Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije"

Transcription

1 Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004

2 2 1. UVOD OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV...3 Organizacijske vede...3 Organizacija in organiziranost...4 Osnovni tipi organiziranih združb...6 Združba ljudi in njihovi cilji...6 Delitev dela in specializacija...8 Organizacijska struktura OSNOVE ORGANIZACIJSKIH VED KRATEK POGLED V ZGODOVINO...9 Predindustrijske organizacije...9 Industrijska revolucija KLASIČNA TEORIJA ORGANIZACIJE...11 Znanstveni management (Taylor)...12 Upravna ali administrativna šola (Fayol)...14 Birokratski model (Weber)...14 Sodoben pogled na klasično teorijo organizacije...17 Zaton izrazito mehanističnih organizacij...18 Nekaj utrinkov iz zgodovine industrijske družbe MEGATRENDI, KI SPODBUJAJO NOVE ORGANIZACIJSKE OBLIKE...21 Vpliv informacijskih in komunikacijskih tehnologij...21 Prilagodljivost organizacije...23 Prehod iz industrijske v informacijsko družbo...24 Digitalna ekonomija...25 Osnove elektronskega poslovanja...27 Elektronske identifikacije (podpisi) ORGANSKE ORGANIZACIJSKE OBLIKE...28 Rojstvo organskih organizacijskih oblik...29 Adhokracija (Mintzberg)...30 Mrežne organizacije...36 Virtualne organizacije...39 LITERATURA...39

3 3 1. UVOD 1.1 Opredelitev osnovnih pojmov Organizacijske vede Preden začnemo s študijem organiziranosti, to je ožjega področja organizacijskih ved, poskusimo odgovoriti na vprašanje:»zakaj je študij organizacije pomemben in kakšna organizacijska znanja potrebuje sodoben manager?«. Prvi del odgovora si bomo sposodili kar pri znanem ameriškem profesorju in avtorju knjig o organizaciji (Hall, 1999):»Organizacije so ena najbolj vidnih sestavin sodobne družbe. Obdajajo nas, kjerkoli se nahajamo. Rodimo se v njih, in v njih tudi umremo. Enostavno jim ne moremo ubežati. Neizbežne so tako kot smrt in davki.«vsa človeška dejavnost je tako ali drugače organizirana. Kamorkoli stopimo, se srečamo z organiziranimi skupinami ljudmi, ali z njihovimi izdelki in storitvami. Od tega, da stopimo na avtobus, ki je v lasti nekega prevozniškega podjetja, do tega da gremo na kosilo v restavracijo, ki na organiziran način pripravlja in ponuja hrano. Podobno je z bankami, zavarovalniškimi sistemi in državno upravo, da ne naštevamo naprej. Vse to so organizirani segmenti človeške družbe, ki predstavljajo temelj naše civilizacije. Celo definicija demokracije zveni zelo organizacijsko, ko predpostavljamo, da mora imeti vsaka demokratična družba voljene predstavnike ljudstva organizirane v parlamentu, svojo vlado, organizacijsko neodvisen pravosodni sistem ter organizirano civilno družbo. Naša prepletenost z različnimi organizacijami je zadosten razlog, da se začnemo spraševati o njihovem ustroju in delovanju. To lahko počnemo z različnih zornih kotov, od sociološkega, psihološkega, tehnološkega, da ne naštevamo dalje. Vse je odvisno od tega, kaj v organizaciji nas zanima. Očitno so organizacije dovolj kompleksni in zahtevni sistemi, da vsak tak pogled zahteva posebna znanja in metodologije proučevanja. V tem učbeniku se ne spuščamo na vsa področja organizacijskih ved, saj nas bo zanimal predvsem ustroj podjetij in manj njihovo poslovno delovanje. Seveda pa je ustroj organizacije povezan z njenim delovanjem, zato se pri proučevanju organizacije ne bomo mogli vedno omejiti samo na naše ožje področje, to je pravila in strukture. Upoštevati bomo morali tudi pripadnike organizacije.

4 Intuitivno razumevanje in sprejemanje organizacije je sestavni del človekovega dojemanja sveta, saj smo skozi evolucijo razvili način obnašanja in medsebojnih odnosov, ki nam omogočajo, da živimo in delamo v skupinah. Zato ima vsak od nas različne poglede na to, kaj je dobra in kaj slaba organizacija, v kakšni organizaciji bi želel delati in v kakšni ne. Za posameznika je najpomembnejša in najbližja organizacija, v kateri smo zaposleni, v kateri delamo in si v njej zagotavljamo finančno in pogosto tudi socialno osnovo za svoje življenje. V njej preživimo velik del svojega življenja in vanjo vlagamo svoje delo, znanje in kreativnost. Zato nam ni vseeno, kakšna je taka organizacija in kaj nam omogoča. To je tudi razlog, da na organizacije gledamo z zelo osebnega in čustvenega zornega kota, s tem pa pogosto izgubljamo objektivnost. Ravno zaradi subjektivnega odnosa do organizacije je še posebej pomembno, da spoznamo zakonitosti in merila, ki veljajo v dobro organiziranih sistemih. Nekoliko poenostavljeno rečeno, managerji morajo poznati tako teoretične kot aplikativne osnove organizacijskih ved. Teorija organizacije se ukvarja z razumevanjem in načrtovanjem struktur organiziranosti, procesov in tudi sistemov, ki omogočajo združbi, da na učinkovit način dosega svoje cilje. Na osnovi proučevanj konkretnih organizacij v praksi, so raziskovalci in managerji razvili določena pravila, ki pomagajo managerjem, da čimbolj učinkovito organizirajo svoja podjetja. Ker pa so človeške družbe izjemno zapleteni organizmi, je teorija organizacije zelo nestrukturirana veda, ki se ne more primerjati z naravoslovnimi teorijami, ki temeljijo na skoraj popolni objektivnosti. Postulatov teorije organizacije ne moremo dokazati drugače, kot s posrednimi, večinoma statističnimi argumenti, ki jih skoraj vedno lahko interpretiramo na različne načine. Zato s vrsto različnih organizacijskih šol (teorij), ki se v določenih elementih bistveno razlikujejo, ali si celo nasprotujejo. To seveda v ničemer ne zmanjšuje pomena njenih izsledkov, pomeni le to, da lahko določen problem vedno rešujemo na več različnih načinov. Organizacija in organiziranost Različne definicije organizacije se razlikujejo predvsem po tem, kako široko obravnavajo organizacijo in kaj vanjo vključujejo. Za nekatere je organizacija sinonim za organiziranost, to le množico pravil (in predpisov, ki opredeljujejo naloge in pristojnosti posameznikov v neki združbi, za druge pa je organizacija kar združba sama. Prvi v pojem organizacije ne vključujejo samih pripadnikov združbe, saj govorijo le o pravilih, drugi pa obravnavajo tudi pripadnike združbe in vključujejo vso kompleksnost medčloveških odnosov. 4

5 Ko bomo proučevali le organizacijsko strukturo ter delitev dela in pristojnosti, potem nas posamezni pripadniki združbe s svojimi lastnostmi ne bodo zanimali in jih v naši obravnavi lahko izpustimo. Če pa nas bo zanimalo obnašanje združbe v določenih okoliščinah, potem ne bo šlo brez obravnavanja ljudi in njihovih značilnosti, sposobnosti, njihovega kulturnega okolja in podobno. V tem učbeniku bomo uporabljali oba pogleda na organizacijo, vendar nam to ne bo povzročalo problemov, saj bo iz samega konteksta vidno, kateri vidik imamo v mislih. Zadrego v zvezi z definicijo organizacije najbolje ponazarjajo jezikovni slovarji, saj ima na primer beseda organizacija v slovenščini vsaj dva sinonima 1 : 1. organizacija lahko pomeni podjetje ali katerokoli urejeno združbo ljudi in je v bistvu sinonim za institucijo ali ustanovo (če bomo želeli ta pomen besede organizacija v tem učbeniku nedvoumno poudariti, bomo namesto izraza "organizacija" raje uporabili izraze, kot so skupina, združba, podjetje, korporacija in podobno); 2. drugi pomen besede organizacija pa je tisti, ki pomeni določen ustroj ali urejenost v združbi, to je pojmovanje organizacije kot že vzpostavljene in delujoče strukture in spremljajočih procesov, ki omogočajo njeno usklajeno delovanje (v tem učbeniku bomo v tem pomenu v večini primerov uporabljali izraz organiziranost). Zanimivo je razmisliti o tem, zakaj ima beseda organizacija toliko sinonimov 2. V vsakdanjem pogovoru povsem zamenjujemo besedi organizacija kot združba in organizacija kot organiziranost, kar napeljuje na to, da je po naših izkušnjah vsaka človeška združba tudi organizirana. Ne da bi se spuščali v sociološke ali celo evolucijske teorije, je očitno, da se ljudje vedno organizirajo, pa naj bo to zavestno ali podzavestno,. Kadarkoli se na enem mestu zbere skupina ljudi, ki morajo biti določen čas skupaj in imajo vsaj minimalne skupne cilje, se povsem podzavestno organizirajo, čeprav na zelo enostaven ali prvinski način. Vendar nas v nadaljevanju tak način spontanega organiziranja ne bo zanimal. Predmet našega proučevanja bo zavestna in po vseh razpoložljivih kriterijih tudi optimalna organiziranost določene združbe ali podjetja. 5 1 Organizacija: 1./ subjekt, skupnost ljudi lahko tudi en sam?! z določenim skupnim ciljem, programom; 2./ glagolnik od organizirati: a./ prireditev, ljudi za delo, snov za knjigo ipd.; b./ ureditev, značilnost, stanje organiziranega npr. organizacija podjetja je slaba ipd.; 2 V angleškem jeziku je sinonimov celo sedem.

6 Osnovni tipi organiziranih združb Ko smo že pri osnovnih definicijah, poglejmo še eno, ki govori o tem, kako strogo je organizirana določena združba Ena od splošno sprejetih definicij (Marschak in Radner, 1972) razlikuje štiri ravni organiziranih združb: 1. povsem neorganizirana združba je skupina posameznikov, kjer vsak posameznik zastopa svoj interes in se ne usklajuje z drugimi (večina avtorjev s področja organizacije tako združbo sploh nima za organizirano in jo v svojih modelih ali teorijah sploh ne obravnava, saj skupina posameznikov nima skupnih ciljev); 2. naslednja raven je koalicija, kjer ima vsak član koalicije svoj interes, vendar se zavedajo skupnega cilja, zato je njihova dejavnost podrejena obema ciljema hkrati (tako organizirane združbe so značilne za politiko in tudi določene gospodarske grupacije, kot so npr. keiretsu ); 3. tesneje organizirana združba je ustanova ali podjetje, kjer je cilj pripisan celotni združbi, neodvisno od ciljev posameznikov, vendar ob dejstvu, da imajo posamezniki še vedno svoje osebne cilje (to je najbolj običajen primer v gospodarskih družbah, ki vedno nihajo med cilji združbe in posameznikov); 4. najtesnejša organizacijska oblika je zveza, kjer so cilji posameznikov popolnoma podrejeni nekemu zunanjemu cilju, zato v teoriji sploh ne prihaja do konflikta interesov (teoretično je to npr. državna uprava, vojska, v ekstremni obliki pa so to vsi totalitarni politični sistemi). Za teorijo poslovnih organizacij so pomembne le druga in tretja organizacijska oblika, s poudarkom na ustanovah in podjetjih. Tudi ta učbenik obravnava predvsem tretjo vrsto (ustanove in podjetja), čeprav v sodobni poslovni praksi pridobiva na pomenu tudi organiziranost na ravni koalicij. Združba ljudi in njihovi cilji V tem razdelku bomo na rasti namišljene organizacije postopoma vpeljali osnovne koncepte, ki jih bomo v naslednjih poglavjih sistematično opredelili v skladu z veljavnimi metodologijami, na katerih sloni sodobna veda o organizaciji. Tak pristop je lahko metodološko pomanjkljiv, vendar je učinkovita metoda, ki nas na razumljiv način opozori na osnovne zakonitosti, ki veljajo v organizaciji. Kasneje se bomo na sistematičen način seznanili tudi z najpomembnejšimi izsledki sodobne teorije organizacij. Začnimo s skupino ljudi, ki se je odločila, da se združi v neko združbo. Najprej se postavi vprašanje, zakaj bi se posamezniki sploh 6

7 združevali? Racionalen razlog je lahko ta, da je vsak posameznik ocenil, da sam ne zmore doseči določenih ciljev, ali pa da bi to zahtevalo od njega nesorazmerno velik napor. Seveda obstajajo še drugi razlogi za različne združbe, predvsem take, ki ne slonijo na prostovoljnem združevanju, vendar jih pri našem predmetu ne bomo obravnavali. Osredotočili se bomo na gospodarske in upravne združbe, ki so po definiciji prostovoljne združbe z jasno opredeljenimi skupnimi cilji. Nekoč je bil osnovni cilj človeških skupin predvsem preživetje. Danes so zahteve posameznikov veliko večje in raznolike, zato so tudi cilji zahtevnejši. Posameznik npr. ne more sam izdelovati avtomobilov, ali graditi velikih mostov, to lahko stori samo skupina ljudi. Kot posamezniki živimo v visoko organizirani in izjemno kompleksni družbi, ki je razvila izjemno zapletene organizacijske podsisteme, kot so državna uprava, zdravstvo, šolstvo, banke, prometna infrastruktura in podobno. Celotna človeška civilizacija sloni na združevanju ljudi v take ali drugačne združbe, ki imajo določene skupne interese in cilje. Vprašanje je, ali ima posameznik, ki se pridruži neki združbi, iste cilje, kot jih ima združba. Ali ni njegov cilj le izrabiti ostale, da pride do zaslužka, veljave ali kakšne druge koristi? Ali ga sploh zanima, kakšne izdelke ali storitve nudi združba, v kateri je zaposlen? Odgovor je lahko zelo preprost, lahko pa je zelo zapleten. Idealistično gledano je skupni cilj delavcev, managerjev in lastnikov podjetij njihova poslovna uspešnost, ki se odraža v dodani vrednosti in dobičku. Na koncu dobi vsak posameznik določeno nagrado. Proizvodi in storitve, ki jih trži združba, so večinoma le sredstvo za dosego tega cilja, to je dohodka, ki omogoča življenje v sodobni civilizaciji. Seveda pa je to le ena plat medalje, saj so človeški cilji nekaj zelo osebnega in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Tudi cilji lastnikov podjetja, managerjev in delavcev so le redko povsem enaki. Vse skupaj pa se dodatno zaplete zato, ker imajo posamezniki več različnih ciljev, in jih s časom tudi spreminjajo. Ker bomo o tej temi kasneje podrobneje govorili, je dovolj, da se zavedamo dejstva, da so si cilji posameznikov v združbi le do neke mere enotni, vsak posameznik pa ima še svoje osebne cilje, ki se ne ujemajo nujno tudi s cilji združbe. Zato je ugotovitev, da imajo posamezniki v organizirani združbi skupne cilje, le močno idealizirana slika realnosti. Intuitivno se nam zdi, da so bolj učinkovite tiste organizacije katerih pripadniki imajo enake cilje. To nas, na primer, uči zgodovina, ki kaže, da so se pogosto manjše skupine ljudi zelo uspešno soočale z večjimi skupinami, ker so bili njihovi pripadniki pripravljeni storiti vse za skupne cilje. Na tako bojevite in monolitne organizacije v poslovnem svetu le redko naletimo, zato izhajamo iz predpostavke, da 7

8 se cilji organizacije in posameznikov nikoli povsem ne prekrivajo. Naloga managementa je, da te cilje na razumen in učinkovit način uskladi. Delitev dela in specializacija Naslednje pomembno vprašanje je: Zakaj se določena združba ljudi sploh organizira in kaj to sploh pomeni? Skupina ljudi, ki sestavlja združbo s skupnimi cilji, si mora na nek način razdeliti delo. Če si dela ne bi razdelili, združba sploh ne bi delovala, ali pa bi bila njena učinkovitost tako majhna, da ne bi mogla dosegati skupnih ciljev. Vsak pripadnik združbe torej opravlja določeno delo, ki je soodvisno od dela ostalih pripadnikov. Delitev dela pa potegne za seboj vrsto problemov od specializacije posameznih pripadnikov združbe do usklajevanja med seboj soodvisnih aktivnosti. Človeške združbe so praviloma tako zahtevne, da vsako delo praviloma zahteva posebna znanja in se je potrebno zanj posebej usposabljati. To se odraža že v sodobnem šolskem sistemu, ko se posameznik velik del svojega življenja uči, da bo opravljal določen poklic, to je določene aktivnosti v taki ali drugačni združbi. Učenje je le priprava na to, da bo kasneje posameznih v organizaciji sprejel neke obveznosti in opravljal določena dela. Organizacijska struktura Organizacijska struktura je razmeroma enostaven in intuitivno razumljiv koncept, ki ima tri funkcije: 1. Najpomembnejša funkcija organizacijskih struktur je učinkovito doseganje ciljev organizacije (združbe). 2. Organizacijske strukture zagotavljajo, da se posameznik podreja skupnim ciljem in ne obratno. 3. Organizacijske strukture tudi določajo kaj se kje dela in kje se odloča 3. Organizacijska struktura ponazarja notranji ustroj združbe in sloni na formalnem sistemu razčlenitve in razporeditve nalog, ki je v naprej dogovorjen. Kasneje bomo videli, da se v vsaki organizaciji vzpostavljajo tudi neformalne strukture, ki niso v naprej načrtovane in so posledica medsebojnih odnosov pripadnikov združbe. 8 3 Ko povezujemo organizacijske strukture z odločanjem vedno mislimo na to, kje se odloča in ne kako se odloča. Način odločanja in odločitveni kriteriji niso predmet organizacijskih teorij.

9 9 2 OSNOVE ORGANIZACIJSKIH VED 2.1 Kratek pogled v zgodovino Predindustrijske organizacije Najpreprostejše organizacijske oblike so se rodile skupaj s človeštvom, saj so naši predniki vedno živeli v skupinah, ki so bile na nek način organizirane. Vendar je to obdobje predmet antropološkega proučevanja in ne sodobne teorije organizacije. Naše zanimanje za organizacijo sega do začetka pisne zgodovine, ko so nastale večje plemenske in državne skupnosti. Vrsta zgodovinskih dokumentov, od Gilgameša do Svetega pisma, nam daje vpogled tudi v organizacijo in delovanje tedanjih družb. Z današnjega zornega kota so bile te organizacije preproste in arhaične, čeprav so pisni viri iz antičnega obdobja že pravi učbeniki organizacije in so še vedno predmet strokovnega zanimanja. Prvi veliki organizacijski sistemi so se pojavili v Egiptu kot državni monopoli za izgradnjo namakalnih sistemov in seveda pri graditvi piramid, ki so brez dvoma izjemen organizacijski dosežek. Zanimivo je, da so se Egipčani prvi zavedli pomena nadzorne funkcije v organizaciji. Med vrhunskimi organizacijskimi dosežki moramo omeniti vojaško organizacijo Aleksandra Velikega in seveda celotno antično Grčijo. Sokrat je že razpravljal o vodenju, Platon pa o delitvi dela in specializaciji. Tudi Rimsko cesarstvo je doseglo popolno prevlado v svojem času predvsem z izjemno organizacijo države in še posebej vojske. Zahodnjaški pogled na zgodovino organizacije dela veliko krivico drugim civilizacijam, posebej kitajski, ki so bile izjemno dobro organizirane tudi po današnjih standardih. Vendar se namenoma zadržujemo v kulturno-zgodovinskem svetu zahodne civilizacije, ki je kasneje sprožila industrijsko revolucijo in s tem rojstvo sodobne organizacije, kot jo poznamo danes. V srednjem veku je bila v zahodni civilizaciji skoraj edina globalna in zelo razvita organizacija Cerkev s svojim nadnacionalnim in naddržavnim statusom. Drugače pa je bil srednji vek z ekonomskega in tehnološkega zornega kota čas stagnacije in ni prinesel pomembnejših spoznanj niti na področju organizacije. Agrarna družba in obrtniška proizvodnja tudi nista potrebovali zahtevnejših organizacijskih oblik. Poslovna organizacijska logika srednjega veka je bila zelo preprosta. Vladajoči razred je imel delo in trgovino za nedostojno dejavnost, ki jo je prepuščal nižjim slojem, sam je

10 10 postavljal in vzdrževal le družbena pravila. Ta pravila so opredeljevala vlogo vsakega posameznika in so bila zakon, ki so ga morali spoštovati brez ugovora. Poslovnih organizacij v današnjem smislu seveda niso poznali, saj ekonomski dobiček ni bil nikoli osnovni cilj, pravi dobiček se je pridobival predvsem z vojnami. Vojske so bile tudi najbolj organizirani segmenti družbe. Seveda je bilo tudi nekaj izjem, med katere štejemo Beneško republiko, ki je svojo moč gradila predvsem na ekonomski uspešnosti in temu primerni organiziranosti. Industrijska revolucija Razumevanje organizacije v današnjem smislu sega šele v začetek industrijske revolucije in postopen propad fevdalnih sistemov. Lahko bi rekli, da je bilo to obdobje, ko se je pokazalo, da je do bogastva lažje priti s proizvodnjo in trgovino, kot pa z vojnami. Začetki industrijske revolucije segajo v začetek 19. stoletja, ko so začele v Veliki Britaniji nastajati prve tovarne, ki so uporabljale parne stroje. Moderna industrija pa se je rodila šele ob koncu 19. stoletja z množično industrializacijo Zahodne Evrope in ZDA. Prvi podjetniki pa so se srečevali s povsem novimi izzivi in problemi, ki jih sistemi, kot sta bila država ali vojska, nista imeli. Država in vojska sta lahko uveljavljali svojo voljo in svoje organizacijske koncepte s pozicije moči, predvsem z brezpogojnim ukazovanjem in celo grožnjo. Podjetniki si seveda tega niso mogel privoščiti, čeprav so to v začetku poskušali, zato so morali svojo organizacijo graditi na drugih motivih in konceptih. V začetni fazi industrializacije so podjetniki intuitivno prevzeli centralizirano in avtokratsko organizacijo, ki je bila takrat edino znan organizacijski koncept. Vendar so že prvi začetki industrijske proizvodnje pokazali, da je bilo razumevanje organizacije v splošnem zelo primitivno in ni ustrezalo novim tehnološkim in socialnim izzivom industrijske revolucije. Zanimivo je, da je bila v začetku industrializacije uspešnost podjetja veliko bolj odvisna od inovativnosti na področju proizvodnje in organizacije, kot pa od razpoložljivega kapitala. Večina svetovno znanih podjetij je nastala z razmeroma majhnimi kapitalskimi vlaganji. Kapital je postal prevladujoč faktor poslovnega uspeha šele v zreli dobi industrijske družbe 20. stoletja.

11 11 Iz tega obdobja kaže omeniti Adama Smitha in njegovo delo Bogastvo narodov (Wealth of Nations 4, 1776). Smith je zagovarjal ločevanje ekonomije in države, trgu pa je dal vlogo nevidne roke, ki zagotavlja naravno ravnotežje med viri in ponudbo. Smith je s svojim pogledom bistveno vplival na razvoj kapitalistične ekonomske misli in posredno posegel tudi v organizacijo države in gospodarstva. Adam Smith Tako je bila Evropa poznega 18. stoletja, posebej v protestantskih deželah, ne samo tehnološko ampak tudi miselno pripravljena na industrijsko revolucijo. V tem se je bistveno razlikovala od nekaterih drugih razmeroma razvitih neevropskih držav, z izjemo ZDA, ki niso stopile na vlak industrijske revolucije in so s tem postopoma zgubili tudi politično moč. Edina pomembnejša izjema je Japonska, ki se je kljub izolacistični politiki ob koncu 19. stoletja vključila v tokove sodobnega industrijskega razvoja, kar se pozna še danes, saj predstavlja eno od tehnološko najbolj razvitih držav na svetu. 2.2 Klasična teorija organizacije Prvi raziskovalci organizacije so gledali na organizacijo kot na centraliziran sistem z izrazito mehanističnimi in predvidljivimi lastnostmi. Na tej paradigmi zasnovane hierarhične in birokratske organizacije so bile osnova za nastanek velikih gospodarskih in državnih sistemov. Taka organizacija je omogočila delovanje velikih združb na način, da je majhno število usposobljenih posameznikov lahko vodilo in nadziralo veliko število nizko usposobljenih in delovno priučenih delavcev. V tistih okoliščinah je bila to optimalna organizacijska oblika. Tehnologija in na njej zasnovana industrializacija pa je prinesla s seboj nova ekonomska merila. Stroji so bistveno povečali produktivnost dela, z organizacijskega zornega kota pa so pomembni predvsem zato, ker so sprožili tekmo v velikosti in s tem zapletenosti organizacij. Zelo kmalu se je pokazalo, da so ekonomsko uspešnejša velika podjetja, saj se dobiček povečuje z obsegom proizvodnje. K Knjigo v polnem besedilu lahko najdete na spletnem naslovu

12 12 V nadaljevanju bomo povzeli samo nekaj najpomembnejših predstavnikov in šol klasične teorije organizacije 5 (v oklepaju so navedeni najbolj znani predstavniki posamezne šole): Znanstveni management (Taylor) Upravna ali administrativna šola (Fayol) Birokratski model organiziranosti (Weber) Klasični teoretiki so postavili temelje, na katerih sloni današnje razumevanje organizacije in managementa. Kljub postopnemu prehajanju v informacijsko družbo ali digitalno ekonomijo so njihova spoznanja še vedno pomembna in se le počasi umikajo novim managerskim konceptom in novim organizacijskim paradigmam. Industrijska družba se je rojevala v prepričanju, da so si interesi delavcev in delodajalcev vedno nasprotni in nezdružljivi. Eni si želijo čim večji dobiček, drugi pa čim večji zaslužek, ki avtomatično zmanjšuje dobiček. Znanstveni management pa je izhajal iz predpostavke, da so interesi lahko skupni tako, da vsak dobi tisto, za kar je najbolj zainteresiran: delavci ustrezne plače, lastniki pa zaslužek. Politična zgodovina industrijske družbe je kasneje pokazala, da vse skupaj le ni tako preprosto, saj se ti interesi nikoli povsem ne prekrivajo. Kljub temu je znanstveni management pomenil prekretnico v razvoju in organizaciji industrijske družbe. Najbolj znan predstavnik šole znanstvenega managementa je bil Frederick. W. Taylor, ki je leta 1911 tudi prvi uporabil ta izraz. Taylor je bil predvsem inženir, ki ga je zanimala proizvodnja in njena učinkovitost. S svojimi idejami je postavil neko ravnotežje med delavci in managementom, delavcem pa zagotovil vsaj minimalne pravice, o katerih prej še sanjati niso mogli 6. Kljub temu izraz tajlorizem pomeni brezoseben in Frederick W. Taylor celo brezobziren pristop k povečanju učinkovitosti podjetja, kjer se človek pojavlja le kot partner stroju. Taylor je svoj pogled na management in 5 Podrobnejši pregled zgodovine organizacije je podan v knjigi dr. Antuna Vile Organizacija in organiziranje (str ) 6 S tega zornega kota so zanimive knjige Charlesa Dickensa, ki kažejo na morbidno ozračje in težak položaj delavcev v zgodnji dobi industrializacije.

13 13 organizacijo je strnil v 5 načel, ki jih je tudi izjemno uspešno promoviral: 1. Za načrtovanje in delovanje organizacije je lahko odgovoren samo management, delavci pa morajo v celoti izvrševati zadane naloge. 2. Z uporabo znanstvenih (merljivih) metod je vedno možno najti najboljši način za izvajanje določene naloge in delovanje celotne organizacije. 3. Z znanstvenimi metodami je možno izbirati in skrbeti za delavce, kar je pomenilo, da je potrebno delavce izbirati po zaželenih značilnostih, kasneje pa jih je potrebno za posamezna dela tudi izobraževati (to je bila zelo velika revolucija v načinu razmišljanja in odnosu do delavcev). 4. Finančne spodbude ali nagrade delavcem bistveno prispevajo k dvigu produktivnosti. Taylor je trdil, da je določanje organizacijske strukture le polovica dela managerja, druga polovica je zagotoviti, da bodo delavci delali v skladu z opredeljeno strukturo. 5. Managerji si morajo razdeliti pristojnosti. Predvsem za managerja na operativni ravni je zahteval določeno vrsto specializacije po določenih funkcijah. Iz tega pa je izpeljal tudi koncept, da ima delavec lahko več nadrejenih managerjev, glede na funkcijo, ki jo ta manager opravlja. Ta ideja je zamrla s Fayolom, vendar se je začela vračati v najsodobnejših organizacijskih konceptih, kot so matrične in virtualne organizacije. Zelo znan je naslednji primer, ki ga navajajo skoraj vsi učbeniki organizacije. Taylor je leta 1898 analiziral delovanje železarne Betlehem Steel, kjer je vsak delavec dnevno naložil 12,5 ton materiala. Ugotovil je, da bi z bolj racionalnimi gibanji delavcev, uporabo ustreznih naprav in pravilnem vrstnem redu opravil lahko vsak delavec naložil 47,5 ton dnevno. Izdelal je tudi sistem finančnih spodbud in sicer tako, da je vsakemu delavcu, ki je izpolnil novo normo povečal dnevno plačo od 1,15 $ na 1,85$. Produktivnost železarne je čez noč poskočila, Taylor pa se je vpisal v zgodovino managementa

14 Upravna ali administrativna šola (Fayol) 14 Znanstveni management se je bolj ukvarjal z organizacijo proizvodnje, medtem ko se je upravna ali administrativna šola organizacije ukvarjala z organizacijo kot celoto. Njen glavni predstavnik je bil Henry Fayol ( ), ki je brez dvoma oče managementa in sodobne organizacijske misli. Opredelil je pet temeljnih elementov Henri Fayol managementa: načrtovanje, organiziranje, ukazovanje, koordinacijo in nadzor, ki še vedno predstavljajo temelj klasičnega managementa. Ravno tako je opredelil temeljne funkcije vsakega podjetja: upravna, tehnična, komercialna, finančna, računovodska in varnostna. S svojimi pogledi je zaznamoval management od konca 19. stoletja do konca 20. stoletja. Njegova organizacijska paradigma se posredno odraža v 14 pravilih managementa, ki še vedno tvorijo jedro sodobne teorije organizacije. Od teh pravil navedimo samo tiste, ki so neposredno povezani z organizacijo, večina ostalih namreč govori o managementu v širšem pomenu besede: 1. Vsak delavec lahko sprejema ukaze od samo enega nadrejenega; 2. Podobne aktivnosti je treba združiti pod enim managerjem; 3. Manager ima pravico ukazovati in imeti moč, da svojo voljo tudi uveljavi; 4. Managerji in delavci morajo čim dalj časa ostajati na istem delovnem mestu in se tako specializirati, da lahko svoje delo optimalno opravljajo; 5. Delavci morajo svoje interese podrejati skupnim interesom organizacije; Posebej moramo poudariti, da je bil Fayol prepričan, da so to pravila, ki veljajo za vse tipe organizacij in za vse okoliščine, v katerih delujejo. S tem je tudi izrazil osnovno prepričanje klasične teorije organizacije, da obstaja neka optimalna ali idealna organizacija, ki je skupna vsem združbam. Birokratski model (Weber) Organizacijske oblike so bile do sredine 19. stoletja še vedno zasnovane na sili oblasti in prisili, ki so jo v poslovnem svetu izvajali managerji v imenu lastnikov. Ta sila se je odražala v logiki, da za

15 15 opravljanje neke vodstvene funkcije ni toliko pomembno kaj in koliko znaš, ampak kdo si in od kod prihajaš. Zato so vodstvena mesta zasedali predvsem ljudje glede na svoj družbeni položaj. Posebej v državnih upravah tedanje Evrope so na vodilnih mestih prevladovali kadri iz aristokratskih in meščanskih slojev, ki v večini primerov sploh niso imeli posebnih kvalifikacij. Zadoščal je že njihov družbeni položaj. Podobno je bilo stanje v gospodarskih organizacijah. Vsem se je zdelo povsem sprejemljivo, da so lahko tudi večje organizacije, kot je na primer državna uprava, delovale brez vnaprej postavljenih pravil. Zato je bilo odločanje v veliki prepuščeno trenutnim odločitvam in osebnim nagibom posameznikov. Weber je bil najvidnejši predstavnik takrat izjemno liberalne smeri, ki se je postavila na stališče, da je osnovni cilj vsake združbe/organizacije, da je učinkovita v doseganju svojih ciljev. To pomeni, da se mora organizirati na najboljši možen način, zaposlovati pa mora ljudi, ki so za določene naloge najboljši. Podrejeni tudi ne bi smeli biti prepuščeni nadrejenim na milost in nemilost, kot se je pogosto Max Weber dogajalo. To pa lahko dosežemo le tako, da vnaprej opredelimo pravila ter funkcije in pristojnosti posameznih delovnih mest, ne glede na to, kdo jih zaseda. Svoje prepričanje je strnil v naslednja temeljna pravila, ki so še danes značilnost birokratskih organizacij: 1. v organizaciji se mora vzpostaviti sistem pravil (zakonov), ki ga morajo spoštovati vsi pripadniki združbe, ne glede na svoj položaj 2. organizacija je zasnovana na sistemu abstraktnih pravil, ki se nanašajo na določene postopke in situacije, v katerih se lahko znajde združba, 3. tudi pri izvajanju funkcije nadrejenosti je potrebo upoštevati ta brezosebna pravila in izločiti samovoljo posameznikov, 4. podrejenost ne pripada določeni nadrejeni osebi ampak formalnemu položaju, ki ga ta oseba zaseda. Max Weber je podobno kot Fayol zagovarjal stališče, da mora biti v dobri organizaciji vse znano in predpisano v naprej! Tako kot njegovi predhodniki (in tudi nasledniki) je postavil principe, ki naj bi jih uspešen management brezpogojno upošteval. To so bili:

16 16 1. Delitev dela (določitev organizacijskih enot ali nalog posameznikov); 2. Hierarhija avtoritete (določitev razmerja nadrejenosti ali podrejenosti); 3. Formalizacija organizacije (določitev vseh pravil, ki zagotavljajo, da bo organizacija učinkovita ne glede na to, kdo zaseda določeno delovno mesto); 4. Dokumentiranje organizacije (vsa pravila, ki so pomembna za delovanje organizacije, morajo biti zapisana); 5. Izbor ter napredovanje delavcev glede na njihovo sposobnost (objektivnost pri napredovanju po hierarhični lestvici in preprečevanje samovolje vodilnih delavcev); 6. Ločevanje zasebnega življenja od dela v organizaciji. Veliko elementov birokratske organizacije se je kasneje preneslo tudi v poslovno okolje, vendar se je poslovni management vedno raje držal izvornih Fayolovih načel, ki so sicer podobna birokratskim, vendar niso bila nikoli tako stroga in toga. Čeprav ima danes izraz birokratska organizacija negativen prizvok, moramo posebej poudariti, da je bil ta model v svojem času revolucionaren in izjemno učinkovit in je omogočil delovanje državnih in velikih poslovnih sistemov, ki so bili potrebni za razcvet industrijske družbe. Poleg tega je bil Webrov koncept tudi veliko bolj human, kot so bile organizacije tistega časa. Zaposleni niso bili več prepuščeni samovolji nadrejenih, priznana pa jim je bila tudi pravica do zasebnega življenja, ki ni bilo povezano s službo. Danes se nam to zdi popolnoma samoumevno, vendar ne smemo pozabiti, da so bile razmere, v katerih se je rojevala industrijska družba, vse prej kot vzor humanosti. Zanimivo je osebno Weberjevo mnenje, saj mu pogosto po krivici očitamo, da je imel birokratsko organizacijo za idealno in najboljšo možno organizacijsko obliko. V resnici pa je Weber trdil le to, da je birokracija najboljša oblika za preprečevanje korupcije, nepoštenosti in despotizma, ki je bil značilnost takratnih državnih in poslovnih organizacij. Birokratska organiziranost se je ohranila predvsem v državni upravi in šele v zadnjih nekaj letih opažamo, da tudi državni sistemi postopoma opuščajo birokratsko organizacijo in počasi prehajajo v bolj organske oblike organiziranosti.

17 Sodoben pogled na klasično teorijo organizacije 17 Klasičnim teoretikom moramo priznati, da so bili prvi, ki so se lotili temeljite analize organiziranosti podjetja. Za razliko od svojih predhodnikov, ki so se pri načrtovanju organizacije zanašali predvsem na intuicijo, so iskali splošne zakonitosti objektivne merila. Elementi organiziranosti, ki jih je preučevala klasična teorija, so bili predvsem: delitev dela in pristojnosti, odgovornost in cilji. Samo organizacijo pa so obravnavali kot sistem, kjer se organizacijske povezave vzpostavljajo predvsem s hierarhično funkcijo vodenja in odločanja. V jedru klasične teorije organizacije je prepričanje, da se lahko organizacijske strukture in procese predpiše v obliki pravil, ki urejajo vsa razmerja med zaposlenimi in vse managerske pristojnosti in obveznosti. Ko je bila industrijska doba na vrhuncu, so se začele kazati slabosti klasičnih konceptov. Argyris je leta 1957 opozoril, da zaposleni v organizacijah zasnovanih na klasičnih konceptih delajo v okoliščinah, v katerih: imajo minimalen nadzor nad svojim delovanjem v združbi, se od njih pričakuje, da so podložni, pasivni in odvisni od predpostavljenih, vidijo le svoje delo in jih organizacija kot celota sploh ne zanima, se ceni visoka specializacija ob majhnih osebnih sposobnostih in kreativnosti., se delavci obravnavajo bolj kot otroci kot pa odrasle in kreativne osebe. Te slabosti v začetku 20. stoletja sploh niso prišle do izraza, saj je bila delovna sila v glavnem neizobražena. V ZDA so imeli priseljenci celo izjemno velike probleme z jezikom, zato delavci razne zaslužka niti niso imeli posebnih ambicij v podjetju. Za konec 20. stoletja pa je značilna neprimerno višja izobrazbena struktura zaposlenih, ki so želeli in so bili tudi sposobni kreativnejšega dela in posledično tudi soodločanja. V tem trenutku pa so izrazito hierarhične organizacije začele izgubljati svojo privlačnost, še posebej ker so se pojavile učinkovitejše organizacijske oblike. Posebej pa kaže opozoriti na slabost klasične teorije organizacije, ki izvira iz predpostavke, da so si vse organizacije podobne. Enaka pravila naj bi se uporabljala v tako različnih okoliščinah, kot so državna uprava, proizvodne organizacije, izobraževalne in raziskovalne organizacije in celo neprofitne organizacije. Sodobni

18 18 organizacijski teoretiki in managerji se zavedajo, da ni idealne organizacije, ki bi bila dobra v vseh razmerah. V poslovnem svetu se srečujemo s podjetji, ki se včasih med seboj tako razlikujejo, da težko najdemo tudi najmanjše skupne lastnosti. Če začnemo pri danes največjemu podjetju na svetu, General Motorsu, ki ima okoli 780,000 zaposlenih in promet, ki presega družbeni proizvod večine držav na svetu. Druga skrajnost pa je izredno veliko število zelo majhnih ali mikro podjetij, ki imajo le nekaj zaposlenih. Očitno so med njimi organizacijski problemi zelo različni. Zaton izrazito mehanističnih organizacij Razvoj industrijske družbe je spremljal izjemen tehnološki in znanstveni napredek. Svet se je zdel kot velikanski in dobro naoljen stroj, ki ga je možno obvladovati z razumom in znanjem. Filozofom in znanstvenikom se je zdelo, da bodo s proučevanjem in načrtovanjem njegovih sestavnih delov lahko razumeli in predvideli delovanje tudi najbolj zapletenih sistemov. To se je odražalo tudi v odnosu do organizacije. Vloga managerja je bila podobna vlogi mehanika, ki je mora vzdrževati posamezne strojne dele in skrbeti, da stroj kot celota dobro deluje. Podobno kot mehanik je tudi manager vedel, katere elemente organizacije mora popraviti. Managerje so vzgajali, da je organizacija stroj, ki ga morajo racionalno načrtovati, nadzorovati in vzdrževati, delavce pa so prepričevali, da je njihova naloga samo delati in slediti nadrejenim brez kakršnegakoli vpletanja svojih občutkov ali zasebnega življenja. Prve opaznejše spremembe v organiziranosti so se začele pojavljati v ZDA sredi osemdesetih let. Te spremembe je spremljal tudi izredno hiter razvoj informacijskih tehnologij, ki so te spremembe celo radikalizirale. Povečana zapletenost družbenoekonomskih odnosov in samih organizacij ter uvajanje tehnologije in s tem dvig splošne izobraženosti in usposobljenosti ljudi, pa je postopoma pripeljala do tega, da so se prednosti izrazito mehanistične in hierarhične organizacije začele postopoma izgubljati. V praksi je samo od sebe začelo prihajati do odstopanj od čistih hierarhij s tem, da se je odločanje začelo seliti z vrha organizacijskih piramid na nižje ravni. Za sodobno generacijo teoretikov je organizacija že mreža vozlišč, v katerih se odločitve sprejemajo na vseh ravneh, ne pa samo prenašajo z višjih ravni na nižje. Zato so postala izredno pomembna razmerja in komunikacije v okviru organizacije. Čeprav je druga polovica 20. stoletja pokazala, da svet ni stroj, katerega delovanje je možno popolnoma predvideti in nadzorovati, je mehanistična logika še vedno dominantna managerska paradigma, če posebej v našem delu Evrope. Kljub temu pa se obdobje hierarhičnih

19 19 in birokratskih organizacij, ki je prevladovalo tako v poslovnem svetu kot v državni upravi, postopoma končuje. Klasična teorija managementa in managerska praksa sta bili zgrajeni v razmeroma stabilnem okolju. To pomeni, da se cilji organizacije niso bistveno spreminjali, da se okolica organizacije (trg) ni bistveno spreminjal v svojih zahtevah, s tem pa se ni bistveno spreminjal tudi njen proizvod ali storitev. To je seveda pomenilo, da so managerji lahko zgradili organizacijsko strukturo, jo postopoma izboljševali, do tiste ravni, ko so bili prepričani, da je organizacija dovolj dobra, da lahko ostane nespremenjena dalj časa. Tudi spremembe, do katerih je prihajalo v organizaciji ali njeni okolici, so bile razmeroma počasne in so dovoljevale managementu, da je zelo načrtno pripravilo in uveljavilo morebitne organizacijske spremembe. Organizacije morajo vedno bolj izkoriščati vsako prednost, ki jo prinašajo ali omogočajo informacijske tehnologije, zato se na določen način prilagajajo tehnološkim možnostim. Posledice teh sprememb se pojavljajo in vidijo v različnih pojavnih oblikah. Na primer zmanjšuje se srednji management v organizacijah, saj tehnologija omogoča neposredno povezavo med vodilnim managementom in operativnim managementom, kar vodi do sploščevanja organizacijskih struktur. Spremenila se je tudi organizacijska kultura. Počasi izginja koncept popolne in slepe lojalnosti zaposlenega določeni organizaciji (velja za management kot za operativne delavce). Kreativnost na delovnem mestu pa postaja tako zahteva zaposlenih kot njihovih managerjev. Nekaj utrinkov iz zgodovine industrijske družbe Anglež Thomas Newcomen je leta 1712 izumil stabilni parni 1783 stroj, ki ga je leta 1781 James Watt bistveno izboljšal ter razvil prvi moderni rotacijski parni stroj. Že leta 1783 ga je Richard Arkwright uporabil v svoji tekstilni tovarni, leta 1825 pa je George Stevenson zgradil prvo lokomotivo. S tem se je sprožil plaz industrijske revolucije, ki je iz Velike Britanije naredila prvo industrijsko velesilo. Industrijska revolucija je zelo kmalu dosegla tudi naše kraje, 1835 saj je prvi parni stroj na področju današnje Slovenije začel delovati leta 1835 v tovarni sladkorja (prostori današnje Cukrarne), do leta 1847 pa jih je bilo že 25. Drug pomemben dogodek je bila izgradnja železnice, ki je med letom 1844 in 1857 prečkala današnjo Slovenijo in povezala Dunaj s Trstom. To je leto, ko je Samuel Morse poslal prvo telegrafsko 1844 sporočilo iz Washingtona v Baltimore, leta 1876 pa je Bell izumil telefon. Oba izuma sta omogočila sporazumevanje na daljavo in s tem bistveno vplivala tudi na organizacijo družb.

20 20 Evropa in Amerika sta se povezali s podvodnim 1866 transatlantskim telegrafskim kablom in s tem se je začel proces informacijske in posledično tudi industrijske globalizacije. Tega leta se je Ljubljana pridružila peščici evropskih mest z 1898 lastno toplotno elektrarno, javno razsvetljavo in leta 1901 z električnim tramvajem. Tudi prvi avtomobil v Ljubljani je bil kupljen že leta Leta 1908 je Henry Ford začel proizvajati znameniti model T Leta 1913 pa je v proizvodnjo tega modela uvedel tekoči trak in s tem postavil temelje serijski proizvodnji tehnološko zahtevnih proizvodov. Zelo kmalu se je soočil z izjemno veliko fluktuacijo zaposlenih, ki so težko prenašali monotono delo na tekočem traku. Da bi se izognil skoraj 50% zamenjavi delavcev vsak mesec je podvojil plače od 2,5 na 5 $ na dan. Leta 1923 je Alfred P. Sloan postal predsednik General 1923 Motorsa in vzpostavil sistem decentralizirane birokracije, ki je omogočila Genral Motorsu, da je postal največji proizvajalec avtomobilov in tovornih vozil na svetu (General Motors je s zaposlenimi še vedno največja poslovna korporacija na svetu). Njegov organizacijski ukrep je bil razmeroma preprost namesto, da bi nadzoroval celotno organizacijo, je to funkcijo delegiral vodjem sektorjev, ki so postali osebno odgovorni za ustrezno organiziranost in doseganje poslovnih ciljev. Nacionalni raziskovalni Svet pri ameriški vladi je v letih od do 1932 financiral serijo raziskav, s katerimi so poskušali ugotoviti, kaj določa motiviranost zaposlenih v organizaciji. Študije, ki so znane pod imenom Hawthornovi poskusi, je pokazala na slabosti tajlorizma, saj delavci niso stroji, ki jih poganjajo samo plače. Avtoritarno vodenje je začelo postopoma nadomeščati skupinsko odločanje, človeški odnosi pa so začeli stopati v ospredje. Na samem vrhuncu industrijske dobe je prišlo še do enega 1950 pomembnega premika v odnosu do organizacije. Edwards Deming je leta 1950 začel zagovarjati koncept managementa kvalitete, ki je obrnil na glavo marsikatere klasične poglede na organizacijo. Temelj njegovega koncepta je bila razmeroma radikalna zahteva, da je mora podjetje proizvajati in nuditi storitve najvišje možne kvalitete. To je tudi dolžnost vsakega zaposlenega v podjetju, ne glede na njegov položaj. Pri tem mora biti samoiniciativen in ne potrebuje posebne managerske spodbude ali ukaza. S tem je bil skoraj podrt sistem nadzora z vrha hierarhije. Posebej učinkoviti so se pokazali Japonci, ki jim je skoraj popolna predanost svojemu delu in svoji vlogi v družbi del nacionalne kulture in identitete.

21 Megatrendi, ki spodbujajo nove organizacijske oblike Vpliv informacijskih in komunikacijskih tehnologij Značilni predstavniki klasične teorije organizacije, kot so Taylor, Fayol in Weber, so v svojem času odločilno vplivali na razvoj industrijske družbe, saj je bil njihov pristop k organizaciji gospodarskih družb in državne uprave za tiste čase izjemno učinkovit in je omogočil nastanek velikih gospodarskih in državnih sistemov. Vrsta njihovih ugotovitev in napotkov je vgrajenih v temelje najsodobnejše teorije organizacije in še vedno veljajo, predvsem v gospodarskih družbah, kjer prevladuje klasična proizvodnja, kot tudi v javni upravi. Podobno velja tudi za sodobne teoretike organizacije, kot je Mintzberg, ki so s svojim delom zaznamovali zadnji dve desetletji 20. stoletja. Vendar so dogajanja v zadnjih nekaj letih pokazala, da so se ekonomske in tehnološke okoliščine tako naglo in korenito spremenile, da je celoten koncept organizacij na resni preizkušnji. Pod vplivom izjemnega razvoja informacijske tehnologije in z njo povezana globalizacija nakazuje sodobna organizacijska teorija popoln prehod od klasičnih mehanističnih na organske organizacijske modele. V poslovni praksi se prednosti izrazito hierarhičnih organizacij postopoma izgubljajo. V zadnjih letih smo priča nekaterim radikalnim spremembam v organiziranju podjetij in ne samo v teoretičnih razmišljanjih. Te spremembe že prehitevajo teorijo in zahtevajo ponovno proučitev dosedanjih spoznanj in teoretičnih konstruktov. Pojavili so se povsem novi termini, kot sta»virtualna korporacija«in»virtualni proizvodi«,»metamanagement«in podobno. Izhodišče novih paradigem je v spoznanju, da omogočata informacijska in telekomunikacijska tehnologija delovanje tako prilagodljive združbe, da se lahko skoraj trenutno prilagodi tržnim zahtevam. Informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo povsem nov način medsebojne komunikacije in s tem tudi organizacije. Nekateri megatrendi, ki spodbujajo nastajanje novih organizacijskih oblik, so že vidni: 1. Proizvodi ter storitve postajajo vedno bolj odvisni od informacijske tehnologije, večino dodane vrednosti pa pridobijo z informacijami in znanjem. Pomemben delež proizvodov (npr. programska oprema, multimedijski izdelki), predvsem pa storitev (npr. posredovanje informacij v najširšem pomenu besede), se

22 22 prodaja in dostavlja preko omrežij, kot je internet. V teh primerih je razdalja povsem izgubila na pomenu. 2. Informacijska in komunikacijska tehnologija, posebej internet, omogočata prostorsko ločevanja posameznih aktivnosti in delavcev, ki so bili prej iz fizičnih in ekonomskih razlogov omejeni na eno lokacijo. Možno pa je tudi obratno, saj ta tehnologija omogoča, da se povezujejo nekatere aktivnosti, ki so bile prej prostorsko porazdeljene. 3. Internetna revolucija, ki v svojem bistvu omogoča odprto in egalitarno komuniciranje med organizacijami in med posamezniki, je bistveno spremenila način poslovanja in omogočila, da se delo ali storitve opravljajo tudi na večje razdalje in geografsko porazdeljeno. 4. Povezovanje podjetij v mreže in medsebojna soodvisnost so novi načini organiziranja in poslovnega sodelovanja, ki omogočajo uporabo skupnih virov in veliko prilagodljivost. Vpliv informacijske tehnologije na notranjo organiziranost podjetij je že dolgo znan in tudi raziskan, razmeroma nov pojav pa je tesno medorganizacijsko povezovanje, ki ga je v širšem obsegu omogočil šele internet. 5. Globalizacija trga in virov omogoča, da podjetja lažje prodajajo svoje produkte ali storitve na globalnem tj. svetovnem trgu, ne glede na kraj, od kjer delujejo. To seveda pomeni veliko priložnost za dobra podjetja, lahko pa pomeni tudi veliko nevarnost za nekoliko manj konkurenčna podjetja, saj je tudi konkurenca postala globalna. S tem se je povečal pritisk na posamezno organizacijo, ki se mora odzivati na dogodke in vplive iz zelo širokega geografskega področja. Informacijsko tehnologijo so imeli ob začetku uvajanja v poslovni svet le za eno od tehnologij, ki ni z organizacijskega vidika nič posebnega. Danes pa vrsta raziskovalcev in praktikov zastopa radikalno stališče, po katerem je informacijska tehnologija, kot tehnološka osnova informacijskih sistemov in elektronskega poslovanja, osnovno gibalo v preobrazbi organizacije. Njihov pristop izhaja iz ugotovitve, da je strukturiranje organizacije posledica človekovih omejitev pri sprejemanju, obdelavi in posredovanju informacij, ker moramo v praksi strukturirati informacije in komunikacije do meje, ki jo človek še lahko obvladuje. Tehnologije, ki vplivajo na komunikacijo med ljudmi, imajo odločilen vpliv na organizacijo. Pisava je bila pogoj za nastanek in delovanje velikih držav starega veka, ki so brez dvoma prvi veliki organizacijski sistemi. Izum telegrafa je omogočil koordinacijo velikih in centraliziranih industrijskih družb v ZDA. Te so postale vzor za

23 23 delovanje velikih centraliziranih gospodarskih in upravnih sistemov, ki so prostorsko porazdeljeni. Že brez telefonov in telefaksov klasične industrijske združbe ne bi bile nikoli tako velike, najbrž bi bilo tudi število multinacionalk izjemno omejeno. Prilagodljivost organizacije Informacijska in komunikacijska tehnologija neposredno vplivata na notranjo organizacijo podjetja, vendar je daleč močnejši njun posreden vpliv, ki se kaže v tem, da postaja razdalja skoraj nepomemben omejevalni faktor za delovanje podjetja, veliko večjo vlogo pa dobiva čas. S»smrtjo«razdalje, kot so to slikovito ponazarja, se je povečal trg posameznega podjetja, s tem pa se je povečala tudi raznolikost trga, zahtevnost, kultura in podobno, kar zahteva od podjetja veliko večjo organizacijsko prožnost. Bistveno pa se je skrajšal čas za uvajanje organizacijskih sprememb, novih proizvodov ali storitev in podobno, saj se je ojačala globalna konkurenca, ki preži na priložnost, da prodre na novo področje ali v novo tržno nišo. Zato ne preseneča dejstvo, da je v teh okoliščinah najbolj zaželena lastnost organizacije njena prožnost, pogosto tudi na račun večjih stroškov delovanja podjetja. Sredi petdesetih let 20. stoletja so tehnološki razvoj, konkurenca, povečana velikost in prostorska porazdeljenost organizacije ter vedno bolj raznoliko in zapleteno družbenoekonomsko in tehnološko okolje usmerili strategijo združb iz čiste učinkovitosti v raznovrstnost in prilagodljivost. Zahteva po prilagodljivosti je bila v bistvu izjemno radikalna, saj je postavila pod vprašaj osnovna izhodišča, na katerih je slonela tedanja organizacijska teorija in praksa. Ob učinkovitosti, ki je bila edino in razmeroma preprosto merilo za kvaliteto organizacije, so se pojavila še nova. V praksi pa se je pokazalo, da sta si učinkovitost in prilagodljivost pogosto izključujoči se zahtevi, saj na klasičen način organizirane združbe niso bile prilagodljive. Veljalo je seveda tudi obratno, zelo prilagodljiva organizacija ni bila tako učinkovita, predvsem pa je bila pogosto veliko dražja. Zato se je v praksi vedno iskala neka kompromisna rešitev, v kateri se je del učinkovitosti žrtvoval za večjo prilagodljivost. Šele informacijska tehnologija je proti koncu devetdesetih let postopoma začela premoščati nasprotja med tema zahtevama in je ponudila možnost za prehod na izrazito prilagodljive, vendar hkrati zelo učinkovite organizacijske oblike.

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA Ljubljana, februar 2002 ROK UHAN IZJAVA Študent Rok Uhan izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA:

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI EKONOMIJI KOMUNICIRANJA Ljubljana, 2014 Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

Slovenec Slovencu Slovenka

Slovenec Slovencu Slovenka UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marjanca Golobič Božič Slovenec Slovencu Slovenka Slovenci: kulturen in/ali političen narod Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA MILOVANOVIČ UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI ŠTUDIJA PRIMERA: NEIZVOLITEV ALOJZA PETERLETA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DIPLOMSKO DELO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE. Anže Šinkovec. Deliberativna demokracija. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE. Anže Šinkovec. Deliberativna demokracija. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE Anže Šinkovec Deliberativna demokracija Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE Anže Šinkovec Mentor: izr. prof.

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti

Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Silvija Kostelec Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina

More information

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar Komunikacijske značilnosti prostora mesto Ljubljana Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar

More information

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA

PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA INŠTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANIA LETNIK XX ŠTEVILKA 1-2 LJUBLJANA 1980 CONTRIBUTIONS TO THE HISTORY OF THE WORKERS MOVEMENT

More information

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA

MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKETING V ŠPORTU TER PROMOCIJA ŠPORTA Ljubljana, okober 2010 Klara Pletl KAZALO UVOD...1 1. ŠPORT IN RAZVOJ ŠPORTA...3 1.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ

More information

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja EVOLUCIJA, BIOTSKA PESTROST IN EKOLOGIJA EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić.

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić. DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI 26000 Amira Fajić amira.fajic@strabag.com Povzetek V samem začetku prispevka se srečamo s pomenom družbene odgovornosti. Našteli smo področja, ki jih zajemajo

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske ISSN 1580-1993 December 2009 11/št. 4 Z n a n j e z m a g u j e Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDGOGIKO IN ANDRAGOGIKO ODDELEK ZA SLAVISTIKO DIPLOMSKO DELO VRNITEV K SKUPNOSTI ODGOVOR NA POSTMODERNO IDENTITETO POSAMEZNIKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI?

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA Ljubljana, maj 2012 ANJA KOVAČ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Anja Kovač, študentka

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

Teatrokracija: politični rituali

Teatrokracija: politični rituali UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žan Bokan Teatrokracija: politični rituali Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žan Bokan Mentor: izr. prof. dr.

More information

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije.  četrtletje Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

Vpliv zamenjave politične elite na omrežje ekonomske elite Primer Slovenije po volitvah 2004

Vpliv zamenjave politične elite na omrežje ekonomske elite Primer Slovenije po volitvah 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksander Žerdin Vpliv zamenjave politične elite na omrežje ekonomske elite Primer Slovenije po volitvah 2004 Doktorska disertacija Ljubljana, 2012 1 UNIVERZA

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Med produkcijo in prenosom znanja

Med produkcijo in prenosom znanja Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

Oglaševanje. Uredila Zlatko Jančič in Vesna Žabkar

Oglaševanje. Uredila Zlatko Jančič in Vesna Žabkar Oglaševanje Uredila Zlatko Jančič in Vesna Žabkar Oglaševanje Uredila Zlatko Jančič in Vesna Žabkar Izdajatelj: Za založbo: Recenzenta: Lektura: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV Hermina Krajnc dr.

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede. Katja Panjan MIT O EVITI PERON DIPLOMSKO DELO

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede. Katja Panjan MIT O EVITI PERON DIPLOMSKO DELO Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Katja Panjan MIT O EVITI PERON DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Katja Panjan Mentor: redni profesor dr. Bogomir

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

UDK Andrej Rus PROFESIONALCI KOT PROFETI

UDK Andrej Rus PROFESIONALCI KOT PROFETI UDK 316.344.3 Andrej Rus PROFESIONALCI KOT PROFETI V ćlanku je Parsons predstavljen kot modernist, ki verjame, da je bistvo moderne družbe v nizu univerzalističnih vrednot, ki jih lahko najbolje uveljavljajo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

GROŽNJE VARNOSTI, VARNOSTNA TVEGANJA IN IZZIVI V SODOBNI DRUŽBI

GROŽNJE VARNOSTI, VARNOSTNA TVEGANJA IN IZZIVI V SODOBNI DRUŽBI 1 GROŽNJE VARNOSTI, VARNOSTNA TVEGANJA IN IZZIVI V SODOBNI DRUŽBI Razreševanje nekaterih terminoloških dilem IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povzetek. Razkorak med dejanskimi in zaznanimi grožnjami varnosti

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!« UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Zagoričnik Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra:»Šempeter oživljen!«magistrsko delo Ljubljana,

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011 73 OKOLJSKA ETIKA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Ljubo Mohorič POVZETEK Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega

More information

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ razprave Dela 35 2011 73 101 TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ dr. Karel Natek Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: karel.natek@guest.arnes.si

More information

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE Študent: Bojan Kotnik Naslov: Ormoška cesta 11, 9240 Ljutomer Številka

More information

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZICIONIRANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PODJETJA MERCATOR Ljubljana, december

More information

VOX GLAS KOVINARJEV

VOX GLAS KOVINARJEV VOX METALLICA @ GLAS KOVINARJEV Izredna tiskana izdaja Podjetjem - članom Združenja kovinske industrije Vsebina: Avgust 2015 1. Industrija 4.0, IoT, IoT & S, IP6, FfF, FoF, Connected industry, Slovenija

More information

NOVICE IJS. Interno glasilo Instituta Jožef Stefan številka 89, junij 2001

NOVICE IJS. Interno glasilo Instituta Jožef Stefan številka 89, junij 2001 NOVICE IJS Interno glasilo Instituta Jožef Stefan številka 89, junij 2001 Če hoče človek narediti deset tisoč korakov, mora najprej narediti prvega. (kitajski pregovor) Podelitev priznanja Častna listina

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NOVARTISOV PREVZEM LEKA: POGAJALSKI VIDIKI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NOVARTISOV PREVZEM LEKA: POGAJALSKI VIDIKI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jana Miklavžin NOVARTISOV PREVZEM LEKA: POGAJALSKI VIDIKI Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jana Miklavžin Mentor:

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI

ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI Ljubljana, julij 2010 IRENA SMRKOLJ IZJAVA Študentka Irena Smrkolj izjavljam, da sem

More information

Upravitelj opravil Task Manager

Upravitelj opravil Task Manager Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''

More information

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI.

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. V centru mesta Vrhunska kulinarika Dogodki Brezplačno parkirišče Izhodišče za ogled turističnih znamenitosti Srednjeveški stolp

More information

Vpliv medikalizacije in razsežnosti medijskega konstrukta na primeru odvisnosti od internetne pornografije

Vpliv medikalizacije in razsežnosti medijskega konstrukta na primeru odvisnosti od internetne pornografije Januar 2013 Informacijske kulture in subkulture Vpliv medikalizacije in razsežnosti medijskega konstrukta na primeru odvisnosti od internetne pornografije Avtorji: Otto Gerdina (21110449), Andrej Kreča

More information

DOBA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. Marija Vreček Sajovic

DOBA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. Marija Vreček Sajovic DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA Marija Vreček Sajovic Maribor, 2012 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE

ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE Ljubljana, april 2006 Melita BAJIĆ IZJAVA Študentka

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, OKTOBER 2008

EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, OKTOBER 2008 EKOSISTEMI POVEZANOST ŽIVIH SISTEMOV MEDNARODNI POSVET BIOLOŠKA ZNANOST IN DRUŽBA LJUBLJANA, 2. 3. OKTOBER 2008 Zbornik prispevkov ECOSYSTEMS INTERDEPENDENCE OF LIVING SYSTEMS CONFERENCE ON BIOSCIENCE

More information

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd,

AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, 12.12.2013. Sadržaj eduroam - uvod AMRES eduroam statistika Novine u okviru eduroam

More information

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016 delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7,

More information