič so besedo uporabili v 17. stoletju za opis neke nadloge, pritiska, muke ali težave. Prvi, ki se je ukvarjal s pojmom stres je bil madžarski zdravnik Hans Seyle. V svoji knjigi Stress without Disstres pravi:»vsi ga občutijo, vsi govorijo o njem, vendar so se le nekateri zavzeli, da bi odkrili, kaj je v resnici«(spielberg, 1985). Definicij stresa je veliko, kajti vsak ga razlaga po svoje: Hans Seyle pravi, da je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na draženje, ki moti osebno ravnotežje (Luban & Pozzi, 1994). Stres je pojem vsakodnevne reakcije na dogodke in izzive, ki nam grozijo. V normalnih okoliščinah je reakcija na stres močan zaščitni mehanizem, ki nam omogoča, da ravnamo z nenadnimi spremembami, nevarnostmi ali takojšnjimi potrebami. V neobičajnih okoliščinah, torej v težkih in stresnih okoliščinah pa stres preseže naše varovalne mehanizme, ki lahko vodijo do negativnih zdravstvenih izidov (Health and Saefty Guidenes, 2003). Locker in Gregson (1993) trdita, da je stres neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostjo za njihovo obvladovanje na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doživljanje stresa, ali je stres škodljiv ali prijazen. Stres je namreč posledica dojemanja in doživljanja pojavov, ki nas spremljajo v našem okolju. Poglavitno doživljanje stresa je povezano z ogroženostjo človekove samozavesti, samospoštovanja in bojaznijo zaradi izgube socialne varnosti ali domačega zavetja. Stresu se ne moremo izogniti. Ste se kdaj vprašali zakaj je tako? Vsi smo mu vsi podvrženi, mati, oče, sin, nečak, dedek... Dokazano je, da je določena količina stresa pozitivna in potrebna, saj nas spodbuja in motivira k večji učinkovitosti. Preveč stresa pa učinkuje ravno obratno. Nekaj stresa potrebujemo, saj nam ta omogoča, da se bolj pozitivno osredotočimo na neko stvar, se zavedamo, da je ta stvar zelo pomembna za nas in se bolj potrudimo. Telo se odzove na pritisk, potem ko dogodek mine, pa se znova sprostimo in telo deluje normalno. Kadar postane pritisk zelo intenziven, začutimo stisko in se ne moremo več sprostiti. Ne moremo več izpolnjevati zahtev, ki nam jih postavljajo in začnemo se počutiti slabo. Lahko rečemo, da je učinek stresa veča, čim večja je razlika med jakostjo in trajanjem dejavnikov ter posameznikovimi prilagoditvenimi zmožnostmi. Človek ob številnih obremenitvah, zlasti, če te trajajo dolgo in če ne kaže, da se bodo nehale, doživljajo telesno nemoč. Nihče ni popolnoma odporen proti stresu, ta prizadene vsakogar, saj je pomemben in bistven del naših življenj. Nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati, če želimo normalno živeti. Definicije stresa so pri različnih avtorjih drugače definirane, različne so tudi vrste stresa. Tako dobimo več delitev stresa. 4

9 Schmidt (2011, str ) stres deli na naravni in umetni stres. Gre za dva različna stresa, ki imata vsak svojo funkcijo in namen. Naravni stres je neškodljiv in naraven, pri njem je evolucija poskrbela za vse mehanizme ponovnega uravnoteženja telesa. Umetni stres pa te sposobnosti nima, saj preseže človekove zmogljivosti obrambnega mehanizma. Pri tem stresu moramo sami poskrbeti za uravnoteženje telesa in s tem za svoje zdravje. Naravni stres pozna vsako živo bitje, deli se na obrambno reakcijo preživetja in na prijeten stres, ki ga doživljamo kot čudovit občutek in udobje. Stres kot posledica občutka ogroženosti se pojavi kot reakcija na nevarnosti iz okolja. Ima nalogo obrambe, pobega ali napada. V takih trenutkih se telo hitro pripravi na stanje hitre reakcije in koncentracijo energije, pripravljeno na delovanje in reagiranje. Stres je v primeru ogroženosti naravna reakcija, ki ni škodljiva telesu. Stres pa delimo tudi na kratkoročni in dolgoročni stres. Kratkoročnega do neke mere potrebuje vsak človek, saj s tem pridobi motivacijo. Veliko kratkoročnega stresa, ki dalj časa traja, pa postane nevarno za zdravje. Kratkoročni stres lahko obvladamo z vsakodnevnimi veščinami. Ko je človek nekaj časa dlje pod stresom in se ne zna več sprostiti, se v njem nabere dolgoročni stres, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave in se ga je možno znebiti le z resnimi spremembami življenjskega sloga, vedenja in okolja. Dolgoročni stres je lahko posledica spleta notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so sprememba načina življenja, slabi odnosi doma in na delovnem mestu, slaba samopodoba, zdolgočasenost in enolično delo (Battison, 1999, str. 9). Tretja delitev stresa je na eksogeni in endogeni stres. Pri endogenem stresu gre za stres, ki si ga človek ustvari sam in je obvladljiv, ter se mu zlahka izogne. Dejavniki, ki vplivajo na eksogeni stres, pa so povezani s službo, delovnim časom in potjo domov (Newhouse, 2000, str ). In še zadnja delitev stresa, pozitivni in negativni stres. O pozitivnem stresu govorimo takrat, kadar so sposobnosti ljudi za obvladovanje stresa večje od zahtev. Stresna reakcija te vrste povzroča prijetno stanje pripravljenosti, ki ugodno vpliva na telesne in duševne sposobnosti in človeško ustvarjalnost (Looker & Tery &, Olga & Gregson, 1993, str ). Pri ljudeh, ki so pod vplivom pozitivnega stresa, se pojavljajo marljivost, živahnost, pridnost, ustvarjalnost, učinkovitost, sposobnost jasnega in racionalnega razmišljanja, prijaznost, družabnost, samozavest, umirjenost, vznemirjenost, razumevanje in pripravljenost priskočiti na pomoč (Božič, 2003, str. 20). Stres nastane tudi na različnih mestih kot je stres na delovnem mestu - ta je v današnjem času najbolj pogost, saj delo v hitro spreminjajočem okolju postaja vedno bolj zahtevno; stres doma, zaradi družinskih razmer ta je zelo pomemben za naša življenja, saj naš odnos s partnerjem in družino vpliva tudi na naš odnos v drugih okoljih. Posledice tega stresa so resne, saj privedejo do ločitve, razpada družine in celo fizičnih poškodb; stres ob smrti bližnjega smrt za ljudi predstavlja zelo stresno situacijo, še posebej če ta pride 5

10 iznenada in v nelepih okoliščinah. V takih okoliščinah je potreben čas, ki celi rane in omogoča, da si ljudje opomorejo od izgube; stres zaradi finančnih težav nastane zaradi izgube službe, izgube socialne varnosti in nesposobnosti za preživljanje svoje družine. Nastane lahko tudi zaradi zasvojenosti igranja iger na srečo, ki so zelo nevarne. Pomembno je, da imamo načrt in da smo previdni pri porabi finančnih sredstev, da vemo, kdaj se moramo ustaviti in razmisliti; stres zaradi sprememb v okolici današnje življenje je kratko, vendar teče hitro in z veliki spremembami, ki vplivajo na nas različno. Komaj se navadimo na utečen življenjski ritem, že se moramo prilagajati na novega in to na nas vpliva stesno. Stres lahko povzroča tudi množica, hrup, gneča, promet, drugi ljudje... Vire stresa imenujemo tudi stresorji. Stresor je karkoli, kar človeku predstavlja določeno zahtevo ali obremenitev, je vsako dogajanje v okolju, ki sproži v človeku telesno ali psihično reakcijo. Od posameznika je odvisno, kako sprejema te dogodke in s tem, ali bo ta dogodek prerasel v stresor ali ne. Trajanje stresorja pa močno vpliva na stopnjo stresne situacije. Pri nekaterih ljudeh so stresorji kratki in hitro minejo, pri drugih pa so dolgotrajni. Stresorji iz okolja so lahko: prenizka ali previsoka temparatura, hrup, naravne nesreče, kot so hurikani ali poplave. Izkazalo se je, da so posledice velikokrat povezane z nočnimi morami, neprijetnimi spomini in slabo koncentracijo. Dolgotrajni učinki niso taki veliki in se jih da odpraviti že z ugodnim okoljem. Vsakodnevni stres pa je povezan s posameznikovimi navadami, kot so uživanje alkohola, kajenje in telesna nedejavnost. Stres je biološki pojav, ki se ga da zmanjšati in obvladati, je odgovor na naše vsakodnevne dejavnosti. Poznamo več stresorjev. To so lahko kemične snovi (droge, alkohol, nikotin), fizične poškodbe ali čustveno vzburjanje (strah, jeza, sovraštvo). Stresogeni dejavniki lahko naše skrite telesne in psihične zmožnosti prebudijo in aktivirajo. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kako bo podoživljal dogodke in razmere. Na stres moramo gledati kot na nekaj pozitivnega, nekaj, kar nam poveča motivacijo in odpira nove poti v življenju. če želimo, da stres ne vpliva negativno na nas. Poznamo različna znamenja stresa, ta so lahko pozitivna ali negativna, odvisno, kako na to gledamo in kakšen temperament imamo. Negativna znamenja so lahko psihična ali fizična, za lažje prepoznavanje pa bom naštel nekaj znamenj. Telesna so: razbijanje srca, potenje, cmok v grlu, bruhanje, zapeka, vetrovi, grizenje nohtov, nemir, mežikanje, povešena ramena, bolečine in krči v mišicah, vročinski valovi, mrzle dlani, potreba po uriniranju, potreba po hrani, bobnanje s prstmi, pretirano kajenje in izguba želje po spolnosti. Psihična znamenja pa so bolj nevarna in dolgotrajna, saj ne prenehajo tako kot fizična. Ta so: zaskrbljenost, obupanost, vzkipljivost, razdraženost, jeza, agresivnost, nezadovoljstvo, zlovoljnost, pomanjkanje sposobnosti jasnega razmišljanja, naglica, nagnjenost k spodrsljajem, ki bi se jim lahko izognili, pretirana kritičnost, pomanjkanje pozornosti in zbranosti, črnogledost itd. Imamo pa tudi pozitivna znamenja, ki vplivajo na človeka: 6

11 motiviranost, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, umirjenost, marljivost, prijaznost, občutek sreče, ustvarjalnost... Znaki so različni, kar potrjuje, da stres različno vpliva na ljudi in na organe. Pri nekaterih bolj, pri drugih manj intenzivno. Pri opredeljevanju stresnih znamenj lahko poleg delitve na negativne in pozitivne dejavnike delimo tudi na vedenjske, čustvene in telesne dejavnike. 2.1 Stres na delovnem mestu Današnja družba temelji na spremembah, ki jih je moč čutiti na vseh področjih življenja, tudi na delovnem mestu. Ameriške in druge študije kažejo, da je današnje delovno mesto v ekonomskem in psihološkem smislu hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Željo po uspehu je vedno težje doseči, zato tudi predanost ljudi upada. Tudi v slovenskih podjetjih ni slika drugačna, saj okolje določa, katero podjetje bo preživelo in katero ne. Posledice pa čutijo najbolj zaposleni, saj oni vodijo podjetje in so podvrženi temu sistemu. Ko govorimo o stresu na delovnem mestu ne smemo pozabiti, da ločimo poklicni stres in izgorevanje na delovnem mestu. Ko zahteve dela preobremenijo človeka, se pojavi poklicni stres. Stres je generičen pojem, ki se nanaša na začasni prilagoditveni proces, izgorelost pa končna stopnja, ko odpovedo prilagoditveni procesi. Izgorelost vodi v razvoj negativnih stališč ter neprimernega vedenja do dela in organizacije, v razvoj čustvene napetosti in utrujenosti. Ti znaki se pri stresu ne pojavijo vedno. Poklici, kjer obstaja nevarnost izgorevanja na delovnem mestu so poklici, ki zahtevajo veliko čustvenega in negovalnega dela. Problem, zakaj se izgorevanje na delovnem mestu pojavlja, tiči predvsem v miselnosti mnogih delovnih organizacij, da je izgorevanje problem posameznikov in ne njih samih, da same ne morejo storiti ničesar za odpravo oziroma omejitev situacije. Vendar se motijo. Dokler bo mišljenje organizacij tako, bo trpelo zdravje zaposlenih in posledično tudi organizacijski tržni delež. Zato je zelo pomembno, da si podjetja ne zatiskajo oči ter se začnejo zavedati problema in ga začeti odpravljati. 2.2 Vzroki stresa na delovnem mestu Sedaj, ko smo spoznali, kaj pomeni stres na delovnem mestu, je prav, da prikažem še vzroke za nastajanje teh stresov. Ugotovili smo, da dejavnike, ki povzročajo stres najdemo predvsem v okolju in ne v posameznikih samih. Vzroke za stres najdemo v zunanjem in notranjem okolju. Na zunanje nimamo nikakršnega vpliva, medtem ko na notranje lahko vplivamo, saj izhajajo iz nas samih. To so negativne misli, zaskrbljenost, razpetost med službo in družino ter dane obljube, ki jih ne moremo izpolniti niti sami sebi, niti drugim. 7

12 Pogosti vzroki za stres na delovnem mestu so preobremenjenost z delom (intenzivno, zapleteno in dolgotrajno delo), pomanjkanje nadzora, nezadostno nagrajevanje ipd. So pa tudi drugi vzroki, kot so pomanjkanje poštenosti ljudi in nasprotujoče si navade. Kot primer bi navedel primer najpogostejših vzrokov za stres na delovnem mestu v podjetju Lek d.d. Pogosti vzroki za stres na delovnem mestu v podjetju Lek d.d. so časovni pritiski in hiter tempo dela z neodložljivimi termini, slaba organizacija dela, pomanjkljivost informacij, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu, fizična in prostorska omejitev (prisilna drža), monotonost in preprostost (enoličnost dela delavcev v proizvodnji, ljudi v pisarni za tipkovnico ali na blagajni), nočno delo ali izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih ter napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani, torej pritisk, da mora biti delo opravljeno brezhibno, hitro in natančno. To vse povzroča še dodaten stres pri zaposlenih. Takšna situacija lahko samo še poveča stres in vpliva negativno na naše zdravje. Negativno vpliva na našo delovno sposobnost in motivacijo, ki z dolgoročnim stresom upadata. V zadnjih letih je vedno več psihičnih, dolgoročnih kot pa fizičnih, kratkoročnih stresov. Vedno več je psihičnega zbadanja in nepravičnosti. Pojavljajo se tudi spolne zlorabe in grožnje. Telesna ogroženost je velika, kadar delovna situacija deluje takole: veliko dela oziroma preveč dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, malo samostojnosti pri izvajanju delovnih operacij, malo podpore sodelavcev in nepravi delovni pogoji. 3 PREMAGOVANJE STRESA V tem poglavju se bom osredotočil na premagovanje stresa na delovnem mestu, kjer je stres najpogostejši, saj se zaposleni soočajo s pretiranimi obremenitvami in odgovornostmi, ki jim velikokrat niso kos. Neskladje med sodelavci in pogoji, v katerih morajo delati, lahko pripelje do stresne situacije. Pretirane zahteve in pritiski na delovnem mestu so lahko rezultat slabo načrtovanega dela, zato se zgodi, da delavci nimajo podpore nadrejenih. Stres lahko premagamo z različnimi tehnikami. Zelo pomembno je sodelovanje, saj le tako lahko dobimo pozitiven rezultat. 3.1 Individualno premagovanje stresa Za spremembo načina življenja moramo premagati stres spremeniti način, to pa pomeni spremeniti tudi samega sebe. Znano je, da če želiš spremeniti nekaj v življenju, začni sam pri sebi. Predstavil bom nekaj najdostopnejših načinov premagovanja stresa. Zavedanje vzrokov stresa je prvi korak k učinkovitem obvladovanju stresa. Za učinkovito reševanje stresa poznamo več metod, ki se jih moramo navaditi, da postanejo del našega življenja. 8

13 3.1.1 Ravnanje z časom Kako načrtovati čas, da boste lahko vse storili brezhibno in hitro. Vodite svoj dnevnik, zapisujte si, kaj morate storiti in si ob opravljeni nalogi to tudi označite. Seznam nalog razvrstite po pomembnosti in si naredite urnik. Najprej se lotite najpomembnejših nalog in jih dokončajte, še preden se lotite nove naloge. Vedno se ukvarjajte le z eno nalogo in ne z večimi hkrati, le tako se boste lahko osredotočili na to nalogo in je ne boste mešali z drugimi. Tako boste bolj zbrani in disciplinirani. Naloge boste opravljali natančno, pravilno in točno. Tako ne bo napak in stresa zaradi prevelike količine nalog, saj si jih boste časovno in količinsko uredili. Ko ste pod stresom, se poskusite izogniti pomembnim odločitvam, saj bi lahko sprejeli napačne. To pa bi samo še dodatno povečalo stres in napake ter vam podvojilo delo Skrbeti sam zase Skrbeti sam zase je zelo pomembno, če na to pozabimo, opazimo drastične spremembe, tako v zasebnem, kot javnem življenju. Vzemimo si čas zase ter se sprostimo z raznimi metodami, kot so meditacija in športne dejavnosti. Vzeti si moramo čas za počitek in se ločiti od vsega, kar nas veže s poslom. Paziti moramo na pravilno prehrano in jo zauživati večkrat dnevno. Večkrat se smejte, saj pri tem spustimo v telo dovolj kisika in s tem spodbujamo imunski sistem. Vzemite si čas za razvedrilo, delajte različne stvari, ki vas veselijo: vrtnarjenje, kolesarjenje, tek, plavanje, tenis, risanje... Pijte veliko vode in prekinjajte delo z rednimi odmori. Čim večkrat razmišljajte pozitivno in odmislite skrbi Postavljanje stvarnih ciljev Najpomembnejši sestavini načrtovanja sta določanje prednostnih nalog in postavljanje stvarnih ciljev, ki so v skladu z našimi sposobnostmi in človeškimi zmogljivostmi. Ob močni želji po napredovanju v službi si človek s težkim srcem prizna, da ni kos neki nalogi in se ji zato prostovoljno odreče zaradi pomanjkanja sposobnosti. Pogosti neuspehi nam odvzamejo samozavest in nas navdajajo z negativnimi mislimi in stresom. Prezahtevne in neuresničljive naloge nam odvzamejo moč ter povzročajo tesnobo in strah. Upravičeno začnemo dvomiti, ali smo sploh še sposobni storiti nekaj dobrega in ali se nas drži nesreča. Skrbno moramo pretehtati naše cilje in jih uskladiti z realnimi cilji, ki jih lahko dosežemo. Ti nas bodo vodili po pravi in hitri poti do našega uspeha Samospoštovanje Samospoštovanje izvira iz nas samih, torej v kakšni luči vidimo sami sebe in kako se cenimo. Kdor se v svoji koži počuti dobro, zmanjšuje tudi delovanje škodljivega stresa in misli bolj pozitivno, saj ve, da on to zmore in se ne boji. Seveda pa so tudi tuji dejavniki, ki 9

14 vplivajo na našo samospoštovanje, to so pohvale za dobro opravljeno delo, nasmeh in pogledi. K našemu samospoštovanju pa pripomorejo tudi urejen videz, dobro počutje, dobra telesna kondicija in občutek, da nas imajo ljudje radi. Tudi sami lahko pripomoremo k samospoštovanju in sicer tako, da se umaknemo nergačem in negativcem. Družiti se začnemo z pozitivnimi ljudi, ki nas spodbujajo in nam dajejo občutek vrednosti. Poslušamo svoje srce in telo, ter razvijamo različne talente v prostem in delovnem času. V primeru prikazujem deset Lekovih nasvetov proti stresu pri delu (2011), kateri pravijo, da v svoje delo investirajte najboljše, kar imate: znanje, izkušnje, ideje, izvirnost, ustvarjalnost, zavzetost, motivacijo in inteligenco; ne pozabite na čustveno komponento zadovoljstva pri delu; bodite pozorni na svoj bioritem. Najtežje naloge opravite med dopoldanskim ali popoldanskim vrhuncem; kadar ste zelo obremenjeni, si privoščite počitek po svoji izbiri; zagotovite si redne odmore, v katerih delajte le tisto, kar vas veseli (lahko tudi delate); naučite se opravičiti brez občutka ponižanja in krivde; za zahtevnejše naloge si vzemite dovolj časa; naučite se pravočasno reči ne vsemu, česar ne zmorete narediti oziroma ne sodi v vaše delovno področje; v konfliktnih situacijah ohranite mirno kri, bodite širokosrčni in stvarni, nasprotnika pa nikoli ne omalovažujte ali ponižujte; naučite se konstruktivnega nasprotovanja brez prepiranja, očitanja, poniževanja in groženj. 3.2 Pristop podjetja k premagovanju stresa Če želimo delati v normalnih in nestresnih pogojih nam morajo to omogočiti tudi podjetja, ki so v večini primerov glavne povzročiteljice stresa pri zaposlenih. Ta lahko zaposlenim pomagajo na dva načina: z uvedbo strategij, ki bodo preprečevale stres ter z različnimi programi, ki bodo pomagali vzdrževati dobro počutje zaposlenih. Strategije morajo delovati sistematično na podlagi natančne ocene različnih stresorjev. Osredotočene morajo biti na spreminjanje in prilagajanje delovnega okolja zaposlenim. Razvitih je veliko strategij, ki jih razvrstimo v skupine, glede na dejavnike, ki so izvor stresa v delovnem okolju. 10

15 Tabela 2: Stresorji in strategije za zmanjševanje stresa pri zaposlenih Stresorji v delovnem okolju: Strategije za spreminjanje delovnega okolja: vrsta zaposlitve razmejitev med delom in nedelom konflikt vloge negotovost vloge obremenjenost vloge odgovornost za druge zaposlene organizacijski dejavnik nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu delovne razmere preoblikovanje dela fleksibilno načrtovanje dela analiza in natančna opredelitev vloge razvijanje komunikacijskih spretnosti menedžerjev ustvarjanje ugodne organizacijske klime načrtovanje in razvijanje kariere oblikovanje ustreznih delovnih razmer Vir: Treven, S., 2005,str Preoblikovanje dela Pri preoblikovanju dela v podjetjih je zelo pomembno, da upoštevamo motivacijo in zadovoljstvo, kajti ta dva dejavnika pripomoreta k odpravljanju stresa. Pomembno je, da preoblikujemo delo in ga s tem obogatimo. Ta element zadeva predvsem izboljšanje vsebinskih dejavnikov in značilnosti dela. Med te dejavnike štejemo odgovornost, samostojnost, priznanje, možnost za uspeh, nepredovanje in razvoj zasposlenih. Te temeljne značilnosti vplivajo na pojav psihičnega stanja, kot sta občutek pomembnosti in odgovornosti za delo. Če damo zaposlenim te občutke, potem bodo tudi oni bolj vestno in z veseljem opravljali delo ter s tem pripomogli k uspešnosti podjetja Gibljiv delovni čas Fleksibilen delovni čas je zelo pomemben pri oblikovanju dela, če upoštevamo vidik pojava stresa pri zaposlenih. Zaposlenim omogoča, da po lastni presoji določijo svoj delovni čas, seveda znotraj predpisanih omejitev v podjetju. Pri nekaterih podjetjih je obvezen prihod zaposlenih med sedmo in deveto uro zjutraj in odhod med tretjo in peto uro popoldan. Programi za načrtovanje dela so se zelo spremenili v zadnjih desetih letih. Največ jih upošteva splošni model, ki obsega standardni delovni čas znotraj določenih omejitev. Ti programi so najbolj uspešni in učinkoviti za zaposlene, ki opravljajo delo, ki je neodvisno od drugih. Težave pa nastajajo pri fleksibilnem delu tistih zaposlenih, ki opravljajo, delo odvisno od drugih. 11

16 3.2.3 Ustvarjanje ugodne organizacijske klime Ugodna organizacijska klima pripomore k zmanjševanju stresa zaposlenih. V številnih podjetjih imajo zelo neprimerno, nefleksibilno in hladno ozračje, ki je posledica stroge formalizacije med zaposlenimi. Takšno ozračje in stanje povzroča napetost med zaposlenimi in nadrejenimi. V podjetjih je primerno, da vsaj enkrat letno preverijo stanje med zaposlenimi in ugotovijo, kje tiči izvor za tako stanje. Preveriti morajo, kakšno mnenje imajo zaposleni o posameznih značilnostih dela in ta upoštevati. Praksa je pokazala, da so za ugotavljanje teh stanj najprimernejši uprašalniki, v katerih so zapisane trditve, vprašani pa podajajo svoje ocene in mnjenja. Dobljene rezultate je potrebno dobro analizirati in jih primerjati s prejšnjimi. Le tako lahko vidimo, ali se je kaj spremenilo glede na prejšnje stanje. Dobro pa je omeniti, da je ob spremembah, seveda če so te pozitivne, to povdariti in podeliti nagrade za uspešno delo, saj bodo takoz aposleni dobili občutek, da so pomembni tudi oni in ne samo njihovo delo. 4 ANALIZA RAZISKAVE O STRESU NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Praktični del diplomske naloge je raziskava, v kateri ugotavljam prisotnost stresa v podjetju Poteza d.d.. Na podlagi vprašalnika sem opravil analizo stresa pri delu zaposlenih in nato tudi analiziral rezulatate. S to analizo želim ugotoviti ozračje v podjetju Poteza d.d., podporo vodstva, odnose med zaposlenimi in vse, kar se navezuje na stres na delovnem mestu. V tej diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo, saj se osredotočam na samo eno podjetje. Raziskava je opravljena na deskriptivni ravni, kjer z vprašalnikom ugotavljam stopnjo stresa pri delu zaposlenih ter opisujem ugotovitve. Podatke za raziskavo sem dobil na podlagi priloženega vprašalnika (priloga 1.). Nekatera vprašanja sem delno prevzel iz vprašalnika Stres na delovnem mestu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vsi zaposleni so bili pri odgovarjanju na anketo anonimni, tako da so resnično lahko podali svoje mnenje. Za to podjetje sem se odločil, ker poznam nekaj ljudi v tem podjetju in so mi lahko pomagali pri opravljanju te ankete. 4.1 Predstavitev podjetja Podjetje Poteza d.d. (Poteza, družba za investicije, d.d.) je v sklopu še drugih podjetij, kot so POTEZA PARTNERS, družba za svetovanje in storitve, d.o.o., Ljubljana, POTEZA PODJETNIŠKE FINANCE, d.o.o., POTEZA SKUPINA, d.d.. Podjetje Poteza d.d. je sedaj v stečajnem postopku, saj je finančna kriza vplivala na njegovo uspešnost, zato je sedaj struktura podjetja spremenjena. 12

17 Slika 1: Organiziranost skupine Poteza Vir: Poteza skupina - letno poročilo, 2009, str. 2 Odzivnost in strokovnost Poteze je na najvišjem nivoju in jo zagotavljajo sodelavci številnih multidisciplinarnih referenc ter širokega spektra znanj in izkušenj s področja podjetniških financ in investicijskega bančništva. Ponudbo storitev v podporo uresničitve strateških odločitev delijo v tri sklope, prvo je vrednotenje podjetij in projektov: analize in ocene poslovanja, načrtovanih naložb ter učinkov poslovnih potez; storitve lastniškega prestruktururanja: organizacija in izvedba združitev, prevzemov in odprodaj podjetij; storitve investicijskega bančništva: organizacija in izvedba javne ponudbe, uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borzo, optimizacija virov financiranja, itn. 4.2 Predstavitev rezultatov V sklopu vprašalnika so zaposleni odgovarjali na vprašanja, ki so vezana na delovno mesto posameznika; dom (s prijatelji in družino); njihovo delo v podjetju in kakšno organizacijsko klimo imajo. V sklopu vprašalnika so zaposleni odgovarjali na vprašanja z ne, včasih in da. 13

18 Slika 2: Na delovnem mestu Z nikomer se ne družim Nihče se ne druži z nikomer Težko je delati v miru Slabo rešujemo nasprotja Obstaja navzkrižje med mojo službo in družino Pogosto bi rad/a delala kaj drugega Imam malo vpliva na načrtovanje svojega dela DA VČASIH NE Nimam podpore šefa Dolgo se že nisem smejal/a Imam glavobole, slabost in bolečine v želodcu 0% 20% 40% 60% 80% 100% 120% Vir: Anketni vprašalnik 2011 Iz slike lahko povzamemo, da se zaposleni v Potezi d.d. družijo in lahko delajo v sožitju. Navzkrižja med službo in prostim časom je zelo malo, torej delajo toliko, kot morajo in ne preveč. Imajo kar veliko podporo šefa, saj je to potrdilo kar 80% zaposlenih. 19% jih pravi, da nimajo vpliva na načrtovanje svojega dela, kar 66% pa ga ima. Torej je delo povezano med seboj in so včasih odvisni od del drugih. Zaposleni nimajo glavobolov in bolečin zaradi dela, to pomeni, da niso preobremenjeni. Slika 3: Doma: z družino in prijatelji Pogosto sem preutrujen/a, da bi se ukvarjal/a še z drugimi stvarmi Nikoli ne govorim o svojem delu Pogrešam podporo za svoje delo Imam težave pri ločevanju delovnega in prostega časa Umikam se v svoj oklep Že zjutraj sem utrujen/a, čeprav spim zadostno število ur Težko spim DA VČASIH NE Redko karkoli počnemo skupaj Ne strinjamo se o obveznostih na mojem delu Opuščam stvari, ki sem jih hotel/a storiti Vse kar ne deluje me spravi iz tira 0% 20% 40% 60% 80% 100% Vir: Anketni vprašalnik

19 Iz slike 3 vidimo, da zaposleni v Potezi d.d. včasih doma res nosijo posledice dela. Kar 55% zaposlenih pravi, da jih vse, kar ne deluje spravi iz tira, kar je več kot polovica zaposlenih. Prav tako jih več kot polovica, 68%, včasih opušča doma stvari, ki so jih hoteli narediti. Res pa je, da imajo čas za družino, saj jih je 77% potrdilo, da imajo čas za družino, da počnejo kaj skupaj. Kar 56% zaposlenih včasih težko spi, torej jih skrbi delo, vendar pa še zmeraj lahko ločijo delovni in prosti čas. V sliki 4 predstavljam del raziskave, ki se nanaša na posameznikovo delo v podjetju Poteza d.d.. Slika 4: Moje delo Težko sprejemam pomembne odločitve Moje delo in predlogi so cenjeni Moje delo je pestro in zanimivo Delo opravljam manj kakovostno kot bi ga moral/a Moje delo je» zastonj delo«delo je pomembnejše od vsega drugega DA VČASIH NE V svojem podjetju samo jaz obvladam svoje delo Potujem več kot 75 dni v letu Delam več kot bi moral/a 0% 20% 40% 60% 80% 100% 120% Vir: Anketni vprašalnik 2011 Iz slike 4 vidimo, da zaposleni ne delajo več, kot bi morali in ne potujejo veliko. Na vprašanje, ali v vsem podjetju oni najbolj obvladajo delo, pa so odgovarjali zelo različno, saj jih je 40% odgovorilo včasih, 30% pa ne in da. Kar 93% pa jih je potrdilo, da je delo pomembnejše od vsega drugega. 40% jih je odgovorilo, da je njihovo delo včasih zanimivo, 30% pa jih je to trditev zanikalo in potrdilo. 44% jih pravi, da včasih težko sprejmejo pomembne odločitve, 33% pa jih je to to trditev potrdilo. 15

20 V sliki 5 predstavljam del raziskave, ki se nanaša na zaposlene in njihovo delo v podjetju Poteza d.d.. Slika 5: Na mojem delu Lahko koristim proste dneve zaradi nadur Sam/a vplivam na razporeditev delovnih ur Čutim, da je moje delo cenjeno Naredili smo strogo ločnico med delovnim in prostim časom Dopust lahko vzamem takrat ko to ustreza meni DA VČASIH NE Imam dobre možnosti za osebni razvoj Sam/a lahko vplivam na svoj delovni čas 0% 20% 40% 60% 80% 100% Vir: Anketni vprašalnik % zaposlenih v podjetju Poteza d.d., lahko sami vplivajo na delovni čas in manj kot polovica, 44% ima dobre zmožnosti za osebni razvoj. Dopust si lahko vzamejo takrat, ko jim ustreza samo 43%. V podjetju imajo strogo ločnico med delovnim in prostim časom, to jih je potrdilo kar 60% zaposlenih. 45% zaposlenih, včasih lahko vpliva na razporeditev delovnih ur in kar 80% ne morejo koristiti prostih dnev zaradi nadur. 16

21 V sliki 6 predstavljam del raziskave, ki se nanaša na zaposlene v podjetju Poteza d.d.. Slika 6: V mojem podjetju Vključeni smo v sprejemanje pomembnih odločitev Opis delovnih nalog je jasen Neprestano se učim o novostih iz mojega področja Dovolj znanj imam, da bi lahko delal/a na novih področjih Imam vliv na program svojega dela Dovolj znanja imam, da bi lahko vodil/a na razvoj mojega dela DA VČASIH NE Organizirana so usposabljanja v podjetju Vsi smo obveščeni o tečajih in konferencah Vsi prevzemamo odgovornosti, da nebi prišlo do preobremenitve posameznikov 0% 20% 40% 60% 80% 100% Vir: Anketni vprašalnik 2011 Kar 95% zaposlenih je potrdilo, da ne prevzemajo odgovornosti, da ne bi prišlo do preobremenitve posameznika. Obveščenost v podjetju je bolj slaba, saj jih je 55% odgovorilo, da so o konferencah samo včasih obveščeni. Kar 70% jih je odgovorilo, da včasih imajo znanje, da bi lahko vplivali na razvoj, nihče pa ni te potrditve zanikal. 40% jih pravi, da imajo znanja, da bi včasih vplivali na nova področja, 23% pa vedno. 80% se jih neprestano uči o novostih z njihovega področja, 20% pa včasih. Opis delovnih mest je jasen, saj jih je to potrdilo kar 78%, 10% pa to trditev zanika. Polovica zaposlenih je včasih vključena v sprejemanje pomembnih odločitev, 40% jih je vedno in 10% ni vključenih. 4.3 Ugotovitve V nadaljevanju bom povzel ugotovitve zaposlenih v Potezi d.d., kjer vse ugotovitve veljajo le za anketirano populacijo in to je 8 zaposlenih, ki jih je odgovarjalo na ta vprašanja. Z odgovori v prvem vprašanju o delovnem mestu lahko razberemo, da zaposleni v Potezi d.d. nimajo glavobolov in slabosti zaradi dela, torej niso preobremenjeni z delom. V podjetju se tudi veliko smejejo in so lahko med seboj sproščeni. Skoraj vsi odgovori so pozitivni, saj imajo zaposelni vpliv na načrtovanje svojega dela, navzkrižja med službo in družino prav tako ni, zaposleni dobro rešujejo nasprotja in lahko delajo v miru, vsi se družijo drug z drugim. Iz teh rezultatov vidimo, da imajo v podjetju dobro organizacijsko klimo in dobre medsebojne odnose. Edini odgovor, ki ni bil pozitiven je, da bi zaposleni 17

22 velikokrat radi delali nekaj drugega, kar pa je bolj splošno vprašanje, saj vemo, da bi v življenju marsikdo rad delal kaj drugega, kot počne. V sklopu vprašanj o domu in o tem, kakšno mnenje ima družina o njihovi službi, so odgovori predvsem nekje na sredini. Kar več kot polovica anketiranih nosi težave službe domov, zaradi njih doma včasih težko spijo. Vse, kar jim ne uspe, jih spravi iz tira in včasih imajo težave pri ločevanju delovnega in prostega časa. Več kot polovica zaposlenih je pogosto preutrujena, da bi se ukvarjala s čim drugim, zato sklepam, da zaposleni sicer niso pod stresom med delovnim časom, ampak zaradi pomembnosti dela, ki ga opravljajo, včasih nosi posledice njihov prosti čas. Zaposleni bi se morali doma sprostiti in pozabiti na svoje obveznosti, ki jih imajo v službi, tako bi lahko skombinirali svoj delovni in prosti čas. Analiza je pokazala, da delo zaposlenih ni stresno, saj jih je le 25% odgovorilo, da delajo več, kot bi morali le včasih in da delo ni najpomembnejše. O strokovnosti dela pa so odgovarjali zelo različno, saj nekateri obvladajo samo svoje delo, medtem ko so drugi vsestranski. Predlogi zaposlenih so dokaj cenjeni, vendar ne dovolj in ne ob pomembnih odločitvah, zato se včasih zaposleni čutijo zapostavljene in nevključene v skupinsko delo. Njihova dela so včasih»zastonj dela«in niso dovolj cenjena, to bi moralo podjetje spremeniti, ceniti njihovo delo in jih spodbujati v vseh smereh. Tako bi vsa dela postala pomembna za vse in enakopravna. Zaposelni bi se čutili cenjene in bi svoje delo opravljali bolje. Na vprašanja o njihovem delu v podjetju in o njihovem vplivu na delovni čas jih je veliko odgovorilo, da ne more vplivati na svoj delovni čas, vendar pa imajo dobre možnosti za osebni razvoj. Kljub delovnemu času, na katerega ne morejo vplivati, lahko v njegovem okviru razvijajo svojo osebnost, kar je pozitivno. Dopust si lahkov precejšnji meri razporejajo po svoji želji, seveda znotraj določenih omejitev. Njihovo delo je cenjeno le včasih, kar lahko vpliva na kvaliteto njihovega dela. Če delo zaposelnih ni cenjeno, je zagnanost in motivacija na nižji stopnji, to pa privede do stresnih situacij in napetosti med zaposlenimi, saj delo ni dobro opravljeno, zaposleni pa nimajo motivacije za boljše delo, ker to ni dovolj cenjeno. Prostih dni ne morejo koristiti zaradi nadur, ki so jih opravili, kar ni pravilno, saj ne cenijo večjega dela zaposlenih in posledično tudi zaposleni ne bodo želeli delati nadur, ki niso cenjene. V sklopu zadnjega vprašanja o njihovem podjetju so zaposleni zopet odgovarjali dokaj različno. Pri prevzemanju odgovornosti, da bi razbremenili posameznike, so skoraj vsi potrdili, da tega v njihovem podjetju ne počnejo, saj njihovo delo ni tako, da bi prevzemali odgovornosti. Kar je pozitivno, saj zaposleni niso stresni zaradi odgovornosti. O obveščenosti v podjetju so potrdili, da so le včasih obveščeni o vsem, kar ni dobro, saj je pomembno, da podjetje obvešča zaposlene o izobraževalnih tečajih, da se jih ti lahko udeležijo, se kaj naučijo in so v stiku z novostmi. Zaposleni se učijo novosti na novih 18

23 področjih, kar je dobro, saj potem lažje in bolje opravljajo svoje delo. Opis delovnih nalog je dovolj natančen, da lahko opravijo svoje delo kakovostno. Glede na to, da se je od moje ankete podjetje Poteza d.d. znašlo v stečajnem postopku lahko predvidevamo, da bi izsledki raziskave o stresu na delovnem mestu v tem trenutku pokazali nekoliko drugačne rezultate, kot pa v času moje ankete. 19

24 SKLEP Stres na delovnem mestu je v današnjih časih postal veki problem. Hiter in spreminjajoči tempo življenja, višja pričakovanja, visoke zahteve vodij. Vedno večja tekmovalnost in manjša potreba po delovni sili zmanjšuje občutek socialne varnosti, saj morajo ljudje za višje plače delati več, kot so morali nekoč. Zaradi vseh teh dejavnikov dandanes služba postaja povzročitelj stresa pri ljudeh. Podjetja lahko zaposlenim pomagajo pri preprečevanju stresa na dva načina, in sicer z uvedbo pravih strategij za nadzor in uvajanjem programov, ki pripomorejo k boljšemu počutju zaposlenih. Strategije zajemajo uvedbo fleksibilnejšega delovnega časa, kar pomeni, da si zaposleni sami določajo delovni čas znotraj določenih omejitev, natančno določene naloge in odgovornosti ter upoštevanje mnenj zaposlenih na več področjih. Zaposleni se bodo tako čutili odgovorne in sposobne, kar bo povečalo njihovo motivacijo. Pri drugem načinu, z uvajanjem programov, ki pripomorejo k boljšemu počutju zaposlenih, pa lahko uvedejo programe, s katerimi bodo zaposleni obvladali stres in programe, ki jim bodo omogočali zdravo delovno okolje. Z raziskavo v Potezi d.d. sem želel potrditi ali ovreči hipoteze, ki sem jih omenil na začetku diplomske naloge. Ugotovitve te hipoteze se nanašajo le na 8 zaposlenih, saj jih je le toliko odgovorilo na moj vprašalnik. Predvidel sem, da je stopnja stresa v podjetju Poteza d.d. dokaj visoka, saj imajo zaposleni zahtevno delo, ki je časovno zelo omejeno. Vendar stopnja stresa ni visoka in zato sem bil nad to raziskavo kar precej presenečen. Večina zaposlenih ima vpliv nad svojim delom in so za to delo dobro usposobljeni, celo tako dobro, da lahko občasno delajo tudi na drugih področjih. Zaposleni delajo več kot bi morali, vendar delo ni najpomembnejše v njihovem življenju. Opis delovnih nalog je jasen, tako, da lahko opravljajo svoje delo kakovostno. Negativno pri zaposlenih v Potezi d.d. je to, da odnesejo službene probleme tudi domov. Nekateri občasno težko spijo zaradi obveznosti, ki jih imajo in občasno težko ločijo svoje zasebno in službeno življenje. Nekateri pa nimajo podpore doma zaradi posla, ki ga opravljajo, saj so preutrujeni, da bi še kaj drugega počeli po službi. Glede na dejstvo, da stres v podjetju Poteza d.d. še ni tako prisoten, sem mnenja, da bi podjetje lahko začelo v podjetju uvajati preventivne programe za preprečevanje stresa. Teh pa je veliko že zaradi njegove aktualnosti. Podjetje lahko izbira tudi med tem, da omogoča zaposlenim, da ne prenašajo službnih problemov domov in jim s tem omogoča zasebno življenje. 20

25 LITERATURA IN VIRI 1. Battison, Toni Premagujem stres. Ljubljana: DZS. 2. Božič, Mija Stres pri delu: Priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa pri delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV Izobraževanje. 3. Dunham, Jack Stress in the Workplace; Past, Present and Future. London: Whurr Publishers. 4. Health and Seafty Guidenes Enough Workplace Stress: Organizing for Change. Otaw,. Ontario: Published by the Canadian Union of Public Employers. 5. Lek 2010b. Stres na delovnem mestu (online). Najdeno 18. maja 2011 na spletnem naslovu 6. Lek Stres na delovnem mestu. Najdeno na spletnem naslovu 7. Looker. T., Gregson, O.: Obvaldujemo stres. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1993, str Luban Plozza, B V sožitju s stresom. Ljubljana: DZS. 9. Musek, Janez, Maks, Tušak. Zdenka Zalokar Divjak Osebnost in zdravje. Ljubljana: Educy. 10. Poteza skupina letno poročilo Najdeno na spletnem naslovu sites.googlegroups.com/site/potezaweb/home/letna-porocila/ps_2009.pdf 11. Poteza Stres na delovnem mestu - Dobro se počutim, delo mi je v veselje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, str Teržan, Metka Obvladajmo stres na delovnem mestu. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu. 14. Tyrer, Peter Kako živeti s stresom. Ljubljana: Mladinska knjiga. 15. Treven, S.: Premagovanje stresa. Ljublana: GV Založba, 2005, str

26 PRILOGA Priloga 1: Spoštovani, Moje ime je Marko Trajber in zaključujem študij na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani, smer Podjetništvo. V svojem diplomskem delu obravnavam stres na delovnem mestu v podjetju Poteza d.d.. S to anketo želim pridobiti podatke o prisotnosti stresa na delovnem mestu ter kateri dejavniki stresa so pri vašem delu prisotni. Vprašalnik je popolnoma anonimen, ugotovitve pa bom uporabil izključno v namen diplomske naloge, zato bi vas prosil če si vzamete malo časa in sodelujete, ter iskreno odgovorite na vprašanja. 1. NA DELOVNEM MESTU (označite kaj velja za vas) TRDITVE NE VČASIH DA Imam glavobole, slabost in bolečine v želodcu Dolgo se že nisem smejal/a Nimam podpore šefa Imam malo vpliva na načrtovanje svojega dela Pogosto bi rad/a delala kaj drugega Obstaja navzkrižje med mojo službo in družino Slabo rešujemo nasprotja Težko je delati v miru Nihče se ne druži z nikomer Z nikomer se ne družim 22

27 2. DOMA: - z družino in prijatelji (označite kaj velja za vas) TRDITVE NE VČASIH DA Vse kar ne deluje me spravi iz tira Opuščam stvari, ki sem jih hotel/a storiti Ne strinjamo se o obveznostih na mojem delu Redko karkoli počnemo skupaj Težko spim Že zjutraj sem utrujen/a, čeprav spim zadostno število ur Umikam se v svoj oklep Imam težave pri ločevanju delovnega in prostega časa Pogrešam podporo za svoje delo Nikoli ne govorim o svojem delu Pogosto sem preutrujen/a, da bi se ukvarjal/a še z drugimi stvarmi 3. MOJE DELO (označite kaj velja za vas) TRDITVE NE VČASIH DA Delam več kot bi moral/a Potujem več kot 75 dni v letu V svojem podjetju samo jaz obvladam svoje delo Delo je pomembnejše od vsega drugega Moje delo je»zastonj delo«delo opravljam manj kakovostno kot bi ga moral/a Moje delo je pestro in zanimivo Moje delo in predlogi so cenjeni Težko sprejemam pomembne odločitve 4. NA MOJEM DELU (označite kaj velja za vas) TRDITVE NE VČASIH DA Sam/a lahko vplivam na svoj delovni čas Imam dobre možnosti za osebni razvoj Dopust lahko vzamem takrat ko to ustreza meni Naredili smo strogo ločnico med delovnim in prostim časom Čutim, da je moje delo cenjeno Sam/a vplivam na razporeditev delovnih ur Lahko koristim proste dneve zaradi nadur 23

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI Klavdija Ceglar Perenič Ljubljana, junij 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO

STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Magistrsko delo DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA

STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA LJUBLJANA, maj 2016 SONJA ŠULC IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Sonja Šulc, študentka

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik POVZETEK OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU Mateja Pečnik pecnik3@siol.net Prispevek obravnava problem izgorevanja zaposlenih na delovnem mestu. Izgorevanje je lahko eden ključnih vzrokov za pomanjkanje

More information

Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater

Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater Stres na delovnem mestu Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. Specialist psihiater Vsebina Stres definicija Posledice stresa zlasti negativnega stresa Stres na delovnem mestu Obvladovanje in preprečevanje stresa

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR NAS STRES NA DELOVNEM MESTU LAHKO PRIVEDE DO IZGORELOSTI? (diplomsko delo) Irena JAMA Maribor, 2010 Mentor: dr. Darko Števančec Lektorica:

More information

Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE

Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Kandidatka:

More information

DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija

DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija Kandidatka: Ksenija Smolar Študentka izrednega študija Številka indeksa:

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA 322C KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA CLIMATE OF EMPLOYEES, IN NURSING CARE, CLINICAL DEPARTMENT AT ABDOMINAL

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

DEMENCA IZZIV ALI STISKA ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE

DEMENCA IZZIV ALI STISKA ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE Obzor Zdr N. 2010;44(1):13 9 13 Izvirni znanstveni članek / Original article DEMENCA IZZIV ALI STISKA ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE DEMENTIA CHALLENGE OR DISTRESS AMONG NURSING HOME STAFF Sabina Ličen,

More information

STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU

STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU Mentorica: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Kandidatka: Veronika Nastran Lektorica: Martina Lušina Basaj, prof.

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

ZBORNIK XXXI MI MED SEBOJ

ZBORNIK XXXI MI MED SEBOJ ZBORNIK XXXI MI MED SEBOJ Izdala in založila: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija medicinskih sester

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

Stres, depresija, izgorelost

Stres, depresija, izgorelost Novice Stres, depresija, izgorelost Kako se "spopasti z njimi"? Avtorici: Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt, Nacionalni inštitut za javno zdravje 1. O stresu Stres je sestavni del našega

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla št. 4 2015 Vlagamo v sodelavce 30 milijonov evrov za novo peč AOD v Acroniju Lepo smo se imeli na 2. Dnevu metalurga V TEJ ŠTEVILKI Vlagamo v sodelavce

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

Stres na Gimnaziji Kranj

Stres na Gimnaziji Kranj Stres na Gimnaziji Kranj Področje: psihologija Raziskovalna naloga Avtorji: Kristian Bernard Irgl, Nejc Kovačič, Tadej Rajgelj Mentor: Sonja Lidija Grošelj, prof. ped. in psih. Gimnazija Kranj Koroška

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ STRESSLESS OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ Stres na delovnem mestu Ljubljana, 27. 9. 2013 Polonca Jakob Krejan Izvedbo tega projekta je financirala Evropska komisija. Ta dokument in vsa njegova vsebina

More information

Manager in vodenje podjetja

Manager in vodenje podjetja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV

11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV 11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV Ljubljana, 25. in 26. november 2016 11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV Uredila: dr. Maja Bučar Pajek Izdal in založil: Olimpijski komite Slovenije

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji

Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji Wyattville Road, Loughlinstown, Dublin 18, Ireland. - Tel: (+353 1) 204 31 00 - Fax: 282 42 09 / 282 64 56 email: information@eurofound.europa.eu

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ Ljubljana, 2013 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje MOTIVACIJA ZA GIBANJE IN VPLIV NA PSIHOFIZIČNE LASTNOSTI

More information

OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d.

OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d. Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat:

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE V pričujočem prispevku sem povzel ključne ugotovitve raziskave o ekonomiji delitve v Sloveniji, ki sem jo izpeljal v okviru svoje magistrske naloge z naslovom Inovativni podjetniški

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

TRENIRANJE KOT METODA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V PODJETJU MERCATOR, D.D.

TRENIRANJE KOT METODA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V PODJETJU MERCATOR, D.D. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov TRENIRANJE KOT METODA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V PODJETJU MERCATOR, D.D.

More information

PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU KOT UKREP ZA ZAGON GOSPODARSTVA. Danijela Blagojevič

PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU KOT UKREP ZA ZAGON GOSPODARSTVA. Danijela Blagojevič PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU KOT UKREP ZA ZAGON GOSPODARSTVA Danijela Blagojevič bdanijela@hotmail.com Povzetek Vsaka organizacija strmi k uspešnosti, konkurenčnosti in doseganju zastavljenih

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE DARJA KALAMAR FRECE MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE MLADI IN KRIZA SMISLA

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS

ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO Adrijana Pavšič Mentor: pred. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc Nova Gorica,

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE LIDIJA ŠTORGEL Fakulteta za uporabne druţbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Stres in bolezen. Maja Bogataj mentor: prof. dr. Peter Umek

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Stres in bolezen. Maja Bogataj mentor: prof. dr. Peter Umek Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede DIPLOMSKO DELO Stres in bolezen Januar, 2010 Maja Bogataj mentor: prof. dr. Peter Umek Zahvala Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Petru Umku za pomoč pri

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information