DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR"

Transcription

1 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR NAS STRES NA DELOVNEM MESTU LAHKO PRIVEDE DO IZGORELOSTI? (diplomsko delo) Irena JAMA Maribor, 2010 Mentor: dr. Darko Števančec Lektorica: Živa Vidmar, prof. Prevod v tuji jezik: Hugh Brown, Amidas, d.o. o.

2

3 POVZETEK»Stres predstavlja vsak dogodek, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in zahteva prilagoditveno reakcijo. Kot tak je stres sestavni del življenja vsakega človeka. To pa seveda ne pomeni, da stres ne povzroča problemov, ampak nasprotno, da stresa ne smemo ignorirati, temveč se z njim in njegovimi posledicami resno soočati,«navaja Cvetko (2001, str. 4).»Sindrom izgorevanja je izčrpavanje na psihičnem, telesnem in čustvenem področju: ker se človek ne odzove na utrujenost s počitkom, čez leta telo samo poskrbi zanj, z zlomom. Takrat človek ni sposoben ne delati ne sprejemati odločitev in običajno po cele dneve prespi, z vrsto drugih hudih telesnih in psihičnih simptomov,«povzema Kocmurjeva (2009) doktorico Bilban. In, ali imata stres na delovnem mestu in izgorelost kaj skupnega? Vsekakor, stres na delovnem mestu je eden najpomembnejših povzročiteljev izgorelosti, ki je vse pogostejša bolezen današnjega časa. To pa je tudi razlog, da se je treba z vzroki stresa, stresorji, spopasti in zmanjšati možnost, da zbolimo za adrenalno izgorelostjo še posebej, če imamo storilnostno pogojeno samopodobo. V poslovni enoti podjetja X je bila izvedena anketa med dvainsedemdesetimi zaposlenim, in sicer z namenom pridobitve podatkov, ki bi podali realno oceno o tem, ali so zaposleni izpostavljeni negativnim stresorjem in ali kažejo znake izgorelosti. Analiza ankete je pokazala, da so anketiranci izpostavljeni številnim stresnim dejavnikom, ki vplivajo na njihovo motiviranost in zadovoljstvo pri delu, ki pa se jih da s pravilnim pristopom pomembno zmanjšati oziroma omiliti. Šestnajst anketirancev od dvainsedemdesetih ima izrazito storilnostno pogojeno samopodobo, od tega jih je pet v II. fazi izgorelosti in potrebujejo celostno strokovno obravnavo. Ključne besede: stres na delovnem mestu, izgorelost, sindrom adrenalne pregorelosti, storilnostno pogojena samopodoba.

4 SUMMARY 'Stress is every event that disturbs the human being's internal balance and requires an adaptive reaction. As such, stress is part of the life of every human being. This, of course, does not mean that stress does not cause problems. Rather, it means that we must not ignore stress and must address it and its consequences with due seriousness.' (Cvetko, 2001: 4). 'Burnout syndrome is mental, physical and emotional exhaustion: because a person does not respond to tiredness by resting, the body eventually reacts on its own, with a breakdown. At that point, the subject is not capable of working or making decisions and will often sleep for days on end, with a range of other serious physical and mental symptoms.' (Kocmur, 2009, quoting Bilban). Do workplace stress and burnout have anything in common? There is no doubt that workplace stress is one of the most important causes of burnout, which is an increasingly frequent disorder in the modern world. This is also the reason why we need to confront the causes of stress ('stressors') and reduce the chances of adrenal burnout particularly if our self-esteem is related to performance. A survey was carried out among 72 employees of company X for the purpose of obtaining data capable of providing a realistic assessment of whether employees are exposed to negative stressors and whether they show signs of burnout. Analysis of the survey showed that the respondents are exposed to numerous stress factors which affect their motivation and job satisfaction but which can be significantly reduced or mitigated if the right approach is used. The self-esteem of 16 of the 72 respondents is strongly related to performance. Five of these respondents are in the second phase of burnout and need holistic professional treatment. Keywords: workplace stress, burnout, adrenal burnout syndrome, performance-related self-esteem.

5 KAZALO 1 UVOD Opredelitev obravnavane problematike Namen in cilji zaključne strokovne naloge Predpostavke in omejitve Uporabljene metode raziskovanja STRES Vrste stresa Koristni stres Škodljivi stres Povzročitelji stresa Znaki stresa Reakcije telesa na stres Bolezni, ki nastanejo kot posledica škodljivega stresa Obvladovanje in premagovanje stresa Stres na delovnem mestu Vzroki za stres na delovnem mestu POKLICNA IZGORELOST Razlika med izgorelostjo, stresom in depresijo Vzroki in dovzetnost za izgorelost Stopnje in znaki izgorevanja Stopnje izgorevanja in izgorelost Znaki izgorevanja in izgorelosti Preprečevanje izgorevanja in okrevanje ORGANIZACIJA SE SOOČI S STRESOM IN IZGORELOSTJO Načini upravljanja s stresom Individualne metode upravljanja s stresom Organizacijske metode upravljanja s stresom Načini upravljanja z izgorelostjo RAZISKAVA STRESNIH DEJAVNIKOV IN STANJA IZGORELOSTI ZAPOSLENIH V PE PODJETJA X Namen in cilj raziskave Predstavitev hipotez Razdelitev vprašalnikov Opis vzorca in metodologija raziskave... 39

6 6 REZULTATI RAZISKAVE Demografske značilnosti anketirancev Spol in starost Dokončana izobrazba in delovna doba Delovni čas, potek delovnega časa in delovno mesto Stres in izgorelost Vsebina dela, organiziranost Medsebojni odnosi, vodenje in komunikacija Plača in druge ugodnosti Telesno področje Psihično področje Vedenjsko področje Vprašalnik storilnostno pogojene samopodobe Preventiva in pomoč Povzetek ugotovitev Potrditev oziroma zavrnitev hipotez PREDLOGI ZA ZMANJŠEVANJE STRESA IN PREPREČEVANJE IZGORELOSTI Ukrepi v podjetju Ukrepi posameznika ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI PRILOGE... 82

7 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Frekvenca, odstotki in aritmetična sredina delovne dobe zaposlenih Preglednica 2: Vsebina dela in organiziranost frekvenca v % in povprečna ocena Preglednica 3: Medsebojni odnosi, vodenje in komunikacija frekvenca v % in povprečna ocena Preglednica 4: Simptomi izgorelosti na telesnem področju frekvenca v % in povprečna ocena Preglednica 5: Simptomi izgorelosti na psihičnem področju frekvenca v % in povprečna ocena Preglednica 6: Simptomi izgorelosti na vedenjskem področju frekvenca v % in povprečna ocena Preglednica 7: Storilnostno pogojena samopodoba frekvenca v % in povprečna ocena Preglednica 8: Razredi samopodobe v % Preglednica 9: Preventiva frekvenca v % in povprečna ocena Preglednica 10: Simptomi izgorelosti pri najbolj ogroženi šestnajsterici anketirancev KAZALO GRAFOV Graf 1: Zastopanost zaposlenih po spolu v % Graf 2: Starost zaposlenih v % Graf 3: Stopnja izobrazbe zaposlenih v % Graf 4: Potek delovnega časa v % Graf 5: Vrsta zaposlitve v % Graf 6: Plača in druge ugodnosti aritmetična sredina Graf 7: Simptomi I. stopnje na telesnem področju aritmetična sredina Graf 8: Simptomi II. stopnje na telesnem področju aritmetična sredina Graf 9: Simptomi III. stopnje na telesnem področju aritmetična sredina Graf 10: Simptomi I. stopnje na psihičnem področju aritmetična sredina Graf 11: Simptomi II. stopnje na psihičnem področju aritmetična sredina Graf 12: Simptomi III. stopnje na psihičnem področju aritmetična sredina Graf 13: Simptomi I., II. in III. stopnje na vedenjskem področju aritmetična sredina Graf 14: Skrb za psihofizično ravnotežje aritmetična sredina Graf 15: Poznavanje razlik med stresom, depresijo in izgorelostjo ter pomoč aritmetična sredina... 65

8

9 1 UVOD Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo hitro, vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase, ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas. Pogosto ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro.»klasična organizacija industrijske dobe ne more več slediti globalnim zahtevam po storilnosti in kakovosti, zato se vedno bolj informatizira in avtomatizira in zmanjšuje pomen delovne vloge človeka v njej.«(ovsenik, 2000, str. 127). Stresor zamaje ravnovesje posameznika, zato se moramo zavedati dejstva, da živimo v času, ko je stresorjev iz okolja, ki na nas delujejo negativno, vsak dan več. Ko naše psihofizične sposobnosti niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije stres. Ne glede na zunanje okoliščine lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljno in zdravo, če se naučimo živeti s stresom, saj se v življenju srečujemo s stresnimi situacijami vsak dan in naše telo si od prejšnje stresne situacije vedno ne opomore. Stres je zato vedno večji. Čeprav je dokazano, da je prekomerni stres na delovnem mestu eden najpomembnejših povzročiteljev izgorelosti, pa izgorelost ni ne kronični stres ne posledica zgolj preobremenjenosti z delom. Stres je neizogibna reakcija organizma na določeno nevarnost, česar ne moremo trditi za izgorelost, ki je pravzaprav negativna reakcija na stres in je odvisna od posameznikovih sposobnosti za obvladovanje stresa (Bilban, 2006). Iz članka o izgorelosti (Pšeničny, 2006b) lahko povzamemo, da bi izgorelost najkrajše definirali kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Poteka v zaporednih fazah od stanja izčrpanosti, prek stanja ujetosti do stanja adrenalne izgorelosti. Raziskovalci ta sindrom povezujejo skoraj izključno s stresi v delovnem okolju. Šele v zadnjem času se usmerjajo tudi na osebnostne značilnosti oseb, ki izgorijo. Vzroki za izgorelost so sicer psihološke narave, vendar so posledice padec energije v stanju adrenalne izgorelosti realno, objektivno merljivo stanje, poudarja Pšeničny. Vzrok za izgorevanje in izgorelost je neravnotežje med vlaganjem energije in zadovoljevanjem potreb ter način odzivanja na situacije v življenskih in delovnih okoliščinah. 9

10 1.1 Opredelitev obravnavane problematike Na ponavljajoče se stresne situacije telo reagira in nam pošilja alarme. Na žalost teh alarmov pogosto ne prepoznamo pravočasno ali pa jih ignoriramo. Glavoboli, mrzle roke, potenje, želodčne težave so le nekateri od znakov, ki bi jih posameznik moral prepoznati in odpraviti, preden iz njih nastanejo migrene, rane na želodcu, srčne kapi ipd. Bolezni, ki jih povzroča stres, so lahko tudi smrtno nevarne. Vendar se, na srečo, proti stresu lahko z najrazličnejšimi aktivnostmi borimo kar sami. Sprehod, glasba, rekreacija ipd. so le nekatere, ki od nas ne zahtevajo posebnih priprav in znanj. Obstaja pa še množica preprostih sprostitvenih tehnik, ki jih ravno tako lahko brez pomoči izvaja vsak posameznik. Proti stresu, ki nas»napada«v službi, ali vsaj proti kopičenju le-tega lahko veliko naredi tudi samo podjetje. Stanje izgorelosti si zelo težko priznamo, ali pa ga ne prepoznamo. Dejstvo je, da so posledice, če ne ukrepamo pravočasno, dolgotrajne in ponavljajoče. Osebe, z znaki izgorevanja bi se morale pravočasno vključiti v preventivne ali terapevtske programe. Na spletni strani Inštituta za razvoj človeških virov (Inštitut za razvoj človeških virov) lahko razberemo, da delovno izčrpanost preprečujemo in odpravljamo z ustreznejšimi delovnimi pogoji, pa tudi s pridobivanjem novih veščin, ki nam pomagajo bolje obvladovati obremenilne in stresne okoliščine. Preprečevanje izgorelosti pa zahteva predvsem psihoterapevtsko pomoč, ki je osredotočena na oblikovanje bolj stabilne pozitivne samopodobe. Priporočljivo bi bilo, da bi tisti, ki pri sebi prepoznavajo znake izgorevanja, poiskali psihoterapevtsko pomoč in tako zaustavili proces izgorevanja. Stres je tako naš vsakdanjik, izgorelost pa poleg depresije postaja ena najpomembnejših bolezni 21. stoletja. Stres in izgorevanje na delovnem mestu postajata za posameznika in podjetje vedno večji problem, zato ju moramo obravnavati z vso pozornostjo in resnostjo. 1.2 Namen in cilji zaključne strokovne naloge Namen zaključne strokovne naloge je opredeliti in predstaviti stres ter poklicno izgorelost, predstaviti vplive stresa in poklicne izgorelosti na posameznikovo življenje in zdravje, predstaviti pomembnost soočanja s stresom in izgorelostjo, kakor tudi predstaviti načine, kako se s težavama spopasti. Moj namen je tudi predstaviti dejstva, 10

11 povezana s stresom in izgorelostjo, ki vplivajo ne samo na posameznika, temveč tudi na delovno organizacijo. Prepričana sem, da bom s svojo zaključno strokovno nalogo, predvsem konstruktivno kritiko prispevala k temu, da se bodo tisti, ki so zaposleni v podjetju X, pričeli zavedati pomena stresa in izgorelosti za njihovo kvaliteto življenja, zadovoljstvo pri delu, za uspešnejšo organizacijo in znali tudi pravočasno ukrepati. Cilji Stres in izgorelost moramo prepoznati in se z njima soočiti, saj bomo le tako lahko storili kaj dobrega za boljše počutje in zdravje, kakor tudi za delovno organizacijo. Pomembno je, da dobimo pravilne informacije, kako prepoznati nevarnost in da začnemo pravočasno in pravilno ukrepati. Našteto je razlog, da sem si zastavila cilje, ki stremijo k temu, da bi čim več zaposlenih vsakodnevno skrbelo za svoje počutje in zdravje. Prvi cilj naloge je teoretična predstavitev stresa in izgorelosti. Drugi cilj je raziskati, v kakšni meri sta stres in izgorelost prisotna v podjetju X. Tretji, najpomembnejši cilj pa je, da se na podlagi raziskave oblikujejo predlogi za posameznikovo soočanje s stresom in izgorelostjo. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke Dejstvo je, da se na delovnem mestu srečujemo s stresnimi situacijami in da stres ogroža naše zdravje. Številni posamezniki so premalo pozorni pri reševanju stresnih situacij, čeprav obstaja kar nekaj dokaj enostavnih tehnik sproščanja, s pomočjo katerih bi naše telo in duha sprostili vsaj do te mere, da nam stres ne bi povzročal večjih zdravstvenih težav. Ponavljajoče stresne situacije ali dolgotrajen stres sovplivajo na izgorevanje. Obstaja razlika med stresom, izgorevanjem in izgorelostjo. Posamezniki ne vedo kako se soočiti s stresom, izgorevanjem in izgorelostjo. Večina posameznikov si ne poišče pomoči v fazi izgorevanja, in sicer vse do adrenalnega zloma, ko je stanje telesa in duha v alarmantnem stanju. 11

12 Omejitve Pri opisu stresa in izgorelosti sem se omejila predvsem na obremenitve, ki izhajajo iz delovnega okolja, nisem pa se poglabljala v obremenitve, ki jih posameznik doživlja v okolju, v katerem živi in privatno deluje. Omejila sem se le na zaposlene v podružnici X podjetja X. Omejila sem se na manjše število literature in virov, saj so teoretična izhodišča ter stališča na področju stresa in izgorelosti več ali manj enotna pri večini avtorjev. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja V prvem delu zaključne strokovne naloge bom s pomočjo strokovne literature in virov predstavila teoretična načela proučevanih področij stresa in poklicne izgorelosti. Vzporedno bom izpostavila vpliv stresa in izgorelosti na posameznika in soočanje s težavama. V zaključku teoretičnega dela bom predstavila, kako stres in izgorelosti posameznika vplivata na delovanje organizacije. V empiričnem delu zaključne strokovne naloge bom uporabila anketiranje kot raziskovalno metodo za pridobivanje podatkov raziskave. Anketni list bo razdeljen na štiri sklope, in sicer: demografske značilnosti anketirancev, stres in izgorelost, storilnostno pogojena samopodoba ter zadnji sklop, namenjen poznavanju preventive, samopomoči in zdravljenja. Anketirala bom zaposlene v poslovni enoti podjetja X (v nadaljevanju: PE podjetja X). Anketni list bom pošiljala po elektronski pošti na naslove zaposlenih oz. njihovih nadrejenih. Na podlagi rezultatov bom ugotavljala, kateri so tisti dejavniki, ki najbolj vplivajo na stres in izgorevanje pri njihovem delu. Ugotavljala bom tudi, kako dobro so zaposleni osveščeni o ukrepanju, ko je negativnega stresa preveč in ko se znajdejo v fazi izgorevanja in izgorelosti. Poskusila bom ugotoviti, če so moja predvidevanja, da je to nepoznavanje znakov, pravilna. Ravno tako bom poskusila potrditi predvidevanje, da zaposleni ne vedo kako ukrepati, ko se soočijo s stresom, izgorevanjem in izgorelostjo. Pridobljene podatke iz ankete bom analizirala in na podlagi rezultatov pripravila predloge za zmanjševanje stresa na delovnem mestu ter soočanje posameznika s stresom in izgorelostjo. 12

13 2 STRES Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja; vključuje znake obrambe in prilagajanja. Najsplošnejša definicija pravi, da je stres zahteva, ki temelji na prilagodljivosti telesa in duha, navaja Ovsenik (2002, str. 203). Iz različnih definicij lahko povzamem, da je stres stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri čemer se organizem sooči z»ogrožujočo«okoliščino (Luban- Plozza, Pozzi, 1994, str. 12). Stres nastane kot posledica nezmožnosti uravnoteženja dveh komponent zunanjih zahtev in lastne usposobljenosti za njihovo obvladovanje (Schmidt, 2003, str. 4). Stres je situacija alarma. Je stanje posameznikove psihične in fizične pripravljenosti, da se z obremenitvijo sooči, se ji prilagodi in jo obvlada. Pri tem so obremenitve lahko zunanjega ali pa notranjega izvora. Lahko so fizične, kemične, biološke, socialne oziroma psihološke narave (Rakovec Felser, 1991, str. 47). 2.1 Vrste stresa Koristni stres Koristni stres (eustres) je lahko obrambna reakcija, ki je nujno potrebna za preživetje in je posledica občutka ogroženosti, lahko pa ga občutimo kot ugodje zaradi pozitivnih trenutkov in ugotovitev. Stres, ki je posledica občutka ogroženosti, ima nalogo obrambe, napada ali pobega. Prijetni stres, ki ga doživljamo kot občutek ugodja, pa se sproži takrat, ko verjamemo, da naše zmožnosti presegajo neke zahteve, ko vemo, da smo kos nekemu izzivu, ali pa, ko se posvečamo nekomu, ki ga imamo radi, ko občudujemo nekaj lepega, ko dosežemo nek cilj ipd. 13

14 2.1.2 Škodljivi stres V nadaljevanju se bom osredotočila na škodljivi stres (distres) in na njegove posledice, ki lahko vodijo v bolezen. Distres je lahko posledica delovanja enkratnih hudih stresnih dogodkov, lahko pa je tudi posledica delovanja ponavljajočih se vsakdanjih drobnih stresov. Vpliv slednjih je pogosto hujši od enkratnih. Človek na ta stres ni odporen in prilagojen, lahko pa se ga naučimo obvladovati. Ta stres nastane zaradi preobremenjenosti in občutka, da nismo sposobni obvladati vseh zahtev okolja. Ta občutek lahko nastane kot posledica omejitev iz okolja (zastoj na cesti, prevara partnerja) ali kot posledica privzgojenih, namišljenih omejitev (moralne in etične vrednote družbe, predsodki). Kadar doživimo nekatere zahteve kot pretirane, preobsežne, pretežke, časovno preveč omejene, dolgočasne, enolične ipd., vodi doživljanje stresa v upad učinkovitosti, glavobole, boleč vrat, prebavne težave, krhanje medčloveških odnosov (doma, v službi). Problem nastane takrat, ko je stresnih situacij preveč za posameznika in so le-te preveč zgoščene, intenzivne, premočne ali predolgo trajajo. V tem primeru lahko distres vodi celo v bolezen, med drugim lahko tudi v izgorelost, depresijo in tesnobnost. Živimo v času, ko je stresorjev iz okolja, ki na nas delujejo negativno, vsak dan več. Vedno bolj se nam mudi, vedno več odgovornih in zahtevnih nalog opravljamo, trudimo se za napredovanje na delovnem mestu, ki presega naše sposobnosti in znanje. Nesorazmerje med dohodki in izdatki je eden poglavitnih problemov, možnosti, da ostanemo brez službe je vsak dan več. Vse to so razlogi, ki povzročajo težave v zasebnem življenju. S stalnimi skrbmi, napetostjo, strahom, negotovostjo, fobijami, obsesijami in depresijami rušimo ravnotežje v telesu in izčrpavamo organizem. Telo nas skuša opozoriti nase z zmanjšano odpornostjo in boleznimi. Zdravju najbolj škodimo takrat, kadar telesu ne pustimo, da se med enim in drugim stresnim dogodkom normalizira. To je lahko posledica nezaznavanja stresa ali nezmožnosti zavestno vplivati nanj in ga tako odpraviti. 14

15 2.2 Povzročitelji stresa Vsaka sprememba vpliva na nas, pa naj bo velika ali majhna. Na majhne se brez posebnih težav navadimo, velike spremembe, še posebno nenadne, pa porušijo naš ustaljeni red in nam zato povzročajo nemalo stresa.»doživljanje stresa je povsem subjektivna izkušnja, ki nikakor ni posplošljiva, saj lahko na videz ista situacija na nekoga deluje stimulativno, drugega pa zlomi.«(ovsenik, 2002, str. 203). Po raziskavi, ki sta jo že leta 1967 izvedla Holmes in Rahe (Powell, 1999, str. 44) so dogodki, ki na posameznike delujejo najbolj stresno, naslednji: smrt partnerja, razveza, hujša bolezen ali poškodba, izguba službe, težave s sodstvom, smrt bližnje osebe, zakonska sprava, upokojitev, bolezen ali poškodba v družini, poroka ali začetek skupnega življenja, selitev ali prenova stanovanja, rojstvo ali posvojitev novega družinskega člana, nosečnost, prepiri in nesoglasja s partnerjem, visoka hipoteka, posojilo ali dolg, zamenjava službe ali nova služba, nesreča ali čustven pretres, nato pa so na lestvici že spremembe v službi ali povečane zahteve. Vsaki spremembi se moramo prilagoditi, jo sprejeti, čeprav je to počasen in postopen proces. To pomeni, da moramo neko ustaljeno navado pozabiti in jo zamenjati z novo. Na kakršenkoli stresen življenjski dogodek se ljudje odzovemo z burnimi čustvi. Dernovšek, Gorenc in Jeriček (2006) navajajo pri negativnem dogodku žalost, nemoč, tesnobo, jezo in strah, če pa je dogodek pozitiven, prevladata veselje in pričakovanje. Takšni čustveni odzivi pri nekaterih ljudeh trajajo nekaj ur, dni ali tednov. Pravzaprav jih omenjeni čustveni procesi pripravijo, da se bolje soočijo z nastalimi težavami oz. stresom, poiščejo več informacij in čim bolje poskrbijo za svoje zdravje. Nekateri ljudje pa so zaradi stresa povsem nemočni, čustveni odziv je zelo močan in jih za nekaj časa povsem ohromi. Večina v treh tednih najde ravnovesje in se sooči s težavami. Pri nekaterih ljudeh pa čustveni odziv ob zelo stresnem življenjskem dogodku presega prej omenjeno raven, traja dlje, vključuje velike občutke nemoči in moti dnevno delovanje (ibidem, 2006). 15

16 Čustva so torej duševni procesi, s katerimi doživljamo poseben odnos do pojavov, predmetov, oseb, ki nas usmerjajo in motivirajo. Po pravilu se izogibamo tistim objektom in dejavnostim, ki povzročajo negativna čustva, usmerjajo pa k onim, ki zbujajo pozitivno čustvovanje (Šinko, 2000). 2.3 Znaki stresa Pogosti znaki prijaznega in koristnega stresa so: evforičnost, vznemirjenost, motiviranost, prijaznost, ljubeznivost, umirjenost, uravnovešenost, samozavest, odločnost, živahnost in nasmejanost (Looker in Gregson, 1993, str. 70). Najpogostejši telesni znaki škodljivega stresa so: povečanje srčnega utripa, pospešeno plitvo dihanje, prebavne motnje, mrzle dlani in stopala, potenje, nemir, grizenje nohtov, tresoče dlani (ibidem, str. 68). Nekateri psihični znaki škodljivega stresa pa so: obupanost, zaskrbljenost, jokavost, odsotnost, nepotrpežljivost, vzkipljivost, jeza, agresivnost, nezadovoljstvo, tesnoba, naglica, težave s koncentracijo in sposobnostjo jasnega mišljenja ter še veliko drugih (ibidem, str. 69) Reakcije telesa na stres Naše telo je stroj, ki ves čas deluje tako, da so vsi organi in njihove funkcije v ravnovesju. Dokler to zmore, seveda. Dogajanja, ki rušijo človekovo notranje dogajanje, imenujemo stresorji. Stresorji so vse, kar zmoti ravnovesje in povzroči stanje napetosti (Schmidt, 2003, str. 10). Vsakič, ko naši možgani zaznajo ogroženost, se v našem telesu sprožijo različne reakcije. Ukazi potujejo po dveh sistemih (Looker in Gregson, 1993, str. 55): simpatični živčni sistem in sredica nadledvične žleze ter hipofiza in skorja nadledvične žleze. Obe poti sta zelo nazorno prikazani na sliki, ki je povzeta iz knjige Obvladajmo stres (Looker in Gregson, 1993, str. 56). Zaradi lažjega razumevanja, naj najprej na kratko opišem vlogo nekaterih posameznih delov telesa in hormonov. 16

17 Hipotalamus je skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov, nadzira hipofizo in tudi vegetativni živčni sistem ter odgovarja na stresne dražljaje (beg, pripravljenost na borbo). Hipofiza je žleza z notranjim izločanjem, nadzira delovanje vseh drugih hormonskih žlez. Parasimpatični živčni sistem je del avtonomnega živčevja, ki samodejno vpliva na številne organe. V primeru srca parasimpatični živčni sistem upočasnjuje hitrost bitja. Simpatični živčni sistem je del vegetativnega samoupravnega živčevja, ki posreduje izločanje adrenalina in noradrenalina. Nadledvične/adrenalne žleze izločajo več hormonov, ki imajo različen vpliv na organe: zožujejo krvne žile, povišujejo krvni pritisk Adrenalin v hipu nakopiči vso trenutno razpoložljivo energijo v organe, ki sodelujejo pri obrambni reakciji (skči žile, pospeši srčni utrip). Noradrenalin skrbi za popuščanje napetosti in čim hitrejšo vzpostavitev normalnega stanja v telesu. Kortizol tem organom zagotavlja neprekinjen dotok energije, dokler nevarnost ne poneha, oziroma se telo popolnoma ne izčrpa Bolezni, ki nastanejo kot posledica škodljivega stresa Kadar se telo ne more več prilagajati stalnim utrujajočim dejavnikom in različnim drugim pritiskom, reagira z boleznijo. Med preplahom prenašata največje breme srce in ožilje, zato je krvožilni sistem tudi najpogosteje žrtev škodljivega delovanja. Sledi mu prebavni sistem. Nekaj znakov škodljivega stresa sem že navedla, vendar pa večja težava nastane takrat, ko ti znaki prerastejo v bolezen. Zato bom naštela nekaj bolezni, ki so povezane s stresom, in navedla nekaj primerov dogajanja v telesu. Cvetko (2001, str. 8) navaja, da stres vpliva na zdravje po dveh poteh: neposredno, zaradi fizioloških sprememb in posredno, preko vedenja prizadetega posameznika, in sicer: Stres vpliva na pomembne fiziološke procese: nevrokemične (povečanje občutljivosti, zviševanje praga vzdraženosti, blokade); 17

18 hormonske (ruši hormonsko ravnovesje) in imunske (slabi imunski sistem). Stališča in prepričanja o vplivu stresa, o resnosti stanja, kakor tudi o lastnih močeh in zmožnostih obvladovanja situacije, pripeljejo do različnih sprememb vedenja, tako: si nekateri ljudje zaradi hudih stresnih obremenitev poskušajo trpljenje lajšati in počutje izboljšati z uživanjem, npr. alkohola, pitjem kave, kajenjem cigaret in z drugimi drogami, se drugi zaženejo še z večjo vnemo v premagovanje naporov, tretji pa se vdajo in pasivizirajo ipd. Dejstvo je, stres najpogosteje prizadene: Srce in ožilje: koronarna srčna bolezen, zvišan krvni pritisk, možganska kap, migrena, povišan holesterol. Kot sem že omenila, naše telo deluje kot stroj, vsi procesi v telesu so med seboj povezani. Povečana stopnja adrenalina lahko povzroči bolezni srca in ožilja, saj na zoženje žil najizraziteje vpliva ravno noradrenalin. Med preplahom se zaradi tega zviša krvni pritisk, zato mora srce povečati svoje delovaje, da premaga zvišan pritisk in omogoči kroženje krvi. Srce dodatno obremeni še zvišan utrip. Lahko pride do infarkta, ki je v polovici primerov žal smrten. To je le eden od primerov. Prebavila: prebavne motnje, slabost, zgaga, čir na želodcu in dvanajstniku, diareja, zaprtje, napenjanje. Med stresno reakcijo v želodcu nastaja več kisline, ki lahko povzroči rano na želodcu. Mišice in sklepi: glavoboli, žilni krči, mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu. Drugo: sladkorna bolezen, rak, revmatoidni artritis, alergije, astma, prehladi in gripe, spolne težave (upad poželenja, prezgodnji izliv semena, neplodnost), kožne bolezni, težave s spanjem. Vedenjske spremembe: pretirana ješčnost, izguba teka, povečano kajenje, povečano uživanje kofeina in alkohola, jemanje mamil. Čustvene težave: anksioznost, vključno s strahom, fobijami, obsesijami, depresija. Naštela sem znake škodljivega stresa in bolezni, ki so lahko posledica le-tega. Predvsem je pomembno, kako se s temi znaki in boleznimi soočamo. Na žalost so lahko nekatere 18

19 bolezni tudi usodne, če jih ne začnemo primerno in pravočasno zdraviti, zato poglejmo, kaj lahko storimo, da telo umirimo. 2.4 Obvladovanje in premagovanje stresa Skrivnost boljšega počutja je, da predelamo stres v pozitivno energijo. Vedno bi morali poslušati telo in svoj notranji jaz, ker nam sam od sebe pove, kaj mu ne ustreza. Stresa ne moremo premagati, če ne poznamo svojega notranjega jaza. Kot pravi Cvetko (2001, str. 12) se stresa pogosto sploh ne zavedamo in težav, ki se morebiti pojavljajo, sploh ne povezujemo s stresom. Moderna medicina odpravlja simptome, zdravi bolezni (posledice stresa), ne prepoznava in ne loteva se pa stresa kot izvora teh težav. Pogosto stres in njegove posledice podcenjujemo in kljub zavedanju, ne delujemo preventivno, le redki redki posamezniki in skupine pa»delajo na sebi«. To delo na sebi ni lahka naloga, lažje nam uspeva v skupini somišljenikov. Žal se le malo ljudi odloči za psihoterapevtsko pomoč, ki je za problematiko in posledice stresa najbolj prava in korenita zadeva. Če so telesne težave že tolikšne, da je potrebna medicinska pomoč, potem bi morala biti psihoterapija nujni in nepogrešljivi drugi del zdravljenja. Kajti sicer se ob nespremenjenem življenju iste težave prej ali slej ponovijo ali pa se pojavijo druge. Kar precej ljudi, pa se bolj ali manj intuitivno, poslužuje različnih tehnik sproščanja (ibidem, str. 12). Za psihofizično ravnotežje so lahko koristni (Luban Plooza in Pozzi, 1994, str. 26): načrtovanje prostega časa; telesna aktivnost (šport, ples); zdrava prehrana; nič kajenja in uživanja opojnih substanc; sprostitev; sprostitveno spanje s posebno nego, sprostilne kopeli; negovanje pozitivnih medsebojnih odnosov; dobra volja (Smej se in ne boš zbolel!); glasba, petje, prazen prostor za bivanje (notranja tišina); poezija, splošno branje. 19

20 Cvetko (2001, str. 15) pa še posebej priporoča avtogeni trening, progresivno mišično relaksacijo, meditativne tehnike, možganske strojčke in možganski fitness. 2.5 Stres na delovnem mestu Vzroki za stres na delovnem mestu Kot je že omenjeno, so spremembe, ki se nam dogajajo v službi, pogosto take, ki v nas zbujajo stres. Na svoji spletni strani Lek (Lek) navaja vzroke stresa oz. stresorje na delovnem mestu: časovni pritiski in (pre)hiter tempo dela z neodložljivimi termini: Leta 2000 je v državah Evropske unije več kot 58 % zaposlenih delalo več kot 60 % delovnega časa v pospešenem tempu oziroma pod časovnim pritiskom; slaba organizacija dela, pomanjkljive informacije, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu: Podporo pri kolegih in nadrejenih je imelo manj kot 11 % anketiranih; nezmožnost organizacije svojega dela ali vpliva na spremembo dela: Več kot 30 % zaposlenih (najpogosteje v storitvenih dejavnostih npr. delo s strankami) nima možnosti vplivati na potek in organizacijo svojega dela; fizične obremenitve in prostorska omejenost. V EU je leta 2000 več kot 45 % zaposlenih opravljalo svoje delo v prisilnih držah (najpogosteje prizadeta vrat in križ). Teža posameznih predmetov sicer ni bila tako velika kot skupno breme, ki so ga delavci na dan prenesli oz. pretovorili; monotonija, preprostost in število enoličnih (enostranskih) gibov, ki jih opravijo delavci za tekočim trakom, tipkovnico ali na blagajni; nočno delo, delo s strankami in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih; napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani: Pritisk, opraviti delo brezhibno, natančno, v skladu z navodili, po standardnih postopkih in v dogovorjenem času, povzroča dodatno obremenitev in s tem stres. Ravno tako Lek (Lek) opozarja, da dolgoročno takšne situacije vplivajo na posameznikovo zdravje in zmogljivosti. Stres poslabša počutje in čez čas lahko 20

21 zbolimo. Negativno vpliva na našo delovno sposobnost in produktivnost, ki sta zaradi daljšega delovanja stresa manjši. V zadnjih letih se telesne in psihične obremenitve pri delu spreminjajo vedno več je psihičnih obremenitev. Specialne oblike stresa na delovnem mestu so t. i. mobing ali grožnje nadrejenih zaposlenim delavcem. Vedno več je nasilja (spolno nadlegovanje, telesno nasilje in psihični pritisk), vse več je nesreč in kriznih situacij, nesreč s telesnimi poškodbami in posledičnimi psihičnimi težavami. Stresna ogroženost je velika, kadar delovna situacija zahteva naslednje pogoje: veliko dela preveč dela, nizko zahtevna dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, malo samostojnosti pri izvajanju delovnih operacij, malo podpore kolegov in sodelavcev oziroma nadrejenih in oporečni delovni pogoji (ibidem). Ugotovitvam, ki jih najdemo na Lekovi spletni strani, se pridružuje tudi Tušarjeva (2006) in sicer, da se posledice stresa ne odražajo samo v socialnem okolju zaposlenih, ampak tudi med samim procesom dela. Zaposleni pod stresom slabše opravljajo delovne naloge, v delo vložijo manj energije, lahko se pojavi celo odtujenost od dela, zato kakovost dela upade. Ameriške raziskave kažejo, da na nastanek stresa vplivajo v veliki meri zahtevnost delovnih nalog (52% anketiranih), nerazumevanje s strani nadrejenih (37%), neorganiziranost (43%), nerealistično postavljeni cilji organizacije (32%), kratki roki (31%). Seveda se stresa iz delovnega okolja ne da popolnoma pregnati, veliko pa lahko naredimo na usposabljanju zaposlenih, da znajo stres prepoznati, ga oceniti, si pomagati s tehnikami samopomoči ali pa poiskati strokovno pomoč, ki mora biti institucionalno organizirana in stalno na voljo, navaja Ovsenik (2002, str. 206) Znaki škodljivega stresa na delovnem mestu Žalerjeva (2006) v svojem članku Konstanten stres na delovnem mestu pot proti izgorelosti na osnovi intervjuja s primarijem Bojanom Lovšetom navaja, da stres na delovnem mestu prepoznamo pri preventivnih zdravstvenih pregledih z analizo pogostosti pojava najpogostejših bolezni pregledane skupine zaposlenih. Po analizah zdravstvenega stanja pri podpisanih pregledanih zaposlenih, gledanih po letu 2000, jih ima največ težave z vidom, nato so bolezni gibal (mišična napetost in okvare hrbtenice), 21

22 bolezni presnove in čezmerna telesna teža, zvišan krvni tlak, nervozo in samotomorfne motnje. Iz pogovorov s pregledanimi njen sogovornik navaja, da ima skoraj vsak drugi glavobol, vsak tretji težave z nespečnostjo, s kajenjem, z rednim hranjenjem, vsem pa primanjkuje časa za hobije, rekreacijo in zabavo. Najpogostejši znaki škodljivega stresa, ki jih v nadaljevanju povzema Žalerjeva (2006), so: Telesni simptomi: glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost, škrtanje z zobmi, trzanje obraza, občutek napetosti v mišicah, razbijanje srca, slaba prebava, krči, driska, zaprtje, motnje spanja, neješčnost, pomanjkanje zanimanja za spolnost, zvečano znojenje, suha usta. Čustveni simptomi: poslabšana koncentracija, neorganiziranost, pozabljivost, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, strah, pesimizem, samokritičnost, agresivnost, brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev, obsedenost s prihodnostjo. Vedenjski simptomi: vzkipljivost, razpoloženjska nihanja, zloraba alkohola in drog, prenajedanje ali izguba apetita, zvečano kajenje, grizenje nohtov, preklinjanje, jok. 22

23 3 POKLICNA IZGORELOST Izgorelost (ang. burn-out) v Mednarodni kvalifikaciji bolezni (ang. International Classification of Diseases ICD) nosi oznako Z73.0 in je opredeljena kot stanje življenjske izčrpanosti (World Health Organization, 2007). Izraz izgorelost (izpraznjenost, poklicni stres) je prvi uporabil klinični psiholog Freudenberger, ki je raziskoval duševne težave pri osebju za socialno delo. Po njegovem mnenju pride do izgorelosti takrat, ko je posameznik izpostavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti (Gazvoda, 2004). Osnovna definicija, ki opredeljuje sindrom izgorevanja je izčrpavanje na psihičnem, fizičnem in čustvenem področju (Podnar, 2006). Izgorelost nastane po več letih izčrpavanja organizma. Izgorel človek pride do stanja močnega upada telesne energije, težko ohranja budnost in ne more se koncentrirati. Obenem se mu trga miselni tok, pozablja, je anksiozen, neodločen, motijo ga lahko že vsakdanji senzorni dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni sposoben opravljati vsakodnevnih opravil, kaj šele delati (Ferjan, 2010). Izgorelost lahko jemljemo tudi kot pomoč narave, resen opomin, ki človeku pokaže, da ni na pravi poti, da ne živi svojega življenja, vsaj ne takega, kot bi ga lahko. S simptomi, kakršni se pojavijo, človeka prisili v spremembo. Spravi ga v stanje, ko dobi uvid v dosedanje lastno delovanje in se zave druge vrednosti svojega življenja. Človeka spodbudi, da se zbliža sam s seboj, naredi nekaj zase in izstopi iz začaranega kroga nenehnega pehanja za rezultati ter zlorabljanja sebe in svoje energije. A za tako okrevanje je potrebno kar nekaj časa, vsaj dve leti ali celo več (ibidem, 2010). Ferjan (2010) prav tako pojasnjuje, da izgorevanje in izgorelost povzročijo zunanji dejavniki, tj. neustrezne delovne okoliščine, pritiski zaposlitve, preobremenjenost doma. Vendar to ni čisto tako, saj okoliščine same še ne povzročijo izgorevanja. Človek, ki se ne zna pri delu ustaviti, se spočiti, reči, da je preutrujen, in si vzeti prost čas, je potencialno ogrožen. Pomemben dejavnik pri nastanku izgorelosti je tako človek in način njegovega delovanja. Najpogosteje slišimo, da je vzrok za izgorelost kronični 23

24 stres, oziroma neuspešno odzivanje nanj, ki nastopi predvsem v delovnem okolju, zato izgorelost pogosto tudi imenujejo kar poklicna izgorelost. Če bi to bil edini vzrok, potem bi v enako obremenilnih okoliščinah izgorela večina ljudi, a se to seveda ne zgodi. Če bi izgorevali zlasti tisti, ki slabše obvladujejo stresne situacije, med njimi ne bi bilo toliko ljudi, ki so bili pred izgorelostjo uspešnejši od drugih, saj mora posameznik za dosego uspeha obvladati precejšnjo količino zahtevnih in obremenilnih situacij. Pšeničny (2008). Izgorelost vodi v razvoj negativnih stališč in vedenja do dela in organizacije, v razvoj čustvene napetosti, utrujenosti, izčrpanosti, medtem ko se to pri stresu ne pojavi nujno. Najbolj kritični poklici, kjer obstaja nevarnost izgorevanja na delovnem mestu, so poklici, ki zahtevajo veliko čustvenega in negovalnega dela (Tušar, 2006). Po državah Evropske unije je ta bolezen že dobro znana in diagnosticirana, na razširjanje njenega sindroma po vsem svetu opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je že leta 1999 priporočila, naj države sprejmejo ukrepe za preprečevanje stresa in izgorelosti na delovnem mestu. Nemške, švedske, francoske in nekatere druge zdravstvene zavarovalnice evropskih držav diagnozo izgorelosti priznavajo kot razlog za invalidsko upokojitev, pri nas pa se o tej bolezni začenja govoriti šele v zadnjem času. Prvi raziskovalci izgorelosti v svetu so opravljali študije predvsem na poklicnih skupinah kot so: zdravstveni delavci, socialni delavci in ostali ljudje, ki se poklicno ukvarjajo s pomočjo drugim, učitelji, vzgojitelji, defektologi, policisti, piloti, novinarji. Novejše študije pa kažejo, da so ogroženi prav vsi poklici. O menedžerjih, učiteljih, marketinških delavcih, ljudeh v ustvarjalnih poklicih, programerjih, politikih, psihoterapevtih, ki so po študijah v svetu visoke rizične skupine, pri nas ni podatkov (Jurančič Šribar, 2006). V istem članku povzema dr. Andrejo Pšeničny, ki ugotavlja, da je najmanj petina pacientov na Enoti za krizne intervencije Psihiatrične klinike v Ljubljani hospitalizirana zaradi posledic izgorelosti. Podatek sem preverila na omenjeni enoti tudi sama, vendar je podatek o izgorelosti celo bolj alarmanten. Še posebej je občutiti porast v zadnjih dveh letih. 24

25 3.1 Razlika med izgorelostjo, stresom in depresijo Kot navaja Pšeničny (2006b, str. 20), izgorelost pogosto izenačujejo s kroničnim stresom ali neizpolnjenimi pričakovanji. Toda adrenalinska pregorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti in zajema tako intrapersonalne kot interpersonalne vidike. Vendar pa večino pacientov, ki so življenjsko izgoreli (Z73), psihiatri uvrščajo v kategorijo depresije (F32 in F33) ali anksioznosti 1 (F41), študije pa potrjujejo, da gre za različne motnje (ibidem, str. 25). Vse pogosteje pa se v današnjem času srečujemo tudi z diagnozami, ki so povezane z zaposlitvijo ali nezaposlenostjo (Z56). Depresivni in anksiozni znaki so simptomi sindroma izgorelosti in ne motnji, ki postaneta kot posledica izgorelosti. Depresivni simptomi pri sindromu izgorelosti se razlikujejo od klasičnih depresivnih simptomov, tako po izvoru kot po sami sliki. Pri dobri polovici odraslih depresivnih pacientov se pojavlja povišan bazični kortizol, pri adrenalni pregorelosti pa je ta znižan (ibidem, str. 25). Številne študije dokazujejo, da si izgorelost in depresija delita določene skupne simptome (pomanjkanje energije, utrujenost, pomanjkanje koncentracije) in sta si podobni, vendar gre za dve ločeni motnji. Tako je npr. občutek manjvrednosti povezan z depresijo, medtem ko z izgorelostjo ni. Izguba pozitivnega samovrednotenja in izguba statusa sta bolj značilna za depresivne (depresivni se vdajo), kot za izgorele (v boju za ohranitev statusa se doživljajo kot potencialni zmagovalci). Depresivni imajo negativno samopodobo, izgoreli obdržijo relativno pozitivno samopodobo. Pri slednjih začne upadati le tisti del samopodobe, ki ga pogojuje storilnost dejstvo je, da je potreba po vzdrževanju s storilnostjo pogojene samopodobe lahko motiv, ki pripelje do izgorelosti. Izgorelost lahko pripelje tudi do poskusa samomora bilančnega tipa, in sicer zaradi občutka ujetosti, objektivne nemoči in izgube nadzora nad lastnim življenjem. Depresija pa lahko pripelje do poskusa samomora zaradi izgube volje do življenja (ibidem, str ). 1 Anksioznost je stanje, za katero je značilen občutek notranje vznemirjenosti, preplašenosti in strahu, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Stanje spremlja psihomotorna napetost in notranji nemir. 25

26 3.2 Vzroki in dovzetnost za izgorelost Vzroke za izgorelost lahko razdelimo v tri skupine (Pšeničny, 2008): Prva skupina vzrokov so družbene okoliščine. Nekoč so bile najpomembnejše vrednote pridnost, delavnost in skromnost, danes pa so te vrednote zamenjale nove, kot so učinkovitost, prodornost in doseganje statusa. Pomembni razlogi za nastanek novih vrednot je spreminjajoče svetovno gospodarstvo, ki nenehno spreminja potrebo po znanju ter usposobljenosti delovne sile. Varnih poklicev in varnih delovnih mest ni več, zato je delovno življenje polno negotovosti. Druga skupina vzrokov so psihološke okoliščine življenja in dela. V vsak odnos vlagamo določen del energije, v zameno pa pričakujemo, da bodo naša vlaganja povrnjena, torej, da bodo ti odnosi zadovoljili nekatere naše temeljne potrebe. Če se omejimo na delovna razmerja, potem so potrebe, ki naj bi jih zadovoljili, poleg ustreznega plačila za svoje delo, tudi pozitivna potrditev za dobro opravljeno delo (potreba po sprejetosti), relativno stabilni pogoji dela (varnost), nadzor nad delovnimi okoliščinami, jasno opredeljene naloge (potrebe po razumevanju) in podobno. V takih, pozitivnih psiholoških pogojih, raste delovna zavzetost in s tem tudi učinkovitost dela. Med najpomembnejše psihološke okoliščine dela prištevamo naslednje: delovna obremenitev, nadzor nad delom, nagrada za opravljeno delo, delovna skupnost, pravičnost in vrednote. Pod delovno obremenitvijo štejemo: jasno določeno, neenolično vsebino dela, jasna navodila za delo in delovni čas (npr. neformalno podaljševanje itd.). V nadzor nad delom pa spadajo jasne pristojnosti, odgovornosti in poti komuniciranja. Če človek te (ne)recipročnosti ne zaznava (tako v delovnih kot v življenjskih okoliščinah), to pripelje do tveganega življenjskega stila. Tretja skupina vzrokov so osebnostne lastnosti. Le-te pripeljejo do tega, da določeni ljudje, ki se soočajo z obremenitvami, tudi izgorijo. Tukaj raziskave pokažejo presenetljivo sliko: skoraj praviloma pregorijo najsposobnejši, najodgovornejši, najbolj zavzeti in najučinkovitejši ljudje, tisti, ki so bili do zloma uspešnejši od povprečja. Tisti, ki izgorevajo in izgorijo, ustrezajo opisu oseb z močno notranjo motivacijo. Take osebe so med drugim tudi vztrajnejše in bolj zavzete od tistih, katerih glavna vzpodbuda je zunanja motivacija in nadzor. Notranja motivacija se oblikuje pod vplivom vzgoje, je lahko avtonomna ali pa izhaja iz ponotranjenih zahtev in pričakovanj okolja. Samopodoba takih oseb in vrednotenje samega sebe je odvisna od zunanjega priznanja za dosežke 26

27 storilnostno pogojena samopodoba. Trajne negativne čustvene posledice so: občutek notranje prisile, kratkotrajno zadovoljstvo ob uspehu, sram ob neuspehu, nihanje samospoštovanja, slabe prilagoditvene sposobnosti in nizko samovrednotenje. Raziskave so celo pokazale, da se te negativne posledice prenašajo iz generacije v generacijo. Ta pa je tudi vzrok, zakaj ljudje različno reagiramo na obremenilne situacije. Človek, ki zaznava svoje potrebe, zaznava tudi neravnotežje med vlaganjem energije in zadovoljenostjo potreb. Človek, ki je svoje potrebe potlačil, bo sicer čutil primanjkljaj kot nedoločeno tesnobo, a ga bo skušal zmanjšati s hranjenjem»lažne identitete«, tiste, ki potrebuje pohvalo. Zato iz situacije ne bo izstopil in je ne bo skušal spremeniti. Za izgorevanje so najbolj dovzetni tisti, ki so dobili pohvalo in pozornost le takrat, ko so zadovoljili potrebe drugih in ne, ko so zadovoljili lastne potrebe, kar vodi v to, da se posameznik počuti koristnega le takrat, ko je produktiven in na uslugo drugim. Vse to je tesno povezano z obdobjem odraščanja in vzgojo. Oseba s takimi lastnostmi ima lažno samopodobo, ki temelji le na storilnosti. Za takšne osebe je značilno, da se ženejo za rezultati in pohvalami za lastno delo ter si odrekajo počitek. Druga skupina oseb, ki so dovzetne za izgorelost, so navadno izpostavljene specifičnim situacijam v okolju. Tudi okolje družbeno, družinsko ali delovna situacija je dejavnik, ki spodbudi človekovo izgorevanje; a predvsem izgorevanje tistih, ki imajo tako storilnostno pogojeno samopodobo. Okolje, ki človeku ne nudi povratnih informacij o njegovem delu, kjer ni priznanj za delo, ne pohval, kjer so slabi odnosi, zaposlitev, ki ni varna danes zaposlen, jutri že lahko odpuščen vse take okoliščine še toliko bolj vplivajo na izgorevanje človeka. Tisti, ki ceni sebe, ne glede na storilnost in dosežke, v takih situacijah reče ne, se umakne, ne dela, stagnira in se ne obremenjuje zaradi svoje nedelavnosti. Za razliko od teh storilnostno pogojena oseba dela in dela ter si prizadeva biti pridna, kajti le tako lahko ohranja dobro mnenje o sebi. Tušarjeva (2006) pojasnjuje, da obstaja nevarnost pojava izgorevanja na delovnem mestu predvsem zaradi: preobremenjenosti z delom, ki narašča z vedno hitrejšim delovnim ritmom, intenzivnim in zapletenim delom; pomanjkljivega ali strogega nadzora nad delom; nezadostnim nagrajevanjem dela, ki vodi v nezadovoljstvo in upad veselja do dela; 27

28 razpada skupnosti na delovnem mestu, kar ima za posledico trganje osebnih odnosov, spodkopavanje skupinskega dela; pomanjkanja poštenosti na delovnem mestu; konflikta med vrednotami zaposelnih in vrednotami organizacije. Izgorelost, kot je že prej napisano, doleti ponavadi najbolj zagnane, uspešne, pridne in delovne. A sebe vrednotijo glede na svoje delo in dosežke. Prav tako dojemajo okolico in svet, ki jih po njihovih prepričanjih ceni zgolj zaradi njihovega dela, četudi jih drugi tako obravnavajo ali pa ne (Ferjan, 2010). 3.3 Stopnje in znaki izgorevanja Ko človek pride v stanje izgorelosti, mu pade delovna učinkovitost. Človek preprosto nima nobene volje, tako za delo, kakor tudi za druge aktivnosti. Simptomi izgorevanja in izgorelosti se pojavljajo na štirih področjih: telesno, čustveno, kognitivno in vedenjsko. Skozi proces izgorevanja se stopnjuje intenziteta simptomov, kakor tudi njihovo število. Izgorevanje se stopnjuje dolgo in brez jasnih prehodov do končnega stanja adrenalne izgorelosti. Ta nastopi na videz nenadoma, čeprav se napoveduje že dolgo časa (Inštitut za razvoj človeških virov). Izgorevanje do izgorelosti oz. adrenalnega zloma lahko traja zelo dolgo, tudi več desetletij. Proces poteka v več stopnjah Stopnje izgorevanja in izgorelost Tri stopnje izgorevanja vse do adrenalnega zloma (Ferjan, 2010) so izčrpanost, ujetost in adrenalna izgorelost. Začne se z utrujenostjo, fizično, čustveno in kognitivno. Ko se ta utrujenost kopiči, pride do preutrujenosti. Človek, ki je zelo utrujen, ponavadi to prepozna in se odloči za počitek, a tisti, ki se spoštuje in ceni le glede na svoje delo in dosežke, bo te znake spregledal. Zaradi utrujenosti njegova delovna učinkovitost pade, kar pa ogrozi njegovo samopodobo. V težnji po ohranitvi pozitivne samopodobe se še bolj zažene pri delu, kar ga privede do stanja IZČRPANOSTI. Za izčrpanost je značilen občutek kronične utrujenosti, ki ga oseba stalno zanika, in ob tem skrajna storilnostna usmerjenost 28

29 deloholizem. Stopnja izčrpanosti lahko traja tudi 20 let. Oseba živi precej nekakovostno življenje, a si tega ne priznava. Niti se ne zaveda, da si zasluži kaj več od nenehnega pehanja za delovnimi dosežki. Izčrpanost vodi postopoma do preizčrpanosti, ko dobi oseba občutek UJETOSTI v načinu življenja, dela in odnosov. Ujetosti se oseba poskusi včasih rešiti z menjavo dela, okolja ali odnosov, a najpogosteje se zgodi, da se vse nadaljuje. Težava namreč ni zunanje narave, temveč je predvsem notranja. Človek se tako počuti čedalje bolj nemočnega, kar spremljajo občutki krivde (ker ne naredi dovolj) in upadanje samopodobe. To stanje ujetosti lahko traja leto ali dve. Človek se vse bolj izčrpava in peša, a se še vedno trudi, da bi bil aktiven. To postopoma privede do ADRENALE IZGORELOSTI (sindrom adrenalne izgorelosti oz. SAP), ko so vsi simptomi na višku nespečnost, nezmožnost odločanja, napadi besa, joka, depresivni občutki, kar se po nekaj mesecih»konča«z adrenalnim zlomom. Adrenalni zlom se kaže kot skoraj popolna izguba energije, kot velik psihofizični in nevrološki zlom. Oseba lahko prespi večji del dneva, težko ohranja budnost, nima koncentracije, kratkoročni spomin je skrajno omejen. Lahko se izrazi v obliki hudih depresivnih ali anksioznih simptomov, ali pa celo s kapjo ali infarktom. Človek je v času zloma popolnoma brez energije, vsak napor, celo najmanjši vsakodnevni, mu je odveč Znaki izgorevanja in izgorelosti Osebni trener Mito Šinkovec (n.d.) na svoji spletni strani (Mito.si) navaja, da je sindrom izgorelosti kumulativen proces, ki ga deli na več faz, in sicer: 1. faza delovni entuziazem; 2. faza faza stagnacije; 3. faza socialna izolacija; 4. faza apatija oz. skrajna izgorelost. Kot navaja Pšeničny (2006b, str. 21), v svojem znanstvenem prispevku Recipročni model izgorelosti se simptomi izgorevanja in izgorelosti pojavljajo na štirih področjih: telesno, čustveno, kognitivno in vedenjsko. Skozi proces izgorevanja se stopnjuje intenziteta simptomov, kakor tudi njihovo število. Izgorevanje se stopnjuje dolgo in 29

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU

STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES IN IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU Mentorica: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Kandidatka: Veronika Nastran Lektorica: Martina Lušina Basaj, prof.

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Stres, depresija, izgorelost

Stres, depresija, izgorelost Novice Stres, depresija, izgorelost Kako se "spopasti z njimi"? Avtorici: Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt, Nacionalni inštitut za javno zdravje 1. O stresu Stres je sestavni del našega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Tenis Pomen, metode in tehnike psihološke priprave teniških igralcev

More information

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ STRESSLESS OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ Stres na delovnem mestu Ljubljana, 27. 9. 2013 Polonca Jakob Krejan Izvedbo tega projekta je financirala Evropska komisija. Ta dokument in vsa njegova vsebina

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Kaj določa a zdravje ljudi

Kaj določa a zdravje ljudi Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Kaj določa a zdravje ljudi asist. Nejc Horvat, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: nejc.horvat@ffa.uni-lj.si Zdravje Kaj je zdravje? še zmeraj

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA Mentor: red. prof. dr. Darja Zaviršek Vesna Pušič Ljubljana 2010 PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža

More information

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske ISSN 1580-1993 December 2009 11/št. 4 Z n a n j e z m a g u j e Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA

AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA ŽIGA PAPEŽ Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Tenis in Atletika AGRESIVNOST PRI

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE KLARA ŠKVARČ KIRN VLOGA SKUPINE ZA ZASVOJENE Z ALKOHOLOM IN NJIHOVE DRUŽINE MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2007 MENTORICA: IZR. PROF. DR. GABI ČAČINOVIČ VOGRINČIČ

More information

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SOCIALNA PEDAGOGIKA Živa Rigler IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV

11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV 11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV Ljubljana, 25. in 26. november 2016 11. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ZBORNIK PRISPEVKOV Uredila: dr. Maja Bučar Pajek Izdal in založil: Olimpijski komite Slovenije

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Karierni coaching in zaposlovanje mladih Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Mentorica:

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar Komunikacijske značilnosti prostora mesto Ljubljana Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar

More information

Vpliv medikalizacije in razsežnosti medijskega konstrukta na primeru odvisnosti od internetne pornografije

Vpliv medikalizacije in razsežnosti medijskega konstrukta na primeru odvisnosti od internetne pornografije Januar 2013 Informacijske kulture in subkulture Vpliv medikalizacije in razsežnosti medijskega konstrukta na primeru odvisnosti od internetne pornografije Avtorji: Otto Gerdina (21110449), Andrej Kreča

More information

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ razprave Dela 35 2011 73 101 TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ dr. Karel Natek Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: karel.natek@guest.arnes.si

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave februar 2015 brezplačen izvod Tema meseca: Teža v glavi? Hranite svoj um, tako kot bi hra svoje telo. Zdrava pamet ne nili preživeti na hitri hrani.

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave maj 2012 brezplačen izvod Tema meseca: Se boste ujeli? UPORABNIKI KARTICE KALČICA UŽIVAJO UGODNOSTI: imajo redne in takojšnje popuste na izbrane akcijske

More information

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja EVOLUCIJA, BIOTSKA PESTROST IN EKOLOGIJA EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV

SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE UPORABNIKOV ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje SOCIALNA GERONTOLOGIJA SPREMEMBA PARADIGME DELOVANJA SLOVENSKIH DOMOV ZA STAREJŠE V POTREBE

More information

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA OBLAK VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA POLONA OBLAK

More information

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011 73 OKOLJSKA ETIKA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Ljubo Mohorič POVZETEK Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDGOGIKO IN ANDRAGOGIKO ODDELEK ZA SLAVISTIKO DIPLOMSKO DELO VRNITEV K SKUPNOSTI ODGOVOR NA POSTMODERNO IDENTITETO POSAMEZNIKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI?

More information

KO STANOVANJE POSTANE DOM

KO STANOVANJE POSTANE DOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE BOJAN KAR KO STANOVANJE POSTANE DOM DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE BOJAN KAR Mentor: izr. prof. dr. Aleš

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU Diplomska naloga Mentor: izr. prof. dr. Matej Tušak, univ. prof. psih. Somentor:

More information

Delovanje Bruna Gröninga

Delovanje Bruna Gröninga Delovanje Bruna Gröninga v c asu njegovega z ivljenja in danes Thomas Eich Bruno Gröning Delovanje Bruna Gröninga tekom njegovega življenja in danes Delovanje Bruna Gröninga tekom njegovega življenja in

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VPLIV LEGALIZACIJE MARIHUANE NA STOPNJO KRIMINALITETE TER JAVNOFINANČNE PRIHODKE V SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VPLIV LEGALIZACIJE MARIHUANE NA STOPNJO KRIMINALITETE TER JAVNOFINANČNE PRIHODKE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VPLIV LEGALIZACIJE MARIHUANE NA STOPNJO KRIMINALITETE TER JAVNOFINANČNE PRIHODKE V SLOVENIJI Ljubljana, september 2015 DIJANA ŠPIRIĆ IZJAVA O AVTORSTVU

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI

ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA KULTURNIH RAZLIK MED JAPONSKIMI IN AMERIŠKIMI TURISTI Ljubljana, julij 2010 IRENA SMRKOLJ IZJAVA Študentka Irena Smrkolj izjavljam, da sem

More information

Petra Zajc, dr. med. spec. druž.med. Andreja Semolič Valič, dipl. m.s. Zdravstveni dom Ljubljana

Petra Zajc, dr. med. spec. druž.med. Andreja Semolič Valič, dipl. m.s. Zdravstveni dom Ljubljana Petra Zajc, dr. med. spec. druž.med. Andreja Semolič Valič, dipl. m.s. Zdravstveni dom Ljubljana ...popoldne sem razpet med verouk, skupine, obveznosti od plačevanja elektrike do kam postaviti mize za

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults« Irena Vujanovič: Program PUM Projektno učenje za mlade 499 Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«irena Vujanovič Irena Vujanovič, dipl. soc., ŠENTMAR, Vergerijev trg 3,

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR KNJIGA ALI TABLIČNI RAČUNALNIK KOT SREDSTVO SPODBUJANJA OTROKOVEGA GOVORNEGA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2013 brezplačen izvod Tema meseca: Moč vode Preverjene naravne rešitve so že pred vašim pragom Nova izdaja projekta Skupaj za zdravje

More information

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA MILOVANOVIČ UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI ŠTUDIJA PRIMERA: NEIZVOLITEV ALOJZA PETERLETA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DIPLOMSKO DELO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014 AJDA JURCA UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA SEBANC

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA SEBANC UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA SEBANC 1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Likovna pedagogika PRENOVA CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE STUDIA S DIPLOMSKO DELO Mentor: doc.

More information

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA

2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2.4 OBOLEVNOST 2.4.2 RAK Leta 2013 je v Sloveniji na novo za rakom zbolelo 13.717 ljudi, umrlo pa 6.071 ljudi. Konec decembra 2013 je živelo 94.073 ljudi, ki jim je bila

More information

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Pregledni znanstveni članek (1.02) BV 72 (2012) 2, 249 263 UDK: 27-46-558.4 Besedilo prejeto: 02/2012; sprejeto: 05/2012 249 Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Povzetek: Botrstvo je

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK Ljubljana, 2008 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Fitnes PRIPRAVA, IZVEDBA IN ANALIZA ŠEST MESEČNEGA INDIVIDUALNEGA

More information

MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1

MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1 MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1 As. Miran Možina, dr. med., psihiater, sistemski psihoterapevt Slovenski inštitut za psihoterapijo

More information

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Kiberseks: Primer Second Life Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Mentor:

More information

GROŽNJE VARNOSTI, VARNOSTNA TVEGANJA IN IZZIVI V SODOBNI DRUŽBI

GROŽNJE VARNOSTI, VARNOSTNA TVEGANJA IN IZZIVI V SODOBNI DRUŽBI 1 GROŽNJE VARNOSTI, VARNOSTNA TVEGANJA IN IZZIVI V SODOBNI DRUŽBI Razreševanje nekaterih terminoloških dilem IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povzetek. Razkorak med dejanskimi in zaznanimi grožnjami varnosti

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA Ljubljana, februar 2002 ROK UHAN IZJAVA Študent Rok Uhan izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

starost Percent starost

starost Percent starost Prehranjevanje in pitje med porodom argumenti za in proti Tita Stanek Zidarič Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za babištvo IZVLEČEK V prispevku je predstavljen del rezultatov raziskave

More information

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV PROJEKTA DOSTOJNA UPOKOJITEV POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV O SISTEMU OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

More information

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK MAGISTRSKO DELO NENA ŠTENDLER LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI

EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2016: POUDARKI Center EMCDDA opozarja na nova tveganja za zdravje, ker se proizvodi in vzorci uporabe spreminjajo (31. maj 2016, LIZBONA PREPOVED OBJAVE DO 10.00 po zahodnoevropskem/lizbonskem

More information

Upravitelj opravil Task Manager

Upravitelj opravil Task Manager Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''

More information

TURISTIČNA PODOBA SLOVENIJE V FOTOGRAFIJI

TURISTIČNA PODOBA SLOVENIJE V FOTOGRAFIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LIDIJA PAKIŽ TURISTIČNA PODOBA SLOVENIJE V FOTOGRAFIJI Primer: Katalog Slovenske turistične organizacije Welcome to Slovenia DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895 REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR 6 Revija Planinske zveze Slovenije 150 let od rojstva Alojza Knafelca INTERVJU: Dave Macleod Mt. Nebo GTX NOVO! OBUTEV MAMMUT!

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ZNAČILNOSTI DVOJNE KARIERE SLOVENSKIH

More information