ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega seminarja ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING September, 2016 Žan Moškotevc

2 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega seminarja ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING Usage analysis of the crowdfunding financing model Kandidat: Žan Moškotevc Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Podjetništvo Mentor/ica: dr. Barbara Bradač Hojnik Jezikovno pregledal/a: Barbara Burger Mansutti, mag. prof. slov. in prim. knjiž. Študijsko leto: 2015/2016 Maribor, september 2016

3 POVZETEK Vsak podjetnik se na začetku poti sreča z izbiro financiranja. Virov je danes več kot kadarkoli prej, vendar ima vsak izmed njih prednosti in slabosti. Temelj naloge je podjetništvo in financiranje podjema, saj med zadnjega spada tudi crowdfunding. Crowdfunding je pridobil na priljubljenosti v zadnjih letih s pomočjo tehnologije ter odprl trg za inovativne produkte in storitve ter razširil kulturo inoviranja. Ugotovili smo, da je crowdfunding že široko uporabljan vir financiranja. Vendar vsi pri posluževanju crowdfundinga niso uspešni. Analizirali smo dve uspešni in dve neuspešni crowdfunding kampanji, jih primerjali ter zapisali ključne razlike. Ključne besede: podjetništvo, financiranje, podjem, crowdfunding, inoviranje ABSTRACT Every entrepreneur has to make a choice about his funding at the beginning of his path. Theres more to choose from then ever before, but each of them has its pros and cons. The base of our task is entrepreneurship and venture financing, and the latter includes crowdfunding. Crowdfunding gained its popularity with the help of technology and opened up a market for innovative products and services, while spreading the innovative culture. We found out that crowdfunding is already widely adopted as a source of financing. But not everybody uses it successfully. We analysed two successful and two unsuccessful campaigns, compared them and wrote down the key differences. Key Words: entrepreneurship, financing, venture, crowdfunding, innovation

4

5 KAZALO 1 UVOD Opis področja in opredelitev problema Namen in cilji raziskave Predpostavke in omejitve Predvidene metode raziskovanja 2 2 PODJETNIŠTVO Podjetnik Mednarodne podjetniške priložnosti 6 3 FINANCIRANJE PODJETNIŠTVA Viri financiranja Viri lastniškega kapitala Dolžniški viri kapitala 10 4 CROWDFUNDING Opredelitev Razvoj crowdfundinga Oblike crowdfundinga Nagradna oblika Lastniška oblika Donacijska oblika Dolžniška oblika Spletne crowdfunding platforme Kickstarter IndieGoGo Adrifund 17 5 CROWDFUNDING IN PODJETNIŠTVO Uporaba v podjetništvu Dejavniki, ki vplivajo na uporabo crowdfundinga za financiranje Prednosti in slabosti Prednosti Slabosti in ovire Potek crowdfundinga 22 6 ANALIZA CROWDFUNDING KAMPANJ Chipolo (uspešna) Pebble Time (uspešna) Ubuntu Edge (neuspešna) Pivovarna Pelicon (neuspešna) Primerjava kampanj 30 7 INOVATIVNOST Inovacija Dejavniki inovacij Stopnje inovacij Ustvarjalno razmišljanje 35 i

6 7.5 Viri idej Inovacijska podjetniška kultura 37 8 SKLEP 38 LITERATURA IN VIRI 39 KAZALO SLIK SLIKA 1: PREDSTAVITVENA STRAN PROJEKTA NA PLATFORMI KICKSTARTER SLIKA 2: PREDSTAVITVENA STRAN PROJEKTA NA PLATFORMI INDIEGOGO SLIKA 3: PREDSTAVITVENA STRAN PROJEKTA NA PLATFORMI ADRIFUND SLIKA 4: ZGORNJI DEL STRANI PROJEKTA SLIKA 5: OPIS PROJEKTA TER NIVOJI NAGRAD SLIKA 6: IZGLED CHIPOLA V EMBALAŽI SLIKA 7: PELICON PIVA KAZALO TABEL TABELA 1: VIRI FINANCIRANJA... 8 TABELA 2: SEZNAM NAJVEČJIH PROJEKTOV NA PLATFORMI KICKSTARTER DO LETA TABELA 3: PRIMERJAVA KAMPANJ PO DEJAVNIKIH SEZNAM OKRAJŠAV b2b p2p business-to-business peer-to-peer

7 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Inherenten problem, s katerim se podjetniki srečajo na začetku svoje podjetniške iniciative, je, kako privlačiti zunanji kapital pri danem pomanjkanju sredstev, ki bi jih lahko zastavili, in pomanjkanju zadostnih denarnih tokov ter prisotnosti precejšne informacijske asimetrije z investitorji. Za večje količine kapitala obstajajo različni investitorji, na primer skladi tveganega kapitala in banke, vendar podjetniki na začetku svoje poti potrebujejo veliko manjše vsote in se zato navadno obrnejo na prijatelje, družino in ali tudi na lastne prihranke. V zadnjem času so se nekateri podjetniki začeli posluževati interneta za direktno iskanje finančne pomoči pri širši javnosti, namesto iskanja finančnih investitorjev kot so poslovni angeli, banke ali skladi tveganega kapitala (Kleemann et al., 2008; Lambert in Schwienbacher, 2010). Ta metoda, crowdfunding oz. financiranje s pomočjo množic, je omogočila hitro iskanje kapitala namenjenega za projekt ali podjem. Pogledali si bomo crowdfunding kot alternativni način financiranja projektov, pri čemer se bomo osredotočili na majhne podjetniške naložbe oziroma posle. Analizirali in primerjali bomo dve uspešni in dve neuspešni crowdfunding kampanji. 1.2 Namen in cilji raziskave Z raziskavo želimo ugotoviti, ali je model crowdfunding primeren za financiranje podjetniških iniciativ, njegove prednosti, slabosti ter njegovo uporabo v Sloveniji. Cilji diplomske naloge so: - predstavitev crowdfundinga, njegovega razvoja in zgodovine, - predstavitev modernih platform za crowdfunding, - predstavitev crowdfundinga v kontekstu podjetniške poti, - analiza in primerjava dveh uspešnih ter dveh neuspešnih primerov. 1.3 Predpostavke in omejitve Osredotočili se bomo le na metodo crowdfundinga in ne na druge metode financiranja podjetniških iniciativ. Splošno omejitev predstavlja dejstvo, da je edina nam do zdaj poznana analiza crowdfundinga anketa, ki sta jo izvedla Lambert in Schiwenbacher (2010). 1

8 V empiričnem delu ne bodo zajeti le izbrani dejavniki, zato; študije primera ne bodo popolne, vsebovale bodo le tiste dejavnike, ki so pomembni za namene primerjave. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Za izdelavo naloge bomo uporabili več orodij oziroma raziskovalnih metod. V prvem delu bomo uporabili metodo opisovanja oziroma deskripcije in metodo povzemanja oziroma kompilacije, s študijo različne domače in tuje literature. V empiričnem delu bomo izvedli kvalitativno analizo, in sicer študije primera. S pomočjo študij bomo pripravili analizo po dejavnikih in nato z uporabo teh dejavnikov primere med seboj primerjali. 2

9 2 PODJETNIŠTVO Rebernik in Lepovž (2000) definirata podjetništvo kot proces, ki ga sestavljajo podjetnik s svojim timom, poslovna priložnost in proizvodni viri, potrebni za izrabo poslovnih priložnosti. Na ta kompleksen proces delujejo številni vplivi in nujno potrebno je, da so vsi elementi usklajeni, da pride do uspešnega podjema. Podjetništvo se danes vedno bolj pogosto pojavlja v medijih. Vlade po vsem svetu hvalijo doprinos podjetništva in implementirajo politike, ki ga promovirajo. Obstaja veliko razlogov za ta interes in entuziazem. Lastniki malih podjetij vodijo večino posla v državah. Ta mala podjetja navadno nudijo specializirane dobrine in storitve, ki jih velika podjetja ignorirajo. Najbolj dinamični podjetniki ustvarjajo nove trge za inovativne produkte in s tem ustvarjajo službe ter krepijo gospodarsko rast (Parker, 2009, str. 1) Podjetništvo pa ima svoj prostor tudi v času gospodarskih kriz. Ljudje, ki so bili žrtve nižanja stroškov ali zmanjševanja podjetij, so izgubili vero v varnost delovnega mesta znotraj velikih podjetij. Kot rezultat, veliko ljudi ne gleda več na podjetništvo kot rizično kariero. Še več, nekateri vidijo ravno v tem varnost, da so sami svoj gospodar in imajo besedo pri varnosti svojega delovnega mesta (Scarborough & Cornwall, 2016, str. 17). Čeprav ta fluktuacija podjetij rast nekaterih, upadanje drugih, uspeh novih, neuspeh drugih povzroča skrb v nekaterih ljudeh, je to v resnici indikator zdrave, rastoče ekonomije, ki ustvarja nove in boljše načine za izpolnjevanje želja ljudi, boljše kvalitete življenja in dvigovanje samega življenjskega standarda. Visoki nivoji podjetniške aktivnosti se poznajo v ustanavljanju novih podjetij, uničevanju starih in premikanjem celotnih industrij s svojo kreativnostjo in genialnostjo. Podjetniki pomembno spreminjajo globalno ekonomijo z novimi poslovnimi modeli, ki odkrivajo nove tržne priložnosti in prinesejo produkte ter storitve, ki jih ljudje hočejo (Scarborough & Cornwall, 2016, str. 21). Vidimo torej, da je za podjetja nujno potrebno, da so inovativna, fleksibilna ter daljnovidna. Če ne, se izgubijo v množici drugih in kaj kmalu jih nekdo ali nekaj zamenja. 3

10 2.1 Podjetnik Podjetnik je oseba, ki identificira priložnost, zbere sredstva ter ustvari nov posel z namenom ustvarjanja dobička in doseganja rasti, pri čemer se srečuje s tveganjem in negotovostjo. Veliko ljudi ima dobre poslovne ideje, vendar jih nikoli ne realizira. Podjetniki so ljudje, ki jih. Leta 1911 je Joseph Schumpeter v svoji knjigi The Theory of Economic Development zapisal, da podjetniki niso le poslovni ustvarjalci, so agenti spremembe v družbi. Proces kreativnega uničenja, pri čemer podjetniki z novimi idejami nadomestijo zastarele, je znak cvetočega gospodarstva (Scarborough & Cornwall, 2016, str. 21). Beseda ima francoske korenine in grobo definira podjetnika kot posrednika med delom in kapitalom, ki v osnovi prevzema tveganje v iskanju dobička s premikanjem resursov s področij z nizko produktivnostjo na področja z visoko. Etimološki izvor najdemo v besedi enterprendre lotiti se, ki je bila v uporabi že od 17. stoletja. Takrat je podjetnik veljal za posameznika, ki je bil izbran za izvedbo določenega komercialnega projekta (Schwarzkopf, 2015, str. 17). Raziskovalci so vložili veliko časa in truda v zadnjih desetletjih, da bi natančno določili podjetniško osebnost. Čeprav so te študije identificirale mnogo karakteristik, ki jih izkazujejo podjetniki, še vedno ni nobena odkrila značilnosti, ki so potrebne za uspeh. Poglejmo si kratek povzetek podjetniškega profila. Želja po odgovornosti Podjetniki imajo globok občutek osebne odgovornosti za rezultat svojih iniciativ. Želijo kontrolirati svoja sredstva in jih uporabiti za doseganje ciljev, ki si jih zastavijo sami. Srednja raven tveganja Podjetniki tvegajo preračunljivo. Mnogi verjamejo, da so podjetniki osebe, ki rade zelo tvegajo kot neki kockarji, vendar to je le mit. Cilji podjetnikov se mora zdijo visoki v očeh drugih, vendar je to stvar perspektive, saj podjetnik vidi svoje cilje kot dosegljive. Priložnosti navadno najdejo na področjih, ki se skladajo z njihovimi interesi, znanjem, ozadjem, izkušnjami kar zmanjša tveganje in poveča njihove možnosti za uspeh. Zanašanje nase Podjetnik mora znotraj podjetja zapolniti več vlog, da je podjetje uspešno, še posebej na začetku. Navadno ima omejena sredstva, zato opravlja več služb hkrati, tudi tiste o katerih ne ve prav veliko. Samozavest Podjetniki imajo navadno na pretek samozavesti, saj ne dvomijo v svoje zmožnosti za uspeh. Njihovi visoki nivoji optimizma bi morda lahk pojasnili zakaj je nekaterim najbolj uspešnim podjetnikom najprej nekajkrat spodletelo. 4

11 Vztrajnost Sposobnost, da se močno osredotoči na en, dolgoročen cilj. Mnoge študije kažejo, da je to eden izmed zanesljivih kazalcev uspeha. To se le nekatere izmed bolj očitnih karakteristik, verjetno bi jih lahko opisali še mnogo. Lastniki malih podjetij verjamejo, da delajo več, zaslužijo več denarja in so bolj zadovoljni kot če bi delali za nekoga drugega. Kot največje prednosti podjetništva naštevajo priložnost, da krojijo svojo usodo, da pustijo svoj pečat na svetu, dosežejo svoj polni potencial, žanjejo velike dobičke, prispevajo družbi in priložnost, da delajo nekaj v čemer uživajo in se pri tem zabavajo (Scarborough & Cornwall, 2016, str ). 5

12 2.2 Mednarodne podjetniške priložnosti Ena izmed stvari, ki jo literatura ne poudarja, je da je večina crowdfunding platform globalnih kar pomeni, da naš izdelek ali storitev avtomatsko ponudimo svetu in ne le trgu znotraj svoje države. Antončič idr. (2002) opredelijo mednarodno podjetništvo kot:»proces, ko podjetnik izvaja poslovne dejavnosti prek državnih meja.«. Zajema od izvoza, do podeljevanja licenc, ali malega oglasa v tujem mediju. Ugotavljanje in zadovoljevanje potreb kupcev, ki so si med seboj tako oddaljeni in različni, pogosto zahteva aktivnosti v več državah. Z globalizacijo, danes vsako podjetje konkurira s podjetji vseh odprtih gospodarstev. V nadaljevanju pravi, da si mora podjetnik za uspešno delovanje na mednarodnem trgu, znati odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Ali je vodenje mednarodnega posla drugačno od vodenja posla v eni državi? 2. Katera strateška vprašanja je treba rešiti z mednarodnim poslovnim managementom? 3. Kakšne so možnosti za vstop v mednarodno poslovanje? 4. Kako lahko nekdo ovrednoti odločitev vstopiti na mednarodni trg? V mednarodnem poslovanju so naše odločitve bolj zapletene zaradi dejavnikov na katere podjetnik nima vpliva, kot so gospodarstvo, politika, kultura in tehnologija. Gospodarstvo. Podjetnik navadno pripravi strategijo za določeno državo, pri čemer upošteva stopnjo razvoja, sistem in valuto. Pri pripravi strategije za več držav, moramo upoštevati različne ravni razvoja, pravne sisteme, valute, ter gospodarske, tržne, bančne in distribucijske sisteme. Politično-pravno okolje. Raznolikost političnih in pravnih okolij lahko na eni strani povzroča težave, na drugi strani priložnosti. Eno izmed pomembnih dogajanj je gibanje cen energentov. Pravno okolje vpliva v celoti na strategijo, ki jo podjetnik pripravi, od politike cen zaradi davka na dodano vrednost do norm oglaševanja pri marketingu. Kulturno okolje. Sestavine poslovnega načrta morajo ustrezati lokalni kulturi, če podjetnik želi biti uspešen. Neprilagajanje lahko pomeni zavrnitev iz strani trga. Pomemben del kulturnega okolja je lahko spoprijemanje s podkupninami in korupcijo. Tehnološko okolje. Še posebej pomemben dejavnik kadar se podjetnik spoprijema z manj razvitimi trgi. Velikokrat so inovacije pogojene z razmerami in infrastrukturo države. 6

13 3 FINANCIRANJE PODJETNIŠTVA Kapital je ključen element v procesu ustanavljanja podjetij in eden izmed glavnih izzivov podjetnika. Trg kapitala raste in pada s trgom delnic, splošnimi ekonomskimi pogoji in bogastvom investitorjev. Zaradi teh nihanj v količini kapitala, ki je na voljo, izgleda iskanje financiranja kot vožnja z vlakom smrti. Podjetniki, še posebej tisti iz ne tako glamuroznih industrij ali tisti, ki se na svojo podjetniško pot šele podajajo, se srečujejo z velikimi težavami pri iskanju zunanjih virov financiranja. Veliko bank beži od posojil malim podjetjem, investitorji tveganega kapitala iščejo večje naložbe, zasebni investitorji so postali previdni, trg delnic pa izgleda kot možnost le še za peščico podjetij. Cilj pri zbiranju denarja ne sme biti zbrati čim več denarja ampak zbrati ravno dovolj (Scarborough & Cornwall, 2016, str. 498). 3.1 Viri financiranja Vire kapitala lahko na široko razdelimo v dve glavni kategoriji: lastniški viri kapitala in dolžniški viri kapitala. Kadar gre za lastniški vir kapitala, gre le ta direktno v kapital podjetja in posledično investitor prejme nekaj kontrole nad podjetjem ter s tem tudi del rizika. Na drugi strani, pri dolžniškem kapitalu podjetnik ohrani kontrolo, in je z investitorjem povezan pogodbeno. Veliko zagonskih podjetij nima dostopa do dolžniškega kapitala, saj nimajo sredstev, ki bi jih lahko zastavili ali stabilnega denarnega toka s katerim bi zagotovili stalno plačevanje obresti (Berger & Udell, 1998). Različni viri obstajajo v različnih kategorijah, kar je predstavljeno v tabeli 1. Nekatere od teh tipov lahko podjetnik uporabi skupaj z množičnim financiranjem. Omembe vreden primer tega so bootstrapping metode. Crowdfunding je v nekaterih pogledih zelo podoben bootstrappingu, saj skuša uporabiti vse možne alternativne vire, podobno kot skuša podjetnik pri crowdfundingu izkoristiti vse zmožnosti svojih investitorjev. V obeh primerih se namenoma izogibajo tradicionalnem investitorjem in se namesto tega poslužujejo kreativnih načinov financiranja. Vseeno obstaja veliko razlik med metodama, najbolj pomembno, pri crowdfundingu se podjetnik trudi privlačiti zunanje investitorje, medtem ko se pri boostrappingu zanaša na notranje vire ter aktivne metode obvladovanja denarja (Schwienbacher & Larralde, 2010, str. 3). 7

14 Lastniški viri kapitala Dolžniški viri kapitala Investitor Tabela 1: Viri financiranja Podjetnik in člani ekipe Prijatelji in družina Poslovni angeli Tvegani kapital Druga podjetja in strateški vlagatelji Delniška borza Banke Lizing podjetja Državne agencije Stranke / dobavitelji Bootstrapping Viri lastniškega kapitala Opis Podjetnik investira lasten denar v podjetje ali denar, ki ga je dobil kot osebno posojilo Podjetnikovi prijatelji in družina Bogati posamezniki, ki so pripravljeni vložiti v majhne projekte Specializirani vlagatelji, ki zbirajo denar nespecializiranih posameznikov in ga vložijo v velike projekte za obdobja 5-7 let Druga podjetja se lahko odločijo investirati v projekte za katere verjamejo, da bodo strateško pomembna za njih Širša publika vloži v podjetje skozi borzo Posojila Nudi opremo in prostore podjetnikom v zameno za odplačevanje zakupa Subvencije za določene projekte Odlog plačila, itd. Boostrapping metode Prirejeno po: (Schwienbacher & Larralde, 2010, str. 9) Pogledali si bomo nekatere vire lastniškega kapitala, pri čemer se bomo osredotočili na tiste, ki so primerni za podjetje v začetnih fazah. Osebni prihranki Vsak podjetnik mora kapital najprej poiskati v svojih žepih, saj je to najcenejši vir sredstev na voljo. Nova podjetja imajo zelo malo ali celo nič finančne zgodovine in investitorji gledajo na podjetja v povojih kot zelo rizične investicije. Zato prej kot bo podjetnik moral iskati nove vire denarja, težje bo uspel. Posojevalci in investitorji pričakujejo, da bo podjetnik vložil svoja sredstva. V kolikor podjetnik ni pripravljen tvegati svojega denarja, ne more pričakovati tega od drugih (Scarborough & Cornwall, 2016, str ). 8

15 Prijatelji in družina Čeprav večina podjetnikov najprej pogleda na svoje bančne račune za sredstva, jih ima zelo malo dejansko dovolj kapitala za zagon podjetja. Drugo mesto na katerem največ podjetnikov išče denar so prijatelji in družinski člani, ki bi bili pripravljeni investirati ali posoditi sredstva. Zaradi svojega odnosa z ustanoviteljem, so ti ljudje največkrat najbolj pripravljeni investirati. Navadno so tudi najbolj potrpežljivi kot zunanji investitorji. Te investicije so navadno zelo pomemben vir kapitala, vendar pa so vsote navadno majhne. Navadno pa seštevek teh in lastnih sredstev podjetnika pripelje dovolj daleč, da lahko pritegne zasebne investitorje ali pridobi posojilo (prav tam, 2016, str ). Inkubatorji Neizkušeni podjetniki imajo težave najti začetni kapital, saj nimajo kredibilnosti, da bi privlačili profesionalne investitorji in navadno nimajo osebnega bogastva potrebnega za lansiranje posla. Da bi zapolnili to luknjo, veliko skupnosti in univerzitet ustanavlja inkubatorje, ki nudijo podjetnikom majhne vsote začetnega kapitala ter veliko dodatne podpore. Programi inkubatorjev pomagajo podjetniku iz faze ideje do točke, ko ima podjetje uveljavljeno zgodbo in močan poslovni model s katerim lahko podjetnik išče večjo količino kapitala. Navadno nudijo programe, ki trajajo od treh mesecev do enega leta. Izbrana skupina podjetnikov, ki navadno šteje od 10 do 20 ljudi, je povabljena k sodelovanju kot skupina v programu. Dva največja inkubatorja sta Y Combinator in TechStars. Najbolj pomemben doprinos inkubatorjev je mentorstvo ter navezovanje stikov (prav tam, 2016, str ). Poslovni angeli Termin poslovni angeli je bil prvič uporabljen v Angliji za označbo bogatih posameznikov, ki so financirali odrske predstave. Nima religijskega ozadja in v poslovnem svetu ne pomeni, da angel ne bo pričakoval nekaj v zameno. Poslovni angeli prispevajo znatne količine k financiranju zagonskih podjetij. Zasebni investitorji, ki investirajo v nekotirana mlada podjetja, se imenujejo poslovni angeli, ker imajo ključno vlogo pri premostitvi finančne vrzeli med financiranjem družine in prijateljev ter formalnim rizičnim kapitalom (Schwarzkopf, 2015, str. 47). Ti poslovni angeli so bogati posamezniki, navadno podjetniki, ki so akreditirani investitorji in se odločajo za investicije v nova podjetja v zameno za lastniški delež. V mnogih primerih se zato odločajo ne le iz ekonomskih razlogov ampak, ker imajo osebni interes ali izkušnje v neki industriji in so pripravljeni investirati v podjetja v zgodnjih fazah, preden se vključijo institucije (prav tam, 2016, str. 506). 9

16 Diane Mulcahy (2005, str. 95) klasificira poslovne angele v šest kategorij: 1. tehnološki guru; poslovni angel z znanjem iz industrije, ki ga privlači tehnologija in želi pomagati uspeti zagonsmik podjetjem; 2. učitelj, ki je podjetnik in se obnaša kot mentor; 3. Iskalec statusa; 4. investitor, ki se obnaša striktno racionalno pri določanju finančnih številk; 5. upravljalec portfolia, ki je premožna oseba ne podjetnik, ki vidi to kot pametno finančno vedenje; 6. deviški angel, ki ni nikoli dejansko investiral in je zato nepredvidljiv. Drugi lastniški viri Poleg poslovnih angelov obstajata še dva tipa vlagateljev tveganega kapitala. To so posamezniki oz. špekulanti ter skladi tveganega kapitala. Antončič idr. (2002, str. 307) opisujejo špekulante kot posameznike, ki vlagajo svoje ali prihranke drugih v tvegane naložbe. Ker navadno delujejo brez kakovostnih finačnih svetovalcev, so njihove naložbe bolj tvegane v primerjavi s poslovnimi angeli. Navadno so neučakani in pričakujejo velike donose v kratkem času. Na drugi strani so skladi tveganega kapitala, ki so institucializirani vlagatelji. Poznamo še nekaj drugih možnih virov: investicijske banke, naložbene enote bank, zavarovalnic in pokojninskih skladov ter včasih tudi druga podjetja, predvsem s strateškim povezovanjem druge investicijske družbe in skladi, v Sloveniji na primer pooblaščene investicijske družbe (PID) Dolžniški viri kapitala Gre za kapital, ki si ga podjetnik izposodi in ga mora poplačati z obrestmi. Posojevalci kapitala so navadno številčnejši napram investitorjem, vendar je pridobitev posojila za novo podjetje navadno ravno tako težavno. Čeprav izposojen kapital omogoča podjetniku, da obdrži lastništvo v celoti, je le ta viden v bilancah in ga je potrebno poplačati z obrestmi nekje v prihodnosti. Še več, ker veljajo novo ustanovljena podjetja za večje tveganje kot velike korporacije, le ta plačajo višje obrestne mere. Pogledali si bomo poslovne banke, ki so najpogostejši vir dolžniškega kapitala (Scarborough & Cornwall, 2016, str. 517). Poslovne banke Poslovne banke so v samem osrčju finančnega trga za mala podjetja in nudijo najširši nabor različnih posojil malim podjetjem. Banke so navadno konservativne pri svojem posojanju in imajo rajši uveljavljena mala podjetja kot zagonska podjetja. Zaradi zadnje gospodarske krize, so banke še bolj zategnile svoje standarde in posledično še bolj otežila pridobivanje posojil, tudi za že uveljavljena podjetja. Za pridobitev posojila mora podjetje dokazati stabilnost prodaje in zmožnost generiranja zadovoljivega toka denarja za poplačilo posojila ter zastaviti dovolj sredstev. Fokus je predvsem na denarnem toku, saj banke vedo, 10

17 da je to glavni vir za poplačilo obrokov. Drugi vir je seveda podjetnik sam, zato zahtevajo od podjetnika osebno poroštvo (prav tam, 2016, str. 518). Kratkoročna posojila Kratkoročna posojila, z letom ali manj ročnosti, so najbolj pogost tip komercialnih posojil. Ta sredstva se navadno uporabijo za obnovitev obratnega kapitala s čimer podjetnik financira zalogo, poveča output, financira prodajo strankam ali se poslužuje gotovinskih popustov (prav tam, 2016, str ). Srednjeročna in dolgoročna posojila Ta posojila, ki se raztezajo leto ali več, navadno zavarujejo z zastavljenimi sredstvi. Poslovne banke odobrijo takšna posojila za gradnjo, nakupe nepremičnin ali opreme, širitev posla in druge dolgoročne investicije. Vsota in namen posojila se uskladi z ustreznim tipom in trajanjem posojila. Obroki so navadno mesečni ali kvartalni (prav tam, 2016, str. 519). 11

18 4 CROWDFUNDING 4.1 Opredelitev Crowdfunding je nova oblika financiranja pri kateri posamezniki združijo svoje investicije na spletni platformi z namenom investiranja zagonskih podjetij. Splošni namen je lahko investicijsko orientiran, sponzorstvo ali donacija (Schwarzkopf, 2015, str. 50). Gre za financiranje projekta ali naložbe s pomočjo skupine ljudi namesto s profesionalnimi individuumi ali institucijami (npr. bankami, poslovnimi angeli, itd.). V teoriji individuumi že investirajo indirektno s svojim denarjem skozi prihranke, saj banke delujejo kot posrednik med tistimi, ki imajo in tistimi, ki potrebujejo denar. Nasprotno sepri crowdfundingu to zgodi brez posrednika. Podjetniki zberejo denar s pomočjo množice direktno od posameznikov. Tipičen način komunikacije je internet (Schwienbacher & Larralde, 2010, str. 4). Začetke crowdfundinga lahko izsledimo že pri Josephu Pulitzerju, ki je svoje bralce časopisa New York World leta 1883 prosil za donacije v namen izgradnje Kipa svobode (Romans, 2013, str. 28). Kljub temu se je osredotočenost crowdfundinga na financiranje zagonskih podjetij in novih idej prvič pojavilo na začetku 21. stoletja osnovano na tehnologiji interneta. Nato je leta 2012 doseglo svoj preboj s podpisom JOB Act - a med mandatom Obame. Od takrat se je znesek financiranja v obliki crowdfundinga podvojil in s tem presegel 5 miljard (Forbes, 2013). Lambert in Schwienbacher (2010) sta razširila definicijo crowdsourcinga, ki so jo postavili Klemann idr. (2008) z opisom crowdfundinga kot odprtega klica, navadno skozi internet, za finančna sredstva v obliki donacij ali v zameno za nekakšno obliko nagrade in/ali glasovalnih pravic, s katerimi izkažejo podporo iniciativi. Edina večja analiza crowdfundinga, ki je bila do sedaj izvedena, je analiza Lamberta in Schwienbacherja (2010), ki se osredotoča na podjetniške pobude crowdfundinga, s čimer izključuje platforme, individualne umetnike ter peer-topeer družbena posojila. Študija pravi, da je trg še vedno zelo mlad, saj se crowdfunding začel množično uporabljati šele v zadnjih nekaj letih, kar 60% primerov je iz anglo-saških držav. Medtem ko je večina pobud bazirana na donacijah, jih okoli 80% nudi nekakšno obliko nagrade. Te vključujejo delnice, direktna izplačilo denarja, izdelek ali zaslugo na izdelku (ki omeni ime investitorja). Medtem ko je zbiranje denarja najpomembnejši faktor pri odločitvi za crowdfunding, spada med druge pomembne dejavnike tudi motivacija, ki izhaja iz javne pozornosti, ki jo lahko prejmejo, in potrditev njihovega produkta, preden ga predstavijo na trgu. 12

19 4.2 Razvoj crowdfundinga Pojem crowdfunding v veliki meri izhaja iz pojma crowdsourcing, ki je nekakšno zbiranje informacij in/ali znanja z izkoriščanjem moči množice. Raziskav na področju crowdfundinga skoraj ni vendar lahko nanj gledamo kot na del splošnega koncepta crowdsourcing-a. Crowdfunding je postal popularen v ZDA, ko je Brian Camelio, bostonski glasbenik in računalniški programer, leta 2003 zagnal ArtistShare. Začelo se je kot stran, kjer so lahko glasbeniki prosili svoje oboževalce za donacije, da bi lahko posneli novo glasbo. Nato se je stran razvila v platformo za zbiranje denarja za filmske, glasbene in fotografske projekte. Prvi projekt na tej platformi je bil jazz album Concert in a Garden Marie Schneider. Ponudila je nivojski sistem nagrad za sponzorje in pokrovitelje. Za 9,95 ameriških dolarjev je sponzor dobil med prvimi dostop do novega albuma, ki je izšel leta Oboževalci, ki so prispevali 250 ameriških dolarjev ali več, so lahko svoja imena našli v knjižici, ki je bila priložena albumu. Zbrala je kar ameriških dolarjev, kar ji je omogočilo, da je posnela album, plačala vso pomoč, najela velik studio ter izdala in promovirala svoj album. S tem je prišlo do razcveta crowdfunding platform, ki ljudem za prispevek k projektu nudijo nagrado (Freedman & Nutting, 2015, str. 5). Zahvaljujoč uspehu ArtistShare se je pojavilo več takšnih platform. Med bolj poznanimi sta IndieGoGo in Kickstarter. Poleg umetnosti lahko na teh dveh straneh ljudje zbirajo denar za projekte iz kategorij kot so izobraževanje, socialni razlogi, tehnološke inovacije in podobno (prav tam, 2015, str. 2) Na trgu se pojavljajo vedno nove platforme, ki se fokusirajo na bolj nišne trge. Primer je Experiment.com, ki je crowdfunding platforma za znanstvene in raziskovalne projekte. 4.3 Oblike crowdfundinga V literaturi pogosto najdemo naslednje oblike crowdfundinga: nagradna, lastniška, donacijska, dolžniška Nagradna oblika Platforme za nagradno obliko crowdfundinga ponujajo nagrado ali obliko zahvale v zameno za denar in so najbolj popularna oblika crowdfundinga. Navadno nudijo več nivojev nagrad za različno ceno. Na teh platformah najdemo projekte vseh vrst, od tehnoloških inovacij, glasbenih in filmskih projektov, do pisnih del in tako dalje. V zadnjem času so se začele pojavljati nišne platforme, ki se osredotočajo na določeno kategorijo projektov (Freedman & Nutting, 2015, str. 2). 13

20 4.3.2 Lastniška oblika Gre za najnovejšo obliko crowdfundinga pri kateri množico napravi mikro - investicije. Podjetjem, ki iščejo kapital, omogoča prodajo lastniških deležev preko crowdfunding platform in s tem ustvarja priložnosti za posameznike, da postanejo solastniki in se soudeležijo pri kapitalskih donosih (Entrepreneur, 2013). Na žalost je to področje s pravnega vidika trenutno globalno še neurejeno in zaradi tega se pojavljajo bolj lokalne platforme. Ločijo se tudi glede na množico, pri čemer jo na nekaterih platformah sestavljajo le akreditirani investitorji, za razliko od dejanske množice, ki bi jo predstavljalo vso prebivalstvo Donacijska oblika Velike dobrodelne organizacije so zbirale denar s pomočjo interneta že pred leti, pojav novih spletnih platform pa je to omogočil tudi mnogim manjšim organizacijam ter posameznikom. Na spletu najdemo različnevrste primerov, od zbiranja denarja za operacije in zbiranja denarja za društva, do zbiranja denarja v času večjih katastrof (Freedman & Nutting, 2015, str. 5) Dolžniška oblika Množica posodi denar v majhnih zneskih lastnikom projektov preko platforme za katere pričakujejo odplačilo čez čas z neko fiksno obrestno mero. Prednost tega modela je, da je lažje pridobiti podporo projekta, saj investitorje privlači donos. Poleg cenejšega financiranja, lahko podjetniki zaobidejo pogosto kompleksne in drage postopke zaprositve za bančno posojilo (Entrepreneur, 2013) 4.4 Spletne crowdfunding platforme Pogledali si bomo dve tuji popularni strani za crowdfunding in eno slovensko Kickstarter Kickstarter je globalna platforma za crowdfunding, ki temelji na nagradah za investitorje. Zagnana je bila leta 2009 in od takrat je preko te platforme več kot 9,2 milijona ljudi investiralo več kot 1,8 milijard ameriških dolarjev in s tem financiralo kar projektov. Namenjena je predvsem kreativnim projektom kot so filmi, igre, glasba in drugim vrstam umetnosti ter inovativnim tehnologijam (Freedman & Nutting, 2015, str. 2). 14

21 Slika 1: Predstavitvena stran projekta na platformi Kickstarter Kickstarter je le orodje za ustvarjalce projektov in ne prevzema nobene odgovornosti. Ustvarjalec projekta postavi rok do kdaj bo zbiral sredstva in minimalno koliko jih želi zbrati. Gre za model vse ali nič, saj se v primeru, da projekt ne zbere zadanega zneska sredstev, šteje kot neuspešen projekt in ne prejme ničesar. V povprečju uspe kar 37,20 % projektov. Lastništvo ostane 100 % v rokah ustvarjalca projekta, investitorji pa za svoj denar prejmejo nagrado. Za svojo storitev računa 5 % od zbranih sredstev, ne smemo pa pozabiti še na 3-5 %, ki gredo za procesiranje plačil (Kickstarter PBC, 2015). 15

22 Tabela 2: Seznam največjih projektov na platformi Kickstarter do leta 2015 Mesto Total USD Ime projekta Podpornikov Pebble Time: - Awesome 1 20,338,986 Smartwatch, No Compromises [90] 78, ,285,226 Coolest Cooler: 21st Century Cooler that's Actually Cooler [90] 62, ,266,845 Pebble: E-Paper Watch for iphone and Android 68, ,782,571 Exploding Kittens [91] 219, ,596,474 OUYA: A New Kind of Video Game Console [92] 63, ,333,295 Shenmue III 69,32 7 6,225,354 Pono Music - Where Your Soul Rediscovers Music 18, ,702,153 Veronica Mars movie [93] 91, ,545,991 Bloodstained: Ritual of the Night [95] 64, ,408,916 Reading Rainbow [96] 105,857 Prirejeno po: (Kickstarter PBC, 2015b) Na Kickstarterju je bilo v času pisanja te naloge več kot 50 slovenskih projektov IndieGoGo Podobno kot Kickstarter je tudi IndieGoGo globalna platforma za crowdfunding. Ustanovili so jo Danae Ringelmann, Slava Rubin in Eric Schell leta Je ena izmed prvih strani tega tipa. Namenjena je financiranju idej, dobrodelnih namenov ali start-up podjetij. Za svojo storitev računa 5 % od zbranih sredstev. Pri tem je potrebno upoštevati še dodaten strošek (3 5 %) iz naslova provizij plačilnih kartic oz. plačilnega sistema PayPal (IndieGoGo, 2015). Tudi IndieGoGo temelji na nagradah za investitorje, kar pomeni, da donatorji, investitorji in potrošniki, ki so pripravljeni financirati projekt ali produkt, prejmejo za svoj vložek nagrado, namesto lastniškega deleža v podjetju. Vodja podjetja je sicer izjavil, da jih tudi to področje zanima, vendar zakonodaja glede tega še ni dovolj jasna (IndieGoGo, 2015). 16

23 Slika 2: Predstavitvena stran projekta na platformi IndieGoGo Skupaj s Kickstarterjem je to ena najbolj popularnih crowdfunding platform in je dobro sprejeta med uporabniki. Večina kritikov hvali preprostost uporabe in tehnične podpore, medtem ko drugi kritizirajo nezmožnost strani pri privabljanju neznancev. Je bolj toleranten do projektov in ima bolj ohlapne smernice kot Kickstarter. Velikokrat sprejme projekte, ki jih Kickstarter zavrne. Še ena pomembna razlika je v modelih financiranja, ki jih ponuja. Prvi model je fiksno financiranje, kar pomeni, da če cilj ni dosežen, se tistim, ki so prispevali, povrne denar. Ta model je enak kot pri Kickstarterju. Drugi model je fleksibilno financiranje, pri katerem avtor projekta obdrži zbrana sredstva ob višji tarifi kljub nedoseženem cilju (IndieGoGo, 2015) Adrifund Je prva slovenska crowdfunding platforma nagradnega tipa in deluje podobno kot Kickstarter. Nastala je iz diplomske naloge Mateja Rauha, ki je svojo idejo dobil ob obisku Islandije. Tam je navezal stik z ustanovitelji podobne rešitve Karolina Fund. Na prvem mestu je predvsem lokalna usmerjenost, razlikuje pa se v obvezni razdelitvi projekta na posamezne stopnje, s katerimi avtorji projektov obveščajo svoje podpornike o napredku samega projekta. Še ena pomembna razlika je poljuben datum trajanja kampanje (Žibert, 2016). 17

24 Slika 3: Predstavitvena stran projekta na platformi ADRIfund Adrifund je namenjen vsem vrstam projektov z izjemo politično usmerjenih kampanj (Kupec, 2016). 18

25 5 CROWDFUNDING IN PODJETNIŠTVO 5.1 Uporaba v podjetništvu V tem delu si bomo ogledali crowdfunding v kontekstu podjetnikove poti; kako vpliva na financiranje, organizacijski model in katere rizike ter težave prinaša Dejavniki, ki vplivajo na uporabo crowdfundinga za financiranje Pomanjkanje obstoječih sredstev Prvo pomembno vprašanje, ki si ga mora podjetnik zastaviti je, kaj ima takšnega, s čimer lahko pridobi investicijo oziroma investitorja. Ima potrebne sposobnosti, da vodi projekt do uspešnosti? Včasih je odgovor da, drugič ne. Njegove kompetence lahko vplivajo tudi na potrebo po dodatnih podpornih službah v prodaji, marketingu, računovodstvu, distribuciji in na drugih področjih. To lahko doprinesejo investitorji lastniškega kapitala (npr. poslovni angeli), ki že imajo izkušnje z vodenjem podjetij. Tveganje, moralni hazard in informacijska asimetrija Koliko tveganja je podjetnik pripravljen nositi, je eden izmed dejavnikov pri izbiri načina financiranja. Seveda managerji nosijo tveganje, vendar pa so lastniki tisti, ki ga v resnici krijejo. V nasprotju s tem pri dolžniškem kapitalu nosi tveganje samo podjetnik (v primeru, da je edini lastnik). Poleg tveganja je velika težava tudi moralni hazard, ki se pojavlja v mnogih oblikah. Način, s katerim se podjetniki navadno bojujejo s tem, je, da razdelijo financiranje v več faz oziroma rund. To omogoči investitorjem, da sprejmejo odločitve glede na doseganje ciljev in novih informacij o tehnoloških in tržnih tveganjih projekta (Bergemann & Hege, 1998). Še ena izmed težav pri financiranju je informacijska asimetrija. Do tega prihaja, ker obe strani nimata enakega dostopa do informacij. V primeru crowdfundinga, je ta težava še bolj izrazita. Investitorji niso specialisti, imajo manjši dostop do informacij o industriji, predhodnih podvigih podjetnika ter nimajo ključnih podatkov za svojo odločitev. Še več, podjetnik je pripravljen ponuditi manj informacij takšnemu tipu investitorjev že zaradi samega števila ljudi in pomanjkanja znanja iz potrebnih področij. Velika je tudi bojazen kraje ideje, saj mora razkriti projekt širši javnosti, kot bi to moral pri drugih oblikah financiranja. Toda vsi investitorji ne potrebujejo enakega nivoja informacij od izposojevalcev. Večino časa potrebujejo investitorji, ki bodo v zameno za vložek prevzeli del podjetja, več informacij kot dolžniški financerji. Raziskave kažejo, da so podjetniki, ki se poslužujejo poslovnih angelov ali podobnih investitorjev, bolj nagnjeni k pravnem zavarovanju svojih idej (Schwienbacher & Larralde, 2010, str. 18). 19

26 Organizacijska oblika Glavna ugotovitev iz raziskave Lamberta in Schwienbacherja (2010) je, da so neprofitne organizacije bolj uspešne pri zbiranju sredstev v primerjavi s profitnimi. To kaže na to, da je organizacijska oblika pomemben dejavnik uspeha pri crowdfundingu. Predlagala sta možno razlago, ki pravi, da so neprofitne organizacije bolj nagnjene k višje kvalitetnim izdelkom ali storitvam, kadar je kvaliteta odvisna od količine. Nasprotno profitne organizacije nastavijo razmerje med kvaliteto in kvantiteto tako, da maksimirajo dobiček. Sklepamo lahko, da je kvaliteta pomemben dejavnik pri uspehu zbiranja (Schwienbacher & Larralde, 2010, str. 13). Problem agenta Obstaja veliko literature na temo možnih konfliktov med lastniki in managerji. Short (1994) je ugotovil, da na učinkovitost vpliva lastniška struktura, saj se le ta posledično odraža na strategiji podjetja. Dalje ugotavlja, da se lastniki fokusirajo na maksimizacijo dobička in s tem maksimizacijo dividend, medtem ko so cilji managerjev bolj usmerjeni na ustvarjanje vrednosti ali druge prestižno orientirane rezultate, kot je inovativnost (Short, 1994). Eno izmed vprašanj je, ali bi naj podporniki oziroma investitorji v modelu crowdfundinga imeli svoj glas pri upravljanju podjetja. Njihovo število je veliko in vsak izmed njih je doprinesel majhno vsoto denarja v podjetje. Poraja se vprašanje, koliko moči naj dobijo v zameno? Kako bodo to moč uporabili? Zdi se nemogoče, da bi lahko takšno število ljudi vodilo podjetje, morda pa vseeno lahko pripomorejo pri določenih strateških odločitvah in pri načrtovanju ter oblikovanju izdelka. Količina potrebnih sredstev Koliko denarja je potrebnega za zagon podjetja je še en izključujoč dejavnik. Vlagatelji imajo navadno vsi vnaprej določeno količino sredstev, ki so jih pripravljeni vložiti (Bhidé, 1992). Za kotacijo obstajajo pogoji, ki v večini primerov preprečujejo malim podjetjem, da bi se je poslužile. Tudi stroški, ki jih prinaša, so zelo visoki in s tem prisilijo podjetje, da doseže določeno velikost in zmanjša tveganje. Družbe tveganega kapitala imajo navadno minimalne investicije, ki se velikokrat izkažejo kot neprimerne za potrebe malih podjetij (Bhide, 1992). Težava je tudi, da so finance malih podjetij močno in disproporcionalno odvisne od makroekonomskih pogojev (Berger in Udell, 1998). Splošno zdravje ekonomije in monetarna politika imata močan vpliv, v finančni krizi prihaja do pomanjkanja kreditov in s tem do upada nastanka novih podjetij. 20

27 Pravne ovire Zaradi porasta crowdfundinga se je začelo urejati pravno okolje, vendar področje lastniških deležev še ni dobro urejeno in je zato omejujoč faktor pri izbiri vira financiranja (Belleflamme, Lambert, & Schwienbacher, 2014). Argument več ljudi več ve ali modrost množice Mogoče je, da podjetniki potrebujejo zunanjo pomoč pri vodenju svojega podjetja ali pri ocenjevanju ekonomskega potenciala svojega produkta. Za razliko od poslovnih angelov množica v primeru crowdfundinga nima specializiranega znanja o industriji. Kljub temu pravi argument modrosti množice, da je lahko le ta bolj učinkovita kot posameznik ali ekipa pri reševanju podjetniških težav. Iz tega sledi, da je lahko množica bolj učinkovita kot nekaj posameznih vlagateljev. Iz drugega vidikaje tveganje, ki ga nosi množica, morda manjše in to ne le zaradi manjših zneskov, ki jih doprinesejo posamezno. Množica lahko postane potrošnik, ko produkt pristane na trgu in je spodbujena, da razširi informacije o produktu, če participira pri dobičku. V nasprotnem primeru bi podobna širitev informacij zahtevala ogromno marketinško kampanjo, v primeru da bi bilo manj večjih vlagateljev (Schwienbacher & Larralde, 2010, str. 12). 5.2 Prednosti in slabosti Prednosti Global Finance School (2016) pravi, da crowdfunding prinaša mnoge prednosti za podjetnike, saj nam: prihrani čas; namesto da bi iskali posojila pri bankah ter zasebnih investitorjih, lahko hitro organiziramo crowdfunding strategijo. Da dostop do kapitala; skozi crowdfunding lahko podjetnik pride do sredstev veliko hitreje kot skozi tradicionalne načine. Omogoči, da si ustvarimo bazo kupcev; iskanje prvih strank je lahko zelo težavno, v primeru crowdfundinga so podporniki tudi kupci in celo pomagajo širiti besedo. Pomaga razviti marketinško strategijo; ko pripravljamo kampanjo, že promoviramo idejo in spoznamo kateri kanali so učinkoviti. Daje nadzor nad nagrajevanjem investitorjev. Zagovorniki crowdfundinga pravijo, da le ta dopušča, da se skozi prebijejo dobre ideje, ki drugače niso v okvirjih konvencionalnih vlagateljev in privlačijo sredstva skozi modrost množice. V primeru, da se takšna ideja prime, lahko podjetnik uporabi to kot dokazilo pri pridobivanju drugih sredstev in tudi izkoristi širjenje govoric kot promocijo, da doseže svoj cilj (Prive, 2013) Slabosti in ovire Seveda ima crowdfunding tudi svoje slabosti. Global Finance School (2016) našteva naslednje: 21

28 ni primeren za posle med podjetji (b2b); ljudje navadno podprejo projekte s katerimi se identificirajo in kot rezultat so projekti navadno usmerjeni h končnim kupcem. Ne deluje za kompleksne projekte; deluje za preproste poslovne ideje, ki jih lahko razumejo laiki. Ni primeren za projekte s potrebo po večji količini kapitala; razen izjemoma, navadno crowdfunding deluje le za projekte, ki potrebujejo pod dolarjev. Velikokrat zasleduje načelo vse ali nič; večina platform prenese denar le, če je projekt 100 % uspešen, zato lahko projekt obtiči, v kolikor ne doseže cilja. projekt postane nefleksibilen; ko projekt prejme sredstva, ne more več napraviti drastičnih sprememb, že spremembe v časovnici lahko negativno vplivajo na ugled podjetnika in blagovne znamke. 5.3 Potek crowdfundinga Zaradi pravno neurejenega področja lastniške oblike crowdfundinga se za podjetja danes zdi najbolj primeren nagradni sistem in najbolj popularna platforma te oblike je Kickstarter. Tisoče projektov se aktivno financira na Kickstarterju v kateremkoli danem trenutku. Umetniki, glasbeniki, ustvarjalci, ki jih vidimo na Kickstarterju imajo popoln nadzor in odgovornost nad svojim projektom. Navadno porabijo več tednov preden objavijo projekt, da posnamejo predstavitvene posnetke, zgradijo stran projekta ter razmislijo o nivojih nagrad. Ko se čutijo pripravljene, zaženejo projekt in ga delijo s svetom. Vsak avtor projekta nastavi finančni cilj projekta ter rok trajanja kampanje. Slika 4: Zgornji del strani projekta 22

29 Slika 4 prikazuje zgornji del strani projekta, na kateri vidimo v rdečem okvirju število ljudi, ki je podprlo projekt, znesek denarja, ki ga je projekt nabral, znesek denarja, ki ga projekt želi zbrati, ter število dni do konca kampanje. V vijoličnem okvirju se nahaja predstavitveni video, ki skuša pritegniti ljudi. Slika 5: Opis projekta ter nivoji nagrad Slika 5 prikazuje spodnji del pisne predstavitve projekta ter del nivojev nagrad, ki jih lahko uporabnik izbere. Pisni del navadno vključuje predstavitev, načrt izvedbe, časovnico ter predvidene težave in rešitve. Med kampanjo lahko avtor obvešča svojo publiko s pomočjo objav. Namenjene so predvsem obveščanju o dogajanju ter o težavah, s katerimi se srečuje. Ko poteče določen rok uspešne kampanje, mora ta počakati nekaj časa, da se sprovedejo transakcije in prejme denar. Tega nato porabi za plačila in skuša podpornikom v določenem času dostaviti produkt oziroma storitev. 23

30 6 ANALIZA CROWDFUNDING KAMPANJ Analizirali bomo štiri crowdfunding kampanje, dve uspešni in dve neuspešni. Ko govorimo o uspešnosti, mislimo na uspeh pri zbiranju denarja in ne same izvedbe projekta. Dejavniki so sledeči: finančni cilj, privlačnost, inovativnost, cenovna dostopnost, velikost ciljne skupine, kvaliteta predstavitvenega videa, opis kampanje, predhodna uveljavljenost, medijska prisotnost, opis tveganj ter strategije. Višina finančnega cilja je izjemno pomembna, saj lahko odvrne ali pritegne investitorja ter je usodna za izid crowdfunding kampanje, še posebej kadar gre za kampanje tipa vse ali nič. Višina mora biti dosegljiva ter projektu primerna. Včasih je morda bolje postaviti malo nižji cilj in računati na preseganje. Gre za psihološki efekt, saj če pridemo na koncert in vidimo skoraj prazno dvorano, pomislimo, da je nekaj narobe. V primeru polne dvorane je navadno prva misel, da bo koncert sigurno odličen, če je takšno zanimanje. Privlačnost izdelka gotovo igra eno večjih vlog pri odločitvi, saj je del prvega vtisa, s katerim lahko pritegnemo ter zadržimo pozornost. V današnji poplavi informacij je to ključno. Poleg samega izgleda je seveda pomemben tudi imidž, ki ga prinaša kupcu. Skupaj pripomoreta tudi k promociji, saj imajo danes ljudje navado stvari, ki privlačijo, deliti na socialnih omrežjih, kar lahko sproži verižno širjenje. Ob kratkem pregledu uspešnih crowdfunding kampanj hitro najdemo skupno točko in to je inovativnost. Prednost crowdfunding kampanj je v tem, da pred kampanjo ne potrebujemo finalne verzije izdelka, še več, lahko pričnemo s samo idejo. To omogoča financiranje idej, ki jih z lastnim kapitalom morda nikoli ne bi zmogli pripeljati v fizično obliko zaradi stroškov, povezanih z razvojem. Cenovna dostopnost ima velik vpliv na število ljudi, ki so vaši potencialni investitorji. Ljudje navadno niso pripravljeni tvegati visokih vsot denarja, zato je potrebno ugotoviti, ali je to res primeren način za financiranje. Težko je najti investitorje, ki so pripravljeni staviti več tisoč evrov lastnih prihrankov na drage naprave, ki so morda le prazne obljube. Zaradi omejenega časa trajanja kampanje je v kratkem času potrebno doseči čimvečje število ljudi, da dosežemo svoj cilj in to je veliko lažje za izdelke ali storitve namenjene široki potrošnji. Po drugi strani je potrebno omeniti, da so 24

31 crowdfunding kampanje vseeno eno boljših orodij za nišne izdelke, saj nam je na voljo platforma, kjer lahko dosežemo veliko število idej in s tem izboljšamo možnosti za uspeh. Zelo pomembna je priprava kampanje, ki zajema tudi pripravo vsebin. Predstavitveni video je navadno prva stvar, ki si jo ljudje ogledajo in daje možnost narediti dober ali slab prvi vtis. Pomembno je, da je video posnet in obdelan profesionalno, saj to vliva zaupanje. Smiselno je vložiti nekaj denarja in se poslužiti pomoči strokovnjakov. Ljudje imajo omejen čas in velikokrat preskočijo besedila ter se odločijo na podlagi samega videa, kadar gre za nizke zneske. V kolikor je predstavitveni video uspel pritegniti, je naslednji sigurno opis in tu lahko kampanja predstavi vse podrobnosti in odgovori na čimveč vprašanj, ki bi se morda porajala investitorju. Daje možnost predstavitve izdelka, njegovo uporabo, prednosti, kaj ga loči od ostalih, zakaj ga ljudje potrebujejo v svojem življenju ipd. Pomembno je, da predstavimo tudi ljudi, ki stojijo za projektom. Ekipe, ki imajo za seboj že uspešno izpeljane kampanje, imajo navadno veliko prednost, saj že imajo krog ljudi, ki jim zaupajo in to lahko dobro izkoristijo, tako da jih povabijo pri naslednjih projektih ali vsaj računajo na njihovo dobro besedo. Ključ do uspešne crowdfunding kampanje je medijska pozornost, saj lahko z njeno pomočjo pripeljemo ljudi do naše kampanje in s tem izboljšamo možnosti za uspeh. Pozornost medijskih gigantov vliva zaupanje in daje možnost vpogleda v zakulisje. Zelo pomembna je prisotnost v spletnih medijih ter socialnih omrežjih, vendar ne smemo pozabiti na televizijo in časopis, ki omogočita doseganje drugih demografskih skupin. Ker gre za spletne platforme, so socialna omrežja močno orodje, ki omogoča interakcijo s potencialnimi investitorji ter širjenje besede. Na koncu kampanje se navadno nahaja odsek z opisom tveganj ter strategij. To mesto je dobro izkoristiti, da pokažemo pripravljenost, sposobnost, daljnovidnost ter dejansko razmislimo, kako bomo odreagirali v določenih situacijah. Ti dejavniki nikakor niso navodilo za uspeh, vendar so dobre smernice. 25

32 6.1 Chipolo (uspešna) Chipolo je pripomoček pri iskanju predmetov s pomočjo tehnologije Bluetooth 4.0, ki ga povežemo s telefonom. Slovenski mladi podjetniki iz Trbovelj, ki so razvili Chipolo, so v letu 2013 s pomočjo Kickstarter kampanje zbrali kar dolarjev. Razvili so posebno aplikacijo, s pomočjo katere sparite vaš telefon in enega ali več Chipolov (Ropret & Kučič, 2014). Slika 6: Izgled Chipola v embalaži Chipolo je inovativen izdelek, ki skuša odpraviti vsakdanjo težavo - iskanje izgubljenih predmetov. Je majhna naprava, oblikovana kot obesek za ključe z minimalističnim izgledom. Investitor je lahko izbral med devetimi barvami. Izdelek je bil pakiran v privlačni škatlici, ki spominja na izdelke podjetja Apple. Kampanja si je zadala nizek cilj in sicer zbrati USD v 26 dneh, kar se velikokrat izkaže kot boljša strategija, saj izpolnjen cilj kampanje daje večje zaupanje kasnejšim investitorjem med kampanjo. Sam izdelek je bil cenovno zelo dostopen, njegova cena se je gibala med 19 in 24 USD, odvisno kako hitro so ljudje investirali. Izdelek je imel veliko ciljno skupino, saj je kompatibilen s tako Android kot ios napravami, ter je imel možnost nakupa odkoder koli po svetu brez stroška poštnine. Uporablja standardno baterijo CR2025, ki jo lahko kupimo v katerikoli bolje založeni trgovini. K uspehu izdelka je sigurno pripomogla velika prisotnost na socialnih omrežjih ter v slovenskih in tujih medijih. Pripravili so profesionalen, kratek in jedrnat predstavitveni video, s katerim so pojasnili, kdo je ekipa za izdelkom, kaj njihov izdelek je, zakaj ga potrebujete ter zakaj potrebujejo vašo pomoč oziroma investicijo. Pravilno so zraven pripravili opis, ki video dopolnjuje in skuša odgovoriti na čimveč potencialnih vprašanj ter razloži delovanje, tehnologijo, razvoj in izdelavo izdelka ter spremljajoče aplikacije. Zmoti le prekratek opis potencialnih tveganj in načrta za spopadanje s temi tveganji. To je bil prvi crowdfunding projekt te ekipe. 26

33 6.2 Pebble Time (uspešna) Pebble Time je naslednik Pebbla, ki velja za pionirja pametnih ur. Projekt trenutno velja za rekoredja Kickstarterja, saj je zbral kar USD. Pebble Time si je zadal relativno nizek finančni cilj, saj gre za zapleten tehnološki izdelek in USD takšnemu projektu ne predstavlja ravno veliko denarja. Razlog, da je lahko ciljal na takšen znesek je, da ima za seboj že uspešen predhodni crowdfunding projekt in sicer prvo pametno uro, ki je bila na voljo širši javnosti. Kampanja je bila deležna ogromne medijske pozornosti s strani televizije, časopisov inspletnih medijev v mnogih državah. Gotovo je pripomogla že dolgotrajna prisotnost na socialnih omrežjih z instantnim dostopom do velike populacije potencialnih investitorjev. Izdelek ima privlačen izgled ter je zelo prilagodljiv, saj lahko po želji menjamo pasek ure. Kompatibilen je z večino pametnih telefonov in že od samega začetka ponuja izbiro med obilico aplikacij. Že od prve kampanje nudijo veliko podpore razvijalcem aplikacij, s čimer so uspeli podaljšati življenjsko dobo izdelka ter vlili zaupanje investitorjem. Z začetno ceno 159 USD je sigurno ena najbolj dostopnih pametnih ur, kar je privlačilo mnogo investitorjev. Za kampanjo so pripravili predstavitveni video, ki na duhovit, vendar vseeno profesionalen način predstavi novosti izdelka ter pojasni, zakaj potrebujejo denar. Zaradi predhodnega uspeha dobimo morda občutek, da je kampanja bolj marketinška poteza kot potreba po crowdfundingu. Opis služi kot dober dodatek samemu videu in podrobno opiše delovanje ure, novosti ter tehnologijo izdelka. Tudi tveganja so obrazložena s kratkim opisom strategij. Kampanja se zdi dober primer, kako pravilno pripraviti crowdfunding kampanjo in sam izid to potrjuje. 27

34 6.3 Ubuntu Edge (neuspešna) Je pametni telefon s PC integracijo oziroma žepni računalnik. Za njim stoji uveljavljeno podjetje oziroma organizacija, ki je v računalniškem svetu dobro poznana po Ubuntuju, odprtokodni distribuciji Linuxa. Ubuntu Edge bi omogočal zagon operacijskega sistema Ubuntu in Android ter s tem omogočal dostop do mobilnih in namiznih aplikacij. Telefon je imel zelo lep izgled, vendar ni imel izstopajočih lastnosti. Z napovedano specifikacijo je bil boljši kot Apple iphone 5 in Samsung Galaxy S4, ki sta bila takrat na tržišču, vendar sta le ta istočasno že razvijala nov telefon, ki je kasneje prekašal te specifikacije. Skozi Indiegogo kampanjo so si zadali cilj zbrati USD, kar se je izkazalo za previsok znesek. Izdelek je sicer inovativen, vendar ne dovolj, da bi izstopal iz množice pametnih telefonov. Veliko ljudi je verjetno odvrnila visoka začetna investicija, ki se je začela z 695 USD. To predstavlja visok znesek za izdelek brez garancije, da ga boste ob koncu kampanje tudi prejeli. Tudi sam operacijski sistem Ubuntu je poznan bolj med tehnološko veščimi ljudmi in ni masovno razširjen. Veliko pozornosti je bilo namenjene razvijalcem in ne povprečnemu uporabniku, kar je zmanjšalo ciljno skupino kampanje. Kampanja je imela profesionalen video ter opis, ki je odgovoril na vsa možna tehnična vprašanja. Dobro so opisali tudi pričakovana tveganja ter strategijo spopadanja. Kampanja je bila deležna veliko medijske pozornosti, vendar ni bila vsa pozitivna, saj je zaradi svojega visokega finančnega cilja vzbujala dvome o uspehu. 28

35 6.4 Pivovarna Pelicon (neuspešna) Je ideja treh mladih slovenskih podjetnikov, ki so med prvimi uporabili Kickstarter za zbiranje sredstev. Njihov cilj je bila mikro pivovarna v Ajdovščini za varjenje piva tipa ale, ki bi proizvedla okrog 2000 litrov piva mesečno. Slika 7: Pelicon piva Vir: (Kickstarter PCB, 2016d) Kot cilj so si zadali GBP, kar je primeren in dosegljiv cilj.. Žal so v 34 dneh, kolikor je trajala kampanja, uspeli zbrati le GBP. Sam izdelek je bil inovativen, saj so v tem času šele nastajale prve slovenske mikropivovarne, tudi okusi so bili nekaj novega za lokalni trg. Največja težava je bila verjetno neprimernost platforme, saj Kickstarter ne dovoljuje alkoholnih pijač kot nagrado. Namesto tega so se odločili ponuditi različne ilustracije, majice in drug promocijski material v zameno za investicijo, vendar je s tem težko prepričati tujca, ki ne more poskusiti samega piva.njihov izdelek je torej predstavljala le zgodba. Cenovne dostopnosti ne moremo oceniti, saj sama cena piva ni navedena. Sam izgled izdelka je bil sicer izjemno privlačen in skozi besedilo so uspeli prikazati poznavanje piva ter načrt proizvodnje. Zaradi neprimerne izbire platforme so si zmanjšali ciljno skupino, kar je verjetno drugi ključni razlog za neuspeh. Predstavitveni video ter opis kampanje je odličen, duhovit, vendar vseeno profesionalen. Lokalno jim je uspelo priti v medije, vendar je bilo to verjetno premalo. V opisu tveganj so dokazali, da se zavedajo morebitnih težav in da so nanje pripravljeni. 29