VSAKDANJI PREDMETI. Nelektorirano delovno gradivo.

Transcription

1 VSAKDANJI PREDMETI Nelektorirano delovno gradivo. 1

2 Disclaimer: The European Commission support for the production of this publication does not constitute endorsement of the contents which reflects the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein. Projekt SUSTAN je nastal z namenom poiskati povezave med učenjem z raziskovanjem (Inquiry Based Science Education) in izobraževanjem za trajnostni razvoj (Education for Sustainable Development). Cilj projekta je razvoj dejavnosti za delo v razredu in razvoj gradiv za profesionalni razvoj učiteljev in za izobraževanje bodočih učiteljev. Da bi dosegli ta cilj, je mreža strokovnjakov in institucij uporabila že dobro poznano, preizkušeno in učinkovito metodo učenja z raziskovanjem. Ta je bila še posebej intenzivno obdelana v projektu Fibonacci. Mrežo sestavlja 11 evropskih institucij, ki se intenzivno ukvarjajo s stalnim strokovnim razvojem učiteljev in izobraževanjem bodočih učiteljev v 10 evropskih državah. Nelektorirano delovno gradivo. 2

3 Urednica : Janet AINLEY (School of Education, University of Leicester, UK) Avtorji : Antonella BACHIORRI (Italian Centre for Research and Environmental Education, Department of Life Sciences, University of Parma and National Association of Natural ScienceTeachers, Italy) Paola BORTOLON (National Association of Natural ScienceTeachers, Italy) Maria Angela FONTECHIARI (National Association of Natural Science Teachers, Italy) Frankie McKEON (School of Education, University of Leicester, UK) Anna PASCUCCI (National Association of Natural ScienceTeachers, Italy) Strokovni pregled: Derek RAINE (Department of Physics and Astronomy, University of Leicester, UK) Jo Anna REED JOHNSON (School of Education, University of Leicester, UK) Prevod: Dušan Krnel Nelektorirano delovno gradivo. 3

4 KAZALO 1. del: Uvod 5 2. del: Raziskovanje z vsakdanjimi predmeti del: Vsakdanji predmeti v razredu 25 Skodelica: Razredna stopnja 26 Primeri učnih enot 31 Športni copati: predmetna stopnja 46 Primeri učnih enot 49 Nelektorirano delovno gradivo. 4

5 1. del: Uvod Zakaj spoznavati trajnostni razvoj skozi učenje naravoslovja Podnebne spremembe, zmanjševanje biološke raznovrstnosti, upravljanje z naravnimi viri in onesnaženje so problemi globalnih razsežnosti, ki so ključni pri uvajanju trajnostnega razvoja. Reševanje teh in usmerjanje družbe v trajnostni razvoj je tesno odvisno od povezav med znanostjo in tehnologijo ter socialnimi in ekonomskimi vidiki razvoja celotne družbe. Za učinkovite spremembe pa je potrebna angažiranost tudi v smeri spreminjanja stališč, vrednot in ravnanj posameznikov in širše skupnosti. Predpogoj za uvajanje sprememb je izobraževanje, ki bi vsem državljanom omogočalo doseči kompetence potrebne za aktivno sodelovanje pri demokratičnih razpravah o ključnih razvojnih problemih. Državljani potrebujejo globlje razumevanje znanstvenih teorij, ki so v ozadju naštetih globalnih problemov, da bi bolje razumeli tudi njihove vzroke in posledice, ter alternativne predloge za rešitev, ki nastajajo v vladnih ustanovah, nevladnih organizacijah in v velikih korporacijah. Kompetentni državljani naj bi te vsebine obravnavali kritično in se zavedali da je rešitev več in vsaka s svojimi posledicami. Vse to zahteva drugačne veščine, metode in povezave za učence in za učitelje, ki bi omogočale tesnejšo povezavo med izobraževanjem za trajnostni razvoj, naravoslovni pismenostjo in aktivnim državljanstvom. Ta priročnik je nastal v okviru projekta SUSTAIN s ciljem razvijanja razumevanja idej trajnostnega razvoja v kontekstu poučevanja naravoslovja. Kaj je učenje naravoslovja z raziskovanjem (UR)? Raziskovanje ali poizvedovanje je beseda, ki jo uporabljamo tako v izobraževanju, kot v vsakdanjem življenju in se nanaša na iskanje informacij in širjenje znanja s pomočjo iskanja odgovorov na zastavljena vprašanja. Včasih je to podobno raziskovanju v smislu odkrivanja resnice. Raziskovanje v izobraževanju lahko poteka pri različnih vsebinah in predmetih: pri zgodovini, zemljepisu, umetnosti, prav tako kot v naravoslovju, tehniki in tehnologiji ter matematiki - povsod, kjer se zastavljajo vprašanja, zbirajo podatki in dokazi ter na koncu poiščejo razlage in povezave. Pri vsakem predmetu ali področju nastaja drugačno znanje in se razvija drugačno razumevanje. Kar razlikuje znanstveno raziskovanje od drugačnih poti do resnice, je razvijanje razumevanja in širjenje znanja o naravi in družbi, ki temelji na metodi, ta pa na zbiranju in uporabi dokazov za postavljene hipoteze 1. Proces UR vodi težnja po razumevanju pojavov, ali po iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje, zakaj se nekaj dogaja na tak način ali razvija v taki obliki. Nato raziskovanje vodi k povezovanju dokazov z idejami, ki vodijo k možni razlagi ali hipotezi, ki jo lahko preverimo. Delujoč znanstveno učenci nadaljujejo s preverjanjem, koliko veljavna je predlagana razlaga. Postavljajo hipoteze in poskušajo napovedati razvoj pojava ali določenih zakonitosti. Ideja ali teorija je veljavna le toliko, kolikor je uporabna za napovedovanje razvoja pojava. Za preverjanje hipoteze je potrebno zbrati nove podatke in dokaze o pojavu ali problemu. Po analizi teh novih podatkov primerjamo rezultate s predhodno napovedjo. Šele zatem lahko presojamo veljavnost začetne ideje. Če rezultati podpirajo začetno idejo, ta ni le potrjena, ampak s tem pridobi večjo veljavnost ali večjo razlagalno moč, saj z njo lahko razložimo širši obseg sorodnih pojavov. Tudi, če po preverjanju ne dobimo potrditve in je potrebno postaviti novo alternativno hipotezo je spoznanje, da prvotna ideja ne deluje, uporabno, saj prispeva k razjasnitvi in prečiščenju začetnih trditev. Tak proces izgradnje znanja z zbiranjem dokazov in podatkov s katerimi preverjamo potencialno razlago in idej na katerih temelji je znanstvena raziskovalna metoda in zato imenujemo tovrstno učenje z raziskovanjem. Nelektorirano delovno gradivo. 5

6 Kaj je izobraževanje za trajnostni razvoj (ITR) Pred definiranjem ITR je pomembno opredeliti, kaj je trajnostni razvoj. Splošno sprejeta definicija trajnostnega razvoja je razvoj, ki zagotavlja potrebe današnje generacije, ne da bi bile s tem ogrožene potrebe bodočih generacij (Svetovna komisija za okolje in razvoj, Brundland Report, 1987). Običajno so ideje trajnostnega razvoja predstavljene s trem stebri: okolje (podnebje, biološka raznovrstnost, voda), družba (varnost in zdravje) in ekonomija (zaposlitev, investicije, ustvarjanje blaginje). Ekonomija Okolje Jobs Assets Investment Wealth creation Equitable Viable Sustainable Climate Water Natural resources Biodiversity Bearable Health & safety Skilled workforce Supporting communities Družba Trije stebri vzgoje za trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj je celosten družbeni projekt in kot tak ne more biti definiran in uresničen brez naravoslovja. Pravzaprav ima naravoslovje ključno vlogo v vseh treh stebrih (način izdelave dobrin, način uporabe naravnih virov, kako skrbimo za varnost in zdravje državljanov in kako komuniciramo). Naravoslovje je tudi del naše skupne kulture in danes predstavlja četrti steber razvoja ali njeno povezovalno dimenzijo. To je tudi razlog, zakaj so v tem priročniku poudarjene kulturne dimenzije, še zlasti v učnih enotah, kjer je več časa posvečenega družbeno-ekonomskim vidikom uporabe energije. Zaradi močne in pomembne povezave med naravoslovjem in globalno težnjo po trajnostnem razvoju, je potrebno okrepiti odnos in poudariti še povezanost med vzgojo za trajnostni razvoj in naravoslovnim izobraževanjem. Izobraževanje za trajnostni razvoj je po definicija UNESCa izobraževanje, ki je dostopno vsem in jim omogoča širitev in poglabljanje znanja, veščin in stališč, potrebnih za uresničevanje idej trajnostnega razvoja 2. Izobraževanje za trajnostni razvoj (ITR) pomeni vključevanje ključnih vsebin kot na primer podnebne spremembe, biološka raznovrstnost, zmanjšanje tveganja naravnih nesreč, zmanjšanje revščine, uravnotežena potrošnja in drugo, v pedagoški proces. ITR zahteva participatorno poučevanje in učenje, ki motivira in opolnomoči učence za spremembo vedenjskih vzorcev in za aktivno udeležbo v dejavnostih za trajnostni razvoj. Posledično ITR razvija in širi kompetence kot so kritično mišljenje, zamišljanje možnih scenarijev in sporazumno sprejemanje odločitev. Odziva izobraževanja na izzive trajnostnega razvoja pa ne moremo zreducirati na eno samo dimenzijo. Sterling (2001) 3 je izpostavil tri različne pristope: izobraževanje o trajnostnem razvoju; poudarek je na znanju o trajnostnem razvoju. Predpostavlja, da je trajnostni razvoj preprosto definirati in zato lahko postane poseben predmet v šolskem kurikulu. To stališče podpira konzervativno učenje in se ne sprašuje o veljavnosti trenutne izobraževalne paradigme. izobraževanje za trajnostni razvoj; poudarek je na učenju za spremembe (to je tudi pristop UNESCa). Vključuje znanje, vendar tudi vrednote, stališča, veščine in ravnanja. Ta pristop podpira kritično mišljenje in refleksijo. Nelektorirano delovno gradivo. 6

7 izobraževanje kot trajnostni razvoj; poudarek je na procesu učenja in na kakovosti učenja. Vključuje oba druga pristopa, a poudarja učenje kot ustvarjalni, metakognitivni in sodelujoči proces. V tej perspektivi je učenje spregledano kot spreminjanje ter vključuje posameznike in institucije. Sprašuje se o veljavnosti trenutne izobraževalne paradigme in podpira transformativni in ustvarjalni vidik trajnostnega razvoja. Ob teh predpostavkah lahko učenje z raziskovanjem podpira ITR, saj si oba pristopa delita skupne vrednote: sodelovanje, ustvarjalnost, inovativnost in drugo. Jasno je, da ITR v tem globalnem okviru podpira individualno angažiranost ob kakovostnem učenju, ki lahko vodi k individualnim in družbenim akcijam. Tako nastajajo znanje, spretnosti in stališča, ki podpirajo objektivni razmislek o okolju in družbenih ter ekonomskih pojavih, ki presegajo menja in stališča, temelječa na anekdotah. Izobraževanje za trajnostni razvoj in učenje z raziskovanjem: prispevek projekta SUSTAIN Navkljub dejstvu, da so vsi trije stebri trajnostnega razvoja med seboj prepleteni in povezani, šolski predmeti težijo k usmerjanju pozornosti na le nega od treh. S tem še utrjujejo partikularizem posameznih učnih predmetov v tradicionalnem šolskem kurikulu. ITR podpira bolj kompleksen in večdimenzionalni ter povezovalni pristop. Pri preučevanju problemov povezuje več dimenzij: naravoslovno, geografsko, ekonomsko, politično, socialno in kulturno. S povezovanjem ITR in učenja z raziskovanjem se pozornost usmeri na razvijanje ozaveščenosti in sposobnosti reševanja problemov in predvidevanja bodočih scenarijev. Učenje postaja aktivni proces konstrukcije pojmov, načrtovanja, delovanja in refleksije. V tem pristopu je vedno dovolj prostora za kritično mišljenje v kombinaciji s kreativnim snovanjem perspektivnih rešitev. Priročnik odkriva poti po katerih lahko učenje z raziskovanjem omogoča izobraževanje o trajnostnem razvoju. Učitelje in učence seznanja z življenjskimi izzivi in sodobnimi, znanstvenimi pogledi na vsebine naravoslovja in tehnologije, ekonomije in kulture, tako kot se te obravnavajo v javnih razpravah. Ta pristop vključuje uporabo postopkov raziskovanja pri spoznavanju in vpeljavi trajnostnega razvoja in povezuje šole z drugimi sodelujočimi z istim ciljem v širšem družbenem okolju. 1 Inquiry in Science Education, Wynne Harlen, Unesco spletna stran: http//www. unesco.org/new/educa-tion/themes/leading-the-international-agenda/educa-tion-for-sustainable-development/ 3 Sterling, Stephen. Sustainable Education-Re-visioning Learning and Change, Schumacher Briefings, Green Books, Dartington, Nelektorirano delovno gradivo. 7

8 Nekaj primerov, kako lahko učenje z raziskovanjem podpira izobraževanje za trajnostni razvoj ITR ni le ukvarjanje z okoljskimi problemi, ampak predpostavlja med-predmetni pristop, vključujoč tudi ekonomske, socialne in kulturne vidike. UR je metoda, ki razvija sposobnost reševanja kompleksnih problemov na znanstveni način. ITR obravnava kompleksne vsebine, ki segajo od individualnega nivoja do lokalnega in globalnega. UR omogoča priložnost za razvijanje globljega naravoslovnega znanja in razumevanja narave naravoslovja, ki je nujno pri razumevanju kompleksnega sveta. ITR je usmerjeno v spreminjanje vrednot, stališč in ravnanj ter oblikovanju vzorcev ravnanja. UR razvija različnost postopkov in znanj, s tem uvaja učence v iskanje odgovorov in oblikovanje zaključkov, ki temeljijo na objektivnih dokazih. ITR vključuje različne akterje. UR spodbuja pristop, ki trdno povezuje ekonomiste, naravoslovce in lokalno skupnost. ITR se pogosto ukvarja s spornimi in nedorečenimi vsebinami. UR omogoča preseči osebna mnenja in jih nadomestiti z argumentirano razpravo, temelječo na dejstvih in kritičnem razmisleku. Preverjanje v projektu SUSTAIN Preverjanje učenja in znanja obsega različne oblike in cilje. Formativno preverjanje se lahko izvaja kadarkoli v učnem procesu in zagotavlja ponavljajočo povratno informacijo, ki lahko vpliva na vaše načrtovanje in delo v razredu. Sumativno ali končno preverjanje se običajno dogaja na koncu učne enote z namenom ugotavljanja učinka poučevanja na učenje in ugotavljanja uspešnosti poučevanja. SUSTAIN je osredotočen na povezovanje ITR in UR, zato mora biti preverjanje prilagojeno različnim učnim izidom. UR ne vključuje le naravoslovnega znanja, ampak tudi izvajanje in razumevanja raziskovalne metode ali znanstvenega pristopa. Učni izidi pri ITR pa vključujejo kritično mišljenje in spremembe v stališčih in pripravljenosti na akcijo. Preverjanje tovrstnih učnih izidov zahteva vrsto različnih pristopov kot so: pregled pisnih poročil o raziskovanju in Nelektorirano delovno gradivo. 8

9 eksperimentiranju, drugih zapiskov, tabel in plakatov, poslušanje odgovorov in razlag ter argumentiranja učencev, opazovanje kako učenci izvajajo raziskavo in kako odgovarjajo na vprašanja o odločitvah in zaključkih. V priročniku SUSTAIN je nekaj pripomočkov in navodil s katerimi si boste lahko pomagali preverjati vaše učence, upoštevajoč vaš nacionalni kurikulum. To vam lahko služi tudi pri evalvaciji vašega načrtovanja in poučevanja ter preverjanju, ali ste zagotovili različne učne oblike in pristope. Priporočam tudi, da uporabite bolj izdelane instrumente za preverjanje, ki smo jih razvili v projektu Fibonacci, dostopne na: http// 4 Za UR 5 so ti kazalci opisani kot dejavnosti učencev in jih prav tako lahko uporabite za evalvacijo učnih priložnosti, ki ste jih ponudili učencem. 4 Tools for enhancing inquiry in science education (2012) 5 Adapted from: National Research Council (2000). Inquiry and the National Science Education Standards: A Guide for Teaching and Learning. Washington DC: National Academy Press. Nelektorirano delovno gradivo. 9

10 ključni elementi primeri kazalcev da ne učenci se ukvarjajo z odgovori na raziskovalna vprašanja učenci upoštevajo dokaze razlage oblikujejo na temelju dokazov presojajo in preverjajo svoje razlage učenci sporočajo in utemeljujejo svoje razlage vsebina izhaja iz področja trajnostnega razvoja vsebina je obravnavana celostno vsebina je obravnavana v obliki sodelujočega učenja vsebina je obravnavana po načelih transformativnosti izhodišče je realna situacija učenci premislijo, kaj o tem že vedo in kaj bi še želeli zvedeti postavljajo produktivna vprašanja napovedujejo in postavljajo hipoteze odločajo katere podatke bodo zbrali načrtujejo postopek zbiranja podatkov in kako bodo poskrbeli za natančnost zbirajo podatke analizirajo podatke in izločijo ključna dejstva oblikujejo razlage, ki temeljijo na dejstvih odgovorijo na raziskovalno vprašanje s pomočjo zbranih dejstev preverijo ali dokazi, zbrani podatki podpirajo razlage poiščejo in izločijo pristranske neobjektivne dokaze primerjajo svoje rezultate z drugimi premislijo o alternativnih rešitvah in povežejo svoje razlage z naravoslovnim znanjem sporočajo svoje rezultate ostalim v obliki pisnih poročil, plakatov ali ustno utemeljijo zakaj je nek dokaz pomembne in kako se ujema z naravoslovnim znanjem določeni in proučeni so okoljski vidiki določeni in proučeni so socialni vidiki določeni in proučeni so ekonomski vidiki upoštevan je lokalni in globalni kontekst ter zgodovina, sedanje stanje in projekcija v prihodnost 1. zaznane so povezave med različnimi dimenzijami ITR in vključene so različne znanstvene discipline 2. upoštevana je kompleksnost povezav naravnega okolja in človeških dejavnosti 3. zaznan je previdnost zaradi negotovosti in njen vpliv pri sprejemanju odločitev dejavnosti podpirajo refleksijo in upoštevajo vlogo, ki jo imajo državljani pri uporabi dobrin in pri sprejemanju odločitev upoštevajo se različni pogledi na rešitev problema in možnost konfliktov pri sprejemanju odločitev poudarjena je odgovornost za ravnovesje med porabo dobrin in naravnim okoljem dejavnosti stimulirajo kritično mišljenje in refleksijo dejavnosti so usmerjene proaktivno in spodbujajo ustvarjalnost pozornost ni usmerjena le na znanje ampak tudi na spreminjanje vrednot, stališč, ravnanj in življenjskega sloga. raziskane so možnosti za spremembe Nelektorirano delovno gradivo. 10

11 Predstavitev zbirke treh priročnikov Ta priročnik, ki obravnava področje VSAKDANJIH PREDMETOV, je del zbirke, ki vsebuje še priročnik z naslovom Energija in priročnik z naslovom Hrana. Vsi trije deli skupaj predstavljajo poskus, kako naj bi se izobraževanje o trajnostnem razvoju povezovalo in uresničevalo skozi pouk naravoslovja. Priročniki naj bi bili v pomoč učitelju pri vpeljevanju vsebin trajnostnega razvoja in povezovanju teh vsebin z vsakdanjimi izkušnjami otrok. Te vsebine in predstavljeni pristop naj bi obogatili učne vsebine, otrokom približali velike ideje trajnostnega razvoja in jih opremili z naravoslovnimi kompetencami. Zakaj prav te vsebine? Hrana je vsakdanja, a vendar bistvena potreba v našem življenju. Priročnik bo v pomoč učiteljem pri raziskovanju različnih živil, njihove sestave (hranljivosti), proizvodnje (rasti), distribucije in potrošnje. S pomočjo vsebin priročnika otrokom ne širimo le naravoslovnega znanja in utrjujemo naravoslovnih postopkov, temveč širimo in poglabljamo tudi zavedanje in znanje o povezanosti naravnega okolja, družbe in ekonomije. Premislek o svojih stališčih in vrednotah, ki je del predstavljenega pristopa, bo otroka opolnomočil za aktivno delovanje in sprejemanje odločitev, ki temeljijo na dokazih. Vse to pa omogoča tudi spreminjanje življenjskega sloga. Tako kot hrano, vsak dan uporabljamo tudi različne vire energije. Težnja pot tem, da bi zagotovili dovolj energijskih virov za naraščajoče potrebe prebivalstva in želja po zvišanju življenjskega standarda, sta povzročili segrevanje ozračja, podnebne spremembe, onesnaženje in še druge težave. To je vodilo k zaključkom, da je potrebno zmanjšati uporabo fosilnih goriv, povečati energetsko učinkovitost in poiskati in uporabljati alternativne vire. Te pobude imajo pomembno vlogo v razpravah o trajnostnem razvoju in pripomorejo k razumevanju vsebin kot so obnovljivi in neobnovljivi viri energije, uporaba in varčevanje z energijo. To vse pa širi tudi naravoslovno pismenost. Vsakdanji predmeti, ki jih sprejemamo kot samoumevne, so lahko vir za zanimiva in izvedljiva raziskovanja otrok. Priročnik predstavlja, kako raziskovati vsakdanje predmete in s tem razvijati naravoslovno mišljenje in raziskovalne postopke. Vsak predmet pa ima tudi svojo življenjsko zgodbo; raziskovanje o tem, kako predmet nastane in kaj se z njim dogaja, ko ga nehamo uporabljati, vodi k razmišljanju izven vsakdanjih izkušenj in potreb otrok. To vključuje okoljske, družbene in ekonomske vidike trajnostnega razvoja in nudi bogate možnosti za med-predmetno povezovanje. Opozorilo Zbirka priročnikov je nastala kot rezultat evropskega projekta SUSTAIN, v katerem je sodelovalo 10 držav. Zato nekatere vsebine, primeri in pristopi niso neposredno prenosljivi v šole v različnih državah in med njimi in nacionalnimi kurikuli tudi ni neposrednih povezav. Uporabnik naj sam presodi, kako in kaj iz priročnika uporabiti in vključiti v pouk. Nelektorirano delovno gradivo. 11

12 2. del: Raziskovanje z vsakdanjimi predmeti V tem poglavju bomo najprej utemeljili našo odločitev o izbiri vsakdanji predmetov za raziskovanje in predstavili pristope za razvijanje ITR (izobraževanje za trajnostni razvoj) s pomočjo učenja z raziskovanjem (UR). Predstavili bomo navodila in pripomočke za načrtovanje ter izvedbo dejavnosti in izpostavili znanstvene vsebine, ki te dejavnosti podpirajo. Dodanih je tudi nekaj idej za vire in pripomočke, za katere mislimo, da so uporabni. Zakaj kot vsebino izbrati vsakdanje predmete? Vsak dan smo obdani s predmeti, ki imajo poseben namen in funkcijo. Nekateri so preprosti, kot je to na primer skodelica, drugi pa mnogo bolj zapleteni, tak je na primer mobilni telefon. Za trenutek pomisli, kaj imaš v žepu ali v svoji torbi. Izbira, katere predmete bomo imeli, ali kaj bomo uporabljali, temelji na mnogih faktorjih. Običajno izberemo to, kar potrebujemo, pogosto pa je odločilen tudi videz predmeta. Rokavice bi kupili zato, ker so tople, močne in nepremočljive, odločitev pa je odvisna tudi od barve, blagovne znamke ali cene. Ker so vsakdanji predmeti in njihova uporaba otrokom domača, so lahko dobro izhodišče za proučevanje znanstvenih vidikov njihove funkcionalnosti. Večina predmetov v vsakdanji uporabi je različnih oblik in iz različnih materialov. Pomislite na rokavice: debele volnene rokavice vam lepo grejejo roke, vendar se omočijo in prepojijo z vodo. Gumijaste rokavice ohranijo roke suhe, se pa zlahka raztrgajo. Usnjene rokavice so prijetne in trpežne, so pa kar trde in nerodne, če želimo prijeti kaj majhnega. Zbirka rokavic je dobro izhodišče za raziskovanje materialov in njihovih lastnosti in razvijanje naravoslovnih postopkov, ki so prenosljivi še na druge vsebine. Odločitve, ki jih sprejmemo, so pomembne za nas kot posameznike, a imajo tudi širše družbene, ekonomske in okoljske posledice. Lahko kupimo novo plastenko vode, ali pa napolnimo staro plastenko z vodo iz pipe, lahko si tudi kupimo steklenico za večkratno uporabo. Kupovanje ustekleničene vode je drago. Še dražje kot kupovanje večjih, je kupovanje manjših plastenk z vodo. Plastenke lahko recikliramo, mnogi pa jih kar odvržejo, in te pristanejo na odlagališčih odpadkov ali pa celo v rekah in morjih, kjer postanejo nevarnost za živa bitja. Posebne posode za večkratno uporabo so lahko lepo oblikovane, večkrat jih lahko polnimo, a so pogosto tudi te iz plastike, potrebno jih je pomivati, za kar uporabljamo toplo vodo in detergente. Na kancu tudi te pristanejo med odpadki. Premišljevanje o tem, kakšne odločitve sprejemamo o predmetih za vsakdanjo rabo, je za učence usmeritev v vsebine trajnostnega razvoja, ki izvira iz njihovih izkušenj. Odločitve, povezane s trajnostnim razvojem, so večinoma kar kompleksne in običajno ni ene same najboljše rešitve. Usmeritev k odločitvam, ki jih sprejemamo pri vsakdanjih predmetih, je prvi korak in pomoč otrokom pri seznanjanju s kompleksnimi odločitvami in pri razvijanju kritičnega mišljenja. Nelektorirano delovno gradivo. 12

13 Naš pristop: Vsakdanji predmeti in njihova življenjska zgodba 1 V tem delu bomo opisali pristop k raziskovanju vsakdanjih predmetov, ki temelji na njihovi življenjski zgodbi in na življenjskem krogu materialov, iz katerih so izdelani. Pristop je sestavljen iz treh elementov. Kaj se dogaja z njim, kakšen je predmet zdaj, je lahko začetek raziskovanja njegovih lastnosti in njegovega delovanja. Širše gledišče zavzema prihodnost in preteklost; kaj se bo zgodilo z njim v prihodnosti in kaj je bilo prej s tem predmetom. Vse to nudi bogate možnosti za raziskovanje vidikov trajnostnega razvoja. Te izkušnje pa tudi opremijo učence za premišljene odločitve v zvezi z vsakdanjimi predmeti. Raziskovanje, kaj je s predmetom zdaj Za to potrebujemo zbirko različnih predmetov (skodelice, rokavice, nakupovalne vrečke, športni copati). Cilj za učence je raziskovati lastnosti in oblikovanje teh predmetov. Ob teh dejavnostih učenci usvajajo nova znanja in se urijo v naravoslovnih postopkih. Prva dejavnost je raziskovanje zbirke predmetov, na primer skodelic, ki jih predstavi učitelj ali pa kar športnih copat, ki so na nogah učencev. Z opazovanjem določajo podobnosti in razlike. Predmete lahko razvrščajo po različnih kriterijih ali razpravljajo o tem, kateri primer predmeta je uporaben za določen namen. Razprava vključuje vprašanja in napovedi. Primeri učnih enot so opisani v 3. delu: Katero skodelico bi izbral? in Copati za vse letne čase. Učenci že imajo določeno stopnjo naravoslovnega razumevanja in znanja ter obvladajo nekaj veščin. To je odvisno od njihove starosti, osebnih izkušenj in pouka, ki so ga bili deležni. Nekateri bodo imeli tudi že nekaj idej o trajnostnem razvoju. Ti bodo lahko že razpravljali o razliki med predmeti za enkratno rabo, in tistimi za večkratno rabo, ali bodo kaj več vedeli o materialih iz katerih so predmeti. Iz te razprave učitelj usmeri učence k vprašanjem, ki jih lahko razvijejo v raziskovalna vprašanja. Nekaj primerov vprašanj za raziskovanje rokavic Katere rokavice bodo pozimi najtoplejše? Ali so vse vodotesne? Katere rokavice so primerne za rokovanje z ledenimi kockami? Učenci izberejo eno od vprašanj. Pri tem se pogosto razvije pogovor o tem, katero vprašanje je uporabno za raziskavo in katera metoda ustreza temu vprašanju. Koliko pomoči in vodenja potrebujejo učenci pri raziskovanju, je odvisno od starosti, izkušenj in težavnosti raziskovalnega vprašanja. Raziskovanje vključuje tudi napovedovanje, postavljanje hipotez, ki jih preverjajo, načrtovanje poskusov, zbiranje rezultatov in dokazov ter razvijanje razlag. 1 V knjigi obravnavamo tako»življenske zgodbe«kot»življenske cikle«. Življenska zgodba predmeta je primerna za obravnavo z mlajšimi učenci. S starejšimi učenci jih lahko razširimo na obravnavamo življenske cikle, ki vključujejo tudi surovine. Nelektorirano delovno gradivo. 13

14 Prej in potem Pogled na predmet razširimo na njegovo celotno življenjsko zgodbo, ki vključuje vsebine, relevantne za ITR. Kaj je bilo s predmetom, preden se je pojavil pred nami? Kdo ga je naredil? Iz česa je? Od kje izvira ta material? Kje je bil narejen? Zakaj je bil narejen tam in kako je prišel sem? Pri tem želimo spodbujati razvoj raziskovalnih veščin: postavljanje vprašanj, razlaga rezultatov in povezovanje novega z že usvojenim naravoslovnim znanjem. Premišljujemo o tem, kaj se bo zgodilo s predmetom, ko ga bomo nehali uporabljati. Premišljevanje je lahko usmerjeno na bližnjo (kaj se bo zgodilo s skodelico, ko neham piti) ali pa na bolj oddaljeno prihodnost (kaj se bo zgodilo s copati, ko jih bom prerasel). Ali jih lahko ponovno uporabimo? Če je odgovor da, kaj moramo storiti? Ali je predmet uporaben za kak drug namen? Če ga zavržemo, kaj se bo z njim zgodilo? Ali ga je mogoče reciklirati? Kaj to vključuje? Kaj je izdelano iz recikliranih materialov? Raziskovanje in zamišljanje, kaj se dogaja s predmetom, kakšen je njegov življenjski krog, vključuje raziskovalni pristop, čeprav to niso vedno tudi konkretne dejavnosti s predmeti in snovmi. Večji poudarek je na drugih spretnostih, na primer postavljanju pravih vprašanj, določanje in zbiranje pravih podatkov in dokazov. Ta premik od konkretnih dejavnosti k premišljevanju o idejah, ki so izven izkušenj otrok, je lahko dober izziv še zlasti za mlajše otroke. Učinkoviteje kot obdelava enega samega predmeta in njegove življenjske zgodbe, je vzporedna obravnava dveh različnih predmetov (volnene in plastične rokavice ali keramične in plastične skodelice). Pri taki obravnavi se učenci bolj usmerijo na odkrivanje razlik v zgodbah obeh predmetov in razlogih za te razlike (poglejte učno enoto Različne zgodbe ). Pri spoznavanju predmetov so mlajši otroci bolj usmerjeni na njihovo pojavnost, kot pa na material iz katerega so izdelani. Tudi če snov, iz katere je izdelek narejen prepoznajo, malo vedo tem, kako iz surovin nastane izdelek in od kje izvirajo snovi - surovine. Nekateri vedo da izdelke lahko dobimo v trgovini, kakšna pa je njihova zgodba pred tem, ne vedo, in si jo težko predstavljajo. Starejši otroci se zavedajo tega, da predmeti od nekje prihajajo, in da na tej poti doživijo neko preobrazbo, vendar to težko ubesedijo. Najpogosteje se razlaga ustavi pri tovarni. Predmeti so narejeni v tovarni. Vpogled v to, kako otroci razmišljajo o življenjski zgodbi predmetov lahko učitelj dobi z proučevanjem risb otrok. Žlica nastane iz kosa kovine. Ni pa pojasnjeno, kako dobimo kovino ali kako iz kosa kovine nastane žlica Izdelava žlice Nelektorirano delovno gradivo. 14

15 Pri izdelavi bombažne tkanine je razvidno, da imajo otroci nekaj zamisli o tem, kako se snov pri predelavi spreminja, vendar so pomešali izvor materiala in je prikazano, kot da prihaja od ovce. Izdelava tkanine Iz Nuffield Primary Science SPACE project Materials (5-7) Teachers Guide, 1995 (2nd edition), ISBN: Druga slika o žlici prikazuje več. Najprej dobimo kovino iz rude, iz kovine pa oblikujejo predmet na primer žlico. Druga žlica Illustration from Nuffield Primary Science SPACE project Materials (7-12) Teachers Guide, 1995 (2nd edition), ISBN: Diagram prikazuje, kako lahko učitelj pomaga učencem pri spoznavanju, kako se materiali pri izdelavi predmetov spreminjajo. (Vir Illustration from Nuffield Primary Science SPACE project Materials (7-12) Teachers Guide, 1995 (2nd edition), ISBN:0). 15

16 Življenjski krog Za starejše učence je primerno vpeljati pojem življenjski krog za materiale, iz katerih so izdelani predmeti. Termin življenjski krog se nanaša na stopnje skozi katere gre nekaj (posameznik, skupnost ali predmet) v svojem življenju. V primeru izdelka to vključuje izdelavo, pridelavo surovin, distribucijo in ves transport, ki je za to potreben. Analiza življenjskega kroga (AŽK) ali ocena življenjskega kroga ali tudi pot od zibelke do groba je metoda ocenjevanja okoljskih vplivov, ki vključuje vse stopnje v življenju predmeta. AŽK je uporabna pri razvoju globalnega pogleda na okoljske faktorje in posledice proizvodnje in uporabe. Ta metoda omogoča kvantitativno oceno emisij in porabe virov v povezavi z vplivi na okolje in zdravje v celotni življenjski dobi nekega izdelka. S to analizo pridobimo trdne in argumentiranje dokaze za informirano odločanje. Za izdelavo celotne slike izdelka mora analiza življenjskega kroga zaobjeti vse tri stebre trajnostnega razvoja: okoljskega, ekonomskega in socialnega. Življenjski krog«izdelka zajema poleg tokov snovi in tokov energije tudi denarni tok. Brez slednjega, ki vključuje vse dejavnike v procesu izdelave in potrošnje (delavci, lokalne skupnosti, potrošniki, širša družba), slika ne bi bila popolna. Prepletenost vseh teh faktorjev in pogledov omogoča posamezniku, pa tudi podjetjem, oceniti vpliv svojih odločitev o potrošnji in proizvodnih procesih, kar uresničuje tudi zamisel o analizi življenjskega kroga v luči trajnostnega razvoja. Več o tem najdete na pripadajočih spletnih straneh projekta SUSTAIN. V tem kontekstu je razumevanje, kvantitativno vrednotenje, sporočanje o trajnostnih vidikih nekega izdelka, tudi prispevek k prizadevanjem za zmanjšanje obremenjevanja okolja in posledično dobrobit za celotno družbo. Uporaba tega pristopa, ki že vsebuje bistvene elemente izobraževanja za trajnostni razvoj, omogoča širši pogled kot tradicionalni predmeti in učne strategije. To je bila tudi vodilna ideja celotnega projekta SUSTAIN. Življenski krog. Sprejemanje odločitev V našem pristopu smo se tudi eksplicitno usmerili na proces sprejemanja odločitev, saj je premislek o našem ravnanju eden od pomembnih in ambicioznih ciljev ITR. To lahko dosežemo na različne načine, v ločeni učni enoti ali pa kot končni cilj različnih dejavnosti. Usmerjanje na sprejemanje odločitev zajema različne zamisli, ki so se oblikovale med dejavnostmi skupaj s čustvi, verovanji in vrednotami. Ljudje z enakim znanjem in vedenji se lahko različno vedejo v enakih situacijah, ker jih usmerjajo drugačne vrednote in zaupanja. Predlagane dejavnosti odpirajo priložnost za uvajanje in predstavitev kompleksnosti trajnostnih odločitev, tako da so dostopne učencem in ustrezajo njihovi starosti in izkušnjam. Cilj za učence naj ne bi bil najti pravo rešitev, ampak bolj 16

17 urjenje v veščinah iskanja dokazov in oblikovanja trdnih argumentov. Ta usmeritev je nujna prav zaradi zahtevnosti nekaterih drugih vidikov raziskovanja življenjskega kroga. Eden od teh je na primer hitro rastoče znanje iz naravoslovja in tehnologije, zaradi katerega današnji argumenti v prihodnosti mogoče ne bodo več veljavni. Dejavnosti o sprejemanju odločitev nudijo priložnost tudi za ocenjevanje in učenje ter navodila učitelju, kako načrtovati in voditi pouk. Predlagani so različni scenariji, ki odpirajo možnosti sprejemanja odločitev. To je na primer odločitev ali naj šola uporablja papirne brisače ali električne sušilce v straniščih in umivalnicah. Scenariji morajo biti dovolj kompleksni, da lahko učenci zavzamejo različna stališča in ne nudijo enega samega odgovora. Scenariji spodbujajo učence, da upoštevajo okoljske vsebine (učinke sekanja lesa za proizvodnjo papirja), ekonomske vidike (cena elektrike) in socialne vidike (kaj učenci najraje uporabljajo), ti so lahko v nasprotju z drugimi vidiki. Scenarij je mogoč v različnih oblikah, ki omogočajo razvijanje argumentacije, ki temelji na dejstvih. To so na primer: Igra vlog, kjer otroci zastopajo različna stališča (primer: Odločitve pri pitju kave ). Concept Cartoons, primer je predstavljen na sliki. Otroci dodajajo svoje komentarje in zamisli k zamislim otrok na sliki. Avtentična naloga. Naloga pri kateri otroci pokažejo in razvijajo svoje sposobnosti in znanje pri reševanju vsakdanjih življenjskih izzivov (primer: Salvatorejeva zgodba ). Razprava, v kateri zavzamejo in branijo različne poglede na problem. Science Concept Cartoons Book 2, (2015) Millgate House Education ISBN: org/conceptcartoons Primeren scenarij naj bo: smiselen za učence, glede na njihovo starost in izkušnje, povezovalen, na primer povezava med uporabnostjo izdelka in njegovo življenjsko zgodbo, spodbuden za pomislek in razmislek o različnih odločitvah, odprt, da nudi mnoge možnosti za uporabo dokazov in lastnih mnenj. 17

18 Uporabne informacije o podpori odločanju in s tem povezanih dejavnosti najdete na internetu. Pri iskanju boste naleteli na strani, ki so jih postavile organizacije in posamezniki z različnimi interesi: proizvajalci, trgovci, okoljske organizacije, novinarji in drugi. Informacije, ki jih predstavljajo ali način, kako jih predstavijo, je odvisen od njihovih interesov. Zato jih je potrebno kritično presojati. Za mlajše učence naj informacije povzame učitelj in jih predstavi na kartončkih, kot je to predstavljeno v učni enoti Različne zgodbe. Starejši otroci lahko sami izvedejo poizvedbo, a presodijo o objektivnosti stališč avtorjev spletne strani, oziroma vira. Raziskava Raziskavo usmerjata in vodita tudi motivacija in radovednost in sprožita tudi zavzetost za učenje. Radovednost in zavzetost pa delujeta tudi vzvratno na motivacijo in zanimanje, vendar pa vse to ni dovolj za učinkovito in smiselno učenje, ki naj bi vodilo k poglobljenemu razumevanju naravoslovnih pojmov in razvijanju postopkov. Dobro načrtovanje, smiselna struktura učnega procesa ter vodenje, ki ga izvaja izkušeni učitelj, je ključno za razvijanje motivacij in za doseganje zastavljenih ciljev: znanje, postopki in stališča. Povzeto po: Exploratorium, A professional Development Curriculum from the Institute for Inquiry, NSF, San Francisco, 2006, workshop IV. začetek, povod za raziskavo usmerjena raziskava usklajevanje razumevanja Začetek, povod predstavi vsebino in sproži radovednost in vprašanja, k jim lahko sledimo v usmerjeni raziskavi. Povod ali začetek raziskave so dejavnosti, ki otroke pritegnejo k raziskovanju materialov, opazovanju, analizi dokazov, dokumentov, študija primerov in drugega. Tudi slikovna gradiva so dober sprožilec za začetek raziskave ali za razpravo. Otroci načrtujejo in izvajajo usmerjeno raziskavo s katero bi odgovorili na raziskovalna vprašanja. Delo poteka v skupinah in vključuje: uporabo materialov in virov, priklic že usvojenega znanja, predlog možnih razlag, napovedovaje in preizkušanje napovedi, zbiranje podatkov, izbor dokazov, pregled razlag v luči novih dokazov, beleženje in predstavitev razmišljanj z risanjem in pisanjem. Otroci delijo svoje razumevanje s sporočanjem in izmenjavo rezultatov, z razpravami o rezultatih in o zaključkih. S tem in z dodatno podporo učitelja gradijo novo razumevanje naravoslovnih konceptov. Ta stopnja vključuje: čas za premislek o zamislih o tem, kaj so se naučili in kako to sporočiti drugim, spodbujanje, da gradijo svoje znanje tudi z idejami drugih, s povezovanjem svojega znanja z naravoslovno pravilnejšim in tako poglabljajo razumevanje, učitelja, ki povzema in pojasnjuje, ter gradi na idejah, ki jih sporočajo otroci. Različne vrste raziskav Utemeljitev našega pristopa je pomembnost raziskovanja pri pouku naravoslovja in pri izobraževanju za trajnostni razvoj. Veščine, ki se pri tem razvijajo, so prenosljive na druga področja. Vendar se raziskovanje razlikuje glede na vrsto raziskovalnega vprašanja. Opazovanje (dolgotrajnejše) - otroci opazujejo, kako se spremenljivka spreminja s časom. 18

19 Določanje in razvrščanje - otroci določajo lastnosti, ter jih testirajo. To jim omogoča razlikovanje med podobnostjo in različnostjo primerov. Iskanje vzorcev - otroci opazujejo in beležijo pojave, izvedejo raziskavo (pregled), ali zbirajo podatke iz sekundarnih virov. Iščejo povezave med podatki in oblikujejo zaključke. Poizvedba - otroci uporabijo sekundarne vire za odgovore na vprašanja. Primerjanje in pošten poskus - ugotavljajo učinek spreminjanja ene spremenljivke glede na drugo, ob tem so pozorni na to, da so vsi ostali pogoji enaki. Povzeto po : Turner, Keogh, Naylor and Lawrence (2011) It s not fair or is it? Millgate House Education and Association for Science Education IBSN Pri vsaki določeni dejavnosti ali učni enoti se učitelj lahko usmeri na razvijanje izbranega postopka ali veščine, ki je potreben za izvajanje raziskave. V tabeli so navedene veščine (postopki), ki so najprimernejše za določeno vrsto raziskovanja. določanje podobnosti in razlik, razvrščanje, poskus razumevanja, postavljanje vprašanj načrtovanje za testiranje napovedi, določanje, kaj sestavlja dokaze zbiranje in beleženje podatkov, uporaba ustreznih pripomočkov zagotavljanje pravilnosti analiza in predstavitev rezultatov, primerjava napovedi in zaključkov razvijanje razlag, ki temeljijo na dokazih predstavitev in evalvacija zaključkov: utemeljtev razlage, prepoznavanje, zakaj so dokazi pomembni postavljanje vprašanj in napovedi, ki temeljijo na hipotezi ali možni razlagi Povezoanje z naravoslovnim znanjem, kritično povezovanjem ed dokazi in razlagami, posploševanj na širši obseg pojavom Opazovanje (dolgotrajnejše) Določanje in razvrščanje Iskanje vzorcev Poizvedba Primerjanje in pošten poskus Pojmovni zemljevidi - prilagodljivo orodje za načrtovanje Pojmovni zemljevidi so grafične predstavitve misli, znanja in idej z določeno vsebino in o relacijah med njimi. Ideja o uporabi tovrstnih zemljevidov se je pojavila hkrati ob izzivu povezati ITR in UR pri vsebinah vsakdanjih predmetov. Kako naj bi sicer obravnavali tako kompleksne vsebine, ki se pojavljajo pri raziskovanju življenjskega kroga vsakdanjih predmetov (preteklost, sedanjost in prihodnost) z dimenzijami trajnostnega razvoja (okoljske, ekonomske, socialne)? Kako naj bi vse to povezali v eno sliko? Vse to nas je napeljalo na uporabo pojmovnih zemljevidov, tako za načrtovanje dejavnosti, kot za preverjanje dosežkov otrok. Ena od prednosti uporabe pojmovnih zemljevidov je skupinsko delo. Sestavljanje takega zemljevida v skupini je na primer lažje kot pisanje skupnega besedila. Tako predstavljene ideje se tudi lažje porazdelijo med skupinami. Povezave so lažje dojemljive, kot če bi bile opisane. Grafična mreža, ki pri tem nastane, je rezultat znanja in naivnih idej, spominov ter čustev, ki se pri tem prebudijo. Zato lahko različni ljudje sestavijo različne zemljevide na isto temo. Ista vsebina je tako predstavljena z različnih pogledov, odvisno tudi od konteksta. Zaradi tega razloga tudi ni pravilnih ali nepravilnih zemljevidov, so le drugačni. Pojmovne zemljevide sestavljamo, da predstavimo in pojasnjujemo znanje, modele razlag in premišljevanja posameznika o neki določeni temi ali področju. Struktura, ki nastane, hkrati prikaže in osvetli vse povezave med različnimi pojmi. V našem primeru so to dimenzije trajnostnega razvoja in stopnje življenjskega kroga. V 3. delu je prikazanih nekaj takih zemljevidov, pripravljenih za načrtovanje dejavnosti. Delo s pojmovnimi zemljevidi se po svoji kompleksnosti dobro ujema s kompleksnostjo vsakdanjega življenja in idejami trajnostnega razvoja. Predstavljajo 19

20 tudi odprt, dinamičen in razraščajoč se sistem, v katerega lahko vključujemo nove ideje in ga tako spreminjamo in dopolnjujemo. Miselni zemljevidi se uporabljajo za predstavitev zamisli, ki nastajajo logično-asociativno in so odraz osebnosti in kreativnosti avtorja. Običajno imajo krožno strukturo, ki povezuje ideje nelinearno. Miselni zemljevidi vključujejo več različnih veščin in kognitivnih stilov kot besedila. Spodbujajo refleksijo avtorja na lastne zamisli in predstavljajo znanje, ki je nastalo na subjektiven in izviren način, v nasprotju z učenjem na pamet. Primer zemljevida, ki je mešanica pojmovnega in miselnega zemljevida na vsebino Žlica Naravoslovne vsebine Preučevanje vsakdanjih predmetov bo pospešilo učenje novih naravoslovnih vsebin in pojmov. Kaj vse bo učitelj vključil v raziskovanje, je odvisno od njegove presoje o sposobnostih in znanju otrok ter od zahtev nacionalnega kurikula. Nekaj naravoslovnih vsebin, ki naj bi se vključile v raziskovanje vsakdanjih predmetov: 1. Predmeti so iz različnih snovi - materialov Mlajši otroci: naj bi imeli težave z razlikovanjem med predmeti in snovjo, iz katere so narejeni. Na vprašanje iz česa je kolo, lahko odgovorijo iz sedeža, krmila, verige, zavor. so usmerjeni na površino, na barvo in teksturo, ali pa na uporabo, ne pa na snovi, iz katerih so predmeti. V nekaterih primerih snov ni prepoznavna, ker je prebarvana ali prevlečena z drugo snovjo. Razvili naj bi razlikovanje med različnimi snovmi, kot so na primer: kovine, umetne mase, steklo, les, keramika, tekstil in papir. Starejši otroci naj bi razumeli, da besede kovina, umetna masa ali plastika in les opisujejo skupine različnih snovi z nekaj skupnimi lastnostmi, ne pa eno samo snov. 20

21 2. Lastnosti snovi Mlajši otroci naj bi: razvijali razumevanje, da imajo različne snovi različne lastnosti, kot so: trdota, trdnost, plastičnost, elastičnost in druge. bili sposobni razvrščati predmete po snoveh, iz katerih so narejeni in snov poimenovati. Starejši otroci naj bi: razvijali razumevanje, da beseda kovina pomeni tudi na primer aluminij in jeklo. Da imajo kovine nekaj skupnih lastnosti, po drugih pa se razlikujejo med seboj, razvijali zavedanje, da je izbira snovi za izdelavo določenega predmeta odvisna tudi od posebnih lastnosti izbrane snovi. 3. Spreminjanje snovi Mlajši otroci imajo težave pri prepoznavanju snovi, če se ta na videz spremeni, na primer preoblikuje ali zdrobi na manjše kose. Tako snov prepoznajo kot novo, drugačno. Razvijali naj bi razumevanje: da se snovi lahko različno preoblikujejo, na primer v prah ali v tanko folijo, da imajo različne oblike snovi nekaj različnih lastnosti, bistvene lastnosti snovi pa se ohranijo. Starejši otroci naj bi razumeli, da: se pri izdelavi predmetov snovi spreminjajo, se nekatere snovi nahajajo v naravi, in jih je potrebno očistiti pred uporabo, druge snovi pa je potrebno pridelati s spreminjanjem začetne snovi ali surovine, se nekatere snovi pri segrevanju spremenijo za vedno, nekatere pa se povrnejo v prvotno stanje, če jih ohladimo, za spreminjanje snovi potrebujemo vodo in druge snovi, ter toploto in električno energijo, pri spreminjanju snovi nastanejo stranski proizvodi, ki so lahko uporabni, in odpadki, ki lahko onesnažujejo vodo in zrak. Medpredmetne povezave Že sam izbor vsebine vsakdanji predmeti odpira možnosti za povezovanje. Navedenih je nekaj primerov za skodelice, ki pa se zlahka prenesejo tudi na druge predmete. Zgodovina in geografija Otroci razisikujejo, kako so v zgodovini ali drugih deželah rešili problem posod za pitje, glede na razpoložljive snovi in tehnologijo, ki so jo imeli. Tehnika izdelava skodelic iz različnih materialov je priložnost za spoznavanje lastnosti snovi in tehnoloških postopkov, ki se uporabljajo tudi pri industrijski proizvodnji. Izdelava skodelic ali kozarcev za posebne namene je dodatna priložnost za razvijanje oblikovalskih zamisli. Kreativno pisanje in drama Posebna skodelica je lahko izhodišče za zamisel, kakšna osebnost naj bi jo uporabljala. Opis dveh skodelic in dveh različnih osebnosti se lahko razvije v skupno zgodbo. 21

22 Matematika Prostornina skodelic se pogosto težko oceni in zato je lahko vprašanje v katero skodelico lahko nalijemo največ, izhodišče za raziskovanje. Različne količine pijač, ki jih nudijo v kavarnah, lahko sproži raziskovalno vprašanje o ceni in vrednosti. Obravnava kompleksnosti Naš cilj je pomagati otrokom pri razvijanju celostnega pristopa, ki vsebuje tako naravoslovno znanje kot razumevanje prepletenosti okoljskih, ekonomskih in socialnih vidikov. Kompleksnih sistemov ne sestavlja le vsota delov, ampak tudi prepletenost povezav med njimi. Iz teh interakcij izhajajo nove lastnosti. Kolo je nekaj drugega kot vsota sestavnih delov Splošen pristop pri UR je načrtovanje poštenega poskusa s kontrolo spremenljivk in spremljanjem le ene od sprememb opazovanega sistema. Če želimo na primer primerjati vodoodpornost različnih materialov, jih moramo testirati pri enakih pogojih in uporabljati enako količino vode. Pomembna posebnost ITR je, razmislek o različnih faktorjih, ki vplivajo na utemeljitev odločitve. To pa je lahko velik izziv za otroke (glej na primer enoto Cena skodelice ). Pogosto se pojavijo težnje po poenostavljanju, ker tako problem lažje približamo otrokom. To pa vodi k poenostavljenim rešitvam in neučinkovitim spremembam stališč in vedenja. V našem pristopu smo se želeli temu izogniti in napeljati otroke k premišljevanju o večdimenzionalnosti problema, seveda na način, ki je njim primeren, a vendar spodbuja poglobljeno refleksijo o povezavah med naravoslovjem in ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki trajnostnega razvoja. To naj bi bile tudi ključne veščine za reševanje problemov v prihodnosti. Poenostavljena rešitev kompleksnega problema Ta napis, ki so ga izdelali učenci, je visel na straniščih nekega narodnega parka v ZDA. UPORABA ELEKTRIČNEGA SUŠILCA ZA ROKE OHRANI 17 DREVES NA LETO. Namen je bil opozoriti na pomembnost dreves za okolje in nepotrebno uporabo papirja (in s tem lesa) za brisanje rok. Kljub temu trditev odpira vrsto vprašanj o tem, ali je električni sušilec najboljša rešitev. O papirnih brisačah O električnih sušilcih O izbiri Ali teh 17 dreves pomeni uporabo sušilcev v tem narodnem parku, v ZDA ali na vsem svetu? Ali so papirne brisače lahko narejene iz recikliranega papirja? Ali jih lahko recikliramo po uporabi? Kako je proizvedena elektrika? Kateri energetski vir uporablja? Iz česa so narejeni sušilniki? Ali se materiali lahko reciklirajo? Kateri način sušenja je boljši? Kateri način sušenja je bolj higieničen? 22

23 O papirnih brisačah O električnih sušilcih O izbiri Ali namesto posekanih dreves lahko posadimo nova? Koliko časa potrebujejo, da zrastejo? Kaj se zgodi, ko se pokvarijo? Koliko časa trajajo? Kakšni so stroški uporabe papirnih brisač in sušilnika? Najboljša izbira je odvisna od tega, kateri od kriterij je za nas pomembnejši, cena, okoljske posledice ali higiena. Sprememba tehnologije lahko pomeni, da se v prihodnosti odločitev, kaj je najboljša izbira, spremeni. To je razlog, da skušamo razvijati znanje in veščine, ki omogočajo odločanje, ne pa ponuditi preprost odgovor. Viri Gostje in obiski Priložnosti za izkušnje in znanja, ki segajo izven sten učilnice, se razširijo s povabljenimi gosti, ali z organizacijo primernih obiskov. Kdo so lahko gostje? Strokovnjaki, ki sprejemajo odločitve o uporabi določenega predmeta. To so lahko: vodja šolske kuhinje, vodja računovodstva, lastnik manjšega bifeja, ki uporablja določene proizvode. Osebe, ki proizvajalo, širijo ali prodajajo in lahko odgovorijo na vprašanje Kako je nekaj narejeno? Osebe, ki so zaposlene z zbiranjem in predelavo odpadnih snovi in razložijo, kaj se zgodi, ko proizvod pristane med splošnimi odpadki ali v zabojniku za ločeno zbiranje in gre v recikliranje. To so lahko: lokalne komunalne službe, organizatorji velikih prireditev (koncerti, festivali, športne prireditve ), predstavniki lokalnih oblasti, ki so zadolženi za upravljanje z odpadki, predstavniki države, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko, gospodarjenjem z odpadki in recikliranjem. Kam na obisk? Manjša podjetja, ki uporabljajo določeni proizvod. Manjša podjetja, ki izdelujejo določeni proizvod, na primer skodelice, oblačila, obutev. Skupine, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo ali recikliranjem. Centri za recikliranje. Viri znotraj šole Sledi nekaj napotkov za izbiro primernih virov za delo z vsakdanjimi predmeti. Primeri, ki smo jih izbrali, so specifični za Združeno kraljestvo, prepričani pa smo, da podobni primeri obstajajo tudi v drugih državah. Podrobneje so opisani v poglavjih Skodelice in Športni copati. Učna gradiva, kot na primer učbeniki, zagotavljajo vire znanja in razumevanja o snoveh ter reverzibilnih in ireverzibilnih pojavih, ki potekajo pri predelavi in izdelavi dobrin. 23

24 Concept Cartoons, izdani pri Milligate House Education ( ali lastne izdelave, so zelo uporabni za poglabljanje v naravoslovne vsebine in sprejemanje odločitev o izbiri uporabe izdelkov. Nacionalne in mednarodne organizacije, usmerjene v inovativne pristope k trajnostnem razvoju, nudijo vpogled na zgodbe od kod predmeti prihajajo in kaj se zgodi z njimi po uporabi. To so: The Elllen McArthur Foundation ( ki se ukvarja s krožnim gospodarstvom. Practical action ( usmerjena v trajnostno tehnologijo in izdaja publikacije o svojem delu. Okoljevarstvene akcijske skupine kot so Treehugger ( Okoljevarstvene organizacije, namenjene otrokom, kot je Eco Friendly Kids ( Spletne strani proizvajalcev: na njih najdemo podatke, razlage, filme o proizvodnji, ki pripomrejo k razumevanju postopkov izdelave. Filmi na YouTube, še zlasti serija z naslovom How is made, ki odpira vpogled na ročno in industrijsko izdelavo vsakdanjih predmetov. Članki v časopisih in revijah: pogosto najdemo kaj o tem, kako je z uporabo materialov in povezavo s trajnostnim razvojem. Lokalna in državna podjetja za gospodarjenje z odpadki imajo spletne strani z informacijami o ravnanju z odpadki in recikliranjem, nekatere nudijo tudi izobraževalna gradiva. Nacionalni, regionalni in lokalni dogodki o ravnanju z odpadki in o recikliranju so organizirani tudi za to, da pritegnejo k delovanju otroke. 24

25 3. del: Vsakdanji predmeti v razredu Kako uporabljati to gradivo V 2. delu smo predstavili utemeljitev in načrtovanje, ki podpira naš pristop za uporabo vsakdanjih predmetov pri UR in ITR. Za pomoč pri uporabi tega pristopa sta v 3. delu predstavljena dva primera Skodelica in Športni copati. Še en primer, Nakupovalna torba, je predstavljena na spletni strani projekta SUSTAIN. Poudarjamo pa, da je z istim pristopom mogoče obravnavati tudi druge predmete po želji otrok. V uvodu je predstavljenih nekaj idej, ki se lahko pojavijo pri delu, primer načrtovanja in nato nekaj učnih enot. Enota "Skodelica" je namenjena razredni stopnji (6 do 11 let), učna enota Športni copati" je prirejena za predmetno stopnjo (11 do 14 let). Ti primeri so predstavljeni kot učne enote ali kot opisi učnih enot. V splošnem nismo želeli omejevati in predpisovati kako in kaj, ker se zavedamo, da je potek pouka odvisen od mnogih okoliščin. Zamisli v predstavljenih enotah so lahko le začetek dejavnosti, ki se lahko razvijajo drugače kot je to opisano. Celoten opis je podan zaradi lažjega prenosa dejavnosti na druge predmete, ki naj bi jih izbrali otroci. Upamo, da vam bodo primeri skupaj s splošnimi napotki iz 2. dela v pomoč pri načrtovanju in razvijanju vaših lastnih zamisli za pouk. Dosledno sledenje opisanim primerom zahteva precej časa, mogoče jih je izvesti v delavnicah, ki trajajo od 3 do 6 ur. Lahko pa dejavnosti časovno razvlečete,odvisno tudi od vaših izkušenj z UR in ITR. Če ste v tem manj vešči, lahko uporabite UR za obravnavo materialov in ITR za obravnavo življenjskega kroga. Tako lahko celotno vsebino razdelite na več učnih ur. Če ste manj usposobljeni za oba pristopa, je najbolje, da se najprej usmerite na eno od teh stopenj in ko postanete bolj samozavestni, in vaši učenci bolj izurjeni za UR, nadaljujte še z drugo stopnjo. Če začutite, da bi morali bolj izuriti določen postopek ali le določeno vrsto raziskovanja, to izkoristite in šele nato nadaljujte. Tako boste postopoma postali vse bolj kompetentni in samozavestni tako za UR kot za ITR. Dejavnosti, ki so namenjene sprejemanju odločitev, zahtevajo običajno manj časa, vendar so te vsebine pomembne za nove izkušnje otrok. Izbira predmetov V tem priročniku sta predstavljena dva primera, večkrat pa je bilo že poudarjeno, da je to le vzorec, ki ga lahko uporabite za raziskovanje predmetov, ki so morda bolj v skladu z vašim učnim načrtom. Pri izbiri predmetov upoštevajte naslednje: Ali so predmeti otrokom poznani? Ali lahko zberete večje število različnih primerkov istega predmeta? Razlike so lahko v obliki, velikosti, materialu, načinu izdelave in drugem. Na katero znanje in razumevaje boste usmerili raziskovanje? Kaj boste še potrebovali za praktično delo? Na katerih izkušnjah otrok boste lahko gradili novo spoznanje? Katera vrsta raziskovanja je najprimernejša? Katere postopke boste razvijali pri raziskovanju? Kako se lahko opiše življenjski krog ali življenjska zgodba predmeta ali materiala? Ali se v življenjski zgodbi predmeta lahko usmerite tudi na ekonomske, okoljske in socialne učinke, na način, ki je otrokom dostopen? Katere kompetence ITR se lahko razvijajo? Kako so dostopne informacije o celotnem življenjskem krogu izbranega predmeta? 25

26 Skodelica: Razredna stopnja Katere so prednost pri obravnavi skodelice? Skodelica je razširjen in vsem znan predmet. Tako po obliki kot po uporabi so preproste in zato dostopne za raziskovanje tudi mlajšim otrokom. Enostavno je narediti zbirko skodelic, ki se razlikujejo po: snovi, materialu (papir, plastika, keramika, porcelan, kovina), obliki, velikosti, skodelice za tople ali za hladne pijače, skodelice z ročaji ali brez njih, skodelice za ponovno rabo ali za enkratno uporabo, skodelice, ki so narejene v različnih državah (oznaka je običajno na dnu), različne barve, vzorcev, teksture, skodelice s pokrovčki in brez njih. Raziskovanje predmeta kakršen je sedaj, je lahko usmerjeno na: lastnosti snovi iz katere je narejena (teža, trdota, trdnost), toplotna prevodnost (kako hitro se ohladi ali segreje), prostornina v odvisnosti od oblike, stabilnost, oblikovanje, kako jo lahko držimo, ali je narejena za posebne namene (na primer kampiranje)? Prej in kasneje lahko pozornost usmerimo na: surovine, ki jih potrebujemo za izdelavo, in od kod prihajajo, kako in kje je bila skodelica narejena, kako se lahko različne skodelice ponovno uporabijo ali reciklirajo, ekonomska in okoljska cena različnih skodelic za enkratno uporabo in za večkratno uporabo. Sprejemanje odločitev je lahko usmerjeno na: odpadke, ki jih predstavljajo skodelice za enkratno uporabo in obremenitev za okolje, take away skodelice kot objekt oglaševanja, povprečna cena pranja in shranjevanja skodelic za večkratno uporabo v primerjavi s skodelicami za enkratno uporabo, kakao vpliva moda in življenjski slog na izbiro skodelic. Načrtovanje pouka Zaradi velike izbire ni težko zbrati velikega števila razičnih skodelic. Dobro je premisliti vnajprej, na kaj boste usmerili pouk, preden zberete ustrezno zbirko skodelic. Prva odločitev je o tem, ali naj delajo vse skupine z enakimi skodelicami, ali ima vsak skupina drugačno zbirko. V prvem primeru boste lažje oblikovali skupne zaključke, v drugem primeru pa bo raziskovanje mnogo bolj pestro, saj boste lahko odgovorili na večje število raziskovalnih vprašanj. Druga odločitev se nanaša na število skodelic za skupino. Dobro je imeti več skodelic kot je otrok v skupini. Za skupino 4 otrok potrebujete 7-10 skodelic. Kakšne so skodelice v zbirki za eno skupino, je odvisno od tega, koliko spremenljivk nameravate upoštevati, in seveda od tega, koliko raziskovalnih vprašanj bo zbirka sprožila. 26

27 Tukaj je nekaj predlogov: če se boste usmerili na primerjanje in razvrščanje, je bolje imeti pisano zbirko skodelic, skodelice za hladne pijače bodo usmerile otroke na to, kako hitro se segrevajo, skodelice enakih velikosti, a iz različnih materialov, bodo usmerile raziskovanje na različne snovi, skodelice različnih oblik usmerjajo raziskovanje na prostornino skodelic in na to, kako hitro se pijača ohlaja, skodelice, ki so podobne po obliki, a različnih velikosti, tudi odpirajo vprašanja o prostornini, pa tudi o ceni, če se napitek v njih prodaja. Skodelice iz iste snovi usmerijo pozornost na druge lastnosti, na primer oblikovanje in izdelavo. Viri, ki jih boste potrebovali Ti viri so za angleško govorno področje. Poiščite ustrezne vire v svojem jeziku. Save a cup recycles both paper and plastic cups hphttp:// Aston pottery Emerson Creek pottery Lakeside pottery throwing-custom-made-mug.htm How it s made videos on YouTube Skodelice: Informacije za učitelja Zbranih je nekaj informacij, ki bodo v pomoč učitelju pri načrtovanju in izvedbi pouka. Skodelice so lahko izdelane in različnih materialov. V splošnem so izdelane za večkratno uporaba ali za enkratno uporabo. Skodelice za večkratno uporabo Da jih lahko ponovno uporabimo, moramo skodelice pomiti, za kar uporabljamo toplo vodo in detergente, to pa ima posledice za okolje. Keramične skodelice so iz gline in različnih glazur ali emajlov. Glino žgejo pri visokih temperaturah v pečeh, pri tem se porabi veliko energije. Keramične skodelice lahko segrevamo v mikrovalovni pečici, ali jih ohlajamo v hladilniku, vendar so krhke in z njimi moramo pazljivo ravnati, če jih želimo dolgo uporabljati. So relativno težke in nerodne za transportiranje. Keramične skodelice se v naravi razgrajujejo zelo dolgo. Na odlagališčih ne povzročajo emisij toplogrednih plinov. Skodelice iz trdne plastike so relativno trajne in jih lahko večkrat uporabljamo. Izhodna surovina za njihovo izdelavo je nafta. Te skodelice niso biološko razgradljive in na odlagališčih se ohranijo nekaj sto let. Skodelice iz bambusa lahko uporabljamo 2 leti, vsaj tako trdijo proizvajalci. Izdelane so na Kitajskem, kjer bambus uspeva, so lahke in nezahtevne za transportiranje. Po uporabi jih lahko kompostiramo. 27

28 Skodelice za enkratno uporabo So lahke in pri pakiranju zavzamejo malo prostora, zato je transport veliko cenejši kot za steklene, keramične ali kovinske skodelice. Papirne skodelice so izdelane iz 100 % beljenega, novega papirja. Recikliran papir je neuporaben, ker je preveč porozen. Izdelava papirnih skodelic ali kozarcev zahteva veliko naravnih virov in energije. Najprej je to priprava lesa: debla dreves morajo zdrobiti in zmleti v drobne lesne delce. Lesni sekanci so precej umazani in jih je potrebno oprati, zato potrebujejo veliko vode. Sekance pomešajo z vodo in naprej obdelujejo, da dobijo papirno kašo. Papirno kašo valjajo, odcejajo, stiskajo in sušijo. Tako se celulozna vlakna prepletejo in nastane papir. Izdelava papirja zahteva precejšnjo količino vode, lesa (dreves) in veliko energije. Papir se sicer lahko reciklira, toda papirne skodelice so prevlečene s plastjo plastike. Odstranjevanje plastike je zahtevno in energijsko potratno, zato veliko teh skodelic pristane na odlagališčih odpadkov. Tu se počasi razkrojijo, pri tem se sproščata ogljikov dioksid in metan. Surovina za plastične skodelice za enkratno uporabo je nafta. Te skodelice se lahko reciklirajo, vendar pogosto končajo na odlagališčih, kjer se ohranijo še stoletja. Skodelice iz stiropora bi lahko pomili in ponovno uporabili, a se to le redko dogaja. Lahko bi jih reciklirali, vendar je za to še premalo iniciativ. Šibek je tudi interes za zbiranje in za iskanje ekonomskih rešitev recikliranja. Tudi te skodelice niso biološko razgradljive in na odlagališčih se ohranijo, tako kot druga plastika, še nekaj stoletij. V uporabi so tudi skodelice izdelane iz rastlinskih vlaken, ki so stranski proizvod pri pridelavi sladkorja iz sladkornega trsa. Te lahko kompostiramo, skupaj z ostanki hrane. Primerjava okoljskega in ekonomskega vpliva Proizvodnja keramične skodelice zahteva veliko več energije kot izdelava skodelic za enkratno uporabo. Energija je potrebna predvsem za žganje keramike v pečeh. Po drugi strani pa je življenjska dobe teh skodelic, če se ne razbijejo, kar dolga. Po nekem viru naj bi se keramična skodelica v povprečju uporabila 2000krat preden se razbije. Če bi želeli primerjati porabljeno energijo za izdelavo enkratne in keramične skodelice, bi morali upoštevati energijo za izdelavo 2000 enkratnih skodelic. Podobno razmerje moramo upoštevati tudi, če želimo primerjati cene različnih vrst skodelic. V grafu je predstavljeno razmerje med porabljeno energijo in številom uporab za tri različne vrste skodelic. Pri nizkem številu uporab je potreba po energiji za keramične skodelice visoka. Vendar se pri 31. uporabi količina energije za keramično skodelico in za skodelico za enkratno uporabo izenači. Ta vrednost se imenuje prelomna točka. Za papirne in stiroporne skodelice je zelo blizu ničle, ker je za izdelavo ene skodelice potrebno zelo malo energije. Razmerje med porabljeno energijo in številom uporab. 28

29 Plastične skodelice za enkratno uporabo bi morali uporabiti 10 krat, da bi bile bolj trajnostne od plastičnih skodelic za enkratno uporabo; 14 krat, da bi bile bolj trajnostne kot skodelice iz organskih vlaken; 17 krat, da bi bile bolj trajnostne od papirnih skodelic. v primerjavi s papirnimi bi morali keramično skodelico uporabiti 118, stekleno 15, plastično 17, in iz nerjavečega jekla 24. Iz raziskav lahko zaključimo, da bi morali keramično skodelico uporabiti 1006 krat v primerjavi s stiroporno. To je zaradi tega, ker je veliko energije potrebno za žganje keramike, za pomivanje skodelic in zaradi tega, ker se skodelice razbijejo. Primer, kako se otrokom predstavi primerjava cen med skodelicami za enkratno uporabo in skodelicami za večkratno uporabo je podan v enoti Cena skodelice. Predstave otrok o skodelicah Navedene predstave so se pojavile v skupini šest letnih otrok pri dejavnostih s skodelicami. V zbirki skodelic so bile: keramične skodelice različnih velikosti, plastične skodelice z ročaji in brez njih, steklena skodelica in papirna skodelica s pokrovčkom. Predstave izražajo domačnost s predmeti in z jezikom o recikliranju. Kažejo pa tudi na to, da ne moremo sklepati na razumevanje, ki bi bilo izven okvira njihovih trenutnih izkušenj. Otroci hitro prepoznajo razliko v videzu in drugih vidnih lastnostih (oblika, ročaji, posebnosti vzorcev, tekstura), pa tudi o snoveh, iz katerih so skodelice, nekaj povedo. Vendar so za material porcelanske skodelice uporabili belo steklo in nekateri so mislili, da so papirne skodelice izdelane iz plastike. O tem katere skodelice so primerne za pitje, so izjavili: tista s pokrovčkom, tista, ki jo uporabljajo v bifeju, ni dobra tista, skozi katero se vidi (steklo). O tem, katera je primerna, da z njo odnesemo pijačo s seboj, menijo: tista s pokrovčkom, da ne polijemo, plastična, ker se ne razbije, če jo prevrnemo, z ročaji, ker jo lahko varno prenašamo. Ena od skodelic je imela odtisnjen simbol za recikliranje. To so otroci opazili, znak jim je bil domač, prepoznajo ga na posodah za ločenje zbiranje odpadkov v šoli in doma. Tudi besedo reciklirati so že slišali med pogovorom staršev, vendar so imeli o tem, kaj to pomeni, precej različne predstave. To pomeni, da ko ne potrebuješ več, lahko recikliraš in nekdo drug to porabi, da nekaj zgradi. Ljudje to reciklirajo v nekaj drugega v posebnih strojih. Reciklirati pomeni, da lahko uporabiš velikokrat, a moraš vmes pomivati zaradi bacilov. Načrtovalni zemljevid To je primer miselnega zemljevida, ki je bil uporabljen za premišljevanje o skodelicah. Prikazuje premislek o sedanjosti skodelice. O materialih iz katerih naj bi bile skodelice. O tem od kje naj bi materiali prihajali. Kaj naj bi se zgodilo s skodelico po uporabi? V tem primeru je nakazano tudi to, da so skodelice lahko iz različnih materialov, pogled nazaj in naprej v zgodbi skodelice, pa je nakazan samo za kovinsko skodelico. 29

30 30

31 Primeri učnih enot V nadaljevanju je nekaj primerov učnih enot o skodelicah. naslov starostno obdobje stopnja v življenjski zgodbi Katero skodelico bi izbral? razredna stopnja raziskovanje skodelic zdaj Kakšna je zgodba? razredna stopnja prej in potem Odločitev v kavarni razredna stopnja sprejemanje odločitev Razvrščanje skodelic 7-8 let raziskovanje skodelic zdaj Različne zgodbe 8-9 let prej in potem, sprejemanje odločitev Cena skodelic 8-9 let in starejši sprejemanje odločitev Katero skodelico bi izbral? Starostno obdobje: razredna stopnja Stopnja v življenjskem krogu: raziskovanje skodelic zdaj Raziskovalne postopki (veščine) - Opazovanje: določanje podobnosti in razlik, razvrščanje, iskanje razlage in pojavljanje vprašanj. - Postavljanje vprašanj in napovedovanje: temelji na možni razlagi ali hipotezi. - Načrtovanje: razvijanje raziskave za preizkus napovedi, določanje, kaj naj bi bili dokazi. - Zbiranje in beleženje podatkov, uporaba ustreznih pripomočkov, natančnost. - Analiza in razlaga rezultatov, primerjava, izbor rezultatov za potrditev napovedi. - Razvijanje razlage, ki temelji na dokazih. - Sporočanje in vrednotenje odkritij, utemeljevanje razlage, prepoznavanje, zakaj so dokazi pomembni - Povezovanje z naravoslovnim znanjem, kritično povezovanje dokazov in razlag, posploševanje na večje število primerov. Naravoslovne vsebine: lastnosti snovi, izolacija in toplotna prevodnost, prostornina in površina. Ocena trajanja: 90 minut. Pripomočki Zbirka različnih skodelic, skodelice iz različnih materialov, voda, kotliček, led, termometer, merilne posode in merilni valji. 31

32 1. dejavnost: Začetek (10 minut) Delo poteka v skupinah. Pouk se začne s pogovorom o vsakdanjih predmetih, ki jih imajo učenci v torbi ali v žepih. Vsak otrok naj izbere en predmet in pove, zakaj je izbral prav takega. Razlog je lahko barva, oblika, velikost, uporabnost, cena, čustven odnos Učitelj izkoristi te pripovedi za vpeljavo in ilustracijo, od česa vse je odvisna izbira, na osnovi katere sprejemamo odločitve in kakšne so lahko posledice odločitev o izbiri. 2. dejavnost: opazovanje podobnosti in različnosti, pojavljanje vprašanj (20 minut) Vsaka skupina dobi drugačno zbirko skodelic, ki je usmerjena k različnim ciljem. Zbirka keramičnih skodelic podobne velikosti, a različnih oblik. Zbirka skodelic, namenjenih hladnim pijačam. Zbirka skodelic podobne velikosti, a iz različnih materialov. Zbirka majhnih skodelic. Zbirka take away skodelic za kavo različnih velikosti. Otroci naj skodelice pozorno opazujejo in poiščejo podobnosti ter razlike; če je mogoče, jih razvrstijo v skupine in povedo, kaj skupino določa. Med delom učitelj otroke spodbuja k premišljevanju o vprašanjih, ki se porajajo. Vprašanja naj zapišejo. Nato vsa vprašanja zberejo na tabli in jih razvrstijo v skupine s podobno vsebino. Vprašanja se lahko pojavijo spontano, ta imajo največjo vrednost. Lahko pa jih spodbudimo z drugim vprašanjem. Kakšno skodelico bi izbral, če bi želel res veliko pijače? Pomembno je, da imajo otroci dovolj priložnosti za razvijanje veščine postavljanja vprašanj, ki jih lahko uporabimo kot raziskovalna vprašanja in jih razvijemo v raziskavo. Pri tej dejavnosti se lahko sprožijo različne vrste vprašanj: O lastnostih skodelic (Iz česa je narejena? V katero gre največ pijače? Katera je najtežja? Katera se najlažje razbije? Katera je stisljiva?) O oblikovanju (Zakaj imajo nekatere ročaje? Zakaj so nekatere papirne skodelice rebraste? Zakaj so skodelice različnih oblik?) Kako se uporabljajo (V kateri bo pijača ostala najdlje topla? Katero skodelico najlažje prenašamo naokoli?) O procesu proizvodnje (Kje je bila narejena? Kako je pritrjen ročaj?) 3. dejavnost: Raziskovalna vprašanja (60 minut) Vsaka skupina si izbere svoje raziskovalno vprašanje. Pripravljeni so različni pripomočki, skupina ima pri tem prosto izbiro. Če imajo otroci in učitelj manj izkušenj z učenjem z raziskovanjem, potrebujejo več časa za razpravo o tem, katero raziskovalno vprašanje izbrati in kako ga oblikovati. Potreben je pogovor z učiteljem, kako naj raziskavo načrtujejo. Učence opozorite, naj najprej poskušajo napovedati izid raziskave in tudi razložiti, zakaj tako mislijo. Primeri dejavnosti V katero od skodelic lahko nalijemo največ tekočine? 32

33 Učitelji so ugotovili, da je težko napovedati pravilne prostornine posod. Odločili so se, da bodo uporabili večji vrč z vodo in merilni valj. Izmerili so prostornine in si rezultate zapisali v tabelo. Presenečeni so bili, da imata dve skodelici enako prostornino. Porodila se je zamisel, da bi bil dobrer izziv za učence napovedati, kateri dve skodelici sta to in to preveriti z merjenjem. Skodelice so enako velike, a so iz različnih snovi. Katera je najboljši toplotni izolator? Čeprav so te skodelice namenjen pitju toplih napitkov, se je skupina odločila, da bo preizkušala njihovo izolativnost. Uporabili so ledene kocke. V vsako skodelico so dali enako število kock ledu in merili, koliko vode je v skodelicah po določnem času. Ugotovili so, da potrebujejo manjši, ožji merilni valj, ker so bile količine vode majhne, pa tudi da je bolje, če je voda obarvana (barvila za živila). Tako je lažje odčitati prostornino vode v merilnem valju. Zbirka različnih take away skodelic. Zakaj so površine nekaterih rebraste? Ta skupina je postavila hipotezo, da rebra povečajo izolacijske lastnosti in je zato zunanja površina bolj hladna. Tako skodelico je bolj udobno držati v roki. V dve različni skodelici so nalili enako količino vode z enako temperaturo in merili spremembo temperature na zunanji steni skodelice. Ugotovili so, da je to težje izvedljivo, kot so si predstavljali, in niso dobili jasnih rezultatov. Zbirka majhnih skodelic. V kateri bo ostala pijača najdlje vroča? Ta skupina se je odločila, da bo uporabila štiri skodelice iz različnih snovi. V skodelice so nalili vročo vodo in nekaj časa merili temperaturo v izbranih časovnih intervalih. Negotovi so bili glede tega, kako izpeljati pošten poskus. To dokazuje, kako zahtevni so lahko nekateri na videz preprosti poskusi. Ali naj napolnijo skodelice do roba, ali pa naj v vsako skodelico nalijejo enako prostornino vode? Snov, iz katere so skodelice, tudi ni bila edina spremenljivka, ker so bile skodelice različnih velikosti. Tudi ploščina gladine je bila pri skodelicah različna. Zato so pričakovali, da tudi to vpliva na hitrost ohlajanja. Kaj pa debelina sten? Zaradi vsega tega je bilo težko napovedati, katera skodelica najbolje izolira. 33

34 Kakšnje je zgodba? Starostno obdobje: razredna stopnja Stopnja v življenjskem krogu: preteklost in prihodnost predmeta Naravoslovni postopki - Oblikovanje vprašanj in napovedi, ki temeljijo na možni razlagi ali hipotezi. - Zbiranje in beleženje podatkov: uporaba ustreznih pripomočkov, točnost meritev. - Analiza in razlaga rezultatov: primerjanje podatkov in napoved rezultatov. - Povezovanje z naravoslovnim znanjem: kritično povezovanje dokazov in razlag, posploševanje na večje število primerov. Naravoslovne vsebine - lastnosti snovi, - spremembe snovi. Trajnostni vidiki - ekonomski, - okoljski. Ocena trajanja: 30 minut. Pripomočki: - zbirka različnih skodelic, - velike pole papirja, - pisala, - pisna in video gradiva o izdelavi in recikliranju. 1. dejavnost: Začetek (10 minut) Delo v skupini. Eden od udeležencev izbere skodelico, ki mu je najbolj všeč in poskuša razložiti, zakaj je izbral prav to. V pomoč za premišljevanje o življenjskem krogu je lahko spisek vprašanj v spodnji tabeli. prej Od kod je skodelica prišla? Iz česa je narejena? Od kje je material, surovina za izdelavo? Kako se snov spreminja med izdelavo skodelice? Kdo jo je naredil? Kje je bila narejena? Zakaj je bila narejena prav tam? potem Kaj se bo zgodili z njo, ko popijem to pijačo? Ali jo lahko ponovno uporabimo? Če jo ponovno uporabijo, kako jo pomijejo? Kaj bomo pri tem uporabljali? Če se ne uporabi, kaj se zgodi? Če gre v recikliranje, kaj to vključuje? Kje drugje lahko še konča? 34

35 2. dejavnost: Pripovedovanje življenjske zgodbe (20 minut) Za predstavitev življenjske zgodbe so pripravili plakat. Uporabili so vire, ki so jih imeli na voljo in napisali tudi nekaj vprašanj, ki bi jih raziskovali v prihodnosti, ker jih je to zanimalo. Življenska zgodba skodelice iz Macdonalds-a. Sprejemanje odločitev v kavarni Starostno obdobje: učitelji razredne stopnje Stopnja v življenjskem krogu: sprejemanje odločitev. Naravoslovni postopki: - Oblikovanje vprašanj in napovedi, ki temeljijo na možni razlagi ali hipotezi. - Analiza in razlaga rezultatov: primerjanje podatkov in napoved rezultatov. - Razvijanje razlag, ki temeljijo na dokazih. - Sporočanje in evalvacija zaključkov. - Povezovanje z naravoslovnim znanjem: kritično povezovanje dokazov in razlag, posploševanje na večje število primerov. Naravoslovne vsebine - lastnosti snovi, - spremembe snovi. Trajnostni vidiki - ekonomski, - okoljski, - socialni. Ocena trajanja: 30 minut. Pripomočki: - opis scenarija za igro vlog (lastnik bara, dobavitelji skodelic), - pisna in slikovna gradiva, ki se navezujejo na uporabo določene vrste skodelic. 35

36 1. dejavnost: Priprava na vloge Delo poteka v skupinah od 6 do 7 oseb. Uporabijo različne opis vlog, ki si jih razdelijo znotraj skupine. Pripravlja se otvoritev novega kavnega bara. To bo manjši, sodobno urejen bar na prometni ulici. Ponujal bo manjšo izbiro pijač in hrane, ker je prostor majhen se bodo gostje hitro menjali, a vse po načelu poštene trgovine. Vloga: lastnik bara Morate se odločiti, kako bar opremiti. Ste okoljsko osveščeni in radi bi delovali trajnostno. Vendar je to posel in premisliti je potrebno tudi o stroških in učinkovitosti. Da bi privabili goste, mora vaš lokali delovati privlačno in stilno sodobno. Dobro morate premisliti vse argumente, ki jih navajajo dobavitelji posode. Vloga: dobavitelj skodelic za enkratno uporabo Prepričati morate lastnika, da so skodelice za enkratno uporabo najboljša izbira. Vašo ponudbo morate utemeljiti gleda na ceno, praktičnost in učinkovitost. Upoštevajte tudi okoljske in socialne vidike, ki lahko vplivajo na odločitev lastnika. Vloga: dobavitelj skodelic za večkratno uporabo Prepričate želite lastnika, da so keramične skodelice najboljša izbira za njegov posel. Vašo ponudbo morate utemeljiti glede na ceno, praktičnost in učinkovitost. Upoštevajte tudi okoljske in socialne vidike, ki lahko vplivajo na odločitev lastnika. Za pripravo na vloge dobaviteljev uporabite razpoložljiva gradiva o ceni in drugih lastnosti skodelic, ki jih boste predstavili lastniku. Za vlogo lastnika pripravite vprašanja, ki jih boste zastavili dobaviteljem. Gradivo za te dejavnosti je lahko iz različnih virov od proizvajalcev, do medijev in okoljevarstvenih ter potrošniških organizacij in zato predstavlja zelo različne informacije in stališča. To pa ne omogoča preproste izbire, ni enega samega pravega odgovora, zato dejavnost vodi k kritičnemu premisleku. Upoštevati je potrebno na primer tudi datume izdaje gradiv. Za delo z otroki mora biti gradivo primerno predelano. 2. dejavnost: Igra vlog (10 minut) Dobavitelji so predstavili svojo ponudbo in podjetnik jim je postavljal vprašanja. Razvila se je zanimiva razprava. Učitelji so se vživeli v svoje vloge in uživali v predstavitvi različnih stališč. Diskusija je zajela različne vidike okoljskih, ekonomskih in socialnih posledic opreme kavnega bara: - začetna cena nabave skodelic, - prostor za skladiščenje in oprema za pomivanje, - plačila zaposlenim in kako to vpliva na ceno skodelice kave, - možnosti odlaganja odpadkov in možnosti recikliranja, - celotni okoljski odtis za eno ali drugo vrsto skodelic, - kakšne obiskovalce si želijo in kakšne vrste bar naj bi to bil, - hitra menjava gostov in kako hitro jih lahko postrežemo, - možnosti oglaševanja na skodelicah in učinek oglaševanja pri take away skodelicah, - celotna cena za lastnika, za kupca in za okolje. Na koncu se vse tri vloge sporazumejo, da ima tako ena kot druga izbira prednosti in slabosti in je zato najboljša rešitev ponuditi oboje, keramične skodelice in skodelice za enkratno uporabo. S tem lahko maksimiziramo dobiček in ustrežemo različnim potrebam gostov. Če bi igro vlog izvedli z otroki, diskusija najbrž ne bi zaobjela vseh področij. Bolje je, da otroke na to prej pripravimo na primer z nevihto možganov, med katero zbiramo ideje o aspektih, ki jih moramo upoštevati v nadaljevanju. Otroci najbrž ne bi pomislili na vsa delovna mesta, ki so potrebna, na primer za pomivanje skodelic in čiščenje miz, ter vzdrževanja prostora. Zato se je dobro o vsem tem vnaprej pogovoriti. 36

37 Za odrasle in starejše otroke je dodaten izziv, če jim predstavimo še nekaj podrobnosti. Mlajši učenci ne potrebujejo tako podrobnih opisov. Nekaj primerov dodatnih scenarijev. Kavni bar je odprt v živahnem središču vasi, v bližini sobotne tržnice. Stavba je starejša, vendar so prostori kar veliki, bar ima na razpolago tri prostore. Poleg pijače bodo ves dan stregli tudi manjše obroke. Želijo privabiti vse sloje prebivalstva, tudi upokojence in mlade družine. Kavni bar bo odprt v središču univerzitetnega kampusa, na glavni poti med stavbami v katerih so predavalnice in laboratoriji. Nudili bodo napitke in prigrizke. V kampusu velja stroga okoljska politika, težave so že z odpadki nekaterih kioskov s hitro prehrano, ki so v bližini. V šoli se ravnatelj ukvarja z vprašanjem, ali v šolski jedilnici uporabljati plastične skodelice za večkratno uporabo ali papirne skodelice za enkratna uporabo, v katerih bi stregli vodo in hladne napitke. Prodajalci bi šoli želeli prodati različne skodelice. Osebje, ki skrbi za kuhinjo in jedilnico, ima o tem svoje mnenje, drugače razmišljajo tudi učenci in starši. Razvrščanje skodelic Starostno obdobje: otroci 7-8 let. Stopnja v življenjskem krogu: sedanje stanje predmeta. Naravoslovni postopki: - Oblikovanje vprašanj in napovedi, ki temeljijo na možni razlagi ali hipotezi. - Opazovanje: določanje podobnosti in razlik, razvrščanje, poskusi razlag ali pojavljanje vprašanj Naravoslovne vsebine - lastnosti snovi, - prostornina, površina. Ocena trajanja: 60 minut. Pripomočki: - zbirka različnih vrst skodelic, narejenih iz različnih snovi, - večje pole papirja in pisala. 1. dejavnost: Začetek (15 minut) Marija je želela to učno uro usmeriti v opazovanje, razvrščanje in urejanje. Razred je organizirala v več manjših skupin po 2-4 otrok. Vsak skupina je imela vsaj 6 različnih skodelic. Zbirke skodelic so si bile precej podobne. Začelo se je z spontanim raziskovanjem in opazovanjem. Učiteljica je krožila po razredu in poslušala komentarje otrok. Po nekaj minutah je otroke zbrala skupaj in jih vprašala, kaj so opazili. Njihovi komentarji so pokrili različna področja: - Nekatere so težje od drugih. - Na nekaterih piše, kdo jih je naredil, kje so bile narejene. - Skodelice so iz različnih materialov. 37

38 - Samo ena ima ročaj. - Nekatere je mogoče stisniti. - So različnih velikosti. - Ena je okrogla, druge so različnih oblik. - Ena ima pokrovček. Nato je učiteljica naročila otrokom, naj premislijo, kako in zakaj se nekatere skodelice uporabljajo. Katere so najboljše za vroče pijače, da se te čim počasneje ohladijo? Nekaj otok je predlagalo papirno skodelico s pokrovčkom, drugi so menili, da je boljša keramična skodelica, ker ima debele stene. Nato jih je učiteljica vprašala, kaj bi izbrali, če bi želeli odnesti pijačo ven. Predlagali so: - Skodelico s pokrovčkom, tako se ne bi polivalo. - Plastično skodelico, ta se ne polomi, tudi če si neroden. - Skodelico z velikim ročajem, lahko se drži. - Iz papirja, se ne razbije, čeprav se lahko polije. 2. dejavnost: Razvrščanje skodelic (30 minut) Učiteljica je predlagala, da bi za razvrščanje uporabili drevesni diagram; premislijo naj, katera vprašanja bi razdelila skodelice v dve skupini. Skupinam, ki so potrebovale več pomoči, je sama predlagala prvo vprašanje, ali je skodelica narejena iz keramike? Na veliko polo papirja so napisali, vsa vprašanja, ki so delila skodelice v dve skupini do stopnje, ko je bila ločena vsaka skodelica. Is it made of pottery? yes no yes Has it got a handle? no Has it got a lid? yes no Has it got flowers on it? yes Is it plastic? no yes Is it plastic? no yes no Zamisel o uporabi drevesnega diagrama je bila za učence nova. Prvič so sami poskušali narediti drevesni diagram. Za nekatere učence je bilo težko poiskati vprašanje, na katerega bi odgovorili z da ali ne. Nekateri so ugotovili, da lahko uporabijo večkrat isto vprašanje. Tako je tudi v primeru na sliki. Ko postenejo bolj vešči uporabe drevesnih diagramov, jih opozorite na pomembnost vrstnega reda vprašanj. S pravim zaporedjem se izognemo ponavljanju vprašanj. V zgornjem primeru so z začetnim vprašanjem, o snovi iz katere je skodelica narejena, preden so se usmerli na druge lastnosti, diagram poenostavili. 3. dejavnost: Določanje skodelic (15 minut) V zadnjem delu je učiteljica zbrala vse otroke pred narisanim drevesnim diagramom in jih vprašala, katera skodelica pride na to mesto. Pokazala je določeno mesto v diagramu. Učenci so morali iz množice skodelic določiti tisto, ki je ustrezala opisu na diagramu, na primer: ni narejena iz keramike, ima pokrovček in ni iz plastike. Otroci so se nato vrnili v svoje skupine in nadaljevali s to igro. Učiteljica je krožila med skupinami in priskočila na pomoč, ko je bilo potrebno. 38

39 Različne zgodbe Starostno obdobje: otroci 8-9 let (za druge starostne stopnje je potrebna prilagoditev). Stopnja v življenjskem krogu: preteklost in prihodnost predmeta, sprejemanje odločitev Naravoslovni postopki: - Oblikovanje vprašanj in napovedi, ki temeljijo na možni razlagi ali hipotezi. - Analiza in razlaga podatkov, primerjava izidov z napovedjo, razvijanje razlage, ki temelji na dokazih. - Sporočanje in evalvacija zaključkov, utemeljevanje razlage, prepoznavanje, zakaj so dokazi pomembni - Povezovanje z naravoslovnim znanjem, kritično povezovanje dokazov in razlag, posploševanje na večje število primerov - Opazovanje: določanje podobnosti in razlik, razvrščanje, poskusi razlag ali pojavljanje vprašanj Naravoslovne vsebine - lastnosti snovi, - spreminjanje snovi. Trajnostni vidik - socialni, - okoljski. Ocena trajanja: 90 minut (opisana izvedba 90 minutne dejavnosti se lahko razdeli v več manjših enot). Pripomočki: - zbirka različnih vrst skodelic, narejenih iz različnih snovi; skodelice morajo biti izbrane tako, da je na nekaterih vidna oznaka proizvajalca in drugi podatki, - list z informacijami (uvod k poglavju Skodelice) in druge informacije za učitelja, - informacijski kartončki (za otroke), primeri so na koncu opisa te učne enote, - napisi trgovina, tovarna, tovornjak in drugi. Idealno bi bilo, da bi ta učna enota sledila učni enoti, kjer so raziskovali lastnosti predmetov. Cilj te enote je, da preseže vsakdanje izkušnje in predstave, ter otroke vpelje v raziskovanje in iskanje dokazov. 1. dejavnost: Začetek zgodbe (10 minut) Učiteljica je predstavila zamisel o pripovedovanju življenjske zgodbe na primeru plastične skodelice. Otroke je vprašala, kaj mislijo, od kje, kako dobimo skodelico. Kot je bilo pričakovati, je bil prvi odgovor, da skodelico dobimo v trgovini. Eden od učencev pa je vprašal, od kje pa ga dobi trgovina? Pojavil se je odgovor, da je bila skodelica narejena v tovarni. Učiteljica je vprašala še, kako pride skodelica iz tovarne v trgovino? Skodelice dajo v škatle in nato v tovornjak, ki jih razvozi, je pojasnil učenec. Učiteljica je uporabila že izdelane napise in jih na poli papirja postavila v zaporedje, napise je povezala s črtami. Ta slika je prikazovala življenjsko zgodbo skodelice. 39

40 Za otroke je bilo kar zahtevno opisati, kako si predstavljajo, da skodelica nastane v tovarni. V tem delu učne enote je zato primerno prikazati video ali drugo slikovno gradivo o izdelavi plastične skodelice. Učiteljica je želela odkriti, kakšne predstave imajo otroci o snovi, materialu iz katerega je izdelana skodelica. Večinoma so bili prepričani, da je skodelica iz plastike, čeprav je bila malo podobna tudi keramičnim skodelicam, saj je bila bolj lahka. Ena od idej otrok je bila, da plastika prihaja iz plastičnih odpadkov, ki jih ločeno zbiramo. Imeli so bežno predstavo o tem, da se plastika zdrobi in predela v nekaj novega. Otroci so opisovali, kje se še najdejo kosi plastike, v morju in na obali. Iz odgovorov otrok je učiteljica sklepala, da so otroci nekoliko zmedeni in ne povezujejo izdelave plastičnih predmetov z nekim naravnim virom, kot je nafta. Kljub temu je eden od otrok razložil, da je v zemlji ruda za plastiko, tako kot je za kovine. Ko so otroci izčrpali vse svoje odgovore, je učiteljica razložila, da je surovina za plastiko ali plastične mase nafta, ki jo črpajo izpod površja, včasih tudi izpod morskega dna. Za to starost otrok je bilo to dovolj o izvoru plastike. Pri podobnih razpravah in pogovorih se rezkriva to, kar učenci že vedo in poznajo, pojavljajo pa se tudi nova vprašanja, ki kažejo na to, kaj bi želeli še izvedeti. Včasih na ta vprašanja tudi učitelj ne zna odgovoriti, odpira pa se priložnost za iskanje virov, kjer bi te informacije našli, ali pa nanje opozorimo pri drugih učnih vsebinah. 2. dejavnost: Nastajanje Življenjske zgodbe Otroci so delali v manjših skupinah. Učiteljica se je odločila, da bo vsaka skupina imela le dve skodelici: keramično in papirno. Naloga skupin je bila izdelati življenjsko zgodbo skodelice. Uporabili so že izdelane napise na kartončkih, ki so jih dopolnili in dodali nove in že pripravljene informacije o skodelicah (na koncu poglavja). Učiteljica jih je usmerjala, naj premišljujejo in iščejo podatke o tem, iz česa so skodelice in od kje in kako te snovi dobimo. Za starejše učence je primerno dodati še druge pisne ali video vire, tako da lahko raziskujejo različne življenjske faze skodelice. V opis naj dodajo še druge vire, ki so vključeni v proizvodnjo, na primer vodo in energijo, ki se porablja v različnih fazah življenja. Če so informacije dostopne, lahko odgovorijo tudi na vprašanja, kje izdelujejo skodelice, zakaj jih izdelujejo prav tam in kako jih prevažajo. Otroci, ki so opisovali življenjsko zgodbo keramične skodelice, so že imeli nekaj predstav o tem, da se glina lahko oblikuje na lončarskem kolesu, da jo je potrebno sušiti, in peči, da postane trda. Lončarsko peč so povezali s kuhinjsko pečico, le da je prva še bolj vroča. Nekateri so tudi vedeli, da glino kopljejo iz tal. Družbe za proizvodnjo keramike imajo uporabne informacije na svojih spletnih straneh. Večji izziv za otroke je bilo odkrivanje življenjske zgodbe papirne skodelice. Čeprav so vedeli, da je papir izdelan iz lesa (dreves), jim niso bili poznani postopki, kako iz lesa dobimo papir in iz papirja skodelico. Učiteljica je za te vsebine načrtovala dve dodatni učni uri, v katere je vključila še recikliranje papirja. Uporaben vir je How it s made video na YouTubu. 3. dejavnost: Primerjava življenjskih zgodb (10 minut) S celotnim razredom so primerjali zgodbi keramične in papirne skodelice. Ker so bile podrobnosti izdelave prezahtevne za mlajše otroke, je bila glavna razlika v izhodni surovini, ki se uporablja. Starejši učenci se lahko poglobijo v naslednja vprašanja: - Ali je surovina iz obnovljivih virov? - Kakšne so posledice proizvodnega procesa, na primer uporaba vode, onesnaževanje? - Kje so bile skodelice narejene in zakaj tam: ali je tam lahko dostopna surovina? Ali zato, ker je tam cenejša delovna sila? Kako jih prevažajo? (Zgled za to je učna enota Kako daleč so pripotovali moji športni copati?) 40

41 Če imajo učenci dostop do različnih virov bodo ugotovili, da različni viri pripovedujejo različne stvari. Vzpodbujajte jih, da bodo uporabljali različne vire in začeli bodo razmišljati o resničnosti in zanesljivosti informacij, ter postali pozorni na to, da so viri nastali z različnih izhodišč in pogledov. Predstavitev organizacije za varovanje okolja bo imela drugačne poudarke kot predstavitev, ki jo pripravi izdelovalec. 4. dejavnost: Kaj se bo zgodilo za tem? (20 minut) Učiteljica se je vrnila k plastični skodelici v njeni izvirni izvedbi in vprašala Kaj se bo zgodilo s skodelico, ko bom nehala piti? Otroci so odgovorili, da jo je potrebno pomiti in ponovno uporabiti. Nato jih je usmerila k razmišljanju, kaj bo s skodelico, ko bo stara ali pa počena, ter ne bo več za uporabo. Nekateri so se strinjali, da sodi med odpadke za recikliranje, ali pa jo enostavno vržemo stran. Očitno je bilo, da so pri razmišljanju o tem, kaj se zgodi s predmeti, ki jih ne uporabljamo več, precej omejeni. Eden od otrok pa je predlagal, da skodelico, ki je ne uporabljamo več, lahko podarimo nekomu, ki jo potrebuje. Nato so otroci nadaljevali delo v skupinah na temo o življenju skodelice potem. Učiteljica jih je spodbujala, naj si zamislijo čim več podrobnosti za vsako od možnosti potem. Skupina, ki je obravnavala keramično skodelico, je vedela, da je potrebno skodelico ponovno uporabiti in jo pred tem pomiti, za to pa potrebujemo toplo vodo in detergent. Malo pa so vedeli o tem, kako dobimo toplo vodo, razen tega, da priteče iz pipe. Imeli so nekaj zamisli o tem, kako vodo lahko segrejemo, postavimo jo na sonce, postavimo jo v mikrovalovno pečico ali pa jo segrejemo v kotličku. Vsega tega pa niso povezovali s porabo energije, in od kje energijo dobimo, ter, da je to povezano s stroški in tudi končno ceno skodelice kave v baru. Učiteljica je to nameravala vključiti v eno od naslednjih učnih ur. Otroci so imeli nekaj zanimivih zamisli o tem, kaj se lahko zgodi, ko se skodelica razbije. Učenka je predlagala, da jo lahko zalepimo. Nekdo drug je temu nasprotoval, posebej, če se zdrobi na majhne koščke: če ne najdemo vseh, bodo v skodelici luknje. Pojavila se je ideja, da bi jo lahko reciklirali, vendar si o tem niso bili enotni. Ker je skodelica zelo trda, se lahko le razbije na majhne koščke. Skupina, ki je delala s papirno skodelico, je bila enotna, da je skodelico treba odložiti v posodo za ločene odpadke, namenjene recikliranju. Nekatere papirne skodelice so res imele oznako za recikliranje na dnu. Vedeli so tudi, da odpadke, namenjene recikliranju odpelje tovornjak, o tem, kaj se z njimi dogaja kasneje, pa niso imeli pojma. Uporaba videa ali obisk predelovalnice ali obrata za recikliranje razširi izkušnje otrok. Spoznavanje recikliranja je tudi priložnost za premik od usmerjanja le na predmete, na življenjski krog snovi oziroma materialov iz katerih so predmeti. 5. dejavnost: Primerjanje življenjskih zgodb. Učiteljica je zaključila učno uro s tem, da ja zaprosila skupine za poročanje. Nekatere vsebine so bile za vse enake, zato je usmerila poročanje in razpravo na to, kar je bilo drugačno. Na primer, katere skodelice je mogoče ponovno uporabiti in katere materiale je mogoče reciklirati. 41

42 6. dejavnost: Odločitev o izbiri (igra vlog) (15 minut) Učiteljica je uporabila poenostavljeno igro vlog iz Sprejemanje odločitev v kavnem baru. Za lokacijo bara je izbrala bar v supermarketu, v kar so se otroci lahko vživeli. Skupina otrok je prevzela vloge zaposlenih, delo jim je določal lastnik: - priprava in postrežba hrane in pijače, - čiščenje in vzdrževanje miz in celotnih prostorov, - pomivanje skodelic, krožnikov in jedilnega pribora. Lastnik in za prodajo zadolženi uslužbenci so se morali ukvarjati še z naslednjim: - kakšne so želje kupcev, - kako so narejene skodelice, - cena skodelic, - odpadki, - kaj s skodelicami po uporabi, - kako lepe in prijetne so skodelice, - ali v skodelicah pijača ostaja dlje časa topla. Otroci so bili navdušeni nad igro vlog, vendar jim ni bilo lahko misliti na več stvari hkrati. Cena papirnih skodelic je pritegnila njihovo pozornost. Ko so odkrili, da so papirne skodelice cenejše od keramičnih, se je lastnik odločil, da je cena najpomembnejši kriterij pri odločanju o nabavi. Čeprav so nekateri omenili, da keramične skodelice lahko večkrat uporabimo, je bilo to težko opravičiti glede na nizko ceno papirnih skodelic. 42

43 Cena skodelic (načrtovana učna ura) Starostno obdobje: otroci 8-9 let Stopnja v življenjskem krogu: Sprejemanje odločitev Naravoslovni postopki: - Analiza in razlaga podatkov, primerjava izidov z napovedjo, razvijanje razlage, ki temelji na dokazih. - Sporočanje in evalvacija zaključkov, utemeljevanje razlage, prepoznavanje, zakaj so dokazi pomembni. Trajnostni vidik - Ekonomski. Ocena trajanja: 30 minut. Pripomočki: - računalnik, žepni kalkulator. 1. dejavnost: Začetek (10 minut) Učiteljica se je odločila, da bo vsebine povezala z matematiko in tako olajšala razumevanje, kaj je cena na skodelico pijače. Omenila je bar v supermarketu in vprašala otroke, kaj vse je treba plačati in vpliva na ceno skodelice kave. Cilj je pomagati otrokom pri določanju različnih faktorjev, ki vplivajo na ceno v tako kompleksni situaciji. Potrebno je kar nekaj spodbud in namigov ali pa uporabiti možgansko nevihto, da dobimo nekaj takega: 2. dejavnost: Računanje cene (10 minut) Določene naj bodo primerne cene različne vrste skodelic: keramična skodelica papirna skodelica s pokrovčkom 3 Eur 0,1 Eur (10 centov) Pokažite spodnjo tabelo in vprašajte učence, kaj je v tabeli in kaj pomenijo podatki. Mogoče jih je dobro opomniti, da keramično skodelico uporabljamo znova in znova. Učenci delajo samostojno ali v skupini in določajo cene za različno število pijač. 43

44 Cena skodelic št. uporab papirna skodelica keramična skodelica 1 10 centov 3 Eur 10 1 Eur 3 Eur 20 3 Eur Ko je tabela izpolnjena, predstavite, kaj je to točka preloma točka, v kateri se cena uporabe keramične in papirne skodelice izenači. Če učenci nimajo možnosti uporabe računalnika, lahko naredijo dinamični graf s še več podatki in predstavijo tudi podatke, kjer se točka preloma jasno vidi kot točka, v kateri se sekata dve krivulji grafa. 3. dejavnost: Dodajanje novih elementov (10 minut) Zopet uporabite možgansko nevihto. Ali je bilo primerjanje cen pravično? Ali so upoštevali vse elemente, ki sestavljajo ceno, na primer cena pomivanja? Težko je izračunati, kolikšna je realna cena pomivanja, zato vzemite za ceno na primer 5 centov. To bo olajšalo računanje. Učenci lahko v tabelo dodajo še več vrstic. Točka preloma bo sedaj višje, cena keramičnih skodelic pa se bo zaradi velikega števila uporab znižala. cena skodelic št. uporab papirna skodelica keramična skodelica pomivanje pomivanje + keramična skodelica 1 10 centov 3 Eur 3 Eur 10 1 Eur 3 Eur 50 centov 3,5 Eur 44

45 št. uporab papirna skodelica keramična skodelica pomivanje pomivanje + keramična skodelica 20 3 Eur 1 Eur 4 Eur Starejši učenci lahko razširijo dejavnosti še na: - različne vrste skodelic (bambusne, steklene, plastične ), - dodatne stroške (dodatno plačilo za pomivanje, za pospravljanje in zbiranje odpadkov), - druge primerjave: na primer energija, ki je potrebna za izdelavo določene vrste skodelic (kot je bilo prikazano v zbirnih informacijah). 45

46 Športni copati: predmetna stopnja Kje so možnosti dela s športnimi copati? Športni copati so eden od vsakdanjih predmetov, ki so posebno pomembni za najstnike. Čeprav so vsakdanji predmeti, so precej kompleksni, tako glede uporabe kot glede sestave (narejeni so iz različnih materialov), prav to pa nudi nekaj izzivov za učence. Lahko je narediti zbirko copat, ki se razlikujejo po različnih spremenljivkah: - material (plastika, usnje, volna, bombaž, kovina in drugi), - uporaba/oblika (copati za tenis, košarko, tek,hojo in drugo), - copati za poletje in za zimo, - copati z vezalkami in brez vezalk. Raziskovanje se lahko usmeri na: - lastnosti materiala - teža, trpežnost, debelina, - izolacija, - vodoodpornost, - zračnost. V vsebinah na prej" in potem se lahko usmerimo na: - surovine za izdelavo materialov in copat, - kako in kje so bili copati narejeni, - relativna socio-ekonomska in okoljska cena, - kako moda in življenjski slog vplivata na nakup copat, - odpadki, ki nastanejo pri zavrženih copatih, možnosti razgradljivosti in vpliv na okolje, - kako jih je mogoče reciklirati, individualno, v družini v širši skupnosti. Izbira copat kot predmeta raziskovanja Pri pripravi teh gradiv smo kar nekaj časa namenili prebiranju vsakdanjih predmetov, ki naj bi bili primerni za delo v tem projektu. Pri iskanju odgovorov na vprašanje smo sledili principu od spodaj navzgor: kateri vsakdanji predmeti so učencem naj ljubši? Kaj bi prebudilo zanimanje in povečalo motivacijo? V ta namen je bila izvedena manjša anketa, v kateri je sodelovalo 5 razredov predmetne stopnje. Premisliti so morali, kateri so njihovi priljubljeni vsakdanji predmeti in izbrati ter napisati dva od njih. Nato smo izbirali naprej po naslednjih kriterijih: - frekvenca pojavljanja, - ali je jasna funkcija in namen predmeta, - ali je v vsakdanji uporabi, - ali je zaželen, - ali je sestavljen iz različnih materialov. Slika povzema dogajanje v razredu. Ta pristop je imel pozitivne učinke in je nudil nove izzive. Zavzetost učencev je nedvomno vplivala na motiviranost. Učenci so bili vključeni v pouk, ki je obravnaval nekaj, kar jim je bilo zanimivo. Za učitelja pa ji bil tudi izziv preusmeriti pouk, usmerjen na učitelja, na pouk, usmerjen na učenca. 46

47 Načrtovanje učnih enot Ker je na voljo tako velika izbira športnih copat, ni bilo težko sestaviti velike zbirke različnih copat. Dobro je premisliti vnaprej, kam boste usmerili dejavnosti in kateri copati so za to primerni. Pomembna odločitev je tudi, ali želite sodelovanje vsega razreda. V tem primeru je bolje, da imajo vse skupine enako zbirko copat. Na večje število raziskovalnih vprašanj pa je mogoče odgovoriti, če vsaka skupina dela z drugačnimi primerki copat. Načrtovanje z zemljevidi Zaporedje in vsebina delov učnih enot je bila načrtovana s pomočjo zemljevida, ki je po opisu v 2. delu mešanica pojmovnega in miselnega zemljevida. Obarvani del je nastal po asociativni logiki za miselne zemljevide, pri tem so sodelovali tudi učenci. Ostali del pa je pojmovni zemljevid. Začetek celotne sheme so bile zamisli učencev. Kljub nekaterim novim izivom za učitelja (več časa za načrtovanje, težave pri vzpostavljanju sodelovanja, negotovost rezultatov), pomeni ta pristop uresničevanje ideje, da učenci sami načrtujejo svoje učenje. Učenci postanejo opolnomočeni in njihovo učenje je bolj osredotočeno na njihove interese. Učence so bil zaprošeni, da pomislijo na športne copate in kakšne povezave to sproži v njihovem razmišljanju. Drug drugega so seznanili s ključnimi besedami in sestavili skupen spisek ključnih besed. Nato so besede združili v različne kategorije, pri tem pa jih je vodil učitelj. Vsaka kategorija je bila poimenovana in to so bili začetni pojmi za nastajanje zemljevida (materiali, blagovne znamke, cena, lastnosti). Pri nadaljevanju sestavljanja zemljevida so sledili zakonitostim sestavljanja pojmovnih map, čeprav izbira pojmov ni bil določena z prvim žariščnim vprašanjem, ki določa vsebino in njene omejitve, ter vodi razvijanje zemljevida. Smer razvijanja zemljevida je bila opredeljena z pristopom ugotavljanja življenjskega kroga, ta pa je usmerjal povezovanje in pojavljanje pojmov. Dinamično struktura zemljevida je tudi posledica sprotnega popravljanja in prilagajanja. Trajnostna komponenta je pomenila nov pogled na problematiko copat in s tem tudi povzročila dopolnjevanje prvega osnutka zemljevida. To se kaže zlasti kot prečne povezave med pojmi različnih področij zemljevida. Zemljevid načrtovanja učne enote 47

48 Zemljevid komponent življenjskega kroga Zemljevid, ki prikazuje trajnostne dimenzije 48

49 Zemljevid, ki prikazuje dejavnosti V zadni fazi načrtovanja smo nekaj delov zemljevida, ki so bili najbolj primerni za učenje z raziskovanjem, opisali kot dejavnosti. Zemljevidi se lahko analizirajo kot celota ali v luči dveh pogledov, ki sta vodila njihovo nastajanje (življenjski krog in trajnostni razvoj). To je prikazano na dveh slikah zemljevidov. Vizualizacija pojmovnih povezav omogoča preverjanje notranje koherence celotne razvojne poti. Ti dve sliki omogočata vpogled v povezovanje pojmov tudi tistim, ki pri tem niso sodelovali, in globlje razumevanje interakcij med različnimi dimenzijami in fazami življenjskega kroga. V zadnji verziji zemljevida so rdeče, zeleno in modro prikazane veje, ki so bile pretvorjene v dejavnosti. Na zelenih vejah je še nekaj poti, ki bi jih bilo vredno obdelati in spremeniti v raziskovalne dejavnosti. Tako izdelani zemljevidi niso le pripomoček za učenje, ampak tudi dobra podpora dejavnostim. V ta namen lahko učitelj začne pouk z prikazanim pojmovnega zemljevida. Lahko se zgodi, da se bo zdel zemljevid učencem najprej nerazumljiv, če pa bo dlje časa razstavljen v razredu, bodo učenci postopoma dojeli njegov pomen. Zavedli se bodo celotnega okvira, v katerem so zajete posamezne dejavnosti. S podobnim namenom se pojmovni zemljevid lahko uporablja pri izobraževanju učiteljev, ki bodo uporabljali te učne enote. Primeri učnih enot V nadaljevanju je predstavljenih nekaj podrobnosti pouka in primeri učnih enot za učence predmetne stonje. naslov učne enote starostno obdobje stopnja v življenjskem krogu Športni copati za vse letne čase let raziskovanje stopnje sedaj Kako daleč so moji copati pripotovali? let stopnja prej, sprejemanje odločitev Copati na zadnji postaji let stopnja potem, sprejemanje odločitev 49

50 Pripomočki, ki jih boste potrebovali, so navedeni pred opisom vsake učne enote. Opis vključuje tudi učne liste in material, ki ga je preprosto dobiti v šoli, ter gradiva, ki jih je mogoče naročiti preko spleta. Športni copati za vse letne čase Starostno obdobje: let. Stopnja v življenjskem krogu: Raziskovanje predmeta sedaj. Naravoslovni postopki: - Opazovanje: določanje podobnosti in razlik, razvrščanje, poskusi osmišljanja pojava, pojavljanje vprašanj. - Načrtovanje: načrtovanje in izvedba preizkusa napovedi, določanje, kaj tvori dokaze. - Zbiranje in beleženje podatkov: primerjava rezultatov z napovedjo. - Razvijanje razlag, temelječih na dokazih. - Analiza in razlaga podatkov, primerjava izidov z napovedjo, razvijanje razlage, ki temelji na dokazih. - Sporočanje in evalvacija zaključkov, utemeljevanje razlage, prepoznavanje zakaj so dokazi pomembni. Naravoslovne vsebine: lastnosti snovi (materialov) Ocena trajanja: 6 ur. Pripomočki: - računalnik in projektor, - začetna predstavitev (slika copat in Salvatorejeva zgodba ), - zbirka različnih copat (ali slik copat), narejenih iz različnih materialov, - kuhalnik, - erlenmajerica, - slamice za pitje, - zračna tlačilka s cevjo, - pipete, - čaša 250 ml ali steklen kozarec, - merilni valj, - posoda z vodo, - kosi različnih materialov (20 x 20 cm): - najlonska nogavica, - usnje, - bombažno platno, - volnena tkanina, - gore-tex, - sintetična tkanina (terilen), - tkanina za dežnike, - raztopina amoniaka, - ph lističi, - pinceta, - škarje, - večje gumice, - ravnilo. Deli učne enote ZAČTEK RAZISKAVE (dejavnost 1) - USMERJENO RAZISKOVANJE (dejavnost 2) - SPOROČANJE REZULTATOV IN POSPLOŠITVE 50

51 1. dejavnost: Začetek (1 ura) Učitelj razdeli razred v skupine, vsaka skupina dobi svojo zbirko copat (ali slik), učenci primerjajo različne lastnosti. Cilj te dejavnosti je poiskati podobnosti in razlike. Učitelj usmerja opazovanje na različne materiale, iz katerih so narejeni športni copati. Skupaj poimenujejo različne dele copat. Na koncu učenci sestavijo spisek materialov, iz katerih so narejeni copati. Uporabno je imeti večjo sliko copata in jo opremiti z imeni materialov, iz katerih je narejen. Nato vsak učenec izbere najljubši primerek copata in na list napiše razlog za izbor. Liste shranimo za kasnejšo dejavnost. Znotraj skupin učenci predstavijo svojo izbor, nato poskušajo poiskati copat, ki predstavlja izbor celotne skupine. Svoj izbor z obrazložitvijo predstavijo celotnemu razredu. Učitelj naj zasleduje kriterije, po katerih so prišli do izbora (estetika, udobnost, cena, blagovna znamka in drugo). Poudarek naj bo na zadovoljevanju potreb (biti moderen, se zaščititi pred mrazom, porabiti manj denarja in podobno). Poiščejo naj zvezo med potrebami, kriteriji izbire, lastnostmi in materiali. To naj napišejo na plakat, kar bo osnova za zemljevid ali diagram. Učitelj predstavi slike s Salvatorejevo zgodbo, učenci naj se poskušajo vživeti v Salvatorejevo dilemo. Nekaj učence naj predstavi zgodbo dečka na slikah in lastnosti copat, ki bi zadovoljile njegove potrebe in okus. Izpostavile naj bi se lastnosti nepremočljivost in zračnost, povezane z udobnostjo in zaščito pred mrazom in vodo. Večja verzija slik je na koncu knjižice. Učitelj predstavi raziskovalno vprašanje: Kako bi preizkušali nepremočljivost in kako zračnost? 51

52 2. dejavnost: Raziskovanje nepremočljivosti in zračnosti (2 uri) Učenci v skupinah načrtujejo preizkus nepremočljivosti in zračnosti. Na voljo so jim pripomočki, ki jih je pripravil učitelj. Vsaka skupina naj testira le eno lastnost. Učenci najbrž že poznajo pojma nepremočljivost in zračnost. V vsakem primeru se ta dva pojma spontano pojavita. Pojasnjevanje in natančneje definiranje sledi v naslednjem delu učne enote. Nepremočljivost ali nepropustnost pomeni lastnost, ki ne omogoča pretoka tekočine skozi plast snovi. V tem primeru pomeni nepropustnost za vodo, ali nepremočljivost. Preizkus nepremočljivosti ni posebno težaven. Opredeliti je potrebno le spremenljivko količina vode, polite po materialu in čas opazovanja, v katerem voda pronica skozi material. Testiranje zračnosti vključuje merjenje prehoda vodnih hlapov skozi plast snovi. Nekaj napotkov, kako to izvesti, najdete na spletni strani projekta SUSTAIN. Učitelj opozori skupine, da bodo morale svojo raziskavo predstaviti celotnemu razredu. V ta namen je pripravil učni list, ki naj ga uporabljajo že med raziskavo. 3. dejavnost: Sporočanje rezultatov in posplošitve (1 ura) Vsaka skupina predstavi svoje delo in rezultate. Rezultati skupin se primerjajo in evalvirajo. Učitelj vodi določanje kriterijev za evalvacijo, opozarja, da je pred tem pomembno pravilno definiranje lastnosti. V predstavitvah skupin najbrž ne bo definirana lastnost, ki jo testirajo. Zato naj učitelj zaprosi za pojasnilo. V evalvacijo naj bo vključena primerjava med razlago skupine in naravoslovno definicijo pojma, ki ga obravnavajo. Če učencem ne uspe oblikovati definicije med raziskavo, naj jo poda učitelj. 52

53 Pri evalvaciji upoštevamo tudi povezavo med postopki testiranja in lastnostjo, ki jo želijo testirati. Za nepremočljivost je zato potrebno upoštevati količino polite vode in čas, v katerem voda pronica skozi plast snovi. Skupine lahko izberejo različne materiale, zato se pojavita dve spremenljivki. Usnje je na primer nepropustno le za manjše količine vode, sintetična tkanina sprva vodo zadrži, potem pa začne pronicati, gore-tex je nepropusten tudi pri večjih količinah vode. Primerjava dela skupin in razprava naj vodi k izboljšanju postopkov testiranja. Na koncu učitelj ponovi raziskovalno vprašanje in izpostavi, da ni le enega pravilnega odgovora. Zaradi dela v skupinah se pojavijo različne vrste testiranja. Ta raznolikost možnosti ni le zaželena, ampak tudi ključni cilj učne enote. 4. dejavnost: Raziskovanje Salvatorejevega izbora (1 ura) Učitelj ponovi zgodbo, kjer izpostavi trditve dečka in pomisleke očeta, da je mogoče najti material, ki je hkrati nepremočljiv in zračen. Izziv za učence je poiskati dokaze za dečkove trditve. Uvedeno je novo raziskovalno vprašanje: kako lahko dokažem, da je material lahko hkrati nepremočljiv in zračen. Učitelj razdeli razred v skupine in jih opremi s pripomočki, ki so jih uporabljali že pri prejšnji dejavnosti. Učenci lahko načrtujejo testiranje nepremočljivosti in zračnosti hkrati. Lahko pa izvedejo ista testiranja, kot pri prejšnji dejavnosti in kombinirajo rezultate testiranj. Učitelj naj spodbuja tudi inovativnost in kreativnost učencev, zato naj se evalvirajo le novo izvedeni poskusi. 5. dejavnost Sporočanje rezultatov in posplošitve (1 ura) Skupine poročajo o svojih odkritjih, sledi primerjava in razprava. Učitelj opozarja na dokaze, ki spodbijajo dvome dečkovega očeta. Pozornost je potrebno usmeriti na mikroskopsko strukturo materialov, ki so lahko nepremočljivi in zračni hkrati. Opozori na definicije obeh lastnosti in na stanje snovi, ki prehajajo in tistih, ki ne prehajajo. Uvedemo model snovi, sestavljene iz delcev, s katerim razložimo stanja snovi (tekočine in plini) in molekularno zgradbo vode. Ključna ideja za razlago soobstoja obeh lastnosti je velikost delcev. Vodni hlapi so posamezne molekule vode, drobne kapljice pa so že večji skupki molekul. Mikroskopska struktura materiala je lahko taka, da so v njej pore, ki so tako majhne, da prepustijo le posamezne molekule vode (vodne hlape), večjih kapljic pa ne. Učenci naj poiščejo informacije o materialih kot so Gore-tex ali z oznako tehno" in mikrovlakna, podatki so včasih na izdelkih (copatih in oblačilih), ali jih lahko zagotovijo prodajalci. Učenci naj mikrostrukturo materialov, ki so nepremočljivi in zračni hkrati, opišejo ali narišejo. Kako daleč so pripotovali moji copati? Starostno obdobje: let. Stopnja v življenjskem krogu: Raziskovanje predmeta prej, sprejemanje odločitev. Trajnostna dimenzija: socialna, ekonomska. Naravoslovni postopki: - Razvijanje razlag, temelječih na dokazih. - Analiza in razlaga podatkov, primerjava izidov z napovedjo, razvijanje razlage, ki temelji na dokazih. 53

54 - Sporočanje in evalvacija zaključkov, utemeljevanje razlage, prepoznavanje, zakaj so dokazi pomembni. - Povezovanje z naravoslovnim znanjem: kritično povezovanje dokazov z razlagami, posploševanje na večje število primerov. Ocena trajanja: 5 ur. Pripomočki: - zemljevid sveta, - zastavice različnih barv, - računalnik in projektor, - video Kaj je to za mojimi copati (dostopen na spletu), - tabela za dejavnost domino idej, - samolepilni listki v več barvah; za vsako skupino pa: - zemljevid sveta, - slika copata z vsemi podatki ( blagovna znamka, izdelovalec, prodajna mesta ), - barvni svinčniki ali markerji, - zemljepisni atlas, - zbirka dokumentov o socio-ekonomskih vsebinah, povezanih z delavskimi pravicam, višino mesečnega dohodka, življenjskih stroških, - delovni listi (osebni dohodek zaposlenih v različnih državah za različne poklice). Deli učne enote ZAČTEK RAZISKAVE (dejavnost 1) - USMERJENO RAZISKOVANJE (dejavnost 2) - SPOROČANJE REZULTATOV IN POSPLOŠITVE (dejavnost 3 in 4) 1. dejavnost: Začetek (1 ura) Učitelj začne pouk s trditvijo, da ima vsak vsakdanji predmet svojo življenjsko zgodbo, ki pa jo je potrebno odkriti. Preden se je predmet pojavil pred nami, je bil na različnih krajih in srečal različne ljudi. Cilj dejavnosti je sestaviti zgodbo športnega copata s poudarkom na pot, ki jo je copat naredil. Učitelj opozori otroke, da pri pripovedovanju življenskih zgodb začnemo s krajem rojstva, kje smo nato živeli, hodili v šolo in tako dalje. Analogno naj učenci ugotovijo, kateri so najpomembnejši dogodki in kraji v življenju copata. Razprava naj bo usmerjena na kraj, kjer copate izdelujejo, na kraja, kjer je sedež podjetja in sedež blagovne znamke, ter kraj, kjer jih prodajajo. Pomislijo naj tudi na to, da mora nekdo oblikovati copate preden jih izdelajo, nekdo drug pa narediti oglase za prodajo in še vse ostalo. Učenci naj poskusijo napovedati, kjer je sedež podjetja, kje copate izdelujejo in kje prodajajo. Ali je vse to v isti državi? Nato skupine začnejo z delom, uporabijo zemljevid sveta, markerje, altas in sliko copata z različnimi podatki (sedež podjetja, kraj izdelava, kraj prodaje). S pomočjo teh podatkov in pripomočkov sestavijo zgodba copata. Večina podatkov je napisana na etiketi izdelka ali so dostopni na spletnih straneh proizvajalcev. 54

55 Učenci naj ključne kraje v zgodbi copata poiščejo na zemljevidu in jih označijo na velikem skupnem razrednem zemljevidu. Primerjajo naj svoje napovedi z novo odkritimi podatki. Za tem učitelj postavi še raziskovalno vprašanje: zakaj so sedež družbe, izdelava in prodaja v različnih krajih sveta. Vsaka skupina naj postavi svojo hipotezo. Hipotezi sta lahko: - 1. copate izdelujejo tam, kje so surovine, - 2. copate izdelujejo tam, kjer so delavci najmanj plačani. Če se hipoteze ne pojavijo spontano, naj učitelj spodbudi učence z vprašanjem: kaj vse je potrebno za izdelavo, kako jih izdelajo? To bo usmerilo skupine na razmišljanje o surovinah in o plačilu za delo. Učenci naj hipoteze, ki jih postavijo skupine, podprejo z dokazi. 2. dejavnost: Odkrivanje podatkov Podatki, ki jih dobijo skupine za analizo (plačila za delo pri izdelavi copat v različnih državah) država (lokalna valuta) plačilo za uro dela (2013) a povprečno letno plačilo v ZDA dolarjih (2013) b povprečno plačilo za uro v ZDA dolarjih (1995) c povprečno plačilo za uro v ZDA dolarjih (2010) d brutao plača na mesec v ZDA dolarjih (2009) e neto plača na mesec v lokalni valuti (2014) f Brazilija (real) 5,41 Kitajska (juan) 0, ,22 Filipini (peso) 65,82 0,48 1, Francija (euro) 15, , Nemčija (euro) 20, , ,71 Japonska (jen) 1605, , ,71 Indija (rupija) ,95 Indonezija (rupija) 0, ,13 Italija (euro) 15, , ,55 Turčija (lira) ,67 ZDA (dolar) 23, , ,92 Singapur (singapurski dolar) 19,62 12, Slovaška (krona) , Švica (švicarski frank) ,29 Vietnam (dong) 0, ,60 a US Bureau of Labor Statistics, International Labor Comparisons b c Sweatshop watch, 1996 in: Gesualdi, F Manuale per un consumo responsabile, Universale Economica Felrinelli, pag.24. d e f 55

56 Informacije o surovinah poiščejo učenci na spletu na primer: World statistical compendium for row hides and skins. leathers and leather foot wear, FAO, 2010: ki prikazuje že obdelane podatke in diagrame. Učenci pri zbiranju podatkov lahko odkrijejo, da različni viri ponujajo različne podatke. To jih lahko vodi k premišljevanju o zanesljivosti in veljavnosti različnih virov in o tem, da so bili zbrani z različnimi nameni in pogledi na problematiko. Pogled na primer sindikatov je različen od pogledov delodajalcev. Učitelj opomni skupine, da bodo svoje delo morale predstaviti. Glede prve hipoteze: pregled porazdelitve surovin po svetu kaže, da države, kjer je koncentrirana proizvodnja copat, nimajo vseh potrebnih surovin v svoji bližini. Zato lokacije surovin in lokacije proizvodnje v nekaterih primerih ne sovpadajo, pri nekaterih drugih družbah pa je drugače. Glede druge hipoteze: pri primerjavi podatkov o plačilu za delo naj učenci: - primerjajo pare držav, ki imajo sedež podjetja in proizvodnjo v isti državi, in podjetja, kjer je to ločeno, - uporabijo podatke iz istega stolpca, ker so ti iz istega vira, - upoštevajo novejše podatke, in podatke iz bolj zanesljivega vira, - upoštevajo, da so nekateri podatki podani v različnih valutah, - razlikujejo med bruto in neto plačo. Ta navodila je morda najbolje podati pred dejavnostjo, vsekakor pa jih je potrebno upoštevati med razpravo. 3. dejavnost : Sporočanje in posploševanje Skupine poročajo o svojih rezultatih, nato steče skupna evalvacija. Učenci naj bi potrdili drugo hipotezo: družbe, ki imajo proizvodnjo v državah z nizkimi plačami delavcev, imajo večje dobičke od tistih, ki imajo proizvodnjo in sedež družbe v isti državi. Učitelj naj upošteva, da je potrditev zgornje hipoteze mogoče različno argumentirati, tudi čustveno. Učitelj pa lahko tudi izpostavi hipotezo, da lahko lastniki družbe, ki proizvajajo copate v državah s poceni delovno silo, zaradi tega nižajo cene izdelka. S tem dobijo učenci vpogled v to, da je cena copat odvisna tudi od cene dela. Pojavi se naslednje vprašanje: kako vpliva cena dela (plača delavcem) na ceno končnega izdelka? V pomoč jim učitelj razdeli gradivo z naslovom Razrez cene para športnih copat za košarko ; podatki so za copate, narejene na Kitajskem (Fujian), in prodane v Belgiji. Pred dejavnostjo naj rezultate poskusijo napovedati. Razrez cene para športnih copat za košarko Po raziskavi, ki je bila izpeljana v okviru projekta Čista oblačila (promocija mreže nevladnih organizacij v 16 evropskih državah ), lahko ceno športnih copat razdelimo na naslednje komponente (tabela 1). Komponente so navedene v naraščajočem redu (tabela 2). tabela 1 komponenta cena napoved resnična cena oblikovanje surovine, materiali 56

57 komponenta cena napoved resnična cena delo dodatni stroški dela dobiček lastnika proizvodnje transport in davki oglaševanje in sponzoriranje distribucija dobiček lastnika blagovne znamke državni davki (kjer se izvede prodaja, v tem primeru Belgije) Učenci izpolnijo najprej le prvi stolpec - predvidevanje. Nato primerjajo z realno ceno in jo vpišejo v drugi stolpec. Tabela 2 komponenta cene cena v Eur oblikovanje 0,46 surovine, materiali 1,84 delo 2,31 dodatni stroški dela 5,57 dobiček lastnika proizvodnje 9,20 transport in davki 9,77 oglaševanje in sponzoriranje 12,65 distribucija 15,52 dobiček lastnika blagovne znamke 20,01 državni davki (kjer se izvede prodaja, v tem primeru Belgije) 37,39 Vse skupine primerjajo svoje napovedi med seboj, nato jih primerjajo z realno ceno. Opazili bodo, da nizka cena dela in surovin le malo vpliv na končno ceno izdelka. Če učence ta tematika zanima, lahko dejavnosti razširite na spoznavanje pravil Poštene trgovine. Cilj te organizacije so boljše cene, boljši delovni pogoji in pošteni pogoji za trgovanje kmetov in malih podjetnikov ( 57

58 Za spodbujanje razprave lahko učitelj doda še naslednje vprašanje: ali so še drugi razlogi, poleg plač zaposlenim, da se proizvodnja preseli v določene države? V ta namen naj učitelj pripravi dovolj gradiva s socialno in ekonomsko problematiko in delavskimi pravicami (življenjski stroški, plačilo za delo). Nekaj uporabnih povezav: http.// Učenci naj doma preučijo gradiva in povzamejo najzanimivejše in relevantne informacije. Namen razširitve raziskave je dvigniti zavest o kompleksnosti proučevanega problema; poleg ekonomskih se pojavijo še socialni in okoljski faktorji. 4. dejavnost: Sporočanje in posploševanje ( 1 ura) Dejavnost začnemo z razpravo o informacijah, ki so jih dobili pri prebiranju gradiv. Učenci bodo zaznali velike socialne razlike med državami na vseh nivojih (pogoji za delo, plačilo za delo, možnosti zaposlitve ). Če so bili v gradivu tudi podatki o življenjskih stroških in plačah delavcev, morajo biti ti pojmi učencem jasni, sicer jim je treba to pomagati razumeti. Tako samo višina plače še ne pomeni tudi relativno visoke kvalitete življenja v določeni državi. Numbeo ( je največja spletna baza podatkov, ki podatke sprotno obnavlja. Podatki zajemajo tudi stroške bivanja, zdravstvenega varstva in drugo. Opazne pa so tudi druge povezave med komponentami cene copat. Tam, kjer je cena dela nizka, so tudi drugi stroški proizvodnje nizki, kar pomeni, da je slabo poskrbljeno za varnost pri delu, pogoje za delo, organiziranje in zastopanje delavcev preko sindikatov in drugo. Ogled videa Kaj je za izdelavo copat ( omogoča, da učenci lažje povežejo in osmislijo posamezne dejavnosti in povežejo novo znanje s svojimi izkušnjami (kupovanje športnih copat) in premislijo o svojem ravnanju (sprejemanje odločitev). Za zaključek učitelj povabi učence k aktivnosti, imenovani Domine idej. Vsak učenec na kratko povzame, kaj se je naučil in to napiše na samolepilni listek. Prvi učenec nalepi svoj listek na sredino table. Naslednji učenec nalepi svoj listek poleg prvega, če je vsebina na njem podobna. Tako nadaljujejo še drugi učenci in zlagajo listke po podobnosti kot pri igri domino. Na tabli tako nastane struktura, včasih podobna kači, včasih pa se razveja v drevo. Učitelj obkroži posamezne skupine trditev ali posamezne veje in izpostavi najpomembnejšo skupno idejo te skupine ali veje. Copati na zadnji postaji Starostno obdobje: let. Stopnja v življenjskem krogu: Raziskovanje predmeta potem, sprejemanje odločitev. Trajnostna dimenzija: okoljska. Naravoslovni postopki: - Razvijanje razlag, temelječih na dokazih. - Analiza in razlaga podatkov, primerjava izidov z napovedjo, razvijanje razlage, ki temelji na dokazih. - Sporočanje in evalvacija zaključkov, utemeljevanje razlage, prepoznavanje, zakaj so dokazi pomembni. - Načrtovanje: načrtovanje in izvajanje raziskave; preizkus hipotez, določanje, kaj so dokazi. 58

59 - Zbiranje in beleženje podatkov: uporaba ustreznih pripomočkov, zagotavljanje natančnosti. Naravoslovne vsebine: - lastnosti snovi (materialov), - spreminjanje snovi. Ocena trajanja: 6 ur. Pripomočki: - računalnik in projektor, - video ali zbirka slika različnih športnih copat, - video ali zbirka slik, ki predstavlja življenjski slog potrošnika in množico odpadkov, ki jih povzroči, - slika ali tabela s podatki o razgradljivosti posameznih materialov, - tabla, - samolepilni listki v več barvah, - zbirka odpadkov, v kateri je nekaj biološko razgradljivih in nekaj nerazgradljivih snovi, - tehtnica, - škarje in nož. Deli učne enote ZAČTEK RAZISKAVE (dejavnost 1) - USMERJENO RAZISKOVANJE (dejavnost 2) - SPOROČANJE REZULTATOV IN POSPLOŠITVE (dejavnost 3 in 4) Vsak učenec pove in napiše tri razloge, zakaj je pomebno pri kupovanju copat vedeti, iz česa so narejeni. Razloge napišejo na samolepilne listke. Listke nalepijo na tablo in jih združijo glede na podobnost vsebin. Učenci lahko povežejo izbiro materiala le glede na svoje potrebe (udobje, zaščita), kar pomeni, da so pozorni le na stanje sedaj. V tem primeru naj učitelj opozori učence še na to, kaj se bo zgodilo s copati v prihodnje, na stanje potem. Ogledajo si video o navadah potrošnikov ali primerne slike (omare polne oblek in čevljev, hladilnik poln hrane, polni koši odpadkov). Poudarek je na življenjskem slogu, ki povzroča visoko produkcijo izdelkov in hkrati tudi velike količine nerazgradljivih odpadkov. S tem poskuša učitelj vzbuditi refleksijo o okoljskih in socialnih vidikih potrošništva. Te dejavnosti naj bi vodile v premislek o vrsti odločitev, ki jih je potrebno sprejeti pri nakupu novih športnih copat. Vsaka odločitev je povezana z določenimi posledicami. V razpravi, ki sledi, se polagoma sestavlja celotna življenjska zgodba, poudarek pa naj bo na potem. S tem tudi ugotavljamo, koliko so to stopnjo v življenjskem krogu izdelka upoštevali že prej. Učitelj postavi novo raziskovalno vprašanje: kaj se zgodi, ko nek predmet postane odpadek? Začetne dejavnost se lahko razširijo, če učenci še niso razumeli pomena zadnjega raziskovalnega vprašanja. 2. dejavnost: Raziskovanje razgradnje materialov (1 ura + čas, ki je potreben za razgradnjo snovi) Učenci delajo v skupinah in načrtujejo raziskavo. Učitelj poskrbi, da ima vsaka skupina zbirko različnih materialov (plastična vrečka, papir, aluminijeva folija, kos ali olupek sadja). Da bi lahko prišli do podatkov o razgradnji, je potrebno precej časa, zato je nujna premišljena izbira snovi za poskus. Raziskovanje naj bi razvijalo razumevanje pojma biorazgradljivo. Nekateri učenci bodo o tem že imeli ustrezno razlago, dejavnosti pa bodo tem osvetlile povezavo med razlago in dokazi, ki razlago potrjujejo. 59

60 Med raziskovanjem učitelj pomaga skupinam pri določanju eksperimentalnih pogojev in določanjem časa, ki je potreben za razgradnjo. Opozori učence, da je potrebno podatke vpisovati v tabelo, ki ima časovno komponento. Kritična faza raziskovanja je izvedba poštenega poskusa, še zlasti, če učenci s tem še nimajo izkušenj. Te učence mora učitelj voditi in jim pomagati. Če skupine predlagajo zelo različne časovne intervale, je bolje le te poenotiti za celoten razred. 3. dejavnost: Sporočanje in posploševanje (2 uri) Vsaka skupina predstavi rezultate raziskave. Sledi skupna razprava o raziskavi. Razprava naj bo usmerjena na: - ustrezne časovne intervale in eksperimentalne pogoje (svetloba ali tema, visoka ali nizka temperatura, vlažno ali suho okolje), - količina snovi, - možnosti primerjave rezultatov. Ugotovili bodo, da se nekatere snovi spremenijo (sčasoma so spremembe vse večje), nekatere ostanejo nespremenjene in nekatere izginejo. Učitelj komentira povezavo med rezultati in pogoji izvedbe, ter časom izvedbe. Namen razprave je tudi izboljšati načrtovanje raziskave. Nov izziv za učence je vprašanje: Kaj povzroča spremembe snovi? Po pregledu zamisli, ki jih imajo učenci o razgradnji snovi, učitelj poveže njihove odgovore z naravoslovnim znanjem. S tem v proces vključi mikroorganizme in tako postopno razvija pojem biorazgradljivo. Morda je za to stopnjo prezahtevno, da bi poskušali na raziskovalno vprašanje odgovoriti z raziskavo. Tudi pravi raziskovalci pogosto poskušajo najti odgovore v že izvedenih raziskavah. V pomoč pri razvijanju pojma biološko razgradljiv uporabijo sliko, na kateri so prikazane različne snovi in kaj se je z njimi zgodilo po določenem času. Ugotavljajo čas razgradnje. Main/037052bis/Contenuti/tempo_decomposizione_rifiuti. jpg spremenili avtorji Učenci morajo razumeti, da je pri biološki razgradnji pomembna spremenljivka čas. Nekatere snovi razgradijo mikroorganizmi, vendar je ta proces lahko zelo počasen (tudi nekaj sto let), mnogo daljši kot je človeško življenje. Zato je prav čas za razgradnjo bistven podatek, če želimo ugotavljati učinek odpadnih snovi na okolje. Učitelj naj tudi izpostavi, da pomeni razkroj le spreminjanje snovi, ne pa njeno izginjanje. Te vsebine lahko uporabite tudi za uvod v učenje o bio- in geo-kemijskih krožnih procesih snovi ter pomenu mikroorganizmov v ekosistemu. 60

61 4. dejavnost: Uporaba naučenih pojmov (2 uri) Pri zadnji dejavnosti učenci prikažejo razumevanje usvojenih pojmov in njihovo uporabo v novih okoliščinah. Učenci so razdeljeni v skupine, v pomoč so jim primeri športnih copat ali drugi pripomočki, s katerimi lahko rešijo naloge v nadaljevanju. 1. Določijo biološko razgradljive in nerazgradljive materiale v določenem izdelku (copatu). 2. Izračunajo količino razgradljivih in nerazgradljivih snovi v copatu 3. Preštejejo, koliko copat so kupili v zadnjih petih letih. 4. Izračunajo skupno količino razgradljivih in nerazgradljivih snovi, ki so jih zavrgli v zadnjih petih letih samo z uporabo copat. Učenci naj copate razrežejo in razvrstijo dele na razgradljive in nerazgradljive, ter jih stehtajo. Učitelj jih opozori na varnost pri tem delu. Uporabijo podatek o količini razgradljivih in nerazgradljivih materialov v enem copatu in izračunajo skupno količino enih in drugih materialov za celoten razred za obdobje petih let. Količina nerazgradljivih odpadkov za celotni razred bo najbrž kar velika. Te podatke uporabimo za razmislek o ravnanju vsakega posameznika, o njegovem življenjskem slogu in posledicah za okolje ter o socialnih in ekonomskih učinkih ravnanj. S tem bodo uresničeni tudi bolj ambiciozni cilji vzgoje za trajnostni razvoj. Na posledice njihovih odločitev jih učitelj lahko ponovno opozori z naslednjim vprašanjem: Kaj bi lahko naredili, da bi zmanjšali količino nerazgradljivih odpadkov? Odgovori gredo lahko v dveh smereh: v smeri dobrih praks v zvezi z ravnanjem z odpadki (ločeno zbiranje, recikliranje ) in v smeri vzgoje odgovornega potrošnika s spreminjanjem življenjskega sloga (postati odgovoren potrošnik, zmanjšati potrošnjo ). V pomoč so lahko informacije s spletne strani eko proizvodov. Sprejemanje odločitev Na koncu celotne učne enote o življenjskem krogu športnih copat naj imajo učenci še priložnost, da izkažejo svoje znanje o življenjskem krogu izdelka in o lastnostih materialov ter o okoljskih, socialnih in ekonomskih vidikih nabave in uporabe copat. Avtentična naloga Predstavljajo naj si, da so zaposleni v marketinški agenciji, in morajo načrtovati akcijo za promocijo novega tipa športnih copat. Predstavitev lahko pripravijo na plakatu ali kot video predstavitev. Cilj predstavitve je povečati prodajo. Akcija pa naj na prepričljiv in učinkovit način poudari tudi kvaliteto materialov in izdelave. 61