Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije"

Transcription

1 Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004

2 2 1. UVOD OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV...3 Organizacijske vede...3 Organizacija in organiziranost...4 Osnovni tipi organiziranih združb...6 Združba ljudi in njihovi cilji...6 Delitev dela in specializacija...8 Organizacijska struktura OSNOVE ORGANIZACIJSKIH VED KRATEK POGLED V ZGODOVINO...9 Predindustrijske organizacije...9 Industrijska revolucija KLASIČNA TEORIJA ORGANIZACIJE...11 Znanstveni management (Taylor)...12 Upravna ali administrativna šola (Fayol)...14 Birokratski model (Weber)...14 Sodoben pogled na klasično teorijo organizacije...17 Zaton izrazito mehanističnih organizacij...18 Nekaj utrinkov iz zgodovine industrijske družbe MEGATRENDI, KI SPODBUJAJO NOVE ORGANIZACIJSKE OBLIKE...21 Vpliv informacijskih in komunikacijskih tehnologij...21 Prilagodljivost organizacije...23 Prehod iz industrijske v informacijsko družbo...24 Digitalna ekonomija...25 Osnove elektronskega poslovanja...27 Elektronske identifikacije (podpisi) ORGANSKE ORGANIZACIJSKE OBLIKE...28 Rojstvo organskih organizacijskih oblik...29 Adhokracija (Mintzberg)...30 Mrežne organizacije...36 Virtualne organizacije...39 LITERATURA...39

3 3 1. UVOD 1.1 Opredelitev osnovnih pojmov Organizacijske vede Preden začnemo s študijem organiziranosti, to je ožjega področja organizacijskih ved, poskusimo odgovoriti na vprašanje:»zakaj je študij organizacije pomemben in kakšna organizacijska znanja potrebuje sodoben manager?«. Prvi del odgovora si bomo sposodili kar pri znanem ameriškem profesorju in avtorju knjig o organizaciji (Hall, 1999):»Organizacije so ena najbolj vidnih sestavin sodobne družbe. Obdajajo nas, kjerkoli se nahajamo. Rodimo se v njih, in v njih tudi umremo. Enostavno jim ne moremo ubežati. Neizbežne so tako kot smrt in davki.«vsa človeška dejavnost je tako ali drugače organizirana. Kamorkoli stopimo, se srečamo z organiziranimi skupinami ljudmi, ali z njihovimi izdelki in storitvami. Od tega, da stopimo na avtobus, ki je v lasti nekega prevozniškega podjetja, do tega da gremo na kosilo v restavracijo, ki na organiziran način pripravlja in ponuja hrano. Podobno je z bankami, zavarovalniškimi sistemi in državno upravo, da ne naštevamo naprej. Vse to so organizirani segmenti človeške družbe, ki predstavljajo temelj naše civilizacije. Celo definicija demokracije zveni zelo organizacijsko, ko predpostavljamo, da mora imeti vsaka demokratična družba voljene predstavnike ljudstva organizirane v parlamentu, svojo vlado, organizacijsko neodvisen pravosodni sistem ter organizirano civilno družbo. Naša prepletenost z različnimi organizacijami je zadosten razlog, da se začnemo spraševati o njihovem ustroju in delovanju. To lahko počnemo z različnih zornih kotov, od sociološkega, psihološkega, tehnološkega, da ne naštevamo dalje. Vse je odvisno od tega, kaj v organizaciji nas zanima. Očitno so organizacije dovolj kompleksni in zahtevni sistemi, da vsak tak pogled zahteva posebna znanja in metodologije proučevanja. V tem učbeniku se ne spuščamo na vsa področja organizacijskih ved, saj nas bo zanimal predvsem ustroj podjetij in manj njihovo poslovno delovanje. Seveda pa je ustroj organizacije povezan z njenim delovanjem, zato se pri proučevanju organizacije ne bomo mogli vedno omejiti samo na naše ožje področje, to je pravila in strukture. Upoštevati bomo morali tudi pripadnike organizacije.

4 Intuitivno razumevanje in sprejemanje organizacije je sestavni del človekovega dojemanja sveta, saj smo skozi evolucijo razvili način obnašanja in medsebojnih odnosov, ki nam omogočajo, da živimo in delamo v skupinah. Zato ima vsak od nas različne poglede na to, kaj je dobra in kaj slaba organizacija, v kakšni organizaciji bi želel delati in v kakšni ne. Za posameznika je najpomembnejša in najbližja organizacija, v kateri smo zaposleni, v kateri delamo in si v njej zagotavljamo finančno in pogosto tudi socialno osnovo za svoje življenje. V njej preživimo velik del svojega življenja in vanjo vlagamo svoje delo, znanje in kreativnost. Zato nam ni vseeno, kakšna je taka organizacija in kaj nam omogoča. To je tudi razlog, da na organizacije gledamo z zelo osebnega in čustvenega zornega kota, s tem pa pogosto izgubljamo objektivnost. Ravno zaradi subjektivnega odnosa do organizacije je še posebej pomembno, da spoznamo zakonitosti in merila, ki veljajo v dobro organiziranih sistemih. Nekoliko poenostavljeno rečeno, managerji morajo poznati tako teoretične kot aplikativne osnove organizacijskih ved. Teorija organizacije se ukvarja z razumevanjem in načrtovanjem struktur organiziranosti, procesov in tudi sistemov, ki omogočajo združbi, da na učinkovit način dosega svoje cilje. Na osnovi proučevanj konkretnih organizacij v praksi, so raziskovalci in managerji razvili določena pravila, ki pomagajo managerjem, da čimbolj učinkovito organizirajo svoja podjetja. Ker pa so človeške družbe izjemno zapleteni organizmi, je teorija organizacije zelo nestrukturirana veda, ki se ne more primerjati z naravoslovnimi teorijami, ki temeljijo na skoraj popolni objektivnosti. Postulatov teorije organizacije ne moremo dokazati drugače, kot s posrednimi, večinoma statističnimi argumenti, ki jih skoraj vedno lahko interpretiramo na različne načine. Zato s vrsto različnih organizacijskih šol (teorij), ki se v določenih elementih bistveno razlikujejo, ali si celo nasprotujejo. To seveda v ničemer ne zmanjšuje pomena njenih izsledkov, pomeni le to, da lahko določen problem vedno rešujemo na več različnih načinov. Organizacija in organiziranost Različne definicije organizacije se razlikujejo predvsem po tem, kako široko obravnavajo organizacijo in kaj vanjo vključujejo. Za nekatere je organizacija sinonim za organiziranost, to le množico pravil (in predpisov, ki opredeljujejo naloge in pristojnosti posameznikov v neki združbi, za druge pa je organizacija kar združba sama. Prvi v pojem organizacije ne vključujejo samih pripadnikov združbe, saj govorijo le o pravilih, drugi pa obravnavajo tudi pripadnike združbe in vključujejo vso kompleksnost medčloveških odnosov. 4

5 Ko bomo proučevali le organizacijsko strukturo ter delitev dela in pristojnosti, potem nas posamezni pripadniki združbe s svojimi lastnostmi ne bodo zanimali in jih v naši obravnavi lahko izpustimo. Če pa nas bo zanimalo obnašanje združbe v določenih okoliščinah, potem ne bo šlo brez obravnavanja ljudi in njihovih značilnosti, sposobnosti, njihovega kulturnega okolja in podobno. V tem učbeniku bomo uporabljali oba pogleda na organizacijo, vendar nam to ne bo povzročalo problemov, saj bo iz samega konteksta vidno, kateri vidik imamo v mislih. Zadrego v zvezi z definicijo organizacije najbolje ponazarjajo jezikovni slovarji, saj ima na primer beseda organizacija v slovenščini vsaj dva sinonima 1 : 1. organizacija lahko pomeni podjetje ali katerokoli urejeno združbo ljudi in je v bistvu sinonim za institucijo ali ustanovo (če bomo želeli ta pomen besede organizacija v tem učbeniku nedvoumno poudariti, bomo namesto izraza "organizacija" raje uporabili izraze, kot so skupina, združba, podjetje, korporacija in podobno); 2. drugi pomen besede organizacija pa je tisti, ki pomeni določen ustroj ali urejenost v združbi, to je pojmovanje organizacije kot že vzpostavljene in delujoče strukture in spremljajočih procesov, ki omogočajo njeno usklajeno delovanje (v tem učbeniku bomo v tem pomenu v večini primerov uporabljali izraz organiziranost). Zanimivo je razmisliti o tem, zakaj ima beseda organizacija toliko sinonimov 2. V vsakdanjem pogovoru povsem zamenjujemo besedi organizacija kot združba in organizacija kot organiziranost, kar napeljuje na to, da je po naših izkušnjah vsaka človeška združba tudi organizirana. Ne da bi se spuščali v sociološke ali celo evolucijske teorije, je očitno, da se ljudje vedno organizirajo, pa naj bo to zavestno ali podzavestno,. Kadarkoli se na enem mestu zbere skupina ljudi, ki morajo biti določen čas skupaj in imajo vsaj minimalne skupne cilje, se povsem podzavestno organizirajo, čeprav na zelo enostaven ali prvinski način. Vendar nas v nadaljevanju tak način spontanega organiziranja ne bo zanimal. Predmet našega proučevanja bo zavestna in po vseh razpoložljivih kriterijih tudi optimalna organiziranost določene združbe ali podjetja. 5 1 Organizacija: 1./ subjekt, skupnost ljudi lahko tudi en sam?! z določenim skupnim ciljem, programom; 2./ glagolnik od organizirati: a./ prireditev, ljudi za delo, snov za knjigo ipd.; b./ ureditev, značilnost, stanje organiziranega npr. organizacija podjetja je slaba ipd.; 2 V angleškem jeziku je sinonimov celo sedem.

6 Osnovni tipi organiziranih združb Ko smo že pri osnovnih definicijah, poglejmo še eno, ki govori o tem, kako strogo je organizirana določena združba Ena od splošno sprejetih definicij (Marschak in Radner, 1972) razlikuje štiri ravni organiziranih združb: 1. povsem neorganizirana združba je skupina posameznikov, kjer vsak posameznik zastopa svoj interes in se ne usklajuje z drugimi (večina avtorjev s področja organizacije tako združbo sploh nima za organizirano in jo v svojih modelih ali teorijah sploh ne obravnava, saj skupina posameznikov nima skupnih ciljev); 2. naslednja raven je koalicija, kjer ima vsak član koalicije svoj interes, vendar se zavedajo skupnega cilja, zato je njihova dejavnost podrejena obema ciljema hkrati (tako organizirane združbe so značilne za politiko in tudi določene gospodarske grupacije, kot so npr. keiretsu ); 3. tesneje organizirana združba je ustanova ali podjetje, kjer je cilj pripisan celotni združbi, neodvisno od ciljev posameznikov, vendar ob dejstvu, da imajo posamezniki še vedno svoje osebne cilje (to je najbolj običajen primer v gospodarskih družbah, ki vedno nihajo med cilji združbe in posameznikov); 4. najtesnejša organizacijska oblika je zveza, kjer so cilji posameznikov popolnoma podrejeni nekemu zunanjemu cilju, zato v teoriji sploh ne prihaja do konflikta interesov (teoretično je to npr. državna uprava, vojska, v ekstremni obliki pa so to vsi totalitarni politični sistemi). Za teorijo poslovnih organizacij so pomembne le druga in tretja organizacijska oblika, s poudarkom na ustanovah in podjetjih. Tudi ta učbenik obravnava predvsem tretjo vrsto (ustanove in podjetja), čeprav v sodobni poslovni praksi pridobiva na pomenu tudi organiziranost na ravni koalicij. Združba ljudi in njihovi cilji V tem razdelku bomo na rasti namišljene organizacije postopoma vpeljali osnovne koncepte, ki jih bomo v naslednjih poglavjih sistematično opredelili v skladu z veljavnimi metodologijami, na katerih sloni sodobna veda o organizaciji. Tak pristop je lahko metodološko pomanjkljiv, vendar je učinkovita metoda, ki nas na razumljiv način opozori na osnovne zakonitosti, ki veljajo v organizaciji. Kasneje se bomo na sistematičen način seznanili tudi z najpomembnejšimi izsledki sodobne teorije organizacij. Začnimo s skupino ljudi, ki se je odločila, da se združi v neko združbo. Najprej se postavi vprašanje, zakaj bi se posamezniki sploh 6

7 združevali? Racionalen razlog je lahko ta, da je vsak posameznik ocenil, da sam ne zmore doseči določenih ciljev, ali pa da bi to zahtevalo od njega nesorazmerno velik napor. Seveda obstajajo še drugi razlogi za različne združbe, predvsem take, ki ne slonijo na prostovoljnem združevanju, vendar jih pri našem predmetu ne bomo obravnavali. Osredotočili se bomo na gospodarske in upravne združbe, ki so po definiciji prostovoljne združbe z jasno opredeljenimi skupnimi cilji. Nekoč je bil osnovni cilj človeških skupin predvsem preživetje. Danes so zahteve posameznikov veliko večje in raznolike, zato so tudi cilji zahtevnejši. Posameznik npr. ne more sam izdelovati avtomobilov, ali graditi velikih mostov, to lahko stori samo skupina ljudi. Kot posamezniki živimo v visoko organizirani in izjemno kompleksni družbi, ki je razvila izjemno zapletene organizacijske podsisteme, kot so državna uprava, zdravstvo, šolstvo, banke, prometna infrastruktura in podobno. Celotna človeška civilizacija sloni na združevanju ljudi v take ali drugačne združbe, ki imajo določene skupne interese in cilje. Vprašanje je, ali ima posameznik, ki se pridruži neki združbi, iste cilje, kot jih ima združba. Ali ni njegov cilj le izrabiti ostale, da pride do zaslužka, veljave ali kakšne druge koristi? Ali ga sploh zanima, kakšne izdelke ali storitve nudi združba, v kateri je zaposlen? Odgovor je lahko zelo preprost, lahko pa je zelo zapleten. Idealistično gledano je skupni cilj delavcev, managerjev in lastnikov podjetij njihova poslovna uspešnost, ki se odraža v dodani vrednosti in dobičku. Na koncu dobi vsak posameznik določeno nagrado. Proizvodi in storitve, ki jih trži združba, so večinoma le sredstvo za dosego tega cilja, to je dohodka, ki omogoča življenje v sodobni civilizaciji. Seveda pa je to le ena plat medalje, saj so človeški cilji nekaj zelo osebnega in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Tudi cilji lastnikov podjetja, managerjev in delavcev so le redko povsem enaki. Vse skupaj pa se dodatno zaplete zato, ker imajo posamezniki več različnih ciljev, in jih s časom tudi spreminjajo. Ker bomo o tej temi kasneje podrobneje govorili, je dovolj, da se zavedamo dejstva, da so si cilji posameznikov v združbi le do neke mere enotni, vsak posameznik pa ima še svoje osebne cilje, ki se ne ujemajo nujno tudi s cilji združbe. Zato je ugotovitev, da imajo posamezniki v organizirani združbi skupne cilje, le močno idealizirana slika realnosti. Intuitivno se nam zdi, da so bolj učinkovite tiste organizacije katerih pripadniki imajo enake cilje. To nas, na primer, uči zgodovina, ki kaže, da so se pogosto manjše skupine ljudi zelo uspešno soočale z večjimi skupinami, ker so bili njihovi pripadniki pripravljeni storiti vse za skupne cilje. Na tako bojevite in monolitne organizacije v poslovnem svetu le redko naletimo, zato izhajamo iz predpostavke, da 7

8 se cilji organizacije in posameznikov nikoli povsem ne prekrivajo. Naloga managementa je, da te cilje na razumen in učinkovit način uskladi. Delitev dela in specializacija Naslednje pomembno vprašanje je: Zakaj se določena združba ljudi sploh organizira in kaj to sploh pomeni? Skupina ljudi, ki sestavlja združbo s skupnimi cilji, si mora na nek način razdeliti delo. Če si dela ne bi razdelili, združba sploh ne bi delovala, ali pa bi bila njena učinkovitost tako majhna, da ne bi mogla dosegati skupnih ciljev. Vsak pripadnik združbe torej opravlja določeno delo, ki je soodvisno od dela ostalih pripadnikov. Delitev dela pa potegne za seboj vrsto problemov od specializacije posameznih pripadnikov združbe do usklajevanja med seboj soodvisnih aktivnosti. Človeške združbe so praviloma tako zahtevne, da vsako delo praviloma zahteva posebna znanja in se je potrebno zanj posebej usposabljati. To se odraža že v sodobnem šolskem sistemu, ko se posameznik velik del svojega življenja uči, da bo opravljal določen poklic, to je določene aktivnosti v taki ali drugačni združbi. Učenje je le priprava na to, da bo kasneje posameznih v organizaciji sprejel neke obveznosti in opravljal določena dela. Organizacijska struktura Organizacijska struktura je razmeroma enostaven in intuitivno razumljiv koncept, ki ima tri funkcije: 1. Najpomembnejša funkcija organizacijskih struktur je učinkovito doseganje ciljev organizacije (združbe). 2. Organizacijske strukture zagotavljajo, da se posameznik podreja skupnim ciljem in ne obratno. 3. Organizacijske strukture tudi določajo kaj se kje dela in kje se odloča 3. Organizacijska struktura ponazarja notranji ustroj združbe in sloni na formalnem sistemu razčlenitve in razporeditve nalog, ki je v naprej dogovorjen. Kasneje bomo videli, da se v vsaki organizaciji vzpostavljajo tudi neformalne strukture, ki niso v naprej načrtovane in so posledica medsebojnih odnosov pripadnikov združbe. 8 3 Ko povezujemo organizacijske strukture z odločanjem vedno mislimo na to, kje se odloča in ne kako se odloča. Način odločanja in odločitveni kriteriji niso predmet organizacijskih teorij.

9 9 2 OSNOVE ORGANIZACIJSKIH VED 2.1 Kratek pogled v zgodovino Predindustrijske organizacije Najpreprostejše organizacijske oblike so se rodile skupaj s človeštvom, saj so naši predniki vedno živeli v skupinah, ki so bile na nek način organizirane. Vendar je to obdobje predmet antropološkega proučevanja in ne sodobne teorije organizacije. Naše zanimanje za organizacijo sega do začetka pisne zgodovine, ko so nastale večje plemenske in državne skupnosti. Vrsta zgodovinskih dokumentov, od Gilgameša do Svetega pisma, nam daje vpogled tudi v organizacijo in delovanje tedanjih družb. Z današnjega zornega kota so bile te organizacije preproste in arhaične, čeprav so pisni viri iz antičnega obdobja že pravi učbeniki organizacije in so še vedno predmet strokovnega zanimanja. Prvi veliki organizacijski sistemi so se pojavili v Egiptu kot državni monopoli za izgradnjo namakalnih sistemov in seveda pri graditvi piramid, ki so brez dvoma izjemen organizacijski dosežek. Zanimivo je, da so se Egipčani prvi zavedli pomena nadzorne funkcije v organizaciji. Med vrhunskimi organizacijskimi dosežki moramo omeniti vojaško organizacijo Aleksandra Velikega in seveda celotno antično Grčijo. Sokrat je že razpravljal o vodenju, Platon pa o delitvi dela in specializaciji. Tudi Rimsko cesarstvo je doseglo popolno prevlado v svojem času predvsem z izjemno organizacijo države in še posebej vojske. Zahodnjaški pogled na zgodovino organizacije dela veliko krivico drugim civilizacijam, posebej kitajski, ki so bile izjemno dobro organizirane tudi po današnjih standardih. Vendar se namenoma zadržujemo v kulturno-zgodovinskem svetu zahodne civilizacije, ki je kasneje sprožila industrijsko revolucijo in s tem rojstvo sodobne organizacije, kot jo poznamo danes. V srednjem veku je bila v zahodni civilizaciji skoraj edina globalna in zelo razvita organizacija Cerkev s svojim nadnacionalnim in naddržavnim statusom. Drugače pa je bil srednji vek z ekonomskega in tehnološkega zornega kota čas stagnacije in ni prinesel pomembnejših spoznanj niti na področju organizacije. Agrarna družba in obrtniška proizvodnja tudi nista potrebovali zahtevnejših organizacijskih oblik. Poslovna organizacijska logika srednjega veka je bila zelo preprosta. Vladajoči razred je imel delo in trgovino za nedostojno dejavnost, ki jo je prepuščal nižjim slojem, sam je

10 10 postavljal in vzdrževal le družbena pravila. Ta pravila so opredeljevala vlogo vsakega posameznika in so bila zakon, ki so ga morali spoštovati brez ugovora. Poslovnih organizacij v današnjem smislu seveda niso poznali, saj ekonomski dobiček ni bil nikoli osnovni cilj, pravi dobiček se je pridobival predvsem z vojnami. Vojske so bile tudi najbolj organizirani segmenti družbe. Seveda je bilo tudi nekaj izjem, med katere štejemo Beneško republiko, ki je svojo moč gradila predvsem na ekonomski uspešnosti in temu primerni organiziranosti. Industrijska revolucija Razumevanje organizacije v današnjem smislu sega šele v začetek industrijske revolucije in postopen propad fevdalnih sistemov. Lahko bi rekli, da je bilo to obdobje, ko se je pokazalo, da je do bogastva lažje priti s proizvodnjo in trgovino, kot pa z vojnami. Začetki industrijske revolucije segajo v začetek 19. stoletja, ko so začele v Veliki Britaniji nastajati prve tovarne, ki so uporabljale parne stroje. Moderna industrija pa se je rodila šele ob koncu 19. stoletja z množično industrializacijo Zahodne Evrope in ZDA. Prvi podjetniki pa so se srečevali s povsem novimi izzivi in problemi, ki jih sistemi, kot sta bila država ali vojska, nista imeli. Država in vojska sta lahko uveljavljali svojo voljo in svoje organizacijske koncepte s pozicije moči, predvsem z brezpogojnim ukazovanjem in celo grožnjo. Podjetniki si seveda tega niso mogel privoščiti, čeprav so to v začetku poskušali, zato so morali svojo organizacijo graditi na drugih motivih in konceptih. V začetni fazi industrializacije so podjetniki intuitivno prevzeli centralizirano in avtokratsko organizacijo, ki je bila takrat edino znan organizacijski koncept. Vendar so že prvi začetki industrijske proizvodnje pokazali, da je bilo razumevanje organizacije v splošnem zelo primitivno in ni ustrezalo novim tehnološkim in socialnim izzivom industrijske revolucije. Zanimivo je, da je bila v začetku industrializacije uspešnost podjetja veliko bolj odvisna od inovativnosti na področju proizvodnje in organizacije, kot pa od razpoložljivega kapitala. Večina svetovno znanih podjetij je nastala z razmeroma majhnimi kapitalskimi vlaganji. Kapital je postal prevladujoč faktor poslovnega uspeha šele v zreli dobi industrijske družbe 20. stoletja.

11 11 Iz tega obdobja kaže omeniti Adama Smitha in njegovo delo Bogastvo narodov (Wealth of Nations 4, 1776). Smith je zagovarjal ločevanje ekonomije in države, trgu pa je dal vlogo nevidne roke, ki zagotavlja naravno ravnotežje med viri in ponudbo. Smith je s svojim pogledom bistveno vplival na razvoj kapitalistične ekonomske misli in posredno posegel tudi v organizacijo države in gospodarstva. Adam Smith Tako je bila Evropa poznega 18. stoletja, posebej v protestantskih deželah, ne samo tehnološko ampak tudi miselno pripravljena na industrijsko revolucijo. V tem se je bistveno razlikovala od nekaterih drugih razmeroma razvitih neevropskih držav, z izjemo ZDA, ki niso stopile na vlak industrijske revolucije in so s tem postopoma zgubili tudi politično moč. Edina pomembnejša izjema je Japonska, ki se je kljub izolacistični politiki ob koncu 19. stoletja vključila v tokove sodobnega industrijskega razvoja, kar se pozna še danes, saj predstavlja eno od tehnološko najbolj razvitih držav na svetu. 2.2 Klasična teorija organizacije Prvi raziskovalci organizacije so gledali na organizacijo kot na centraliziran sistem z izrazito mehanističnimi in predvidljivimi lastnostmi. Na tej paradigmi zasnovane hierarhične in birokratske organizacije so bile osnova za nastanek velikih gospodarskih in državnih sistemov. Taka organizacija je omogočila delovanje velikih združb na način, da je majhno število usposobljenih posameznikov lahko vodilo in nadziralo veliko število nizko usposobljenih in delovno priučenih delavcev. V tistih okoliščinah je bila to optimalna organizacijska oblika. Tehnologija in na njej zasnovana industrializacija pa je prinesla s seboj nova ekonomska merila. Stroji so bistveno povečali produktivnost dela, z organizacijskega zornega kota pa so pomembni predvsem zato, ker so sprožili tekmo v velikosti in s tem zapletenosti organizacij. Zelo kmalu se je pokazalo, da so ekonomsko uspešnejša velika podjetja, saj se dobiček povečuje z obsegom proizvodnje. K Knjigo v polnem besedilu lahko najdete na spletnem naslovu

12 12 V nadaljevanju bomo povzeli samo nekaj najpomembnejših predstavnikov in šol klasične teorije organizacije 5 (v oklepaju so navedeni najbolj znani predstavniki posamezne šole): Znanstveni management (Taylor) Upravna ali administrativna šola (Fayol) Birokratski model organiziranosti (Weber) Klasični teoretiki so postavili temelje, na katerih sloni današnje razumevanje organizacije in managementa. Kljub postopnemu prehajanju v informacijsko družbo ali digitalno ekonomijo so njihova spoznanja še vedno pomembna in se le počasi umikajo novim managerskim konceptom in novim organizacijskim paradigmam. Industrijska družba se je rojevala v prepričanju, da so si interesi delavcev in delodajalcev vedno nasprotni in nezdružljivi. Eni si želijo čim večji dobiček, drugi pa čim večji zaslužek, ki avtomatično zmanjšuje dobiček. Znanstveni management pa je izhajal iz predpostavke, da so interesi lahko skupni tako, da vsak dobi tisto, za kar je najbolj zainteresiran: delavci ustrezne plače, lastniki pa zaslužek. Politična zgodovina industrijske družbe je kasneje pokazala, da vse skupaj le ni tako preprosto, saj se ti interesi nikoli povsem ne prekrivajo. Kljub temu je znanstveni management pomenil prekretnico v razvoju in organizaciji industrijske družbe. Najbolj znan predstavnik šole znanstvenega managementa je bil Frederick. W. Taylor, ki je leta 1911 tudi prvi uporabil ta izraz. Taylor je bil predvsem inženir, ki ga je zanimala proizvodnja in njena učinkovitost. S svojimi idejami je postavil neko ravnotežje med delavci in managementom, delavcem pa zagotovil vsaj minimalne pravice, o katerih prej še sanjati niso mogli 6. Kljub temu izraz tajlorizem pomeni brezoseben in Frederick W. Taylor celo brezobziren pristop k povečanju učinkovitosti podjetja, kjer se človek pojavlja le kot partner stroju. Taylor je svoj pogled na management in 5 Podrobnejši pregled zgodovine organizacije je podan v knjigi dr. Antuna Vile Organizacija in organiziranje (str ) 6 S tega zornega kota so zanimive knjige Charlesa Dickensa, ki kažejo na morbidno ozračje in težak položaj delavcev v zgodnji dobi industrializacije.

13 13 organizacijo je strnil v 5 načel, ki jih je tudi izjemno uspešno promoviral: 1. Za načrtovanje in delovanje organizacije je lahko odgovoren samo management, delavci pa morajo v celoti izvrševati zadane naloge. 2. Z uporabo znanstvenih (merljivih) metod je vedno možno najti najboljši način za izvajanje določene naloge in delovanje celotne organizacije. 3. Z znanstvenimi metodami je možno izbirati in skrbeti za delavce, kar je pomenilo, da je potrebno delavce izbirati po zaželenih značilnostih, kasneje pa jih je potrebno za posamezna dela tudi izobraževati (to je bila zelo velika revolucija v načinu razmišljanja in odnosu do delavcev). 4. Finančne spodbude ali nagrade delavcem bistveno prispevajo k dvigu produktivnosti. Taylor je trdil, da je določanje organizacijske strukture le polovica dela managerja, druga polovica je zagotoviti, da bodo delavci delali v skladu z opredeljeno strukturo. 5. Managerji si morajo razdeliti pristojnosti. Predvsem za managerja na operativni ravni je zahteval določeno vrsto specializacije po določenih funkcijah. Iz tega pa je izpeljal tudi koncept, da ima delavec lahko več nadrejenih managerjev, glede na funkcijo, ki jo ta manager opravlja. Ta ideja je zamrla s Fayolom, vendar se je začela vračati v najsodobnejših organizacijskih konceptih, kot so matrične in virtualne organizacije. Zelo znan je naslednji primer, ki ga navajajo skoraj vsi učbeniki organizacije. Taylor je leta 1898 analiziral delovanje železarne Betlehem Steel, kjer je vsak delavec dnevno naložil 12,5 ton materiala. Ugotovil je, da bi z bolj racionalnimi gibanji delavcev, uporabo ustreznih naprav in pravilnem vrstnem redu opravil lahko vsak delavec naložil 47,5 ton dnevno. Izdelal je tudi sistem finančnih spodbud in sicer tako, da je vsakemu delavcu, ki je izpolnil novo normo povečal dnevno plačo od 1,15 $ na 1,85$. Produktivnost železarne je čez noč poskočila, Taylor pa se je vpisal v zgodovino managementa

14 Upravna ali administrativna šola (Fayol) 14 Znanstveni management se je bolj ukvarjal z organizacijo proizvodnje, medtem ko se je upravna ali administrativna šola organizacije ukvarjala z organizacijo kot celoto. Njen glavni predstavnik je bil Henry Fayol ( ), ki je brez dvoma oče managementa in sodobne organizacijske misli. Opredelil je pet temeljnih elementov Henri Fayol managementa: načrtovanje, organiziranje, ukazovanje, koordinacijo in nadzor, ki še vedno predstavljajo temelj klasičnega managementa. Ravno tako je opredelil temeljne funkcije vsakega podjetja: upravna, tehnična, komercialna, finančna, računovodska in varnostna. S svojimi pogledi je zaznamoval management od konca 19. stoletja do konca 20. stoletja. Njegova organizacijska paradigma se posredno odraža v 14 pravilih managementa, ki še vedno tvorijo jedro sodobne teorije organizacije. Od teh pravil navedimo samo tiste, ki so neposredno povezani z organizacijo, večina ostalih namreč govori o managementu v širšem pomenu besede: 1. Vsak delavec lahko sprejema ukaze od samo enega nadrejenega; 2. Podobne aktivnosti je treba združiti pod enim managerjem; 3. Manager ima pravico ukazovati in imeti moč, da svojo voljo tudi uveljavi; 4. Managerji in delavci morajo čim dalj časa ostajati na istem delovnem mestu in se tako specializirati, da lahko svoje delo optimalno opravljajo; 5. Delavci morajo svoje interese podrejati skupnim interesom organizacije; Posebej moramo poudariti, da je bil Fayol prepričan, da so to pravila, ki veljajo za vse tipe organizacij in za vse okoliščine, v katerih delujejo. S tem je tudi izrazil osnovno prepričanje klasične teorije organizacije, da obstaja neka optimalna ali idealna organizacija, ki je skupna vsem združbam. Birokratski model (Weber) Organizacijske oblike so bile do sredine 19. stoletja še vedno zasnovane na sili oblasti in prisili, ki so jo v poslovnem svetu izvajali managerji v imenu lastnikov. Ta sila se je odražala v logiki, da za

15 15 opravljanje neke vodstvene funkcije ni toliko pomembno kaj in koliko znaš, ampak kdo si in od kod prihajaš. Zato so vodstvena mesta zasedali predvsem ljudje glede na svoj družbeni položaj. Posebej v državnih upravah tedanje Evrope so na vodilnih mestih prevladovali kadri iz aristokratskih in meščanskih slojev, ki v večini primerov sploh niso imeli posebnih kvalifikacij. Zadoščal je že njihov družbeni položaj. Podobno je bilo stanje v gospodarskih organizacijah. Vsem se je zdelo povsem sprejemljivo, da so lahko tudi večje organizacije, kot je na primer državna uprava, delovale brez vnaprej postavljenih pravil. Zato je bilo odločanje v veliki prepuščeno trenutnim odločitvam in osebnim nagibom posameznikov. Weber je bil najvidnejši predstavnik takrat izjemno liberalne smeri, ki se je postavila na stališče, da je osnovni cilj vsake združbe/organizacije, da je učinkovita v doseganju svojih ciljev. To pomeni, da se mora organizirati na najboljši možen način, zaposlovati pa mora ljudi, ki so za določene naloge najboljši. Podrejeni tudi ne bi smeli biti prepuščeni nadrejenim na milost in nemilost, kot se je pogosto Max Weber dogajalo. To pa lahko dosežemo le tako, da vnaprej opredelimo pravila ter funkcije in pristojnosti posameznih delovnih mest, ne glede na to, kdo jih zaseda. Svoje prepričanje je strnil v naslednja temeljna pravila, ki so še danes značilnost birokratskih organizacij: 1. v organizaciji se mora vzpostaviti sistem pravil (zakonov), ki ga morajo spoštovati vsi pripadniki združbe, ne glede na svoj položaj 2. organizacija je zasnovana na sistemu abstraktnih pravil, ki se nanašajo na določene postopke in situacije, v katerih se lahko znajde združba, 3. tudi pri izvajanju funkcije nadrejenosti je potrebo upoštevati ta brezosebna pravila in izločiti samovoljo posameznikov, 4. podrejenost ne pripada določeni nadrejeni osebi ampak formalnemu položaju, ki ga ta oseba zaseda. Max Weber je podobno kot Fayol zagovarjal stališče, da mora biti v dobri organizaciji vse znano in predpisano v naprej! Tako kot njegovi predhodniki (in tudi nasledniki) je postavil principe, ki naj bi jih uspešen management brezpogojno upošteval. To so bili:

16 16 1. Delitev dela (določitev organizacijskih enot ali nalog posameznikov); 2. Hierarhija avtoritete (določitev razmerja nadrejenosti ali podrejenosti); 3. Formalizacija organizacije (določitev vseh pravil, ki zagotavljajo, da bo organizacija učinkovita ne glede na to, kdo zaseda določeno delovno mesto); 4. Dokumentiranje organizacije (vsa pravila, ki so pomembna za delovanje organizacije, morajo biti zapisana); 5. Izbor ter napredovanje delavcev glede na njihovo sposobnost (objektivnost pri napredovanju po hierarhični lestvici in preprečevanje samovolje vodilnih delavcev); 6. Ločevanje zasebnega življenja od dela v organizaciji. Veliko elementov birokratske organizacije se je kasneje preneslo tudi v poslovno okolje, vendar se je poslovni management vedno raje držal izvornih Fayolovih načel, ki so sicer podobna birokratskim, vendar niso bila nikoli tako stroga in toga. Čeprav ima danes izraz birokratska organizacija negativen prizvok, moramo posebej poudariti, da je bil ta model v svojem času revolucionaren in izjemno učinkovit in je omogočil delovanje državnih in velikih poslovnih sistemov, ki so bili potrebni za razcvet industrijske družbe. Poleg tega je bil Webrov koncept tudi veliko bolj human, kot so bile organizacije tistega časa. Zaposleni niso bili več prepuščeni samovolji nadrejenih, priznana pa jim je bila tudi pravica do zasebnega življenja, ki ni bilo povezano s službo. Danes se nam to zdi popolnoma samoumevno, vendar ne smemo pozabiti, da so bile razmere, v katerih se je rojevala industrijska družba, vse prej kot vzor humanosti. Zanimivo je osebno Weberjevo mnenje, saj mu pogosto po krivici očitamo, da je imel birokratsko organizacijo za idealno in najboljšo možno organizacijsko obliko. V resnici pa je Weber trdil le to, da je birokracija najboljša oblika za preprečevanje korupcije, nepoštenosti in despotizma, ki je bil značilnost takratnih državnih in poslovnih organizacij. Birokratska organiziranost se je ohranila predvsem v državni upravi in šele v zadnjih nekaj letih opažamo, da tudi državni sistemi postopoma opuščajo birokratsko organizacijo in počasi prehajajo v bolj organske oblike organiziranosti.

17 Sodoben pogled na klasično teorijo organizacije 17 Klasičnim teoretikom moramo priznati, da so bili prvi, ki so se lotili temeljite analize organiziranosti podjetja. Za razliko od svojih predhodnikov, ki so se pri načrtovanju organizacije zanašali predvsem na intuicijo, so iskali splošne zakonitosti objektivne merila. Elementi organiziranosti, ki jih je preučevala klasična teorija, so bili predvsem: delitev dela in pristojnosti, odgovornost in cilji. Samo organizacijo pa so obravnavali kot sistem, kjer se organizacijske povezave vzpostavljajo predvsem s hierarhično funkcijo vodenja in odločanja. V jedru klasične teorije organizacije je prepričanje, da se lahko organizacijske strukture in procese predpiše v obliki pravil, ki urejajo vsa razmerja med zaposlenimi in vse managerske pristojnosti in obveznosti. Ko je bila industrijska doba na vrhuncu, so se začele kazati slabosti klasičnih konceptov. Argyris je leta 1957 opozoril, da zaposleni v organizacijah zasnovanih na klasičnih konceptih delajo v okoliščinah, v katerih: imajo minimalen nadzor nad svojim delovanjem v združbi, se od njih pričakuje, da so podložni, pasivni in odvisni od predpostavljenih, vidijo le svoje delo in jih organizacija kot celota sploh ne zanima, se ceni visoka specializacija ob majhnih osebnih sposobnostih in kreativnosti., se delavci obravnavajo bolj kot otroci kot pa odrasle in kreativne osebe. Te slabosti v začetku 20. stoletja sploh niso prišle do izraza, saj je bila delovna sila v glavnem neizobražena. V ZDA so imeli priseljenci celo izjemno velike probleme z jezikom, zato delavci razne zaslužka niti niso imeli posebnih ambicij v podjetju. Za konec 20. stoletja pa je značilna neprimerno višja izobrazbena struktura zaposlenih, ki so želeli in so bili tudi sposobni kreativnejšega dela in posledično tudi soodločanja. V tem trenutku pa so izrazito hierarhične organizacije začele izgubljati svojo privlačnost, še posebej ker so se pojavile učinkovitejše organizacijske oblike. Posebej pa kaže opozoriti na slabost klasične teorije organizacije, ki izvira iz predpostavke, da so si vse organizacije podobne. Enaka pravila naj bi se uporabljala v tako različnih okoliščinah, kot so državna uprava, proizvodne organizacije, izobraževalne in raziskovalne organizacije in celo neprofitne organizacije. Sodobni

18 18 organizacijski teoretiki in managerji se zavedajo, da ni idealne organizacije, ki bi bila dobra v vseh razmerah. V poslovnem svetu se srečujemo s podjetji, ki se včasih med seboj tako razlikujejo, da težko najdemo tudi najmanjše skupne lastnosti. Če začnemo pri danes največjemu podjetju na svetu, General Motorsu, ki ima okoli 780,000 zaposlenih in promet, ki presega družbeni proizvod večine držav na svetu. Druga skrajnost pa je izredno veliko število zelo majhnih ali mikro podjetij, ki imajo le nekaj zaposlenih. Očitno so med njimi organizacijski problemi zelo različni. Zaton izrazito mehanističnih organizacij Razvoj industrijske družbe je spremljal izjemen tehnološki in znanstveni napredek. Svet se je zdel kot velikanski in dobro naoljen stroj, ki ga je možno obvladovati z razumom in znanjem. Filozofom in znanstvenikom se je zdelo, da bodo s proučevanjem in načrtovanjem njegovih sestavnih delov lahko razumeli in predvideli delovanje tudi najbolj zapletenih sistemov. To se je odražalo tudi v odnosu do organizacije. Vloga managerja je bila podobna vlogi mehanika, ki je mora vzdrževati posamezne strojne dele in skrbeti, da stroj kot celota dobro deluje. Podobno kot mehanik je tudi manager vedel, katere elemente organizacije mora popraviti. Managerje so vzgajali, da je organizacija stroj, ki ga morajo racionalno načrtovati, nadzorovati in vzdrževati, delavce pa so prepričevali, da je njihova naloga samo delati in slediti nadrejenim brez kakršnegakoli vpletanja svojih občutkov ali zasebnega življenja. Prve opaznejše spremembe v organiziranosti so se začele pojavljati v ZDA sredi osemdesetih let. Te spremembe je spremljal tudi izredno hiter razvoj informacijskih tehnologij, ki so te spremembe celo radikalizirale. Povečana zapletenost družbenoekonomskih odnosov in samih organizacij ter uvajanje tehnologije in s tem dvig splošne izobraženosti in usposobljenosti ljudi, pa je postopoma pripeljala do tega, da so se prednosti izrazito mehanistične in hierarhične organizacije začele postopoma izgubljati. V praksi je samo od sebe začelo prihajati do odstopanj od čistih hierarhij s tem, da se je odločanje začelo seliti z vrha organizacijskih piramid na nižje ravni. Za sodobno generacijo teoretikov je organizacija že mreža vozlišč, v katerih se odločitve sprejemajo na vseh ravneh, ne pa samo prenašajo z višjih ravni na nižje. Zato so postala izredno pomembna razmerja in komunikacije v okviru organizacije. Čeprav je druga polovica 20. stoletja pokazala, da svet ni stroj, katerega delovanje je možno popolnoma predvideti in nadzorovati, je mehanistična logika še vedno dominantna managerska paradigma, če posebej v našem delu Evrope. Kljub temu pa se obdobje hierarhičnih

19 19 in birokratskih organizacij, ki je prevladovalo tako v poslovnem svetu kot v državni upravi, postopoma končuje. Klasična teorija managementa in managerska praksa sta bili zgrajeni v razmeroma stabilnem okolju. To pomeni, da se cilji organizacije niso bistveno spreminjali, da se okolica organizacije (trg) ni bistveno spreminjal v svojih zahtevah, s tem pa se ni bistveno spreminjal tudi njen proizvod ali storitev. To je seveda pomenilo, da so managerji lahko zgradili organizacijsko strukturo, jo postopoma izboljševali, do tiste ravni, ko so bili prepričani, da je organizacija dovolj dobra, da lahko ostane nespremenjena dalj časa. Tudi spremembe, do katerih je prihajalo v organizaciji ali njeni okolici, so bile razmeroma počasne in so dovoljevale managementu, da je zelo načrtno pripravilo in uveljavilo morebitne organizacijske spremembe. Organizacije morajo vedno bolj izkoriščati vsako prednost, ki jo prinašajo ali omogočajo informacijske tehnologije, zato se na določen način prilagajajo tehnološkim možnostim. Posledice teh sprememb se pojavljajo in vidijo v različnih pojavnih oblikah. Na primer zmanjšuje se srednji management v organizacijah, saj tehnologija omogoča neposredno povezavo med vodilnim managementom in operativnim managementom, kar vodi do sploščevanja organizacijskih struktur. Spremenila se je tudi organizacijska kultura. Počasi izginja koncept popolne in slepe lojalnosti zaposlenega določeni organizaciji (velja za management kot za operativne delavce). Kreativnost na delovnem mestu pa postaja tako zahteva zaposlenih kot njihovih managerjev. Nekaj utrinkov iz zgodovine industrijske družbe Anglež Thomas Newcomen je leta 1712 izumil stabilni parni 1783 stroj, ki ga je leta 1781 James Watt bistveno izboljšal ter razvil prvi moderni rotacijski parni stroj. Že leta 1783 ga je Richard Arkwright uporabil v svoji tekstilni tovarni, leta 1825 pa je George Stevenson zgradil prvo lokomotivo. S tem se je sprožil plaz industrijske revolucije, ki je iz Velike Britanije naredila prvo industrijsko velesilo. Industrijska revolucija je zelo kmalu dosegla tudi naše kraje, 1835 saj je prvi parni stroj na področju današnje Slovenije začel delovati leta 1835 v tovarni sladkorja (prostori današnje Cukrarne), do leta 1847 pa jih je bilo že 25. Drug pomemben dogodek je bila izgradnja železnice, ki je med letom 1844 in 1857 prečkala današnjo Slovenijo in povezala Dunaj s Trstom. To je leto, ko je Samuel Morse poslal prvo telegrafsko 1844 sporočilo iz Washingtona v Baltimore, leta 1876 pa je Bell izumil telefon. Oba izuma sta omogočila sporazumevanje na daljavo in s tem bistveno vplivala tudi na organizacijo družb.

20 20 Evropa in Amerika sta se povezali s podvodnim 1866 transatlantskim telegrafskim kablom in s tem se je začel proces informacijske in posledično tudi industrijske globalizacije. Tega leta se je Ljubljana pridružila peščici evropskih mest z 1898 lastno toplotno elektrarno, javno razsvetljavo in leta 1901 z električnim tramvajem. Tudi prvi avtomobil v Ljubljani je bil kupljen že leta Leta 1908 je Henry Ford začel proizvajati znameniti model T Leta 1913 pa je v proizvodnjo tega modela uvedel tekoči trak in s tem postavil temelje serijski proizvodnji tehnološko zahtevnih proizvodov. Zelo kmalu se je soočil z izjemno veliko fluktuacijo zaposlenih, ki so težko prenašali monotono delo na tekočem traku. Da bi se izognil skoraj 50% zamenjavi delavcev vsak mesec je podvojil plače od 2,5 na 5 $ na dan. Leta 1923 je Alfred P. Sloan postal predsednik General 1923 Motorsa in vzpostavil sistem decentralizirane birokracije, ki je omogočila Genral Motorsu, da je postal največji proizvajalec avtomobilov in tovornih vozil na svetu (General Motors je s zaposlenimi še vedno največja poslovna korporacija na svetu). Njegov organizacijski ukrep je bil razmeroma preprost namesto, da bi nadzoroval celotno organizacijo, je to funkcijo delegiral vodjem sektorjev, ki so postali osebno odgovorni za ustrezno organiziranost in doseganje poslovnih ciljev. Nacionalni raziskovalni Svet pri ameriški vladi je v letih od do 1932 financiral serijo raziskav, s katerimi so poskušali ugotoviti, kaj določa motiviranost zaposlenih v organizaciji. Študije, ki so znane pod imenom Hawthornovi poskusi, je pokazala na slabosti tajlorizma, saj delavci niso stroji, ki jih poganjajo samo plače. Avtoritarno vodenje je začelo postopoma nadomeščati skupinsko odločanje, človeški odnosi pa so začeli stopati v ospredje. Na samem vrhuncu industrijske dobe je prišlo še do enega 1950 pomembnega premika v odnosu do organizacije. Edwards Deming je leta 1950 začel zagovarjati koncept managementa kvalitete, ki je obrnil na glavo marsikatere klasične poglede na organizacijo. Temelj njegovega koncepta je bila razmeroma radikalna zahteva, da je mora podjetje proizvajati in nuditi storitve najvišje možne kvalitete. To je tudi dolžnost vsakega zaposlenega v podjetju, ne glede na njegov položaj. Pri tem mora biti samoiniciativen in ne potrebuje posebne managerske spodbude ali ukaza. S tem je bil skoraj podrt sistem nadzora z vrha hierarhije. Posebej učinkoviti so se pokazali Japonci, ki jim je skoraj popolna predanost svojemu delu in svoji vlogi v družbi del nacionalne kulture in identitete.

21 Megatrendi, ki spodbujajo nove organizacijske oblike Vpliv informacijskih in komunikacijskih tehnologij Značilni predstavniki klasične teorije organizacije, kot so Taylor, Fayol in Weber, so v svojem času odločilno vplivali na razvoj industrijske družbe, saj je bil njihov pristop k organizaciji gospodarskih družb in državne uprave za tiste čase izjemno učinkovit in je omogočil nastanek velikih gospodarskih in državnih sistemov. Vrsta njihovih ugotovitev in napotkov je vgrajenih v temelje najsodobnejše teorije organizacije in še vedno veljajo, predvsem v gospodarskih družbah, kjer prevladuje klasična proizvodnja, kot tudi v javni upravi. Podobno velja tudi za sodobne teoretike organizacije, kot je Mintzberg, ki so s svojim delom zaznamovali zadnji dve desetletji 20. stoletja. Vendar so dogajanja v zadnjih nekaj letih pokazala, da so se ekonomske in tehnološke okoliščine tako naglo in korenito spremenile, da je celoten koncept organizacij na resni preizkušnji. Pod vplivom izjemnega razvoja informacijske tehnologije in z njo povezana globalizacija nakazuje sodobna organizacijska teorija popoln prehod od klasičnih mehanističnih na organske organizacijske modele. V poslovni praksi se prednosti izrazito hierarhičnih organizacij postopoma izgubljajo. V zadnjih letih smo priča nekaterim radikalnim spremembam v organiziranju podjetij in ne samo v teoretičnih razmišljanjih. Te spremembe že prehitevajo teorijo in zahtevajo ponovno proučitev dosedanjih spoznanj in teoretičnih konstruktov. Pojavili so se povsem novi termini, kot sta»virtualna korporacija«in»virtualni proizvodi«,»metamanagement«in podobno. Izhodišče novih paradigem je v spoznanju, da omogočata informacijska in telekomunikacijska tehnologija delovanje tako prilagodljive združbe, da se lahko skoraj trenutno prilagodi tržnim zahtevam. Informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo povsem nov način medsebojne komunikacije in s tem tudi organizacije. Nekateri megatrendi, ki spodbujajo nastajanje novih organizacijskih oblik, so že vidni: 1. Proizvodi ter storitve postajajo vedno bolj odvisni od informacijske tehnologije, večino dodane vrednosti pa pridobijo z informacijami in znanjem. Pomemben delež proizvodov (npr. programska oprema, multimedijski izdelki), predvsem pa storitev (npr. posredovanje informacij v najširšem pomenu besede), se

22 22 prodaja in dostavlja preko omrežij, kot je internet. V teh primerih je razdalja povsem izgubila na pomenu. 2. Informacijska in komunikacijska tehnologija, posebej internet, omogočata prostorsko ločevanja posameznih aktivnosti in delavcev, ki so bili prej iz fizičnih in ekonomskih razlogov omejeni na eno lokacijo. Možno pa je tudi obratno, saj ta tehnologija omogoča, da se povezujejo nekatere aktivnosti, ki so bile prej prostorsko porazdeljene. 3. Internetna revolucija, ki v svojem bistvu omogoča odprto in egalitarno komuniciranje med organizacijami in med posamezniki, je bistveno spremenila način poslovanja in omogočila, da se delo ali storitve opravljajo tudi na večje razdalje in geografsko porazdeljeno. 4. Povezovanje podjetij v mreže in medsebojna soodvisnost so novi načini organiziranja in poslovnega sodelovanja, ki omogočajo uporabo skupnih virov in veliko prilagodljivost. Vpliv informacijske tehnologije na notranjo organiziranost podjetij je že dolgo znan in tudi raziskan, razmeroma nov pojav pa je tesno medorganizacijsko povezovanje, ki ga je v širšem obsegu omogočil šele internet. 5. Globalizacija trga in virov omogoča, da podjetja lažje prodajajo svoje produkte ali storitve na globalnem tj. svetovnem trgu, ne glede na kraj, od kjer delujejo. To seveda pomeni veliko priložnost za dobra podjetja, lahko pa pomeni tudi veliko nevarnost za nekoliko manj konkurenčna podjetja, saj je tudi konkurenca postala globalna. S tem se je povečal pritisk na posamezno organizacijo, ki se mora odzivati na dogodke in vplive iz zelo širokega geografskega področja. Informacijsko tehnologijo so imeli ob začetku uvajanja v poslovni svet le za eno od tehnologij, ki ni z organizacijskega vidika nič posebnega. Danes pa vrsta raziskovalcev in praktikov zastopa radikalno stališče, po katerem je informacijska tehnologija, kot tehnološka osnova informacijskih sistemov in elektronskega poslovanja, osnovno gibalo v preobrazbi organizacije. Njihov pristop izhaja iz ugotovitve, da je strukturiranje organizacije posledica človekovih omejitev pri sprejemanju, obdelavi in posredovanju informacij, ker moramo v praksi strukturirati informacije in komunikacije do meje, ki jo človek še lahko obvladuje. Tehnologije, ki vplivajo na komunikacijo med ljudmi, imajo odločilen vpliv na organizacijo. Pisava je bila pogoj za nastanek in delovanje velikih držav starega veka, ki so brez dvoma prvi veliki organizacijski sistemi. Izum telegrafa je omogočil koordinacijo velikih in centraliziranih industrijskih družb v ZDA. Te so postale vzor za

23 23 delovanje velikih centraliziranih gospodarskih in upravnih sistemov, ki so prostorsko porazdeljeni. Že brez telefonov in telefaksov klasične industrijske združbe ne bi bile nikoli tako velike, najbrž bi bilo tudi število multinacionalk izjemno omejeno. Prilagodljivost organizacije Informacijska in komunikacijska tehnologija neposredno vplivata na notranjo organizacijo podjetja, vendar je daleč močnejši njun posreden vpliv, ki se kaže v tem, da postaja razdalja skoraj nepomemben omejevalni faktor za delovanje podjetja, veliko večjo vlogo pa dobiva čas. S»smrtjo«razdalje, kot so to slikovito ponazarja, se je povečal trg posameznega podjetja, s tem pa se je povečala tudi raznolikost trga, zahtevnost, kultura in podobno, kar zahteva od podjetja veliko večjo organizacijsko prožnost. Bistveno pa se je skrajšal čas za uvajanje organizacijskih sprememb, novih proizvodov ali storitev in podobno, saj se je ojačala globalna konkurenca, ki preži na priložnost, da prodre na novo področje ali v novo tržno nišo. Zato ne preseneča dejstvo, da je v teh okoliščinah najbolj zaželena lastnost organizacije njena prožnost, pogosto tudi na račun večjih stroškov delovanja podjetja. Sredi petdesetih let 20. stoletja so tehnološki razvoj, konkurenca, povečana velikost in prostorska porazdeljenost organizacije ter vedno bolj raznoliko in zapleteno družbenoekonomsko in tehnološko okolje usmerili strategijo združb iz čiste učinkovitosti v raznovrstnost in prilagodljivost. Zahteva po prilagodljivosti je bila v bistvu izjemno radikalna, saj je postavila pod vprašaj osnovna izhodišča, na katerih je slonela tedanja organizacijska teorija in praksa. Ob učinkovitosti, ki je bila edino in razmeroma preprosto merilo za kvaliteto organizacije, so se pojavila še nova. V praksi pa se je pokazalo, da sta si učinkovitost in prilagodljivost pogosto izključujoči se zahtevi, saj na klasičen način organizirane združbe niso bile prilagodljive. Veljalo je seveda tudi obratno, zelo prilagodljiva organizacija ni bila tako učinkovita, predvsem pa je bila pogosto veliko dražja. Zato se je v praksi vedno iskala neka kompromisna rešitev, v kateri se je del učinkovitosti žrtvoval za večjo prilagodljivost. Šele informacijska tehnologija je proti koncu devetdesetih let postopoma začela premoščati nasprotja med tema zahtevama in je ponudila možnost za prehod na izrazito prilagodljive, vendar hkrati zelo učinkovite organizacijske oblike.

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Danijela Zupan Vloga organizacijske strukture pri spodbujanju inovativnosti zaposlenih: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

Manager in vodenje podjetja

Manager in vodenje podjetja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE LIDIJA ŠTORGEL Fakulteta za uporabne druţbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI

NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Sodin Študent rednega študija Številka indeksa: 81586662 Program: visokošolski

More information

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Zdravko Kozinc POMEN SOCIALNEGA KAPITALA ZA DELOVANJE SODOBNIH DRUŽB: PRIMER INTEGRACIJSKEGA PROCESA EU DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA Ljubljana, februar 2002 ROK UHAN IZJAVA Študent Rok Uhan izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij

Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij Zinka Kolarič NEPROFITNE ORGANIZACIJE V»SLUžBI«SPLOšNEGA DRUžBENEGA INTERESA Pojem/termin neprofitno, neprofitne organizacije,

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Vanja Sitar. Kriza predstavniške demokracije. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Vanja Sitar. Kriza predstavniške demokracije. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Sitar Kriza predstavniške demokracije Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Sitar Mentor: red. prof.

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

STRUČNA PRAKSA B-PRO TEMA 13

STRUČNA PRAKSA B-PRO TEMA 13 MAŠINSKI FAKULTET U BEOGRADU Katedra za proizvodno mašinstvo STRUČNA PRAKSA B-PRO TEMA 13 MONTAŽA I SISTEM KVALITETA MONTAŽA Kratak opis montže i ispitivanja gotovog proizvoda. Dati izgled i sadržaj tehnološkog

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polona Štumpfl Mentorica: doc. dr. Maja Garb STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 KAZALO 1. UVOD... 4 2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH Andreja Slavec * IZVLEČEK UDK 91133338.45(497.12 Maribor) Prispevek obravnava razvoj industrije v Mariboru po posameznih značilnih

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

DIPLOMSKO DELO. Pomen in vpliv oblik socialnega podjetništva na razvoj sodobne družbe

DIPLOMSKO DELO. Pomen in vpliv oblik socialnega podjetništva na razvoj sodobne družbe UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO DIPLOMSKO DELO Pomen in vpliv oblik socialnega podjetništva na razvoj sodobne družbe Študijski program: SOCIOLOGIJA Dvodisciplinarni program

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANDREJ ZADNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANDREJ ZADNIK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANDREJ ZADNIK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Matematika in računalništvo Ekonomsko-politični sistem kot igra računalniške

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU

POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU Stopar Andreja Šumenjakova ulica 1, Limbuš Št. Indeksa: 81544833 Redni študij Univerzitetni

More information

Slovenec Slovencu Slovenka

Slovenec Slovencu Slovenka UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marjanca Golobič Božič Slovenec Slovencu Slovenka Slovenci: kulturen in/ali političen narod Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Dvajset let kakovosti in odličnosti

Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA Ljubljana, junij 2007 TANJA OBLAK IZJAVA Študentka Tanja Oblak izjavljam, da sem avtorica

More information

Prikolice brez meja! Program gospodarskih vozil posebej za vaše potrebe...

Prikolice brez meja! Program gospodarskih vozil posebej za vaše potrebe... Prikolice brez meja! Program gospodarskih vozil posebej za vaše potrebe... www.fliegl.com Polprikolice s kesonom, polprikolice s pomično ponja večja raznolikost za večjo gospod standardne polprikolice

More information

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA:

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI EKONOMIJI KOMUNICIRANJA Ljubljana, 2014 Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI

More information

KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB

KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB Ljubljana, september 2006 POLONA PAŠIĆ IZJAVA Študentka Polona

More information

MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA**

MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA** * MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA** Povzetek. Prispevek, ki temelji na kritični analizi nekaj sociološke teoretske literature o globalizaciji, skuša odgovoriti na dve vprašanji. Prvo se nanaša na pojmovanje

More information

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost!

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost! 2018 2019 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PROGRAMA 2. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Magister managementa VODENJE IN KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU Magister managementa izobraževanja PROGRAM 3. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Doktor

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE

ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE ETIKA IN DRUŽBENO ODGOVORNO DELOVANJE Kaj je dobro? Marko Kiauta 9 Teza do družbene odgovornosti le z odgovornostjo posameznika Prišli smo do točke, ko povečevanje BDP zmanjšuje kakovost življenja. Negativnih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Etika v javni upravi

Etika v javni upravi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Etika v javni upravi Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Mentor: red. prof. dr. Bogomil

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information