POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU Stopar Andreja Šumenjakova ulica 1, Limbuš Št. Indeksa: Redni študij Univerzitetni program Študijska smer: Mednarodna menjava Mentor: dr. Kenda Vladimir, redni profesor Limbuš, junij 2005

2 2 PREDGOVOR Zahodnjaki že stoletja gojimo posebno spoštovanje do cesarstva na robu sveta, do Kitajske. Že antični Grki so pisali o njej. Dolgo tisočletje je bila edina povezava Evrope s Kitajsko t. i. svilnata pot. Kitajci svojo deželo imenujejo Zhonghua Renmin Gongheguo ali Zvezna Republika Kitajska. Temelji sodobne Kitajske so verjetno najbolj kompleksni in imajo korenine povsod po svetu. Kitajci se na vsakem koraku učijo, nikoli ne pozabijo naučenega. Zato kadar koli se sprehajaš po ulicah Cantona ali po Beijingu, nikoli ne pozabi starih besed:»lahko je gledati, le naučiti se je težko«. Težko je napovedovati prihodnost, še težje je z gotovostjo zaznati velike spremembe, vse dokler te resnično ne postanejo očitne. Ta zaslepljenost se je najbolj pokazala, ko je vzhod pričel v gospodarskem smislu cveteti. Najbolj vzhajajoče dežele so bile Japonska, Taiwan, Korea, Singapur in Hong Kong. Zato je bila nepričakovana povečana rast gospodarstva Vzhodne Azije po drugi svetovni vojni pravi fenomen. Tem deželam so pripisovali majhne možnosti za uspeh, še posebej za tiste, ki so bile včasih kolonije. Napovedi so bile dramatične in vendar je čas prinesel svoje. Kar naenkrat so dežele Daljnega vzhoda postale uspešne in verjetno ene najmočnejših gospodarskih sil na svetu. Dežele so izvedle temeljito preoblikovanje starih delov proizvodnje, uspešno so zajadrali v nova področja. Nekatere so napredovale od lažje k težki industriji, spet druge so k svojemu asortimentu dodajale le nove proizvode. Prav tako so se pokazale spremembe v šolstvu, bolnišnični oskrbi in socialni brezbrižnosti. Prvi uspehi so se pokazali v delavski zakonodaji, kjer so izboljšali pogoje dela ter pričeli nalagati kapital za socialno varnost in blaginjo. Pričeli so z intenzivno zunanjo menjavo s svojimi sosedi, kar pa je imelo za posledico možnost izbire novih dobrin in vedno večjo tekmovalnost tako na domačem kot tujem trgu. Nekaj jih je pričelo vlagati v prekomorske investicije. Njihova prisotnost se je čutila povsod po svetu in dežel Daljnega vzhoda ni bilo mogoče prezreti. Japonska je zelo hitro dohitela druge svetovne dežele in s tem postala velik konkurent Evropi in ZDA na obsežnem področju. Dežele Daljnega vzhoda so igrale pomembno vlogo v mednarodnih ekonomskih odnosih. Nekaterim pomenijo navdih, model in način, kako postati in se razviti v uspešno gospodarsko velesilo. Marsikateri državi predstavljajo oviro, včasih celo grožnjo, saj veljajo za velikega trgovinskega, finančnega in tehnološkega tekmeca. Predstavljajo t. i. gospodarski čudež. Še posebej Japonska je dobila vzdevek, da je «Številka 1«, ne samo v gospodarskem smislu, temveč tudi na področju sociale in političnega sistema. Kljub nekaterim napakam, so se prav z njihovo pomočjo nekatere dežele lahko naučile novih pogledov. Jasno je, da za tak uspeh in razcvet gospodarstva ne obstaja nikakršna formula ali recept, ki bi lahko uspel in deloval kjerkoli, zato je iz tega najbolje da ločimo dobro od slabega in se na njihovem primeru nekaj naučimo.

3 3 KAZALO 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja POSLOVATI Z DEŽELAMI DALJNEGA VZHODA Struktura okolja v Aziji Kulturna diferenciacija Elementi in vpliv kulture Posebnosti azijskega kulturnega okolja Elementi političnega okolja in elementi poslovnega okolja Izzivi za tuje investitorje Omejitve, prepovedi in spodbujanje mednarodne menjave Poslovati s Kitajsko Poslovati z Japonsko Poslovati s Korejo JAPONSKI FINANČNI SISTEM Razvoj in oblike japonskega modela (keiretsu, zaibatsu) Finančni keiretsu Nefinančni keiretsu Vplivi keiretsujev Trendi Velikih Šest- Big Six CHAEBOL Izvor in razvoj podjetniške oblike... 40

4 4 4.2 Od azijske krize do velikih izzivov reforme Vzroki in povod za azijsko krizo Reševanje krize in vloga Mednarodnega denarnega sklada Konglomerati Značilnosti in delovanje Prednosti in slabosti PRIMERA Daewoo Hyundai SKLEP SEZNAM VIROV Temeljni viri Drugi viri POVZETEK SUMMARY... 51

5 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Danes je Kitajska najhitreje rastoče gospodarstvo v svetovnem merilu. Odkar je postala članica WTO, postopoma znižuje različne dajatve za tuje vlagatelje in izvoznike, povečuje se preglednost zakonodaje ter prilagajanje ekonomskega okolja uveljavljenim svetovnim merilom. Predvsem podjetja EU že dalj časa posvečajo veliko pozornost temu trgu. Temu trendu pa sledijo tudi slovenska podjetja. Zaradi globalizacije in selitve proizvodnje večjega števila podjetij na Kitajsko, so najperspektivnejše panoge avtomobilska, orodjarska in elektroindustrija. Pogoj za prodor in obstoj na trgu je stalna prisotnost in boj s konkurenco, poznavanje kulturnih posebnosti in jezika. Na Kitajskem je prisotno že večje število podjetij, ki so izključno v slovenski lasti, prav tako pa deluje klub Slovencev, ki je namenjen izmenjavi poslovnih izkušenj tam živečih Slovencev. Japonsko gospodarstvo je bilo po svetovni vojni v razsulu, nekatera podjetja so propadla, nekatera so bila na novo ustanovljena. Poslovne skupine so se povezale iz velikega števila neodvisnih podjetij in se imenujejo keiretsu. Nekateri konglomerati so nastali iz prejšnjih zaibatsujev, večina podjetij pa je novoustanovljenih. Prvotno so bila povezana in organizirana okrog banke, kar imenujemo horizontalni oz. finančni keiretsu, kasneje se je preimenovanje razširilo na vertikalno povezane proizvodne skupine podjetij, vertikalni distribucijski keiretsu in druge skupine. Korejska ekonomija se prav tako označuje kot ena najbolj dinamičnih in hitro razvijajočih ekonomij na svetu. Glavno vlogo v gospodarstvu imajo chaeboli, ki se pojavijo v dvajsetih in v tridesetih letih 20. stoletja, torej v času japonske kolonizacije. Več o njih je bilo mogoče slišati šele sredi devetdesetih let, ko se pojavi azijska finančna kriza. Število teh poslovnih formacij se je skozi osemdeseta leta naglo povečevalo. Korejski chaeboli so se uspešno uveljavljali v številnih industrijah, kjer so postali velik konkurent Japonski. Japonska in Južna Koreja sta dober zgled za to, kako lahko dve naciji uspešno in pozitivno sodelujeta. V diplomski nalogi se bomo zato osredotočili na posebnosti oblikovanja podjetij na Daljnem vzhodu. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je prikazati rast in razvoj azijskega podjetništva, oblike podjetniških povezav s poudarkom na korejskih chaebolih in japonskih keiretsujih. Prav tako želimo prikazati možnosti investiranja slovenskih podjetij v države Daljnega vzhoda. Slovensko gospodarstvo je namreč izvozno naravnano, zato je potrebno upoštevati gospodarsko sodelovanje, ustvarjanje mreže ter pretoka informacij. Kitajska postaja tako rekoč nova gonilna sila svetovne ekonomije. Predstavili bomo temeljne podjetniške povezave, kjer bomo izpostavili predvsem keiretsu in chaebol. Prvi del diplomske naloge bomo namenili tudi poslovnemu in podjetniškemu okolju ter kulturnim posebnostim azijskih dežel, ki pomembno vplivajo na oblikovanje podjetij.

6 6 Diplomsko nalogo bomo zaključili s konkretnima podjetniškima primeroma: Daewoo in Hyundai. Cilji: 1. Proučiti možnosti vstopa slovenskih podjetij na Daljni vzhod. 2. Prikazati temeljne značilnosti in posebnosti Vzhodnoazijskega modela podjetništva. 3. Pojasniti posebnosti pravnih oblik, načina vodenja, upravljanja in organiziranja. 4. Prikazati kaj je dobro poznati pri poslovanju z državami Daljnega vzhoda. 5. Proučiti prednosti in slabosti konglomeratskih tvorb v svetovni ekonomiji. Trditve: 1. Kitajska se odpira. Kako se je pripravila na ogromen pritok tujega kapitala in tehnologije? (Možnosti slovenskih podjetij, kaj Kitajska spodbuja, omejuje in kakšne dejavnosti prepoveduje opravljati). 2. Azijske države so postale zanimive za vedno večje število tujih investitorjev. 3. Pri razvoju države so poleg makroekonomskih agregatov imeli ključno vlogo še kitajska tradicija, kultura ter delavnost kitajskega naroda. 4. Vzhodnoazijski model podjetništva predstavlja danes enega najbolj uravnavanih podjetniških sistemov na svetu. 5. Značilnost azijskega podjetniškega modela so veliki konglomerati. 6. Gospodarske panoge z največjim menjalnim potencialom so predvsem proizvodnja avtomobilske industrije. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave V diplomski nalogi se bomo omejili izključno na podjetništvo in njegove oblike na Daljnem vzhodu. Azijska kriza se je končala, zato lahko s pomočjo novejših podatkov predpostavljamo, da se bo gospodarska rast nadaljevala. Države Daljnega vzhoda izvajajo reforme in se prilagajajo svetovnim ekonomskim razmeram. Predpostavljamo, da se podjetniške oblike razvijajo, prav tako pa so dane možnosti za direktno investiranje tujih podjetij. Zato bomo skušali podrobneje predstaviti opredeljeno tematiko ter še posebej nazorno prikazati podjetniške povezave. Omejitev naše raziskave vidimo predvsem v skromni razpoložljivosti literature v slovenskem jeziku; v virih, ki so predvsem dela tujih avtorjev ter mednarodnih institucij. Geografsko se bomo omejili na področje Kitajske, Japonske ter Južne Koreje.

7 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja Opredeljeno področje bomo opredelili kot makroekonomsko, saj gre za predstavitev različnih podjetniških oblik v Vzhodni Aziji. Uporabili bomo deskriptivni pristop. Gre za dinamično ekonomsko raziskavo, kjer opisujemo strukture gospodarstva in procese razvoja le-teh v nekem daljšem časovnem obdobju. Z metodo kompilacije bomo povzeli različne sklepe in stališča drugih avtorjev in drugih mednarodnih institucij. Uporabljali bomo predvsem tujo literaturo in elektronske vire. S komparativno metodo bomo skušali primerjati posamezna dejstva, pojave, procese in odnose ter ugotavljali podobnosti in razlike med njimi.

8 8 2 POSLOVATI Z DEŽELAMI DALJNEGA VZHODA Potovanje na Daljni vzhod lahko bi bilo najdaljše potovanje popotnika po deželah, ki jih lahko sploh kdaj prepotuje in razišče. Veliko poti na Daljnem vzhodu vodi na Kitajsko. Umetnost, arhitektura, jezik, pisava, filozofija. Kitajska kultura je vpeta v bogato civilizacijo korejskega polotoka in japonskega otočja. 1 ( East Asia 1994, 27) 21. stoletje pripada Vzhodu, saj mu pripadata kar dve izmed največjih gospodarskih sil na svetu Kitajska in Japonska. 2.1 Struktura okolja v Aziji Kulturna diferenciacija Kitajska je velika in nenavadna dežela, ki je po naravni raznolikosti edinstvena. Raznovrstna kot pokrajina in zgodovina, je tudi kitajska kultura, ki je odsev te zgodovine. Kitajska je imela pomembno vlogo pri razvoju Japonske, Koreje in drugih civilizacij Vzhodne Azije. Je dežela, kjer so se pojavili številni izumi in odkritja, na katerih temelji današnja znanost. Kitajci niso samo najštevilčnejši narod na svetu; lahko se ponašajo tudi z najstarejšo kulturno tradicijo. Glede na same začetke kulture, ti morda niti niso starejši od sumerskih ali egipčanskih, vendar če gre za nepretrganost razvoja, gotovo ni kulture, ki bi se mogla meriti s Kitajsko. ( East Asia 1994, 27) Elementi in vpliv kulture Kulture ne moremo opredeliti na en način, ker je njen koncept preveč kompleksen. Zato predstavimo več definicij različnih avtorjev. Tako je Taylor na primer predlagal eno izmed prvih opredelitev kulture. Po njem je kultura kompleksna celota, ki vključuje znanje, stališča, moralo, umetnost, pravo, običaje ter vse druge sposobnosti in navade članov določene družbe. Herskovitz je pred več kot štirimi desetletji zasnoval širšo opredelitev, ki je po njegovem mnenju»vse tisto v okolju, kar je povezano s človekom«. Po letu 1980 pa so se oblikovale opredelitve Hofsteda, zanj je kultura programska oprema razuma ali računalniški program, ki nadzira vedenje. Ferraro opredeli kulturo preprosto kot»vse, kar ljudje posedujejo, razmišljajo in delajo kot člani družbe«. Lipičnik meni, da se» kultura večinoma ne izraža neposredno, temveč se posredno kaže v tem, kaj počnemo in kako, kakšen je odnos do sebe in okolja - do (so)ljudi, narave. (Treven 2000, 37) Kultura opredeljuje sprejete načine vedenja za pripadnike določene skupine. Kultura je»načrt za življenje«, ki mu sledijo določeni člani družbe. Da bi lahko družba učinkovito delovala, morajo biti ta navodila skupna vsem njenim članom. Brez skupne kulture člani družbe ne bi mogli komunicirati in sodelovati, kar bi povzročilo zmešnjavo in nered. 1 Povzeto po: Insight guides, East Asia Hans Hofer (27, 28).

9 9 Zato lahko govorimo o dveh bistvenih značilnostih kulture: je naučena in je skupna. (Haralambos and Holborn, 11) Kultura pomeni skupek dosežkov ali vrednot človeške družbe in je rezultat človekovega delovanja in ustvarjanja. Nanaša se na člane določene ožje skupine, širše skupnosti, določene organizacije ali na celotno družbo. Ni konstanta in se v času spreminja. Za uspešno mednarodno poslovanje je potrebno kulture drugih narodov spoznati, jih razumeti in se jim, v mejah dopustnega, poslovno prilagoditi. Poslovne odločitve naj ne bi temeljile na napačnih predstavah in po nepotrebnem povzročale nesporazumov. (Kenda 2001, 90) Kultura ne obstaja negibna, spreminja se z generacijami. Do sprememb pa pride tudi zaradi različnih»srečanj«kultur. Ta so lahko zanje usodna, lahko pa pomenijo tudi medsebojno oplajanje in nastanek nove kulture. Kulture se spreminjajo tudi zaradi spreminjanja posameznih sestavin (znanja, tehnologije ) iz kakšnega drugega kulturnega okolja. (Barle in drugi 1995, 42) Managerji vnašajo v svoje delo vrednote, stališča in običaje iz lastnega nacionalnega in kulturnega okolja. Zato v praksi ne obstaja samo ena univerzalna kultura poslovanja. Kultura je torej priučen način življenja v skupini in odzivanja skupine na različne stimule. (Jurše 1997, 58) Terpstra k elementom kulture prišteva družbeno strukturo, jezik, religijo, vrednote in obnašanje, običaje, materialne elemente, estetiko, vzgojo, družbene institucije. Poglejmo si jih pobližje. a) Materialna kultura Materialna kultura se nanaša na pridobitne dejavnosti človeka (gospodarstvo), torej na način, na katerega si ljudje zagotavljajo izvor življenja. Na ta način vpliva materialna kultura s svojo tehnološko in ekonomsko dimenzijo na raven potrošnje in povpraševanja, na vrsto in kvaliteto izdelkov, po katerih bodo ljudje povpraševali, ter na način proizvodnje in distribucije izdelkov in storitev v družbi. (Jurše 1997, 67) Orodja, znanje, tehnike, metode in procesi, ki jih uporablja kultura v proizvodnji blaga in storitev, v distribuciji in potrošnji, vse to so deli materialnega življenja. Ko govorimo o»tehnološkem razkoraku«, mislimo na razlike v materialni kulturi dveh področij oziroma držav. Ko podjetje uvaja nove izdelke na tržišče, si dejansko prizadeva spremeniti materialno kulturo države. Ta sprememba je lahko skromna nov izdelek ali pa dramatična revolucioniranje proizvodnje z novo informacijsko tehnologijo. Zato se mora podjetje prepričati, ali so spremembe, ki jih uvaja, v skladu z interesi države gostiteljice. (ibidem, 67)

10 10 b) Jezik Izrecna in vidna funkcija jezika je družbeno sporazumevanje. Jezik je kulturna univerzalija, ki jo najdemo v vseh človeških družbah. Praviloma nastane in se razvija spontano. Šele v moderni družbi se pojavi zavestna jezikovna politika države in drugih družbenih subjektov. (Ferle 1999, 214) Jezik je vedno dediščina. Kot posamezniki ga ne moremo sami zase niti ustvarjati niti spreminjati. Je nekakšna kolektivna pogodba, ki se ji moramo podrejati. Za jezik sta značilna dinamika in spreminjanje. Jezik kot del kulture vedno vsaj posredno kaže način življenja ljudi. Primerjamo ga lahko z igro, ki ima svoja pravila in jo lahko igramo le, če smo se je naučili. (Barle in drugi 2004, 25-26) Jezik je element največjih razlik med kulturami, saj se v njem odražata značaj in vrednote, posamezne kulture. Če želi mednarodni tržnik intenzivno razvijati stike z določeno kulturo, se mora naučiti njenega jezika. To pa pomeni spoznati kulturo, saj so besede jezika zgolj koncept, ki odseva kulturo, iz katere se je jezik izoblikoval. (Jurše 1997, 68) Zlasti v našem stoletju, s pomočjo množičnega komuniciranja, se je jezik pokazal kot zelo uspešno sredstvo za politično in siceršnjo manipulacijo in spodbujanje vedenja množic. (Ferle 1999, 215) Glavne težave tržnika se nanašajo na prevajanje koncepta iz enega jezika v drugega, celo iz enega dialekta v drugega. Razumevanje simboličnih in fizičnih vidikov komuniciranja v različnih kulturah je pogosto zelo težko doseči. Za mednarodnega tržnika je pomembno, da je previden v obravnavanju problemov, ki so vezani na jezik v poslovnih zadevah, pogodbah, pogajanjih, pri sporočilih v ekonomski propagandi ipd. (Jurše 1997, 68) c) Izobrazbena raven Izobrazbena raven in stopnja pismenosti pomembno vplivata na socializacijo kot proces učenja v določeni kulturi. Mednarodni tržnik bo moral v državi, kjer je stopnja nepismenosti prebivalstva velika, uporabiti druge medije za posredovanje propagandnih sporočil (npr. radio), kot pa v državi, kjer je stopnja pismenosti relativno visoka in kjer obstajajo številni lokalni časopisi in revije. Možnosti zaposlovanja (najemanja) lokalne delovne sile so prav tako odvisne od ravni strokovne usposobljenosti lokalne delovne sile. (Jurše 1997, 71) d) Estetika Estetika se nanaša na tiste ideje v kulturi, ki so povezane z lepoto, dobrim okusom, z umetnostjo (glasba, slikarstvo, dramaturgija, ples) in upoštevanjem barv in oblik. Medtem ko je zelena barva cenjena (sveta) barva v muslimanskih državah, ima negativno konotacijo v Jugovzhodni Aziji, kjer jo povezujejo z boleznijo. Percepcija

11 11 barv se lahko znatno razlikuje od kulture do kulture, zato je potrebno upoštevati vpliv pri izbiri barve embalaže izdelka in drugih elementov trženjskega spleta, kjer se uporabljajo barve kot sredstvo komuniciranja. (Jurše 1997, 69) TABELA 1: Pomen barv v ljubezenskem, duhovnem, družbenem smislu. BARVA v ljubezni za duh v družabnem življenju bela lojalnost modrost pravda črna žalost pesimizem nihilizem rdeča strast volja moč oranžna veselje prevzetnost ambicija rumena nezvestoba inteligenca bogastvo zelena upanje aktivnost sreča modra nežnost vrlina umetnost indigo moč odločnost človeškost vijolična ljubosumnost dobrota uglajenost Vir: Barle in drugi (1995, 47) e) Religija Nekateri menijo, da orientalskih religij sploh ni mogoče obravnavati ločeno od svetovnega nazora in načina življenja, saj je vsak poskus obravnavanja religije, kot posebnega pojava, le vsiljevanje zahodnega pojmovanja družbene in kulturne stvarnosti. Nedvomno pa lahko ima religija pomembne integrativne funkcije do družbe kot celote in do osebnosti posameznikov. (Ferle 1999, 216) Religija, ki je prisotna v družbi, na splošno vpliva na vrednote in stališča ljudi. Verske tradicije lahko prepovedujejo uporabo določenih izdelkov ali storitev. Pred uvajanjem izdelka na novo nacionalno tržišče je potrebno preveriti, ali ima izdelek kakršnekoli direktne ali indirektne nezaželene konotacije pri potrošnikih, ki so lahko v nasprotju s kulturnimi vzorci družbe; podobno velja tudi za analizo propagandne tematike in uporabo določenih fraz, besed, izrazov in simbolov v propagandnih sporočilih. (Jurše 1997, 72) Religija predstavlja Azijcem stvar vsakega posameznika. Zanje je značilno tudi, da se zanimajo za veroizpoved svojih poslovnih partnerjev, zato se ne smemo čuditi, če nas že ob prvem snidenju povprašajo o veri. (James L. David 1995, 25) Antropolog Claude Levy - Strauss je naredil tabelo barvne simbolike. Ugotavljal je, da so osnovni pomeni barv v vseh kulturah enaki. Do razlik prihaja po njegovem mnenju

12 12 zaradi različne religiozne usmeritve kultur. Njegove ugotovitve lahko razberemo iz tabele 1 in tabele 2. TABELA 2: Pomen barv v fizičnem in okultnem smislu. BARVA V FIZIČNEM ŽIVLJENJU V OKULTNEM SMISLU bela higiena devištvo črna smrt uničenje rdeča sila umor oranžna apetit pohotnost rumena zdravje izdajstvo zelena počitek norost modra mir obnavljanje indigo ozdravljenje tiranija vijolična sanje skrivnost Vir:Barle in drugi (1995, 47) f) Stališča in vrednote Vsaka družba in posameznik ima svojo hierarhijo ciljev, idealov, preferenc, ki se jim skušajo približati in h katerim usmerjajo svoja dejanja in njihov smisel. Znanstveni pristop, ki ustreza tem prizadevanjem, so družbene vrednote. Z njimi izražamo idealnost določenih predmetov, njihova zaželenost in prizadevanja, da se jim približamo oziroma se jih polastimo. Ti predmeti so lahko različni: osebnostne lastnosti, predmeti narave, družbene ustanove itd. Torej najrazličnejši pojavi, s katerimi prihajamo v stik. (Ferle 1999, 218) Stališča in vrednote imajo pomemben vpliv na nakupno vedenje potrošnikov. Ena od najprikladnejših priložnosti za uporabo znanja in razumevanja kulturnih razlik so poslovna pogajanja, saj pogajalski stil odraža predpostavke o vrednotah in predpostavkah nasprotnega pogajalskega partnerja. Verbalne in neverbalne komunikacije so pomembne, oba vidika komuniciranja sta vpeta tudi v vse faze procesa in tehnike poslovnih pogajanj. V vzhodnih kulturah se ljudje izogibajo neposrednih izjav, ki bi nasprotnika spravile v zadrego ali neprijetno situacijo. Tako bo vzhodni poslovnež, če tudi ne želi sklepati poslov, dozdevno sodeloval v poslovnih razgovorih in se kasneje opravičil, da ne želi sodelovati v realizaciji transakcijskega procesa. V sociokulturnem okolju določene države je lahko podkupovanje ne samo sprejemljivo, temveč že kar prisotno kot bistveno za uspešno kupčijo. Vrednota je torej prepričanje, da je nekaj dobro in zaželeno. Opredeljuje, kaj je pomembno, kaj se izplača in je vredno truda. Pogosta so mnenja, da sta osebni uspeh in

13 13 materializem glavni vrednoti zahodne industrijske družbe. Posamezniki so prepričani, da je pomembno in zaželeno biti najboljši na svojem področju, zmagati v tekmi ali doseči najvišji položaj v svojem poklicu. (Haralambos and Holborn 1995, 13) Seveda nimajo vsi posamezniki znotraj iste družbe enakih vrednot, pa vendar je mogoče govoriti o prevladujoči vrednotni usmeritvi določene kulture. g) Družbena organizacija in politično življenje Družbena organizacija, družbene institucije in politična struktura družbe vplivajo na medsebojne odnose in razmerja ljudi v družbi, na urejenost (strukturo) njihovih aktivnosti in življenja ter na vlogo žensk, družine in družbenih razredov v določnih družbi. Ker vse te institucije vplivajo na vedenje posameznika v družbi, na njegove vrednote in način življenja, imajo neposreden vpliv na marketing. Podoben je vpliv političnih institucij, ki s pomočjo mehanizmov političnega vpliva (zakonodaja) urejajo družbeno življenje, regulirajo razvoj in delovanje marketinških institucij in neposredno vplivajo na trženje izdelkov v državi (uvozna politika, urejanje blagovnega prometa, politična občutljivost določenih izdelkov itd) Posebnosti azijskega kulturnega okolja Azija je za bodoče podjetnike veliko in pomembno področje za nove poslovne podvige. Nekateri domnevajo, da bo do konca leta 2020 BDP Kitajske prekoračil ameriškega za štirideset odstotkov. Vse do takrat se bodo na tem področju morali soočiti z regionalnimi problemi. V zgodnjih devetdesetih je veliko Azijcev doseglo presenetljivo ekonomsko rast zaradi pritekanja bogastva in večanja števila ljudi srednjega razreda. (Harris and Moran 2000a, 277) Občutek pripadnosti kot temelj posameznikove identitete vodi v kolektivizem, ki je značilen za večino azijskih držav. Medsebojna razmerja so neenaka in vodijo v hierarhičnost odnosov. Izogibanje javnemu konfliktu in izražanju jeze, ohranjanje obraza, spoštovanje avtoritete in starejših, spoštljiv, vendar kljub temu neenakovreden položaj žensk, usmerjenost v družino, vraževernost so glavne posebnosti azijskega kulturnega okolja. Le te lahko pripišemo vplivu številnih dejavnikov, kot je zgodovina, ter s tem povezane prevladujoče religije. Azijska kultura se temeljno razlikuje od zahodne. Naj primerjamo nekaj najpomembnejših dejstev med vzhodnimi in zahodnimi kulturami sveta.

14 14 TABELA 3: Kulturne razlike med azijskimi deželami in državami ZDA. AZIJSKE DEŽELE ZDA Zanje je pravica pomembnejša od bogastva. Bogastvo pomembnejše od pravice. Varčevanje in ohranjanje vrednosti denarja je Potrošnja je visoko cenjena, narašča zanje visoko cenjeno. miselnost po ohranjanju vrednosti denarja. Skupina je najpomembnejša enota družbe in je Posameznik je najpomembnejša enota pomembna za motivacijo. družbe. Visoko disciplinirana in delovna sila/družba. Naklonjenost hierarhičnosti delovne sile in doseganju ciljev s protesti. Znanje je naložba v ugled, veljavo in blaginjo Znanje je naložba v osebni uspeh, družine. osebni razvoj. Osebnim konfliktom se izogibajo, zato imajo Imajo trdno voljo, zato so konflikti malo odvetnikov. pogosti veliko odvetnikov. Javne službe se obnašajo odgovorno. Nezaupanje v vlado in njeno birokracijo. Vir: Harris in Moran (2000, 279) a) Družinska politika V življenju Kitajcev igra družina pomembno vlogo. Družina bi naj bila bistvena komponenta družbe, prav tako pa lahko o družbi govorimo kot o veliki družini. Danes se je pojem velike družine razširil čez vse nacionalne meje. Če rečemo, da je Kitajska mati, potem je Koreja njena prva in Japonska njena druga hčerka. Družina je na prvem mestu. (Wilkinson 2002, 209) Tudi žene so še do nedavnega po poroki obdržale svoj priimek, otroci pa so prevzeli očetovega. Kljub vsemu se je število žena, ki prevzamejo možev priimek začelo povečevati. Razlog lahko najdemo v njihovi želji, če ne že v obsedenosti približevanja zahodnjaškemu, modernemu načinu življenja. Družinske vezi in lojalnost se širijo vse do njihovih prednikov. Veliko Kitajcev spoštuje duše umrlih prednikov, saj verjamejo, da umrli vplivajo na srečo živečih. (ibidem, 209) Življenje kitajskih kmetov v podeželskih vaseh lahko zaokrožimo s besedami kot so čas dozorevanja, žetev, rojstvo, poroka, smrt. (Wilson and Theen 1996, 426)

15 15 b) Položaj ženske Položaj žensk in moških v družbi je posledica družbenih navad in tradicije. V vseh družbah je delo porazdeljeno glede na spol. V večini družb je prevladoval patriarhat, kar se je kazalo tudi v močnejšem položaju in večji»pomembnosti«moških opravil. Še danes lahko za večino družb trdimo, da imajo ženske manj ekonomske in politične moči. Ženske se zaposlujejo iz istih razlogov kot moški. Potrebujejo dohodek, da lahko vzdržujejo sebe, otroke, starše, nezaposlenega partnerja Plača je vstopnica za ekonomsko svobodo. Od tega je odvisna tudi psihološka svoboda in varnost. Ženske so postale aktivne pobudnice sprememb v družbi. Nekateri predvidevajo, da se ženske veliko bolj posvečajo karieri. Med recesijo so ženske spodbujali, da bi zapustile službe in prepustile delovna mesta moškim. Ženske so pod pritiskom, saj se od njih pričakuje, da skrbijo za dom in družino, zato se naj ne bi posvečale karieri polni delovni čas. Naloga žena je poskrbeti za izobrazbo svojih otrok. V primeru, da otroci ne opravijo sprejemnih izpitov, so vse oči uprte v mater. ( Schutte and Ciarlante 1998, 53) Vrhnji management je eno najbolje plačanih delovnih mest v sodobni družbi. Malo ljudi ima takšno delovno mesto in raziskave kažejo, da so ženske med njimi v veliki manjšini. Nekatere raziskave kažejo, da so ženske zmožne večjega sodelovanja, delitve moči in informacij. Tudi večja čustvenost naj bi bila pozitivna lastnost v managementu. Več žensk naj bi pozitivno vplivalo na podjetje, saj bi se s tem povečala raznolikost ter širile tehnike in pristopi za boj in preživetje v konkurenčnem okolju. Obstaja nekakšna ovira, t. i. stekleni stolp, ki ovira napredovanje žensk. (Wilkinson 2002, ) Po dolgih šovinističnih odnosih do žensk lahko le-te igrajo danes pomembno vlogo. Kitajci radi prikazujejo slikovito in lepo podobo svojih žensk. V njej se skriva dvoje, saj hkrati predstavlja utelešenje ženskosti in je plod najbogatejše in prefinjene svetovne kulture. Toda resnica je skrita. Ženske so že od svojih prvih dni bolj nezaželene kot moški. Njihova tradicija pričakuje, da bodo povile sinove. Obstaja namreč miselnost, da se lahko le z moškimi potomci nadaljuje rod. Moški lahko imajo toliko žena, kot jih lahko preskrbijo. Da bi bili sinovi zagotovljeni, je moškim dovoljeno imeti tudi priležnico. Dekle iz revne družine bo tako postalo del njegovega harema. Dekle lahko postane žena in ima s tem možnost prestopiti na višjo stopnjo hierarhije njene družine. (ibidem, ) Kljub vsemu pa se žensko, ker je tujka v vodstvenih krogih, obravnava bolj spoštljivo kot domačinke, ki so na podobnih položajih. Izjema je Koreja, ki je znana po moškem šovinizmu in posledično niso prisotne na višjih upravnovodstvenih ravneh podjetij. (Lassere and Schűtte 1995, 273) Ženske se morajo znati oblačiti in nositi svečane, le določene obleke. Ali je ženska v vlogi podjetnice ali samo žene podjetnika, obstaja nekaj stvari, ki jih ne sme nikoli storiti. Če ji je ponujena alkoholna pijača, sme narediti le požirek, preostalo pa pustiti. 2 2 Povzeto po:

16 16 Ženske se vedno bolj udejstvujejo na politični in družbeni ravni. Vključujejo se v parlament, mestna združenja, prostovoljne skupine. Gre za primer moderne ženske, rojene po drugi svetovni vojni, ki je rastla s pravico do volitve in s podobo in vlogo ženske v družbi. Japonski ideal zakonskega razmerja sloni na dejstvu, da tako kot možje žvižgajo, žene plešejo. Japonci imajo več vzorcev, po katerih se v družini sprejemajo odločitve. Kjer možje delajo, velja, da v dvajsetih odstotkih primerov le del zaslužka dajo ženi, ostalo pa zadržijo sami. V ostalih osemdesetih odstotkih primerov pa možje dajo celoten zaslužek ženam in te jim dajo nekaj denarja, ki ga smejo porabiti za svoje želje. Kjer je v družini več otrok, ti igrajo pomembno vlogo pri odločanju. Na Kitajskem se vedno bolj pojavlja pojav, če ne skoraj že fenomen» majhen cesar«, saj edinec pomembno vpliva na odločitev staršev. (Schűtte and Ciarlante 1998, 52) c) Skupine, kontakti in socialne vrednote Kitajci ljubijo varnost. Individualizem je zanje nesprejemljiv. Skupina in skupinska zavest so njihova odlika in posebnost identitete posameznika. Posamezniku je lahko težko, kadar nima nikogar, na katerega se lahko obrne in nasloni. Družina je prva in glavna, čeprav se čutijo povezane tudi z drugimi številnimi skupinami. Ljudje so navezani na svojo skupnost. Če zapustijo svojo domovino, je nikoli ne zapustijo sami, ampak skupaj s prijatelji ali z družino. Posameznik je predan in lojalen skupini. Skrb za pripadnost vodi v kolektivizem, ki se izraža v posameznikovi identifikaciji do skupinskih ciljev. Le-ta je še posebej prisotna v japonski in korejski družbi, kjer se s skupino deli tudi posameznikov uspeh ali neuspeh. (Wilkinson 2002, 210) Vendar to še ne pomeni, da individualni dosežki niso nagrajeni. Individualne nagrade se izrekajo zasebno, skupinam pa se podeljujejo javno in ceremonialno. Posameznikova navezanost in občutek se prične z družino in se nadaljuje s tako imenovano»podaljšano družino.«(lassere and Schűtte 1995, 271)Vedenje v družbi na Japonskem vključuje tradicionalne in moderne vrednote. Geografska lokacija, ozemlje in prebivalstvo so pomembni dejavniki vsakega političnega sistema. Če poenostavimo, gre za počasne spremembe, vendar pa le-te so in jih je pomembno upoštevati. Najpomembnejša razlika med zahodno in japonsko kulturo je predvsem v pripisovanju velikega pomena skupinam. Posebna pripadnost skupini ima za posledico tudi ustanovitev in okrepitev visoko čustvenih vezi med posameznikom in institucijo, h kateri posameznik pripada. Na Japonskem je osnova organizacij ustanovitvena enota (podjetje, univerza ) in ne individualna enota. Posameznik lahko pripada večjemu številu skupin, ampak primarna skupina je samo ena in h tej se vedno znova vrača. (Theen and Wilson 1996, 360) V kitajski družbi obstaja kar nekaj situacij, kjer je posamezniku dovoljeno izražati svoja čustva in razpoloženja. Zanje je značilno, da se občutki izražajo samo do članov družine. 3 3 Povzeto po:

17 17 Na Kitajskem in Japonskem obstaja več pravil obnašanja kot jih je v Zahodni kulturi. V obdobju, ko posameznik odrašča, je zanj najbolj pomembna pripadnost ljudem enakega stanu. Na Japonskem družbene vezi pomenijo izogniti se tveganju in negotovosti pri poslovanju z drugimi. Individualisti se venomer zavedajo svojega mesta v skupini, institucije kot dela družbe in primernega vedenja, oblačenja in govora v skladu statusu primerno. (Schűtte and Ciarlante 1998, 40-44) d) Stiki Vse deluje na medsebojnem odnosu velike mreže odnosov. Sistem deluje preprosto tako; zavzemi se za tistega, ki ima, kar potrebuješ in v določenem obdobju bo tudi on mogoče potreboval nekaj tvojega. Brez teh stikov in ljudi danes ni mogoče hitreje pridobiti želenega. Brez njih lahko čakamo zelo dolgo. (Wilkinson 2002, 211) Priporočljivo je biti potrpežljiv. Tukaj namreč ni mogoče ukrepati tako hitro, kot bi sami najraje želeli. Stvari se ne rešijo kar čez noč. Iskanje partnerja za joint-venture je kot iskanje partnerja, s katerim se nameravamo poročiti. Izbrati moramo pravo osebo in skušamo minimizirati verjetnosti ločitve. (ibidem, 211) Vezi (Guanxi) so pomembne vsepovsod po svetu, še najbolj pomembne pa so na Kitajskem. Biti moramo sposobni ustanoviti dobre odnose z oblastmi tako na nacionalni kot lokalni ravni. Vsaka ima namreč svoje moči in želje. e) Spoštovanje Če prispemo na Kitajsko s slabimi nameni, smo izgubljeni. Svoje partnerje je potrebno pogostiti sebi enako. Da bi uspel na Kitajskem, je nujno potrebno poznati kulturo in zgodovino, zaradi katere je Kitajska danes tako razvita. Kitajci so ponosni na svojo zgodovino. Potrebno jo je spoštovati. Vendar to ne pomeni, da bi spreminjali sebe. Ni najbolje, če primerjamo kaj je boljše in kaj slabše, preprosto moramo uvideti razlike in jih pustiti, sprejeti takšne kot so. f) Obraz Govorimo o posameznikovem ugledu v družini, podjetju, družbi. Človek izgubi ugled, kadar dvomijo v njegovo mišljenje ali le-to preide v protislovja. Tudi še tako preprosto vprašanje nas lahko spravi v zadrego. Kljub vsemu, da je vprašanje razumno in upravičeno, na Kitajskem ni v navadi, da mora kdorkoli razložiti svoje mišljenje. Če se ljudje ne strinjajo, in včasih tako nanese tudi situacija na to, najdemo rešitev le v tem, da mišljenje najprej sprejmemo in ob pravem trenutku, ko nam situacija to dopušča upravičimo tudi svoje mišljenje. Varovanje obraza je učinek, posledica zapletenih besednih izrazov. Takrat oseba ve, da je v zmoti, ampak si tega ne upa priznati. (ibidem, 212)

18 18 Nekateri Kitajci ugotavljajo, da je eden velikih problemov pri sodelovanju s tujci ravno obraz. Izguba ugleda pri ženski je bolj zaskrbljujoča kot izguba ugleda pri moškem. Zato odsvetujejo pogovore oziroma pogajanja z ženskami. Kitajska podjetja v veliki meri želijo pri pogajanjih zaposliti samo domače prevajalce, da bi se izognili neprijetnostim pri sporazumevanju. (ibidem, ) Koncept obraza predstavlja pomembnost položaja nekega posameznika do skupine, ki ji pripada. Posebej pazljivi so do drugih posameznikov v skupini, da ne izgubijo ugleda in spoštovanja. Povzročiti, da nekdo izgubi ugled in spoštovanje je lahko vzrok, da je zato nekdo drug opažen in spoštovan. Prav tako je priporočljivo, da se izogibamo direktnim izgovorom, da spravimo nekoga v zadrego, ali da celo nekoga brez razmisleka zavrnemo. Kitajci se izogibajo besedi»ne«, kadar jih povprašamo za mnenje, da ne bi s tem koga užalili ali ga spravili v neroden položaj. ( Schűtte and Ciarlante 1998, 44-45) Kitajci razlikujejo dve obliki obraza: lien in mien-tsu. Lien se nanaša na moralno popolnost posameznikovega značaja. Posameznik je upravičen do lien-a, saj je del družbe kot celote. S svojim obnašanjem ga lahko iz skupine tudi izločijo, če se obnaša v nasprotju z normami skupine. (Schűtte and Ciarlante 1998, 45) Mien-tsu predstavlja obliko ugleda, ki si ga posameznik pridobi s svojim trudom. Dosežejo ga s svojimi odlikami ali ga pridobijo s pomočjo ravni izobrazbe, ki jo dosegajo, socialnim statusom. Obe obliki se prepletata. Mien-tsu ne more obstojati brez lien in obratno. Kadar govorimo, da smo izgubili ugled, mislimo, da smo izgubili ne samo mien-tsu ampak tudi lien. (ibidem, 45) g) Poslovni običaji Kitajski sistem pričakuje spoštovanje starejših, izpolnjevanje obveznosti oziroma dolžnosti do družine, zvestobo prijateljem, poštenost ter vljudnost in ustrežljivost. Z zrelostjo posameznika se v družbi izoblikuje njegovo spoštovanje in položaj. Kadar se želimo na Kitajskem rokovati, je najprimernejši nežen in ne trden, odločen stisk roke. V zahvalo za gostoljubnost lahko gostiteljem ponudimo dober konjak ali druge likerje, dobro nalivno pero, solarna računala, znamke (zbiranje teh je na Kitajskem zelo priljubljeno). Po navadi se darila ne odpirajo v prisotnosti darovalca. Primerno darilo je tudi knjiga dežele ali mesta, od koder prihajamo. Sladkarije in sadje se podari šele po obedih in ne na večernih zabavah, ko se streže meni. Izogibati pa se je priporočljivo ostrim predmetom kot so škarje, noži, saj lahko takšna darila vodijo v razdor prijateljskih vezi. Prav tako ne podarjajmo zelenih klobukov, te namreč nosijo možje, katerih žene jih varajo. h) Avtoriteta V Aziji je nujno potrebno spoštovati avtoriteto, če želimo ohraniti harmonijo. Spodbijanje posameznikovega mišljenja se smatra kot uporništvo, včasih celo negiranje nadrejenega. Vodjo se zato opozarja le posredno. Govorimo o vršenju pritiska preko

19 19 tretjega, pošiljanju anonimnih pisem, pasivnem vedenju in prikritem odporu, neracionalno vedenje. (Lassere and Schűtte 1995, 274) i) Govorica telesa TABELA 4: Pomen govorice telesa v ZDA in na Kitajskem. Pomen na Kitajskem Jeza, frustracija, skesanost, vznemirjenost. Govorica telesa Teptanje z nogo. Pomen v ZDA Nestrpnost. Izražanje vzajemnih pozitivnih občutkov, zahvala. Prireditelj ploska, ko ploska občinstvo. Ploska vsak sam, kar je neprimerno in nespodobno. Znatiželjnost, včasih presenečenje. Strmenje, buljenje Smatra se nespodobno, ljudem je neprijetno. Nezadovoljstvo, sikanje. Proč! Stran! Ššš! Zahteva se tišina. Vir: Elementi političnega okolja in elementi poslovnega okolja Poslovno okolje Ključni elementi azijskega poslovnega okolja izhajajo iz kulture, katera ima znaten vpliv na individualno in organizacijsko vedenje azijskih poslovnih akterjev. Azijsko poslovno vedenje je drugačno in različno od zahodnega. To pa izhaja iz azijske religije, tradicije, filozofije. Azijci pripisujejo medčloveškim razmerjem velik pomen. Vse to vpliva na njihovo poslovno vedenje. Izvor azijske kulture in tradicije se opazuje skozi tisočletno zgodovino regije. V splošnem delimo poslovno okolje na zunanje in notranje. Zunanje okolje predstavljajo spremenljivke zunaj podjetja, na katere podjetje na kratek rok nima vpliva, notranje okolje pa predstavljajo spremenljivke znotraj podjetja. Zunanje okolje delimo še na širše zunanje okolje in okolje delovanja podjetja. (Jaklič 1999, 1) Širše zunanje okolje vključuje splošne ekonomske, političnopravne, tehnološke, kulturne in naravne dejavnike, ki na podjetje vplivajo posredno in običajno bolj dolgoročno. V okviru ekonomskega okolja proučujemo elemente kot so bruto domači proizvod, cene, prihranki, dolgovi V okviru političnopravnih dejavnikov kot so zakonodaja, delitev politične moči, politični proces V okviru tehnološkega okolja

20 20 proučujemo splošno pomembne inovacije, invencije, obseg sredstev za raziskave in razvoj. V zadnjem času so najpomembnejše spremembe povezane s tehnološkim razvojem na področju informatike, robotike in telekomunikacij ter biotehnologije in medicine. Pri kulturnem okolju gre za spremenjene vrednote, izobraževanje, religijo, navade ljudi. V okviru naravnega okolja proučujemo klimo, naravna bogastva, prebivalstvo, stopnjo onesnaženosti Okolje delovanja podjetja vključuje sile, ki na delovanje podjetja vplivajo bolj neposredno in praviloma bolj kratkoročno. Te sile oziroma elementi okolja delovanja so panožno okolje (dobavitelji, konkurenti, substituti, kupci, sodelovalna podjetja), institucije kot vzorci obnašanja, državna politika in interesne skupine, katere niso zajete v drugih elementih (posojilodajalci, interesna združenja ) 4 (ibidem, 1) Politično okolje Politično okolje je pogosto kritično področje pri ocenjevanju privlačnosti tujih tržišč. Države, ki so privlačne z vidika tržnih potencialov in konkurence lahko postanejo neprivlačne zaradi rizičnih političnih vprašanj. Politična nestabilnost v državi in prisotni visoki deželni riziko lahko v veliki meri relativizirata privlačni tržni potencial določene države. (Jurše 1997, 44) 2.2 Izzivi za tuje investitorje V času intenzivne globalizacije je še posebej značilno združevanje oziroma sklepanje strateških povezav. Slovenska podjetja venomer pestijo vedno višji stroški dela, njihova produktivnost in donosnost pa temu povečanju sorazmerno ne sledita. Tuje neposredne naložbe ostajajo katalizator procesa globalizacije, ki označuje sodobno svetovno ekonomijo. Izziv vseh multinacionalnih organizacij, ki poslujejo ali želijo poslovati globalno, bi moral biti koristno uporabiti kulturne razlike v namene primerjalnih prednosti. Tuje neposredne naložbe predstavljajo možnosti za razširitev trga. Čeprav lahko izvede takšno naložbo katerikoli tip podjetja, je značilno, da pride do naložb šele po pridobljenih izkušnjah z začetnimi stopnjami mednarodnega delovanja kot so izvoz na daljavo, zastopnik v tujini in podobno. Primarni cilj sprostitve tujih neposrednih naložb je povečati gospodarsko rast in blagostanje v državi. Direktne investicije v tujini kot najvišje oblike mednarodnih transakcij so povezane z najvišjim tveganjem. Praviloma se začenjajo šele, ko podjetniki ocenijo zadostno stabilnost, varnost in zakonodajno sprejemljivost v konkretni deželi. Šele z dotokom tujega kapitala lahko v določeni državi pričakujemo pospešeno gospodarsko rast, družbeni napredek in splošen razvoj. 4 Različni avtorji zunanje okolje različno opredeljujejo, čeprav med njimi ni bistvenih razlik. Kotler (1996) namesto izraza širše zunanje okolje uporablja izraz makro okolje, namesto okolja delovanja pa mikro okolje. Pearce in Robinson (1994) govorita o daljnem in bližnjem okolju.

21 21 Dunning je ugotovil predvsem tri osnovne vire primerjalnih prednosti, ki vzpodbujajo rast tujih neposrednih naložb. To so prednosti za podjetje (izboljšani izdelki, tehnično znanje, marketinške veščine, ekonomija obsega in boljši dostop do proizvodnih tvorcev), prednosti v državi gostiteljici (nižja cena človeškega kapitala, ustreznejše carine in davščine, nižji transportni stroški, subvencije in podobno) ter prednosti v domači državi podjetja (podpiranje raziskav in razvoja in izboljšanje odnosov domače države z državo gostiteljico). V letih 1997 in 1998 je prišlo do fenomena azijske krize, ki je kratkoročno zavrla tokove neposrednih tujih neposrednih naložb. Na dolgi rok obstajata vzhodna in jugovzhodna Azija možna trga za nadaljnjo rast tokov tujih neposrednih naložb. Kitajska je najhitreje se razvijajoče svetovno tržišče in šesto največje gospodarstvo sveta. Neposredno tuje investiranje se povečuje v mnogih državah sveta in podatki kažejo, da je Kitajska med največjimi prejemnicami tujih investicij. Veleposlaništvo RS na Kitajskem je zato že leta 1999 zaposlilo gospodarskega svetovalca. Pri kadrovanju je bila uresničena pripravljenost tedanjega ministra za ekonomske odnose in razvoj in Gospodarske zbornice Slovenije, da sta financirali študijo»strategija nastopa slovenskih gospodarstvenikov na kitajskem trgu«za obdobje od 1999 do Uspešna realizacija»strategije«je spodbudila, da so pripravili še osnutek nalog in zadolžitev za obdobje od 2003 do 2006, saj enkraten razvoj gospodarstva predstavlja pred vse imenovane nove naloge. Države severovzhodne Azije imajo skupaj 1,5 milijarde prebivalcev in povprečni bruto domači proizvod $4.000 na prebivalca, ki pa niha različno od države do države in se med seboj močno razlikuje. Primerjalno je severovzhodna azijska regija premožnejša regija v Aziji, saj je njen povprečni BDP tudi do desetkrat večji kot na primer povprečni BDP južne Azije in kar trikrat večji kot povprečni BDP jugovzhodne Azije. 5 Privlačnost NTI je odvisna od monopolnega ali oligopolnega položaja, tehnološke in kadrovske perspektive podjetja, uspešnega predhodnega sodelovanja, znane blagovne znamke na domačem trgu, višine tržnega deleža na tujih trgih, nižjih stroškov dela in cene podjetja ter sprejemljivosti stroškov prestrukturiranja novega podjetja. Vlada je celo vzpodbujala tuje investiranje in sicer v visoko tehnološko razvite in okolju prijazne panoge, proizvodnjo za izvoz, investicije v osrednje in zahodne province Kitajske, da bi vzpodbudila razvoj manj razvitih predelov Kitajske. Število NTI se je povečalo v mnogo državah. NTI se bodo še povečevale, saj ima Kitajska velik potencial gospodarske rasti, globalizacijski procesi bodo vzpodbujali selitev kapitala, cena dela je nizka in kvalitetna (vpliv velike brezposelnosti), podjetja, ki že delujejo na Kitajskem pa dograjujejo svojo proizvodnjo ter vpliv WT0-ja. Kljub epidemiji SARSA so investicije naraščale. 5 Povzeto po: http: // europa.eu.int/comm/external_relations/asia/reg/nea.htm.

22 Omejitve, prepovedi in spodbujanje mednarodne menjave State Development Planning Commission je 1995 objavil razširjen seznam vzpodbud in instrikcij za NTI, sledile so še revizije v naslednjih letih. Spremembe se objavljajo v Foreign Investmennt Catalogu, ki v osnovi investicije deli v te kategorije: spodbujane, omejene, prepovedane in dovoljene, kamor spadajo vse, ki niso zajete v prve tri. Zaenkrat veljajo omejitve za storitveni sektor kot je bančništvo, zavarovalništvo, logistika, področja, ki so še zmeraj pod kontrolo države, za projekte, kjer se uporablja nova tehnologija. Z vstopom v WTO se je Kitajska zavezala k sprostitvi storitvenega sektorja. Je namreč eden najbolj reguliranih in zaščitenih sektorjev. Vzpodbudne zajemajo občutno nižjo stopnjo davka na dohodek na državnem in lokalnem nivoju, najema zemlje, prednost pri koriščenju osnovnih infrastrukturnih storitev. Posebna prednost velja za projekte z visoko tehnologijo in izvozno usmerjene investicije. Spodbude veljajo za reinvestiranje dobičkov in sicer je tuji investitor upravičen do povračila štiridesetih odstotkov plačanega davka na prihodek, če ga reinvestira na Kitajskem za dobo najmanj petih let. Direktne naložbe na odmaknjena območja so redkejša, saj nimajo na razpolago vse možne infrastrukture. Kitajska jih pospešuje z različnimi ugodnostmi za investitorje, hkrati pa gradi cestno in železniško infrastrukturo. 2.4 Poslovati s Kitajsko Več stoletij je bila Kitajska svetovno najnaprednejša država, nato se je njen razvoj narahlo ustavil. In sedaj, leta kasneje, je spet pridobila premoč z izgradnjo multinacionalk. Njihovo podjetništvo se razlikuje od tistega na Zahodu. Povezujejo jo predvsem družinske vezi in medsebojno zaupanje. Zanje je sklepanje pogodb drugotnega pomena v smislu navezanih stikov. (Harris and Moran 2000, 286) Kitajska ali Ljudska Republika Kitajska, katere glavno mesto je Peking. Kitajci so večinoma ateisti, vendar so med njimi tudi muslimani, budisti, kristjani, lomaisti. (Harris and Moran 2000a, 286) Zakonsko določen je petdnevni delavnik, običajno med 08:00 do 18:00, odmor za kosilo je običajno 2 uri, in sicer med 12:00 in 14:00. Delovni čas se razlikuje med različnimi regijami in industrijskimi panogami. 6 Sestanki in pogajanja Zelo pomembno je, da smo točni. Ne samo na poslovnih sestankih, ampak tudi na družabnih prireditvah, saj zamujanje ali celo odpoved sestanka pomeni sramotitev gostitelja. Še preden gremo na Kitajsko, je potrebno navezati stike. 6 Povzeto po spletnih straneh GZS:

23 23 Za naš nastop je pomembno, da kitajskim gostiteljem povemo, kdo smo in zakaj smo prišli. Najprej bodo postavljali le vljudnostna vprašanja, bodisi o naši deželi, o potovanju, šele nato se bo začela razprava. (Harris and Moran 2000, 290) Kitajci so občutljivi na tujčeve komentarje oziroma opazke o njihovi diplomaciji. Ne marajo, da jih kdo potreplja po hrbtu, prav tako ne marajo rokovanja. Zanje je bolj primeren rahel priklon in nežen stisk roke. Stisk roke sme trajati samo 10 sekund. Najprimerneje je, če počakamo, da Kitajci prvi ponudijo stisk roke. Zanje je značilno, da se ob tem narahlo pripognejo in zaprejo oči v znak spoštovanja. Večina Kitajcev ob prvem sestanku še ne naredi pomembnih korakov, odločitev. Zato moramo biti potrpežljivi. Zelo pogosto je potrebno izpeljati več poslovnih pogajanj. Američani so ugotovili, da so potrebna tri, štiri, včasih celo pet pogajanj, da lahko zaključijo in sklenejo posel. Pri poslovnih zadevah so zelo previdni. Pričakovali bodo, da se med nami zgradijo dobri poslovni in prijateljski odnosi, da bomo dobro povezani preden sklenemo posel. (Harris and Moran 2000a, 291) Za Kitajce lahko rečemo, da so zadržani, molčeči, včasih celo sramežljivi. Kljub vsemu so spoštovani, ugledni, častni. Če obiščemo Kitajsko, se moramo zavedati, da ni primerno v svojih diskusijah poudarjati besedice»jaz«, izogibajmo se samoljubnim pogovorom. Prav tako se izogibajo odprtim, direktnim pogovorom. (ibidem, ) Preden odpotujemo na Kitajsko, se v vseh pogledih seznanimo s Kitajci, z njihovimi navadami in s Kitajsko deželo nasploh. Kitajci so do tujcev spoštljivi. Radi pokažejo zanimanje za njihovo kulturo in zgodovino. (Davis and Schulte 1997, 59) Na Kitajskem se poslovno uveljavlja poleg kitajskega tudi angleški jezik. V mestih mlajši govorijo angleško, vendar to ne velja za starejše ljudi, ki praviloma zasedajo pomembna mesta v podjetjih in institucijah. Znanje kitajščine je velika prednost. (internet) Če ne obvladamo jezika, je primerno, da poskrbimo, da imamo prevajalca. Če je le mogoče, pripeljimo svojega, saj nam bo pomagal razumeti nejasnosti v pogovorih. (Davis and Schulte 1997, 59) Osebni stiki igrajo veliko vlogo pri sklepanju poslov na Kitajskem. Da bi uspeli, je potrebno negovati poslovne stike in si prislužiti njihovo spoštovanje in zaupanje. Vsak uspešen poslovnež bo član velike mreže osebnih prijateljev, sošolcev, sorodnikov. Ti ljudje bodo skušali ustreči drug drugemu in ohraniti razmerje med dajanjem in sprejemanjem. (Wilkinson 2002, 211) Storiti ali izreči nekomu karkoli, kar bi povzročilo izgubo ugleda ali spoštovanje nekoga drugega, lahko ima za posledico prekinitev pogajanj in sklenitve posla. Prav tako ni primerno kritizirati pred drugimi. Posameznikov ugled pomeni hkrati tudi ugled podjetja. Govoriti je primerno kratke, preproste stavke, ni pa primerno uporabljati žargona in slenga. Delajmo premore, da nas sogovorniki razumejo. 7 7 Povzeto po:

24 24 Darila 8 So pomembna, saj izražajo prijateljstvo in simbolizirajo upanje in uspeh. Primerno je darovati darila, ki simbolizirajo deželo od koder prihajate. Zanje je značilno, da trikrat odklonijo darilo preden ga sprejmejo. Potrebno je vztrajati. Ko ga sprejmejo, se zahvalimo. Draga darila lahko povzročijo nelagodje posameznika, včasih celo večje težave. Naj bo zmeraj zavito. Primerni barvi sta zlata in rdeča. Bela in črna sta barvi žalovanja. Barve imajo namreč na Kitajskem poseben pomen, zato je primerno svojo predstavitev prikazati le v črno-beli kombinaciji. Kadar podarimo darilo celotnemu podjetju, se moramo držati določenih pravil. Pogajanja je potrebno zaključiti še preden se izmenjajo darila. Izpostavite, da so podarjene stvari od podjetja, ki ga zastopate. Podarite ga voditelju pogajalske skupine. Nič ne sme biti podarjeno zelo dragoceno, saj bi se poslovni partnerji počutili dolžne vrniti darilo enake vrednosti. Primerna darila so visoko kakovostno nalivno pero, solarni kalkulatorji, gospodinjski pripomočki, dober konjak, ilustrirana knjiga Neprimerna darila so predvsem škarje, noži, ure, slamnati sandali. SLIKA 1: Mala Kitajka. Vir: Poslovati z Japonsko Japonska se od drugih dežel razlikuje po svojem obsegu, saj obsega več kot tri tisoč otočkov, ki se raztezajo vzdolž dva tisoč milj 9 dolge severovzhodne obale Azije. Njeni 8 Povzeto po: 9 Ena milja je angleška in ameriška dolžinska mera, ki predstavlja 1609 m.

25 25 štirje veliki otoki: Honshu, Hokkaido, Kyushu in Shikoku zajemajo kar 98 odstotkov celotne pokrajine. Japonska je v zelo kratkem času prešla od diktature v letu 1945 do nove oblike vladanja, demokracije. Govorimo o pospešeni transformaciji oblike vladavine, ki jo lahko imenujemo kar»čudež«. Japonci so si pridobili prednost z vodilno tehnologijo in finančno močjo. V devetdesetih letih pa je bil ta pojav znan kot»azijski izziv«. (Theen and Wilson 1996, ) SLIKA 2: Posebnost arhitekture na Japonskem. Vir: Vzgled so ji bili zahodni modeli, a kljub vsemu se je japonska demokracija razvila v poseben, značilen slog in obliko vladanja. Oblika parlamentarne demokracije se je razvila v visoko centraliziran sistem, nadzorovan s številčno birokracijo, vodeno s pomočjo izbranih zakonov in neštetih birokratskih pravil. Socialne posebnosti prebivalstva pomembneje vplivajo na moč strukture političnega sistema, pomagajo pa tudi pri določanju političnega dela vlade. Japonska se je razvila v ekonomsko velesilo, ki marsikomu v zunanji trgovini ponuja velike izzive. Kot prva vzhodna družba je dosegla visoko stopnjo industrializacije, prav tako pa je primer uspešne nekomunistične prenove. Nekatere komponente japonske modernizacije lahko uporabimo v drugih kulturah, vendar ni zagotovljeno, da se bo uspeh ponovil. (ibidem, 365) Japonska je izjemen primer homogenosti. Z manjšino Korejcev, Kitajcev in Američanov je Japonska v prednosti pred drugimi deželami, saj se ne rabi ubadati s težavami etničnosti, katerih je v večini drugih podobnih oblik družbe danes veliko.

26 26 Nekateri pravijo za Japonsko takole: Japonska ima osiromašeno zemljo, malo naravnih virov, ima pa veliko prebivalcev. Tudi na Japonskem se od nas pričakuje točnost. Delovni teden traja 48 ur. Nekateri zaposleni nosijo delo tudi domov. Pomembno je vedeti, da kar tri tedne na leto ni primerno obiskati Japonske. To je čas novoletnih praznikov ( ), čas Zlatega tedna ( ) in čas OBON-a (sredina avgusta). Sestanki in pogajanja Poznanstva na Japonskem so zelo koristna. Če imamo tam posrednika, nam le-ta lahko sporoča novice v zvezi z organizacijo, s katero želimo skleniti posel. Obe strani ne smeta imeti istega posrednika. (Davis and Schulte 1997, 205) Japonci nas na uvodnih sestankih spoznavajo in sprašujejo o naši ponudbi. Zanje pogodba še ne pomeni končni dogovor, saj še zmeraj lahko pride do novih pogajanj. Japonski odgovor»bom premislil«po navadi pomeni ne, če pa nam sogovornik reče»da«, potem to tudi pomeni. (ibidem, 205) Nerazločna in nejasno izražena mnenja so veliko bolj sprejemljiva kot direktni in specifični napotki. Poslušalec bo verjetno delal majhne opazke, ko boste vi imeli svojo predstavitev, ki bodo pomenile, da se strinja z vami, da razume, kar želite povedati. Komurkoli se želite posebej približati in z njim navezati stike, naredite to na najvišji možni ravni. Izogibajte se pogovorom o denarju, te zadeve raje prepustite posredovalcu. Svojemu sogovorniku ne postavljajmo vprašanj, na katera vpričo drugih ne more odgovoriti. (Harris and Moran 2002 a, ) Primerno je izmenjati poslovne vizitke, kjer naj bodo naslovi napisani v angleškem in japonskem jeziku. Sestanki se lahko sprevržejo v veselo kramljanje in vam nepomembne pogovore. Japonci pričakujejo potrpljenje, da skupina lahko v miru premisli in se pogovori o svojih odločitvah. (ibidem, 305) Na poslovne večerje ni primerno peljati svojih žena, četudi jih je gostitelj povabil. To je bilo le vljudnostno povabilo. Spoštujmo starejše od nas in višje po položaju. (ibidem, 305) Darila Darila so dobrodošla. Najbolje je, da papir za zavijanje kupimo ali damo darilo v celoti zaviti na Japonskem. S tem se izognemo, da bi izbrali neprimernega. Barve imajo namreč tudi na Japonskem poseben pomen. Bela predstavlja obžalovanje, črna veselje in radost, srečo. (ibidem, 304)

27 27 V dar lahko prinesemo rože, kekse ali sladico. Rože ne smejo biti bele, ta barva spominja na smrt. Izogibajmo se tudi sodemu številu (npr. število rožic). Darilo je lahko skromno ali zelo drago, vendar jih ne odpiramo v prisotnosti darovalca. Primerno darilo so uvoženi viski in celo zamrznjeni zrezki. 2.6 Poslovati s Korejo Pomemben koncept v Koreji igra KABUN, ki je eden pomembnejših posrednikov, ki vplivajo na vodenje in odnose med ljudmi. V bistvu pomeni notranje čustvo. Če je kibun dober, potem lahko posamezniku v službi potekajo opravila gladko in brez večjih zapletov. Če pa je kibun slab ali zbegan, potem se lahko stvari zakomplicirajo. Stvar se lahko popolnoma ustavi. Tudi oseba se počuti depresivno. Slab kabun lahko povzroči pri medsebojnih odnosih veliko škode. Lahko pretrga osebne stike, celo ustvari sovražnike. Posamezniki, čigar kibun je nekdo oslabil, ne morejo več poslovno sodelovati. Odnosi med Korejci so v večini primerov povezani vertikalno kot horizontalno. Vsak posameznik ima ali visok ali nizek položaj. Bistvenega pomena je, da vemo, na kateri ravni družbe smo. Velikega pomena igra na Kitajskem protokol. (Harris and Moran 2002a, 323) SLIKA 3: Korejsko dekle Vir: Sestanki in pogajanja Radi sprašujejo osebna vprašanja, še posebej o starosti, plačah, religiji, izobrazbi, družinskem življenju. Vse to le z namenom, da poiščejo skupne značilnosti in da bi vzpostavili skupen odnos. (Harris and Moran 2000a, 325)

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI

ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI Ljubljana, julij 2010 IRENA SMRKOLJ IZJAVA Študentka Irena Smrkolj izjavljam, da sem

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA Ljubljana, junij 2007 TANJA OBLAK IZJAVA Študentka Tanja Oblak izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE V pričujočem prispevku sem povzel ključne ugotovitve raziskave o ekonomiji delitve v Sloveniji, ki sem jo izpeljal v okviru svoje magistrske naloge z naslovom Inovativni podjetniški

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IVAN BUHANEC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KULTUROLOŠKE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V SAUDOVI ARABIJI LJUBLJANA, junij 2010

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH Ljubljana, januar 2004 ROK ŠTEMBAL IZJAVA Študent Rok Štembal izjavljam, da sem avtor tega dela,

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE MARTINA MARTINUČ AMBROŽELJ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA

More information

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH September, 2009 PATRICIJA HALILOVIĆ RREPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega seminarja ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING September, 2016 Žan Moškotevc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA:

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI EKONOMIJI KOMUNICIRANJA Ljubljana, 2014 Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

MAGISTRSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE NINA LUKMAN FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ALEŠ PUSTOVRH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ NA TRGE EVROPSKE UNIJE S

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji

Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Slatinek Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDGOGIKO IN ANDRAGOGIKO ODDELEK ZA SLAVISTIKO DIPLOMSKO DELO VRNITEV K SKUPNOSTI ODGOVOR NA POSTMODERNO IDENTITETO POSAMEZNIKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI?

More information

ANTIDUMPINŠKI POSTOPKI NA UVOZ IZDELKOV IZ JUGOVZHODNE AZIJE

ANTIDUMPINŠKI POSTOPKI NA UVOZ IZDELKOV IZ JUGOVZHODNE AZIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANTIDUMPINŠKI POSTOPKI NA UVOZ IZDELKOV IZ JUGOVZHODNE AZIJE Študentka: Ostojić Švehla Slađana Naslov: Fluksova ulica 3 Številka

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

DIPLOMSKO DELO. Pomen in vpliv oblik socialnega podjetništva na razvoj sodobne družbe

DIPLOMSKO DELO. Pomen in vpliv oblik socialnega podjetništva na razvoj sodobne družbe UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO DIPLOMSKO DELO Pomen in vpliv oblik socialnega podjetništva na razvoj sodobne družbe Študijski program: SOCIOLOGIJA Dvodisciplinarni program

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina

More information

ZNAČILNOSTI KITAJSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA

ZNAČILNOSTI KITAJSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZNAČILNOSTI KITAJSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA Ljubljana, marec 2005 ALEKSANDER KULJAJ IZJAVA Študent Aleksander Kuljaj izjavljam, da sem avtor tega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANDREJ ZADNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANDREJ ZADNIK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANDREJ ZADNIK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Matematika in računalništvo Ekonomsko-politični sistem kot igra računalniške

More information

Manager in vodenje podjetja

Manager in vodenje podjetja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni

More information

Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti

Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Silvija Kostelec Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Zdravko Kozinc POMEN SOCIALNEGA KAPITALA ZA DELOVANJE SODOBNIH DRUŽB: PRIMER INTEGRACIJSKEGA PROCESA EU DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE JANJA NEMANIČ DULMIN Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Vertič Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna Diplomsko delo Ljubljana

More information

MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA**

MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA** * MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA** Povzetek. Prispevek, ki temelji na kritični analizi nekaj sociološke teoretske literature o globalizaciji, skuša odgovoriti na dve vprašanji. Prvo se nanaša na pojmovanje

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!« UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Zagoričnik Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra:»Šempeter oživljen!«magistrsko delo Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polona Zevnik Mentor: prof.dr. Bogomil Ferfila Somentorica: doc.dr. Alenka Krašovec Spremembe japonskega političnega sistema v času ameriške okupacije Magistrsko

More information

Slovenec Slovencu Slovenka

Slovenec Slovencu Slovenka UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marjanca Golobič Božič Slovenec Slovencu Slovenka Slovenci: kulturen in/ali političen narod Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Juhart Metaforični svet zelenih tržnih znamk Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Juhart Mentor: doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

Mali medkulturni prostor DIPLOMSKO DELO

Mali medkulturni prostor DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: SOCIALNA PEDAGOGIKA Mali medkulturni prostor med svobodo posameznika in soustvarjanjem skupnega DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. dr. Špela Razpotnik

More information