MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL"

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT

2

3 IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Mojce Marc ter dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne Podpis:

4

5 KAZALO UVOD MOTIVACIJA IN MOTIVI OPREDELITEV MOTIVACIJE OPREDELITEV MOTIVOV TEŽAVE PRI MOTIVIRANJU POTREBE MOTIVACIJSKE TEORIJE IN MODELI Motivacijska teorija Abrahama H. Maslowa Vroomova motivacijska teorija Leavittova motivacijska teorija Herzbergova dvofaktorska motivacijska teorija Problemska motivacijska teorija Frommova motivacijska teorija McGregorjeva teorija XY Teorija pričakovanja Teorija spodbujanja HACKMAN-OLDHAMOV MODEL ZNAČILNOSTI DELA VPLIV ZADOVOLJSTVA NA MOTIVACIJO DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MOTIVACIJO ZA DELO FINANČNI MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI Plača Finančne nagrade ter ugodnosti pri delu NEFINANČNI MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI Pohvale in graje Usposabljanje in učenje kot motivacija Prenos odgovornosti Možnosti napredovanja Sodelovanje pri odločanju Vpliv delovnega okolja ter medsebojno sodelovanje Ugoden delovni čas MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL PREDSTAVITEV OBČINE HORJUL ZGODOVINA OBČINE HORJUL DOSEDANJI NAPREDEK IN NAČRTOVANI PROJEKTI ORGANIZACIJSKA STRUKTURA OBČINSKE UPRAVE, NALOGE IN CILJI OBČINE ANALIZA MOTIVACIJE ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL Namen raziskave in metodologija Razlaga rezultatov raziskave Predlogi za izboljšanje motiviranosti za delo zaposlenih v občinski upravi Horjul SKLEP LITERATURA IN VIRI: PRILOGE... 2 i

6 KAZALO TABEL TABELA 1: TEMELJNI ELEMENTI DVOFAKTORSKE TEORIJE TABELA 2: ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH Z DELOVNO SITUACIJO KAZALO SLIK SLIKA 1: TEMELJNI MOTIVACIJSKI PROCES... 4 SLIKA 2: PRIKAZ MASLOWE MOTIVACIJSKE TEORIJE... 8 SLIKA 3: PONAZORITEV LEAVITTOVE MOTIVACIJSKE TEORIJE SLIKA 4: HACKMAN-OLDHAMOV MODEL PSIHOLOŠKIH OKOLIŠČIN, KI VPLIVAJO NA MOTIVACIJO SLIKA 5: ORGANIGRAM OBČINSKE UPRAVE OBČINE HORJUL KAZALO PRILOG PRILOGA 1: VPRAŠALNIK O ZADOVOLJSTVU ZAPOSLENIH V OBČINSKI UPRAVI HORJUL... 2 PRILOGA 2: USTNA VPRAŠANJA ZA ZAPOSLENE GLEDE MOTIVACIJE V OBČINSKI UPRAVI HORJUL 3 PRILOGA 3: ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZA ZAPOSLENE VEZANO NA MOTIVACIJO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL ii

7 UVOD Predmet proučevanja v diplomskem delu je motivacija za delo zaposlenih v organizacijah, od česar je v veliki meri odvisna tudi učinkovitost in uspešnost organizacije. Da je posamezen človek uspešen, mora biti motiviran. Na motivacijo pa vplivajo različni dejavniki. Ti dejavniki so lahko osebne značilnosti posameznika, okolje, v katerem deluje, strokovnost posameznika ter lastnosti posameznika. Vse bolj se zavedamo, da je najpomembnejši faktor človek in njegove sposobnosti. Osredotočili smo se na zaposlene v občinski upravi Horjul, kjer smo opravili intervju med štirimi zaposlenimi. V primerjavi z drugimi primerljivimi občinami, naj si bo po številu prebivalcev ali velikosti ozemlja, je v upravi občine Horjul znatno manj zaposlenih. Vsekakor je za napredek občine zadolžena predvsem vizija občinskih svetnikov na čelu z županom. Vendar tudi še tako dobre vizije ni mogoče uresničiti brez kvalitetne občinske uprave, zato je naš namen raziskati, ali je morda tudi motivacija zaposlenih v občinski upravi pripomogla k dobremu poslovanju in velikemu napredku občine. Cilj diplomskega dela je predstaviti pojem motivacije, ugotoviti, kateri so najpomembnejši motivacijski dejavniki, ki vplivajo na motiviranost za delo zaposlenih na občinski upravi Horjul ter na podlagi analize stanja motivacije v organizaciji podati konkretne rešitve za izboljšanje motiviranosti zaposlenih za delo. Namen diplomskega dela je spoznati in predstaviti pojem motivacije za delo na splošno ter dejavnike, ki vplivajo na motiviranost zaposlenih. Z empirično raziskavo, izvedeno v občinski upravi Horjul, pa želimo te ugotovitve zbrati ter na praktičnem primeru povezati teorijo motivacije s konkretno organizacijo, raziskati raven motivacije zaposlenih v upravi ter podati predloge za izboljšanje motivacije zaposlenih. Osnovni hipotezi diplomskega dela sta: Motivacija v občinski upravi Horjul je visoka in plača je najpomembnejši motivator. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili pojem motivacije ter motiva, predstavili težave pri motiviranju ter povezali potrebe z motivi. V tem delu smo tudi predstavili različne teorije motivacije, ki smo jih na koncu povzeli v model motivacije. Na koncu pa smo opredelili tudi vpliv zadovoljstva na motivacijo na delovnem mestu. V drugem delu smo predstavili motivacijske dejavnike, jih razdelili na finančne in nefinančne ter pojasnili njihov vpliv na motivacijo. 1

8 V tretjem, empiričnem delu naloge, pa smo teoretične ugotovitve zbrali v konkretnem primeru analize motivacije za delo zaposlenih v občinski upravi Horjul. Naš namen je bil, da s pomočjo ankete in intervjuja ugotovimo, kakšno je trenutno stanje zadovoljstva v povezavi z motivacijo ter katerim motivacijskim dejavnikom dajejo prednost zaposleni v občinski upravi Horjul. S tem smo poiskali načine, s katerimi bi lahko še povečali motiviranost za delo v tej organizaciji. Na koncu diplomskega dela bomo predstavili naše predloge glede izboljšave motiviranosti zaposlenih v tej upravi. 1 MOTIVACIJA IN MOTIVI 1.1 Opredelitev motivacije Pri delovanju človeka se ne ustvarjajo vedno isti rezultati, tudi če vedno uporablja vse svoje sposobnosti in tudi če večkrat opravlja povsem enako delo. Poleg tega se spreminja tudi človekovo vedenje pri delu. Zato se nam pri opazovanju obnašanja zaposlenih večkrat porajajo vprašanja, kot so, kaj vpliva na delovanje zaposlenih, kaj vpliva na njihovo zagnanost za delo in zakaj se ravnanje zaposlenih spreminja. Prav motivacija pa lahko poda odgovore na nekatera vprašanja.»motiviranje je proces spodbujanja delavcev z določenimi sredstvi.«(anželj, 2001, str. 52).»Motivacija (Motivation) pomeni splet raznih silnic, ki vplivajo na človekovo vedenje in ga vzdržuje v določeni smeri.«(možina et al., 1998, str. 494) V prvih začetkih dela zaposlenega je velikokrat motivacija prav radovednost in izziv, ki ga nudi delovno mesto. S časoma, ko si posameznik nabira delovne izkušnje se ta dva umakneta drugim dejavnikom, ki so lahko uspešno opravljeni rezultati, kompetentnost in želja po novih dosežkih. Ko pa se sposobnosti ne razvijajo več začne delovna motivacija upadati. To je čas, ko je potrebno razmišljati o drugačni motivaciji ali spremembi dela.»motivacija je skupni pojem za vse notranje dejavnike, kateri združujejo umsko in fizično energijo, začenjajo in organizirajo posamezne aktivnosti, usmerjajo vedenje in mu določajo smer, intenzivnosti in trajanje.«(bahtijarević-šiber, 1999, str. 557) Musek in Pečjak (2001, str. 89) sta motivacijo z vidika psihologije opredelila, kot delovanje motivov. Motiv opredelita kot psihološki pojav, ki spodbuja k delovanju ljudi in ga usmerja proti cilju. Motivacijo usmerjata predvsem dva pojma, in sicer potrebe in cilji. Potrebe delujejo v smislu vzmeti, delujejo kot neko nezadovoljeno stanje, ko nismo v ravnovesju. Cilj pa je objekt, s katerim pridemo do ravnovesja in deluje na motivacijo v smislu magneta, saj ravnovesno stanje posameznika privlači. Stanje 2

9 neravnovesja nas potiska v delovanje, kot primer nas lakota potisne do aktivnosti, da pridemo do hrane, ko pa jo zaužijemo zadovoljimo potrebo in pridemo v ravnovesje. Eden izmed glavnih motivacijskih dejavnikov za delo pa je prav gotovo ta, da v delu vidimo smisel oziroma njegov višji pomen. Prav tako je pomembno tudi, da v delu vidimo povezavo z dolgoročnimi cilji. To pa pomeni, da nam delo predstavlja pot do višjih ciljev, ali pa nam daje občutek, da z njim sodelujemo pri nečem pomembnem že v sedanjosti (Iršič, 2008). Glede na to, da smo si ljudje zelo različni, je najboljša motivacija prav tista, ki prihaja od znotraj. Nemogoče je povedati enotno formulo, ki bi veljala za vse ljudi na enak način in z enako močjo. Zato se je potrebno pri motiviranju poglobiti v ljudi, saj bodo le-ti delali z veseljem in dobro le, če se bodo dobro počutili in s tem vplivali tako na sodelavce kot tudi na stranke. Zato se moramo pri ustvarjanju sistema motiviranja osredotočiti ne le na osnovni, skupinski sistem, temveč predvsem na individualni sistem motiviranja. Veliko vprašanje pri tem je, da izvemo kaj človeka motivira. In načinov, da to izvemo, je več vrst, od tega, da jih direktno vprašamo, do spremljanja njegovega odzivanja na posamezne načine motivacije, pri tem pa moramo biti pozorni, da izhajamo iz vsakega posameznika (Grubiša, 2001, str. 127). Pogačnik (1997, str. 14) je podal različne načine izražanja motivacije, skozi katere se izraža človekova motivacijska usmerjenost, prva taka je ID motivacija, ki se izraža skozi nezavedno in nekontrolirano silo, ki deluje skozi človeka. Ta motivacija se največkrat odraža skozi nezavedne želje, kot primer pa lahko navedemo moško izgubo kontrole ob pogledu na lepa dekleta. Druga komponenta motivacije je EGO motivacija, ki je za razliko od prejšnje v celoti podvržena zavestnemu nadzoru, želja je prilagojena potrebi ter realno izpolnjiva. Tretja komponenta motivacije je SUPEREGO motivacija. Je del naših vrednot, etike ter vgrajenih družbenih norm. Primer tega je pomoč ranljivejšemu kljub izpostavitvi nevarnosti. Zadnja četrta komponenta motivacije je KONFLIKTNA motivacija, ki pa se pokaže, ko si več različnih motivov nasprotuje ter smo notranje razdvojeni med več motivi, tu je pogosto prisoten strah. Zasledovanje teh konfliktih motivov človeka je pomembno tudi pri usmerjanju zaposlenih, saj bo zaposleni s svojim ravnanjem pokazal določeno hotenje kljub zavestnemu zanikanju določenega motiva. 1.2 Opredelitev motivov Motivirano delovanje je usmerjeno k vnaprej zamišljenemu cilju z uresničitvijo katerega je mogoče zadovoljiti potrebo. Motiv povezuje potrebe in cilje in s tem pojasnjuje človekovo delovanje. Zbujanje teh hotenj je motivacija, katere začetek izvira iz povoda v človekovi notranjosti ali iz njegovega okolja. Tako notranjost kot okolje lahko zbudita v človeku zavest o njegovi potrebi. Pa tudi del znanja o alternativnih načinih zadovoljevanja te potrebe (Lipovec, 1987, str ). 3

10 Musek in Pečjak (2001, str. 90) delita motive na dve vrsti, prva vrsta motivov so fiziološki, za katere so značilne fiziološke potrebe, druga vrsta pa so psihološki ali psihosocialni motivi, kjer pa ne gre zgolj za izravnavanje snovnega ravnovesja. Tu se pojavijo duševni motivi in cilji, kot je želja po novem spoznanju in učenju, po tekmovanju in zmagi, želja po uspehu v poklicu in podobno. Zadovoljitev fizioloških motivov nam v življenju ne predstavlja zadovoljstva, kljub temu, da je za življenje nujno potrebna, v življenju nam vedno več pomenijo psihološki motivi, ki pa se lahko prepletajo tudi z fiziološkimi motivi. Motive lahko razdelimo tudi v dve osnovni skupini, ena skupina so pozitivni in druga negativni motivi. Pozitivni motivi izhajajo iz privlačnosti ciljev, ki si jih posameznik želi doseči, med te uvrščamo zadovoljstvo na delovnem mestu, veselje, varnost zaposlitve in zaupanje. Negativni motivi pa temeljijo na občutku nemoči, nevarnosti, strahu ali ogroženosti človekovih osnovnih življenjskih potreb. Bistveno pri motiviranju zaposlenih pa je managerjeva dovzetnost za opazovanje potreb in motivov zaposlenih (Treven, 2001, str. 125). Slika 1 prikazuje temeljni motivacijski proces, ki je povezan z motivom in zahtevo po njegovi uresničitvi. Slika 1: Temeljni motivacijski proces NEZADOVOLJENA POTREBA MOTIV ZADOVOLJENA POTREBA TENZIJA VEDENJE ODPRAVA TENZIJE Vir: D. Gutić, Psihologija za menedžere, 1991, str. 63. Na Sliki 1 je prikazan potek motivacijskega procesa, ki se začne z nezadovoljeno potrebo in konča z odpravo tenzije. Motivi so pravzaprav odgovor na stanje napetosti v človeku, ki se pojavi po nezadovoljeni potrebi. Nezadovoljena potreba ustvari neko napetost, ki ji lahko rečemo tenzija, ki predstavlja motiv za delovanje oziroma povzroči človekovo aktivnost v smeri zadovoljitve potrebe. Ko se potreba zadovolji, se tenzija odpravi in s tem sklene krog motivacijskega procesa. Kot lahko vidimo, se temeljni motivacijski proces prične in konča s potrebo, prav zato bomo v nadaljevanju podrobneje razložili različne ravni potreb (Treven, 2001, str. 124, 125). V literaturi je zapisanih več različnih vrst sodil, po katerih razvrščajo motive in jim opredeljujejo pomene. Prvo sodilo je glede na vlogo oziroma vpliv, ki ga imajo na človekovo življenje. Tu ločimo primarne in sekundarne motive. Med primarne motive uvrščamo vse silnice, ki usmerjajo človekovo aktivnost k tistim ciljem, ki mu 4

11 omogočajo preživetje. Medtem ko med sekundarne motive prištevamo tiste, ki mu omogočijo zadovoljstvo, vendar niso bistvenega pomena, kar pomeni, da njihova odsotnost ne ogroža človekovega življenja. Motive ločujemo tudi glede na nastanek, podedovane motive pridobimo z rojstvom, medtem ko si pridobljene motive pridobimo skozi razvoj v življenju. Zadnje sodilo motivov pa je glede na razširjenost med ljudmi, in sicer sem uvrščamo univerzalne, regionalne in individualne motive. Univerzalni motivi se nahajajo pri vseh ljudeh, regionalne lahko opazimo samo na določenih območjih, še redkejši pa so individualni motivi, ki so prisotni le pri določenih posameznikih (Lipičnik, 1993, str ). 1.3 Težave pri motiviranju Ves čas vodenja se mora manager zavedati, da je motivacija občutljivo in nestanovitno področje, zato jo mora konstantno opazovati in vzdrževati. To pa doseže s permanentnim izobraževanjem in dopolnjevanjem. Velikokrat v praksi, kljub nasvetom strokovnjakov, s svojim ravnanjem managerji uničijo že doseženo motivacijo zaposlenih, s tem pa nastanejo različni problemi in konflikti. Pred izbiro motivacijskih dejavnikov moramo dodobra spoznati organizacijo in zaposlene ter dejavnike prilagoditi konkretni situaciji, saj v nasprotnem primeru od njihove uvedbe ne moremo pričakovati pozitivnega učinka. Nemotiviranosti zaposlenih v praksi ni mogoče zlahka prepoznati, saj le-ti ne povedo, kako se počutijo. Kaže se v delovanju zaposlenih, ko niso pripravljeni vložiti dodatnega truda, ko je to potrebno, v poznih prihodih ter zgodnjih odhodih iz dela, dela ne opravijo pravočasno, ne dosegajo zastavljenih norm, se pritožujejo zaradi nepomembnih stvari ter se ne ravnajo po navodilih (Keenan, 1996, str. 6). Da pa se bo manager izognil nemotiviranemu delovanju zaposlenih, kar predstavlja nepotrebne stroške za organizacijo, se mora držati nekaterih pravil, ki jih navaja Lipičnik (1998, str, 178), in sicer ne sme biti sumničav glede inovativnih idej, ki prihajajo od spodaj, zadržati se mora sproščenega kritiziranja, ter se zavedati, da vsako opozarjanje na probleme še ni znak neuspešnosti organizacije. Izogibati bi se moral tudi pretiranemu obvladovanju in kontroli situacij, poskrbeti mora, da informacije prosto krožijo. Upoštevati mora mnenje nadrejenih pri dodeljevanju nalog, vsekakor pa se mora vsak manager zavedati, da vedno obstaja nekaj, kar ne pozna, zato mora biti željan novega znanja. Paziti je potrebno tudi pri dodeljevanju plač in nagrad, saj lahko zaposleni izgubi motivacijo za delo v primeru, ko zaznava, da njegova plača ni odvisna od njegovega truda, ko ob primerjavi z drugimi zazna nepravičen sistem nagrajevanja ali pa ko zaznavanje ravni plače pade na najnižjo stopnjo socialnega preživetja. Za človekovo dobro počutje in normalno delovanje je bistvenega pomena, da ohranja ravnovesje tako na biološki kot socialni ravni. K ravnovesju ga vodijo njegove potrebe oziroma motivi. Če ravnovesje ni ustvarjeno, se lahko pojavijo motnje. Pri ustvarjanju 5

12 tega ravnovesja se pojavljajo ovire, ki so lahko zunaj človeka, to so frustracije ali pa znotraj njega, konflikti. Ti dve oviri človek doživlja kot subjektivno stanje velike psihične napetosti, zato s svojim ravnanjem teži k njenemu zmanjšanju. S tem nastaneta dva načina reševanja napetosti, prilagojen in neprilagojen (Lipičnik, 1997, str. 157). Pri konfliktih, ki nastanejo kot posebne ovire oziroma posebna stanja znotraj človeka, je pomembno postavljanje ciljev. Tako se lahko pojavijo različne ovire, ki je hkratna privlačnost ali odbijanje dveh različnih ciljev. Neprijetna pa je tudi situacija, ko cilj hkrati privlači in odbija, tu pa se večinoma vključi emocionalna komponenta. Tako se v organizacijah srečujemo z dvema glavnima strujama ciljev, emocionalno ter drugo razumsko strujo. Emocionalni cilji vodijo v zadovoljstvo, razumski pa poskrbijo za doseganje učinka, pomembno je medsebojno usklajeno delovanje obeh ciljev. Pri postavljanju ciljev pomembno vlogo odigrajo pričakovanja, ki v primeru pomanjkanj pri postavljenemu cilju zmanjša pomembnost doseganje cilja za posameznika. Na postavljanje ciljev vplivajo tudi posameznikovo zaznavanje lastnih sposobnosti in znanja (Lipičnik, 1997, str. 157). 1.4 Potrebe Vsi ljudje delujemo po sistemu potreb, katere opazimo šele, ko niso zadovoljene. Nezadovoljene potrebe občutimo kot notranjo spodbudo za delovanje, ki izvira iz človekove notranjosti v smeri cilja (Rozman, 1993, str. 237). Strokovnjaki navajajo različne klasifikacije potreb, spodaj bomo opisali le nekaj priznanih strokovnjakov in njihove razdelitve potreb. Po Lipičniku (1997, str ) poznamo razdelitev potreb na primarne biološke potrebe, primarne socialne potrebe ter sekundarne potrebe. Primarne biološke potrebe, ki s svojo zadovoljitvijo človeku omogočajo preživetje in se nanašajo na njegovo biološko strukturo. Najdemo jih pri vseh ljudeh, so namreč podedovane in univerzalne, nanje ni mogoče zavestno vplivati. Sem spadajo potrebe po snoveh, kot je hrana, pijača, zrak, potrebe po fizičnem izločanju, potrebe po fizični celovitosti, potrebe po spanju in počitku ter ne nazadnje seksualne potrebe, ki so pomembne tako v povezavi z ohranitvijo človeške vrste, kot za sproščanje seksualne napetosti. Te potrebe so zelo dobri motivatorji, saj so ljudje v primeru njihovega nezadovoljevanja zanje pripravljeni narediti vse. Zato obstaja nevarnost zlorabe, na račun umetnega ustvarjanja pomanjkanja primarnih bioloških dobrin, z namenom večjega vpliva na ljudi. V drugo skupino silnic, ki usmerjajo človekovo aktivnost, Lipičnik (1997, str. 155) uvršča primarne socialne potrebe, ki so pridobljene iz okolja in čigar zadovoljitev je za obstoj nujna. Nanašajo se na socialno področje človekovega življenja, so pa tudi regionalne narave. Nanje lahko zavestno vplivamo ter s tem spreminjamo vedenje ljudi v družbi. Sem uvrščamo potrebe po uveljavljanju, potrebe po družbi, potrebe po 6

13 spremembi ter potrebe po socialnem konformizmu ter simpatiji, ki ju lahko izrazimo tudi kot potrebo po sprejetju v družbi in potrebo po ljubezni. Po drugi strani po Lipičnikovi (1997, str. 156) klasifikaciji sekundarne potrebe niso povezane z bistvom človekovega obstoja. So pridobljene oz. naučene tekom razvoja vsakega posameznika, nanašajo se na socialni vidik človekovega življenja lahko pa rečemo tudi, da so povsem individualne. Med sekundarne potrebe tako uvrščamo interese, stališča in navade. Tej tretji skupini silnic lahko rečemo tudi motivi, saj navadno bolj delujejo na spodbujanje človekove aktivnosti, kot primarne potrebe, katere človek zadovoljuje že avtomatično. Zelo znana je Maslowova lestvica potreb (Treven, 2001, str. 128), ki sestoji iz fizioloških potreb, katerim sledijo potrebe po varnosti, potrebe po pripadnosti in ljubezni, potrebe po ugledu in samospoštovanju, na vrhu pa potreba po samopotrjevanju oziroma potreba po samouresničevanju. Clayton Adelfer (Treven, 2001, str. 131) je leta 1969 določil tri temeljne skupine potreb, ki jih je razvrstil glede na višje in nižje ravni. Prva skupina potreb so potrebe po obstoju, ki se nanašajo na izpolnjevanje osnovnih, materialnih in eksistenčnih zahtev človeka. Drugo skupino sestavljajo potrebe po povezovanju z drugimi ljudmi, te potrebe so povezane z željo ljudi po vzdrževanju pomembnih medsebojnih odnosov. V tretjo skupino potreb pa spadajo potrebe po razvoju, kamor uvrščamo potrebe po spoštovanju in samouresničevanju. Adelferjeva teorija upošteva individualne razlike med ljudmi, izobrazbo posameznika, njegove družinske vezi in vpliv kulturnega okolja na prioriteto zadovoljevanja potreb. Možina (1994, str. 169) je na podlagi Likertove kvalifikacije motive razvrstil v ekonomske motive, egoistične motive, med katere spada za organizacije pomembna želja po napredovanju, dosežkih in ugledu, varnostne motive in motive oziroma želje po novih izkušnjah in ustvarjalnosti. 1.5 Motivacijske teorije in modeli V tem poglavju bomo predstavili različne motivacijske teorije, ki so jih spodaj omenjeni avtorji tekom let razvili na podlagi opazovanj vpliva na delovanje zaposlenih. Vsak avtor se je na lasten način lotil teme motivacije in razvil svojo teorijo. Pri vsem tem pa jim je bilo skupno vprašanje, kaj vpliva na ljudi, da bolje delajo, skratka vsak je na svoj način raziskoval dejavnike, ki vplivajo na pripravljenost ljudi za delo. Na temo motivacije je bilo postavljenih veliko teorij, spodaj pa smo predstavili le pomembnejše teorije, s pomočjo katerih si lahko tudi managerji pomagajo k boljšemu razumevanju ter lažjemu usmerjanju ter motiviranju zaposlenih, pri čemer vsaka teorija 7

14 na svoj način razlaga vedenje in reakcije ljudi na motiviranje ter predlaga načine, kako vplivamo na delo zaposlenih Motivacijska teorija Abrahama H. Maslowa Motivacijska teorija Abrahama H. Maslowa govori o petih temeljnih skupinah potreb, ki si sledijo po strogem hierarhičnem zaporedju. Šele po zadovoljitvi potreb na nižji ravni se avtomatično pojavi težnja po zadovoljitvi potrebe na višji ravni. Te potrebe so fiziološke, potrebe po varnosti, potrebe po pripadnosti socialne potrebe, potrebe po spoštovanju statusne potrebe in potrebe po samouresničevanju ali samoizpolnitvi (Ivanuša-Bezjak, 2006, str. 91). S to teorijo v podjetjih poskušajo ugotoviti in razumeti delavčeve potrebe ter jim tako pomagati pri motiviranju (Lipičnik, Možina, 1993, str. 42). Na Sliki 2 je prikazana hierarhična lestvica potreb po Maslowu. Slika 2: Prikaz Maslowe motivacijske teorije SAMOR AZVOJ UGLED PRIPADNOST VARNOST PREŽIVETJE Vir:B. Lipičnik, S. Možina, Psihologija v podjetjih, 1993, str. 42. Slika 2 prikazuje nivoje potreb, prvi stopnji potreb lahko rečemo primarne biološke potrebe, sem pa spadajo potreba po hrani, vodi ter strehi nad glavo. Z zadovoljitvijo teh potreb si zagotovimo preživetje. Ko so te potrebe zadovoljene, se pojavijo potrebe na višji ravni, to pa je potreba po varnosti. Tretja raven je težnja po zadovoljitvi potrebe po pripadnosti ali ljubezni, to so socialne potrebe. Sledi potreba po ugledu oziroma statusu, ki je globoko povezana s samospoštovanjem. Kot najvišje rangirana pa je uvrščena 8

15 potreba po samorazvoju oziroma samouresničevanju. Kljub temu, da je človek lahko že v zgornji polovici svoje piramide, se hitro vrne na prvo stopnjo, če je ogroženo njegovo bivanje (Lipičnik, 1998, str. 164) Vroomova motivacijska teorija Vroomova motivacijska teorija temelji na predpostavki, da delavec sam izbira vedenje, ki je zanj najugodnejše in najkoristnejše. Cilj posameznika in cilj organizacije se razlikujeta, vendar sta povezana. Posameznik se odloča na podlagi odnosa med privlačnostjo ciljev in svojo lastno oceno verjetnosti, da bo konkretno vedenje pripeljalo do zaželenih ciljev. Motivacija posameznika se poveča, kolikor bolj verjame, da se s svojim vedenjem bliža doseganju zaželenega cilja. Pri tem uporablja različne termine. Valenca je privlačnost cilja oziroma usmerjenost posameznika k cilju, ki se lahko spreminja. Lahko je pozitivna, s privlačno vrednostjo za posameznika, ničelna, kot je v primeru ravnodušja ter negativna, v primeru, ko se oseba hoče izogniti cilju. Instrumentalnost je prisotna kot povezava med ciljema posameznika in organizacije, ki se razlikujeta, vendar sta povezana. Zaposleni se trudi doseči cilj organizacije zato, da bi posredno dosegel lasten cilj. Pričakovanje pa je v teorijo vpeljano kot prepričanje posameznika, da ga bo konkretno vedenje pripeljalo do določenega cilja (Bahtijerević- Šiber, 1986, str. 61). Ta model motivacijske teorije je uporaben v primeru, kjer organizacija deluje v dobro organiziranih delovnih procesih, kjer upravljanje podjetja temelji na demokratičnem načinu vodenja, predpogoj pa so zaposleni z visoko stopnjo družbene zavesti (Uhan, 1989, str. 193) Leavittova motivacijska teorija Leavittova motivacijska teorija pomaga managerju pri razumevanju celotnega procesa in posamezne faze motivacijskega ciklusa. S poznavanjem te teorije lahko sklepa, kateri aktivnosti mora posvetiti posebno pozornost. Z namenom spodbude aktivnosti pri delavcu mu mora omogočiti doseganje cilja, na podlagi katerega bi delavec doživel olajšanje in mu bo omogočila zadovoljstvo. S tem manager s postavljanjem ciljev usmerja delavca k želeni reakciji (Lipičnik, 1998, str. 167). Na Sliki 3, na strani 10, je prikazano krožno gibanje celotnega procesa motivacijskega ciklusa, ki temelji na Leavittovi motivacijski teoriji. 9

16 Slika 3: Ponazoritev Leavittove motivacijske teorije ZMANJŠANJE POTREBE DRAŽLJAJ POTREBA NAPETOST AKTIVNOST CILJ OLAJŠANJE Vir: B. Lipičnik, 1998, Ravnanje z ljudmi pri delu,1998, str Slika 3 se prične z dražljajem oz. spremembo v okolju ali v osebi, ki povzroči potrebo. Potreba je stanje pomanjkanja, ki sproži novo stanje, ki tej potrebi sledi in jo spremlja. To stanje je napetost. To stanje je subjektivne narave, saj odraža čustveno neugodje, čeprav ima lahko tudi pozitivne primesi. Kombinacija potrebe in napetosti vodita k aktivnosti, ki je lahko motorična, intelektualna ali senzorična. Aktivnost vodi do cilja, ki zmanjša napetost. Po izpolnitvi te potrebe nastopi olajšanje. Olajšanje oz. relaksacija je subjektivno stanje v človeku, ki nastopi, ko je cilj dosežen. Te faze dosega cilja se posameznik dobro zaveda. Nato sledi nova napetost in krog se ponovno obrne (Lipičnik, 1998, str. 167) Herzbergova dvofaktorska motivacijska teorija Frederick Herzberg se je ukvarjal z vprašanjem, kakšen je vpliv zadovoljstva pri delu na učinkovitost in na motiviranost človeka. Ugotovil je, da je potrebno razlikovati med dvema vrstama motivacijskih faktorjev. Prvi vplivajo na motivacijo in učinkovito delo, te je poimenoval motivatorji, drugi pa na zadovoljstvo pri delu, te pa je poimenoval higieniki oz. satisfaktorji. Medtem ko satisfaktorji samo skrbijo za ugodne pogoje dela in ne vplivajo na učinkovitost zaposlenih, so motivatorji tisti, ki direktno spodbujajo ljudi k delu. Potrebno je omeniti, da skoraj noben faktor nima zgolj enih ali zgolj drugih lastnosti, so pa faktorji, ki se bolj nagibajo k enim ter drugi k drugim (Treven, 2001, str.129). Herzbergova motivacijska teorija je za managerja uporabna predvsem zato, da pozna dve vrsti orodij za motiviranje zaposlenih. Prvi vplivajo na učinkovitost, drugi pa na zadovoljstvo zaposlenih. Z motivatorji je mogoče izzvati reakcije ali aktivnosti pri posameznikih, z drugimi pa je mogoče povzročati v glavnem zadovoljstvo, ki bo odstranilo odvečne napetosti in usmerilo človekovo aktivnost v delo. Konkretno stanje v organizaciji pa odloča, katero vrsto dejavnikov bo manager najuspešnejše uporabil (Lipičnik, 1997, str. 167). 10

17 V Tabeli 1 so prikazani motivacijski dejavniki, katere smo razvrstili med motivatorje in higenike. Ti dejavniki se ne uvrščajo zgolj v eno kategorijo, se pa bolj nagibajo v določeno kategorijo. V katero kategorijo se uvršča kateri dejavnik, ni določeno posebej, saj se določen dejavnik lahko uvršča v obe kategoriji hkrati. MOTIVATORJI Odgovornost Uspeh Napredovanje Samostojnost Pozornost Razvoj Tabela 1: Temeljni elementi dvofaktorske teorije HIGIENIKI Nadzor Odnos do vodje Plača Delovni pogoji Status Politika podjetja Varnost pri delu Odnos do sodelavcev Vir: S. Treven, Mednarodno organizacijsko vedenje, 2001, str.130. V Tabeli 1 so med motivatorske faktorje uvrščeni tisti dejavniki, ki konkretno in direktno spodbujajo ljudi k delovanju. Sem lahko uvrščamo faktorje, kot so odgovornost, uspeh, napredovanje, samostojnost, pozornost in razvoj. Če ti faktorji v organizaciji niso prisotni, to pri zaposlenih ne povzroča nezadovoljstva, temveč le odsotnost zadovoljstva. Medtem ko higieniki ne vplivajo na večjo motiviranost, povzročajo nezadovoljstvo v primeru odsotnosti. Njihova naloga je, da pripravijo okolje za delovanje in ustvarjajo pogoje za motiviranje, sami po sebi pa pravzaprav ne spodbujajo ljudi k večji dejavnosti. Sem uvrščamo nadzor na delovnem mestu, odnos do vodje, zaznavo primerne plače, ugodni delovni pogoji, kamor uvrščamo tudi ugodni delavni čas in ostale materialne pogoje za delo, status, katerega zaposleni pridobi z delovnim mestom, obstoječo politiko v podjetju, občutenje varnosti pri delu ter ugoden odnos do sodelavcev (Treven, 2001, str. 129) Problemska motivacijska teorija Problemsko motivacijska teorija temelji na tezi, da smo ljudje nagnjeni k reševanju problemov. Pojem problem je Lipičnik (1997, str. 168) opredelil kot:»stanje v človeku, ki povzroča neprijeten občutek in ga sili k temu, da bi ga reševal.«problem tako postane sila, ki sproži dejanje oz. aktivnost pri človeku. Ljudje so nemotivirani, če nimajo pogojev za reševanje problemov oz. za zadovoljevanje svojih hotenj, te probleme skušajo skriti pred drugimi, vendar si jih v celoti ne morejo zanikati. Z vidika uporabnosti za managerje bi lahko o problemsko motivacijski teoriji govorili takrat, ko managerji svoje zaposlene motivirajo z ustvarjanjem problemov. Vendar morajo biti tu pozorni, da jim ne ustvarjajo napačnih problemov ter s tem izzovejo napačne delavčeve reakcije (Lipičnik, 1997, str. 168). 11

18 1.5.6 Frommova motivacijska teorija Frommova motivacijska teorija deli zaposlene na dve skupini, na skupino, ki jim je pomembno imetje, ter na skupino, ki bi radi nekaj postali oz. nekdo bili. V prvo skupino uvršča ljudi, katerim je ponavadi pomembno materialno blagostanje in katere motiviramo z nagradami. Drugi skupini so pomembnejši ugled, uveljavitev oz. pozicija v družbi, slednjim so pomembnejše nematerialne dobrine, kot je napredovanje in naziv v podjetju (Ivanuša-Bezjak, 2006, str. 90). Seveda pa se»biti«in»imeti«ne izključujeta, sta le dve skrajnosti, kar pomeni, da nekatere spodbuja pridobitev materialnih dobrin, kot je višja plača, dodatki in stimulacije, druge pa motiviramo z nematerialnim orodjem, kot je višji naziv v službi in omogočena dodatna izobrazba. Večina ljudi se nahaja nekje na premici med obema skrajnostma. Motivira jih tako materialno kot nematerialno orodje za motivacijo, vendar je potrebno ugotoviti, kje se posameznik nahaja, saj lahko le tako izberemo ustrezno razmerje med materialnim in nematerialnim orodjem za motiviranje (Lipičnik, 1998, str. 170). Ta teorija je zelo uporabna, kadar ugotavljamo, kaj ljudi motivira ter s pomočjo teh spoznanj ločujemo ljudi na tiste, katere lahko motiviramo z materialnimi dobrinami in na tiste, pri katerih moramo uporabiti nematerialen pristop McGregorjeva teorija XY Predpostavka Douglasa McGregorja je bila, da so ljudje v izhodišču nedejavni in leni, k dejavnosti jih lahko pripravimo šele, ko jih k temu prisilimo. To prepričanje je McGregor označil s teorijo x. Teorija govori o tem, da ljudje potrebujejo kontrolo in prisilo za svoje delovanje (Ivanuša-Bezjak, 2006, str. 90). Ravno nasprotna je predpostavka, da so ljudje delovni, pridni in radi delajo. Predpostavka te teorije je, da se ljudje nagibajo k prevzemanju odgovornosti. To teorijo pa je poimenoval teorija y. Po tej teoriji je potrebno ljudi le usmerjati in jim omogočiti izražanje svoje lastne ustvarjalnosti (Ivanuša-Bezjak, 2006, str. 90). Kritika te teorije je v tem, da so vodje, ki delujejo na temelju teorije y, včasih celo preveč popustljivi (Lipičnik, 1993, str. 42) Teorija pričakovanja Teorija pričakovanja temelji na obnašanju posameznika, katero je odvisno do dveh dejavnikov, in sicer od pričakovanj, da bo njegovemu vedenju sledila določena posledica, drugi pa se nanaša na privlačnost te posledice. Posameznik pripisuje posledici oziroma nagradi določen pomen, kolikor večji pomen ima ta nagrada zanj, tem bolj privlačna je. Prav tako poveže svoje vedenje s posledico, ki jo pričakuje. Zadnja 12

19 povezava je verjetnost med naporom, ki je potreben za dosego vedenja (Treven, 2001, str. 136) Teorija spodbujanja Teorija spodbujanja temelji na uporabi nagrad, s katerimi vplivajo na vedenje zaposlenih. Za uspešno opravljeno delo se zaposlenega lahko nagradi s priznanji, pohvalami, dodatki k plači in drugimi posebnimi ugodnostmi. Slaba stran te teorije je zanemarjenje notranjih dejavnikov zaposlenih. Tu pa nastane nevarnost, da posameznik svojo osebno-notranjo motivacijo zamenja za zunanjo. Tovrsten negativen učinek se pokaže predvsem pri delu, kjer zaposleni opravljajo zanje zanimiva dela. Po drugi strani pa so zunanje nagrade in spodbude obvezne pri delih, kjer zaposleni ne občutijo notranje motivacije (Treven, 2001, str. 134). 1.6 Hackman-Oldhamov model značilnosti dela Različne teorije nam ne morejo podati enotnega odgovora na vprašanje, zakaj se ljudje vedejo na toliko različnih načinov, ko poskušajo doseči zastavljene cilje. Na to nam lahko odgovori motivacijski model, ki predstavlja zavestno obliko obnašanja, sestavljeno iz delov, ki vplivajo in uravnavajo ravnanje ljudi, z namenom, da izzovejo želeno reakcijo. V pomoč pri postavitvi motivacijskega modela, so nam vzorci vedenja posameznikov v proučevanih teorijah. Pri postavitvi motivacijskega modela moramo upoštevati predvsem tri elemente, in sicer pričakovanje, pravičnost ter enakost (Lipičnik, 1998, str. 169). Ljudje preko pričakovanj zaznavajo svoje zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo. Če se pričakovanja uresničijo, prinesejo zadovoljstvo, ki se veča z večanjem pomembnosti izpolnitve motivov za posameznika. Predpostavka modela je, da so ljudje sami sposobni odločati o tem, kaj hočejo in posledično spreminjati svoje vedenje. Notranja težnja ljudi sili k zadovoljstvu in proč od nezadovoljstva. Velika motivacija posledično povzroči velika pričakovanja, tu pa je potrebno paziti, saj prevelika pričakovanja peljejo v razočaranje, zato je potrebno paziti da zaposlenih ne zavajamo z napačnimi obljubami in pričakovanji (Lipičnik, 1998, str. 170). Pri tem nas Lipičnik (1998, str ) opozarja, da sta zadovoljstvo in učinek dva različna, med seboj neodvisna cilja, ki nista vedno povezana. Pri motiviranju zaposlenih je potrebno paziti, da ukrepi motiviranja koristijo obema, tako učinku kot zadovoljstvu in ne eno na račun drugega. Enakost je osnovni princip ravnanja s človeškimi zmogljivostmi, ki se kaže v pričakovanjih zaposlenih, da bodo od organizacije dobili vrednostno toliko, kolikor vanjo vlagajo. Ko se ravnotežje poruši, le-ti ponovno težijo k njegovi vzpostavitvi. Neenakost odpravijo ali z nevtraliziranjem neenakosti ali z zmanjšanjem neprijetnosti. Občutek neenakosti je za zaposlenega ne glede na smer neugoden. Neenakost se 13

20 največkrat nahaja na področju plač, naj si bodi z vidika starosti, spola ali izobrazbe. Zaposleni poskušajo zmanjšati nastalo neenakost tako, da ovirajo delovni proces, zmanjšujejo intenziteto dela, zahtevajo pravičnejše plačilo, predčasno prekinjajo delo in povečujejo odsotnost z dela ter vplivajo na sodelavce (Lipičnik, 1998, str ). Ko dosežemo, da imajo zaposleni občutek enakosti, jih ta privede do želje po napredku, pokaže se težnja po povečanju rezultata na podlagi vložka. Zaposleni si tako prizadevajo spremeniti svoje vedenje v smeri povečevanja aktivnosti in intenzivnosti dela (Lipičnik, 1998, str ). Naslednja lastnost motivacijskih modelov je pravičnost. Ki jo je Hellriegel označil kot zaznavanje razlik med prejemki. Zaposleni primerjajo prejemke med seboj ali glede na vložke v delovni proces. Posameznik zaznava pravičnost v primeru, ko občuti, da za enak vložek dobi enako plačilo. Občutek nepravičnosti za zaposlenega ni ugoden, zato ga s svojim delovanjem poskušajo zmanjšati tako, da povečujejo svoje vložke, z namenom opravičila prejete višje nagrade, na drugi strani zmanjšujejo svoje vložke, da bi nadomestili manjšo nagrajenost, kadar čutijo, da so manj nagrajeni kot drugi, skušajo doseči lastno nadomestilo, z zamenjavo primerljive osebe in v skrajnem primeru s spremembo delodajalca (Lipičnik, 1998, str. 175) Eden od motivacijskih modelov je Hackman-Oldhamov model značilnosti dela. Model ugotavlja managerjev vpliv na lastnosti dela, z namenom motiviranja zaposlenih in povečanja njihovega zadovoljstva z delom. Temelji na Herzbergovih ugotovitvah, in sicer, da obstajata dve vrsti faktorjev, ki vplivata na delo zaposlenih, motivatorji ter higieniki. Temelji na treh kritičnih psiholoških okoliščinah, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih na delovnem mestu. To so doživljanje pomembnosti zaposlenega na delovnem mestu, njegovo zavedanje in doživljanje odgovornosti ter zaposlenčevo poznavanje rezultatov poslovanja. Pomembno je, da niti ena izmed teh treh okoliščin ni na nizki ravni, saj to vpliva na padec motivacije zaposlenih (Lipičnik, 1998, str ). Na Sliki 4 je podan Hackman-Odlhamov model psiholoških okoliščin, ki vplivajo na motivacijo. Slika 4: Hackman-Oldhamov model psiholoških okoliščin, ki vplivajo na motivacijo DOŽIVLJANJE POMEMBNOSTI ZAZNAVANJE, DA SE DELO IZPLAČA DOŽIVLJANJE ODGOVORNOSTI KRITIČNE PSIHOLOŠKE OKOLIŠČINE OBČUTEK OSEBNE ODGOVORNOSTI POSLE- DICE VELIKA MOTIVIRA- NOST ZA DELO POZNAVANJE REZULTATOV POZNAVANJE RAVNI USPEŠNOSTI Vir: B. Lipičnik., Ravnanje z ljudmi pri delu, 1998,str

21 Na Sliki 4, ki se nahaja na strani 14, lahko vidimo, kako doživljanje pomembnosti dela pri zaposlenemu ustvari občutek, da se delo izplača, doživljanje odgovornosti povzroči, da se zaposleni počuti osebno odgovoren za delo, poznavanje rezultatov pa pripomore k višjemu zavedanju zaposlenega ter spoznavanja lastne ravni uspešnosti. Ti elementi skupaj kot celota vplivajo na večjo pripravljenost in motiviranost za delo (Lipičnik, 1998, str ). 1.7 Vpliv zadovoljstva na motivacijo Stopnja zadovoljstva zaposlenih z delom je v veliki meri odvisna od stopnje motivacije za delo, saj o zadovoljstvu govorimo, ko so zagotovljeni motivacijski dejavniki, in sicer v povezavi z dobro plačo, možnostjo napredovanja v kolektivu z dobrimi odnosi z nadrejenimi in sodelavci te z možnostjo vplivanja na metode in sistem dela. Tako bi lahko dejali, da je zadovoljstvo posledica dobrih rezultatov, ki so posledica dobre motivacije za delo. Vendar pa se krog tu ne konča, saj zadovoljstvo posledično tudi vpliva na boljše odnose, večjo zavzetost za delo ter višjo motivacijo za delo (Svetlik, 1998, str ). Možina in Lipičnik (1993, str ) navajata tudi, da je zadovoljnega delavca lažje pripraviti k boljšemu delu kot nezadovoljnega. Zadovoljstvo na delovnem mestu lahko povežemo s pričakovanji. Zadovoljstvo občutimo, ko se uresničijo pričakovanja, nevarnost pa nastane, če v ljudeh gojimo prevelika ali nerealna pričakovanja. V primeru, ko so pričakovanja večja od uresničitve, nastopi nezadovoljstvo. Zadovoljstvo je tem večje, čim pomembnejši je izpolnjen motiv za tistega, ki ga doživlja. Zadovoljstvo in nezadovoljstvo sta dve skrajnosti, v realnosti pa se večinoma nahajamo nekje vmes. Narava človeka sili k aktivnostim, s katerimi občuti zadovoljstvo in se izogiba nezadovoljstvu. Glede na to bi lahko predvidevali, da je zadovoljstvo enako učinku, kar pa vedno ne drži. Zato mora manager poskrbeti za ukrepe, kjer bosta zadovoljena tako cilj maksimalnega učinka kot tudi zadovoljstvo zaposlenih. V organizacijah se ob kriznih časih velikokrat poudarja učinkovitost, dolgoročno pa se morata razumski cilj, učinek in emocionalni cilj, zadovoljstvo, izravnati. S primernim oblikovanjem dela povečamo motivacijo, ki vpliva na rezultate dela ter posledično na zadovoljstvo na delovnem mestu. Svetlik (1998, str. 156) navaja dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, in sicer: vsebina dela, ki govori o pomembnosti zanimivega dela ter možnosti izobraževanja in strokovnega napredovanja za zaposlene, samostojnost pri delu, ki opredeljuje možnost soodločanja in odločanja o delu, vpliv na razporejanje delovnega časa ter vključenost v odločanje, plača, dodatki in ugodnosti, ki omogočajo primerno in pravično raven dohodka, tudi glede na primerljive organizacije, 15

22 vodenje in organizacija dela, ki vključuje pravično dodeljevanje pohval, priznanj in pripomb, odnosi pri delu, ki omogočajo dobro delovno vzdušje, sproščeno komunikacijo, skupinsko delo ter sprotno razreševanje sporov, ter delovne razmere, ki vključujejo skrb za manjši telesni napor, zagotovljeno varnost pri delu ter odpravo motečih fizičnih dejavnikov okolja. 2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MOTIVACIJO ZA DELO Eno najpogostejših in najstarejših vprašanj je, zakaj ljudje delamo, kaj nas pripravi do dela ter kaj nas motivira, da delamo bolje in več. Postavlja se vprašanje, ali je potreba po delu v človeku prirojena ali pa je to zgolj sredstvo za dosego oz. zadovoljitev svojih potreb. Vsekakor lahko rečemo, da so motivi za delo močno povezani tako s človekovim osebnim kot družbenim pogledom na svet. Za uspešno motiviranje zaposlenih je potrebno usklajeno delovanje vseh motivacijskih dejavnikov. Lipičnik (1998, str. 162, 163) je te dejavnike združil v tri skupine, in sicer individualne razlike, značilnosti dela in organizacijska praksa. Prva skupina zajema splet osebnih vrednot, ustvarjenih stališč, interesov in potreb. Značilnost dela zaposlenemu določa izzive in omejitve, saj z determiniranjem potreb delovnega mesta določa profil delavca na tem delovnem mestu. S pojmom organizacijska praksa v smislu motivacijskih dejavnikov je zaobjel sistem nagrad in pravil v podjetju ter njegovo kulturo, že ustaljeno politiko in managersko prakso. V nadaljevanju bomo opredelili najbolj splošne dejavnike motivacije. Motivacijski dejavniki so med seboj močno prepleteni, vendar jih bomo zaradi boljše preglednosti poskušali razdeliti na dva dela. Ker denar na nek način vpliva na motivacijo za delo, bomo v tem poglavju dejavnike razdelili na tiste, ki imajo neposreden finančni učinek, ter jih poimenovali finančni motivacijski dejavniki, in tiste, ki nimajo finančnega učinka, to pa so nefinančni motivacijski dejavniki. V finančne motivacijske dejavnike bomo uvrstili plačo in finančne nagrade ter ugodnosti pri delu. Med nefinančne motivacijske dejavnike pa bomo uvrstili pohvale in graje, usposabljanja in izobraževanja, možnosti napredovanja, sodelovanje pri odločitvah, vpliv delovnega okolja in medsebojni odnosi ter delovni čas. 2.1 Finančni motivacijski dejavniki Pri odgovarjanju na vprašanje zakaj ljudje delajo, je velikokrat odgovor denar, vendar če se poglobimo v sistem, vidimo, da je denar le sredstvo za zadovoljitev potreb. Kljub vsemu je denar še vedno pomemben faktor, predvsem v potrošniško orientirani družbi. Denar je eden najpomembnejših motivacijskih dejavnikov za delo, vendar le do meje zadovoljitve primarnih bioloških potreb. Kasneje pa prevzamejo prednost drugi nefinančni dejavniki (Rutar, 2002, str. 38). 16

23 Na motivacijo zaposlenih vpliva predvsem učinkovit sistem nagrajevanja, ki je splet tako materialnih kot nematerialnih dejavnikov. Sistem nagrajevanja je učinkovit, če je prilagojen značilnostim podjetja in zaposlenih. Sem uvrščamo tako kakovostni plačni sistem, od denarnih nagrad pa vse do spodbud, možnosti izobraževanja na delovnem mestu, stopnja soodločanja in samostojnosti ter podobno. Zelo pomembna je povezava med učinkovitim delom ter nagrado za to delo, saj mora posameznik čutiti povezavo med svojim ravnanjem in dobljeno nagrado Plača Plačo lahko uvrstimo kot denarno nadomestilo za trud in čas, ki ga zaposleni vloži v organizacijo. Plača kot denar ima največjo motivacijsko vlogo do višine zadovoljitve primarnih bioloških potreb. Vendar se motivacijska vrednost denarnega nagrajevanja zmanjšuje tem bolj, čim višji so osebni dohodki in v čim večji meri so zaposlenemu zagotovljene osnovne življenjske potrebe. Plača deluje na zaposlene z nižjim življenjskim standardom močneje, na tiste z višjim standardom postopoma prevladujejo drugi motivacijski dejavniki (Rutar, 2002, str. 29). Ljudje delamo z namenom, da zadovoljimo potrebe. Da pa bi potrebe zadovoljili, večinoma potrebujemo denar. Iz tega sledi, da denar oz. plača motivira zaposlene. Denar pa lahko igra različne vloge tako za različne ljudi kot za enega človeka v različnih življenjskih obdobjih. Plača v večini primerov določa tudi življenjski standard zaposlenih. Še bolj od višine plače pa je pomembna pravičnost razdelitve, saj se zaposleni ves čas primerjajo tako s sodelavci kot s zaposlenimi v sorodnih podjetjih. Nepravična razdelitev plače je lahko za zaposlene zelo destimulativna (Lipičnik, 1998, str. 199). Plača je včasih veljala za poglaviten motivacijski dejavnik v organizaciji, vendar se je z opazovanjem in raziskavami pokazalo, da se s plačo lahko ustvarja le zadovoljstvo ali nezadovoljstvo med zaposlenimi. Višja plača ne bo pripeljala do večjega učinka, nasprotno pa bo manjša plača pripeljala do slabe volje ter zmanjšanja učinkovitosti zaposlenega (Lipičnik, 1993, str ). Glede na Froommovo teorijo so plače motivacijski dejavniki zgolj pri ljudeh, ki spadajo v skupino, ki jim veliko pomeni imetje in materialno blagostanje. Razvilo se je več različnih načinov motiviranja s plačami, od plačevanja po učinku, do plačevanja po času, po stažu, po uspešnosti posameznikov, od doseženega dobička ter podobno. Vsi ti različni načini pa tudi različno učinkujejo na motivacijo zaposlenih (Lipičnik, 1993, str. 48). 17

24 2.1.2 Finančne nagrade ter ugodnosti pri delu V praksi poznamo vrsto različnih nagrad in ugodnosti pri delu, ki zaposlenim z omogočanjem kakovostnejšega življenja z izboljšanjem življenjskega standarda povečajo privlačnost dela. V večini primerov te ugodnosti in nagrade predpisuje Kolektivna pogodba za javni sektor (2008), ki je v javni upravi glede tega strogo omejena in tudi določa obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti. Poleg same plače je še vrsto drugih finančnih nagrad, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih. Vse od finančnih pomoči zaposlenim, v smislu možnost ugodnih programov varčevanja in posojil, plačilo za nedelo, kot plačan dopust, plačilo za dela proste dneve ter plačane bolniške. Pa vse do plačila za dodatno pokojninsko zavarovanje, regres, trinajsta plača ter razna darila otrokom zaposlenih, službene ugodnosti, kot so avtomobili ter brezplačno koriščenje športnih kapacitet (Lipičnik, 1998, str ). Za podjetje je pomembno, da spreminjanje višine izplačila zaposlenim čim bolj povežejo z doseženimi rezultati zaposlenih ter uspešnostjo podjetja. Kar pomeni, da povečujejo gibljivi del plač in njihovo določanje na pravilen način uskladijo s poslovnimi cilji, s čimer učinkovito nadzirajo stroške plač (Zupan, 2001, str. 121). 2.2 Nefinančni motivacijski dejavniki Pohvale in graje Učinkovito orodje vodenja so tudi pohvale in graje. V pravem trenutku in na pravilni način izrečena pohvala za kvalitetno opravljeno delo deluje pozitivno na ljudi ter jim veliko pomeni. Lahko je individualna ali skupinska. Pri individualni pohvali izrečeni v javnosti je potrebno paziti, da s pohvalo zaposlenega, ki si tega ne zasluži, ne dosežemo negativni predznak. Prav tako pa bi sem lahko uvrstili tudi grajo oziroma kazen, ki izrečena v javnosti zopet dobi negativen predznak, kot prijateljsko opozorilo pa lahko deluje celo spodbudno (Jurman, 1981, str. 51). Ljudje delujemo na podlagi odločitev, da ljudi usmerjamo k pravim odločitvam in da morajo biti zanjo nagrajeni. Posledično bodo delo, kateremu sledi kazen, hitro opustili. Manager vpliva in vodi vedenje zaposlenih v želeno smer s spreminjanjem posledic, ki so merljivost delavčevega vedenja, vrste okrepitve ter načrtovanju okrepitev (Lipičnik, 1998, str. 176). Merljivost delavčevega vedenja se meri pri programih, kjer želimo z nagradami spodbujati zaželeno delavčevo vedenje. Nagrajevanje uspešnosti predvideva pridobitev bonusa za vse zaposlene v oddelku, ki bodo dosegli ali presegli postavljene cilje. Pogoj za to so merljivi cilji, merljivo delavčevo vedenje ter merljivi in za organizacijo pomembni cilji. Za spreminjanje vedenja, naj si bo v smeri okrepitve ali opustitve dejavnosti, obstaja več tehnik, od pozitivne okrepitve do izogibanja, kazni in ugašanja. 18

25 Ponavljanje nekega želenega vedenja poskušamo doseči s tehniko pozitivne okrepitve. Pri negativnem obnašanju zaposlenih v organizacijah se managerji oprimejo kaznovanja, ki je lahko vse od verbalnih opozoril do denarnih kazni. Pri načrtovanju okrepitev je poleg tega, kakšno okrepitev načrtujemo, pomembno tudi, kako pogosto jo izvajamo. Obstajajo štirje osnovni načini načrtovanja okrepitev pozitivnega delovanja zaposlenih, in sicer okrepitve, ki si sledijo v enakih časovnih intervalih, okrepitve v spremenljivih časovnih intervalih, okrepitve v enakih razmerjih in okrepitve v spremenljivih razmerjih (Lipičnik, 1998, str. 177). Želeno vedenje zaposlenih se spodbuja s pozitivno okrepitvijo, manager pa mora spoznati, katere posledice zaposleni pojmujejo za pozitivne. Zelo pomembno je managerjevo zavedanje različnosti zaposlenih in različnega vpliva okrepitev nanje. Pod pozitivne okrepitve lahko uvrščamo tako nagrade kot plačo, napredovanje, imenovanje, zanimivejše delo in tudi ustno pohvalo (George&Jones, 1999, str. 150). Drug pristop pa je negativna okrepitev, s katero povečamo možnost nastopa želenega vedenja z uporabo negativnih posledic, sem lahko uvrščamo graje, grožnje po odpuščanju ter druge negativne posledice. Zaposleni z željo po izognitvi negativnih posledic spremenijo svoje vedenje ter ga usmerijo v želeno smer organizacije (George&Jones, 1999, str. 150) Usposabljanje in učenje kot motivacija Vse bolj v ospredje prihaja vseživljenjsko učenje, ki označuje naravnanost zaposlenih k pridobivanju znanja z namenom ohranjanja in višanja njihovih znanj ter sposobnosti. Premik od izobraževanja k učenju pomeni, da posameznik za dosego svojih učnih ciljev poleg formalnega izobraževanja uporablja tudi druge možnosti učenja. Tovrstno učenje ni osredotočeno le na čas formalnega izobraževanja, ampak traja od začetka življenja do konca. Tu govorimo o različnih programih, vse od kadrovskih štipendiranj zaposlenih ali njihovih družinskih članov, do seminarjev in tečajev, kar zaposlene navda z občutenjem večje varnosti na delovnem mestu, jim daje spodbudo za njihovo nadaljnjo strokovno rast ter prispeva k večji samozavesti pri delu. Večja strokovna usposobljenost pa zaposlenemu tudi daje možnost hitrejšega prilagajanja tržnim razmeram in višjo kakovost njegovega dela ter hkrati višjo uspešnost organizacije. Predvsem je izobraževanje in usposabljanje pomemben dejavnik pri motiviranju in zadovoljstvu mlajših zaposlenih, saj omogočata višji nivo njihovega strokovnega in splošnega znanja, večje možnosti razvoja njihovih sposobnosti in veščin ter s tem boljše možnosti ustvarjanje kariere. Z izobraževanjem pa se viša tudi pestrost dela ter s tem zanimivost dela (Jelenc, 2007, str. 10) Prenos odgovornosti Zaposleni, ki občutijo odgovornost na delovnem mestu občutijo višjo motiviranost. S smiselnim nalaganjem odgovornosti zaposlenim spodbujamo njihovo zavzetost za delo 19

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske ISSN 1580-1993 December 2009 11/št. 4 Z n a n j e z m a g u j e Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA

MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA Ljubljana, april 2010 ŽIGA LOVŠIN IZJAVA Študent Žiga Lovšin izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE LIDIJA ŠTORGEL Fakulteta za uporabne druţbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Manager in vodenje podjetja

Manager in vodenje podjetja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja MOTIVACIJA KOŠARKARJEV ZA TRENINGE IN TEKME DIPLOMSKA NALOGA

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik POVZETEK OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU Mateja Pečnik pecnik3@siol.net Prispevek obravnava problem izgorevanja zaposlenih na delovnem mestu. Izgorevanje je lahko eden ključnih vzrokov za pomanjkanje

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU KOT UKREP ZA ZAGON GOSPODARSTVA. Danijela Blagojevič

PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU KOT UKREP ZA ZAGON GOSPODARSTVA. Danijela Blagojevič PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU KOT UKREP ZA ZAGON GOSPODARSTVA Danijela Blagojevič bdanijela@hotmail.com Povzetek Vsaka organizacija strmi k uspešnosti, konkurenčnosti in doseganju zastavljenih

More information

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA 322C KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA CLIMATE OF EMPLOYEES, IN NURSING CARE, CLINICAL DEPARTMENT AT ABDOMINAL

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje,

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA

STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA LJUBLJANA, maj 2016 SONJA ŠULC IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Sonja Šulc, študentka

More information

Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE

Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Kandidatka:

More information

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri

More information

Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja

Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja Vesna Janković * Terme Krka d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, Slovenija vesna.jankovic@terme-krka.si 1 Uvod Povzetek: RV:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE DARJA KALAMAR FRECE MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE MLADI IN KRIZA SMISLA

More information

ZBORNIK XXXI MI MED SEBOJ

ZBORNIK XXXI MI MED SEBOJ ZBORNIK XXXI MI MED SEBOJ Izdala in založila: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija medicinskih sester

More information

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI Klavdija Ceglar Perenič Ljubljana, junij 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO Adrijana Pavšič Mentor: pred. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc Nova Gorica,

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA Ljubljana, junij 2007 TANJA OBLAK IZJAVA Študentka Tanja Oblak izjavljam, da sem avtorica

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Danijela Zupan Vloga organizacijske strukture pri spodbujanju inovativnosti zaposlenih: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla št. 4 2015 Vlagamo v sodelavce 30 milijonov evrov za novo peč AOD v Acroniju Lepo smo se imeli na 2. Dnevu metalurga V TEJ ŠTEVILKI Vlagamo v sodelavce

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Magistrsko delo DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ZNAČILNOSTI DVOJNE KARIERE SLOVENSKIH

More information

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Vertič Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna Diplomsko delo Ljubljana

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA OBLAK VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA POLONA OBLAK

More information

VPRAŠANJE RESOCIALIZACIJE ZAPORNIKOV

VPRAŠANJE RESOCIALIZACIJE ZAPORNIKOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deželak Irena Deželak Miha VPRAŠANJE RESOCIALIZACIJE ZAPORNIKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2002 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deželak Irena

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

Fondazione Pubblicità Progresso Primer uspešnega izvajalca socialnega marketinga v Italiji

Fondazione Pubblicità Progresso Primer uspešnega izvajalca socialnega marketinga v Italiji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Knez Fondazione Pubblicità Progresso Primer uspešnega izvajalca socialnega marketinga v Italiji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA Ljubljana, maj 2012 ANJA KOVAČ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Anja Kovač, študentka

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI

POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Logopedija in surdopedagogika Kaja Plohl POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Tenis Pomen, metode in tehnike psihološke priprave teniških igralcev

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information