STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidat: Anja Jurko Kranj, maj 2008

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mariji Ovsenik, ki mi je pomagala in svetovala pri nastajanju diplomske naloge. Zahvala gre tudi upravi Zdravilišča Laško, kjer so mi omogočili izpeljavo ankete med zaposlenimi. Prav tako se moram zahvaliti tudi zaposlenim, ki so sodelovali v raziskavi. Posebna zahvala gre tudi mojemu očetu, za nasvete ob nastajanju diplomskega dela in končni pregled diplomske naloge.

3 POVZETEK Vsi smo kdaj pod stresom. Nekateri pred nastopanjem v javnosti, za druge je lahko vzrok prvi zmenek. Kar je stresno za enega, ni nujno da bo stresno za koga drugega. Včasih je stres koristen saj nas lahko opogumi, za dokončanje kakšnih stvari. Dolgoročni stres pa lahko poveča tveganje za nastanek različnih bolezni kot so depresija, srčne bolezni in za številne druge probleme. Poznamo naravni oz. koristni stres in umetni oz. škodljivi stres. Naravni oz. koristni stres je vedno prisoten, saj ljudje potrebujemo določeno mero stresa. Če pride do umetnega oz. škodljivega stresa, pa moramo vedeti kako ga obvladati, da nas ne pahne v bolezen. Stres na delovnem mestu se lahko definira kot škodljiv psihični in čustveni odziv, ki se pojavi, ko se zahteve dela ne ujemajo s sposobnostmi, viri ali potrebami delavca. Stres na delovnem mestu lahko vodi do slabega zdravja in celo poškodb. Anketa, ki sem jo izvedla med zaposlenimi v Zdravilišču Laško je pokazala, da so zaposleni v stresu. Večina se jih stresa zaveda. Najpogostejši vzroki stresa pri zaposlenih so: plača, količina odgovornosti, ki jim je zaupana in delovni pogoji. KLJUČNE BESEDE Stres Povzročitelji in posledice stresa Obvladovanje stresa Stres na delovnem mestu Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško ABSTRACT We all have stress sometimes. For some people, it happens before having to speak in public. For other people, it might be before a first date. What causes stress for one may not be stressful for someone else. Sometimes stress is helpful it can encourage you to get things done. But long-term stress can increase the risk of diseases like depression, heart disease and a variety of other problems. We know natural or useful stress and artificial or harmful stress. Natural or useful stress is always round us, because people need a certain degree of stress. If it changes into harmful stress, we have to know, how to manage it, otherwise it can push us into illness.

4 Job stress can be defined as the harmful physical and emotional responses that occur when the requirements of the job do not match the capabilities, resources, or needs of the worker. Job stress can lead to poor health and even injury. The inquiry, that I have made between employees in Zdravilišče Laško, shows that employees are under stress and most of them are aware of it. stress. Employees stress is caused by: salary, amount of responsibility that them are trusted and working conditions. KEYWORDS Stress Causers and consequences of stress Managing stress Job stress Stress between employees in Zdravlišče Laško

5 KAZALO I. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE DELA... 5 II. O STRESU ORGANIZACIJSKI POGLED NA STRES SPLOŠNO O STRESU VRSTE STRESA POVZROČITELJI STRESA POSLEDICE STRESA STRES NA DELOVNEM MESTU III. NAČINI OBVLADOVANJA STRESA SAMOPODOBA MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA TEHNIKE SPROŠČANJA IV. EMPIRIČNI DEL: STRES MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVILIŠČU LAŠKO METODE IN TEHNIKE ZBIRANJA PODATKOV POPULACIJA REZULTATI RAZISKAVE UGOTOVITVE NA PODLAGI REZULTATOV V. ZAKLJUČEK AKTIVNOSTI ZMANJŠEVANJA STRESA V PODJETJU PREDLOGI K IZBOLJŠANJU DEJAVNIKOV STRESA MED ZAPOSLENIMI.. 47 LITERATURA IN VIRI PRILOGA ANKETA... 55

6 I. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA V današnjem času je stres naš vsakdanji spremljevalec. Živimo hitro in vsepovsod se od nas zahteva kar največ. Beseda stres je danes ena izmed najpogosteje uporabljenih besed. Spreminja se tehnologija, družbene navade, vrednote, družbene strukture in ljudje. Stres pa je razlog za nastanek različnih bolezni, zato je zelo pomemben dejavnik vse hitrejšega utripa življenja. Stres nas spremlja na vsakem koraku, pa naj bo to doma, v šoli, v službi, na cesti, itd. Tudi zaposleni v podjetjih se s stresom srečujejo vsak dan. Nekateri ga občutijo bolj, drugi manj. Na nekatere vpliva bolj, na druge spet manj. Odvisno je tudi od tega kakšno delo opravljajo, od okoliščin delovnega mesta, sodelavcev, osebnostnih lastnosti zaposlenega in pripravljenosti za delo. Nekateri so stresu podvrženi zaradi pomanjkanja samozavesti, drugi zaradi vodilnega položaja, tretji spet zaradi nadrejenih in števila nalog, ki so jim zaupane. Nekaterim stres povzroča zahtevnost njihovega dela in plača, ki po njihovem ni dovolj velika. Velikokrat se težave doma prenesejo tudi v službeni čas, zato imajo zaposleni občutek, da so na delovnem mestu podvrženi stresu zaradi drugih razlogov. Raziskati želimo problem stresa med zaposlenimi in ugotoviti kateri so najpogostejši vzroki stresa na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je prikazati pomen, ki ga ima stres med zaposlenimi za posameznika in za podjetje. Prepoznavanje znakov stresa, njegovih posledic in obvladovanje stresa je za posameznika in podjetje velikega pomena, saj lahko na ta način bolje razumejo in obvladujejo stresne situacije. Prvi cilj diplomskega dela je podrobna predstavitev značilnosti, dejavnikov stresa in njegovih posledic na splošno in na delovnem mestu. Drugi cilj je preučitev pristotnosti stresa med zaposlenimi v Zdravilišču Laško in podajanje predlogov za njegovo obvladovanje PREDSTAVITEV OKOLJA ZDRAVILIŠČE LAŠKO, medicina in turizem d.d. Zgodovina Zdravilišča Laško Tople vrelce so ljudje v Laškem že dolgo poznali, saj je tam sneg hitro skopnel, pa tudi preproste kotanje so si ljudje občasno skopali in ogradili s protjem. Med gradbenimi deli za sedanje toplice so naleteli na trdnejše zidove, ki bi utegnili biti iz časov, ko je cvetela antična Celeia. Leta 1818 je o njih v graškem časopisu poročal dr. Riedel, ki je vodi nameril 35 C in napovedal postavitev toplic. Nekaj let kasneje je med gradnjo ceste vrelce zasledil lokalni inženir Bilof, ki pa za njihovo izkoriščanje ni imel sredstev. Vrelcev se je sistematično lotil med gradnjo železniške proge šele inženir Rödel. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 1

7 Od septembra 1852, ko je zemljišče kupil, do maja 1854, ko je slovesno odprl kopališče, je minilo komaj 20 mesecev. Kopališče je dobilo ime Kaiser Franz Josef Bad, trije vrelci pa imena: cesarjev, Francev in Jožefov vrelec. Poleg stavbe z bazenom je Rödel preuredil bližnji mlin ter zgradil razkošno vilo. Leta 1857 je kopališče kupil dunajski profesor in svetovljan dr. Stein, ki je v zdravilišče privabil tudi dunajsko družbeno smetano. V ta namen je kopališko poslopje nadgradil, prizidal plesno dvorano in zasadil park. Poskrbel je tudi za družabno življenje gostov. Žal je kopališče zašlo v krizo in dr. Stein ga je moral prodati. Ugled je kopališču povrnil šele kasnejši lastnik Gunkel, ki ga je temeljito prenovil in leta 1882 zgradil lastno električno centralo na vodni pogon, prvo na slovenskih tleh, ki je razsvetljevala večino objektov in celo park. V povezavi s pivovarno so začeli z varjenjem termalnega piva. V času prve svetovne vojne je kopališče opravljalo vlogo vojaškega lazareta. Po vojni je bilo imetje precej uničeno, kopališče pa leta 1923 delno obnovljeno. Kasneje je prišlo v last Pokojninskega zavoda in dalje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Oktobra 1953 je bilo zdravilišče registrirano v zavod za medicinsko rehabilitacijo. Nadaljnji razvoj je sledil predvsem potrebam zdravstvene službe in je bil v veliki meri plod sodelovanja z ortopedsko, kasneje nevrološko, travmatološko in nevrokirurško kliniko v Ljubljani, regionalnimi bolnišnicami in zdravstvenimi domovi po vsej Sloveniji ( Uspehe zdravstvenih storitev, dobro počutje, prijazno in zanimivo okolje potrjuje veliko število gostov; med njimi je vsaj polovica samoplačnikov, ki se zvesto vračajo, mnogi permanentno, vedno znova. Lepote in znamenitosti Laškega in okolice ta temeljni cilj še bogatijo. V legendi o toplicah pesnik Anton Aškerc nastopa kot prerok, ko popotnemu svetemu Petru položi na ustnice obete:»v časih poznih videl bodeš! celih rojih Največ po toplicah bo rojakov mojih!«(zdravilišče Laško za zdravje in oddih - nekoč in danes, 1999). Zdravilišče Laško danes V Zdravilišču Laško želijo postati eno pomembnejših slovenskih zdravilišč in turistični center, ki v svoji ponudbi uveljavlja kakovost bivanja, kulturo zdravega načina življenja in je posebej namenjeno ljudem, ki imajo težave z gibanjem ali bi se tem težavam želeli izogniti. Svojo poslovno strategijo uveljavljajo skozi naslednje programe: - medicinski programi, ki zajemajo: osnovno zdravstvo, diagnostiko, preventivo, medicinsko rehabilitacijo, obnovitveno rehabilitacijo, - kopališki in wellness programi, - oskrba starejših, - poslovni in seminarski turizem. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 2

8 Poslovni smoter podjetja je v kvaliteti opravljanja storitev, ki zagotavlja zadovoljstvo gostov, zaposlenih, uprave in lastnikov, kar se kaže v gospodarski in socialni rasti, ugledu podjetja, donosu kapitala in realizira skozi temeljne poslovne cilje podjetja. Spodnja shema prikazuje organizacijsko strukturo v Zdravilišču Laško, kjer je trenutno zaposlenih 450 oseb. Zdravilišče Laško skupaj s partnerji razvija nov projekt Zdraviliško turističnega centra ob Savinji. Projekt združuje programe: zdraviliški turizem, wellness turizem, sejemski turizem, kongresno poslovni turizem ter doživljajski in rekreativni turizem. Cilj destinacije je oblikovanje krovne blagovne znamke, skupen nastop in prepoznavnost območja z zaokroženo turistično ponudbo, 1000 posteljami in nočitvami ( DIREKTOR 1 Vodja medicine 1 Vodja trženja 1 Vodja FR 1 Vodja spl. zadev 1 Vodja hotelov 1 Zdravnik specialist fiziater 2 Zdravnik 1 Vodja terapije 1 Ambulanta Vodja zdravstvene 1 nege Vodja prodaje 1 Vodja financ 1 Organizator informatike 1 vodja recepcije 1 hotelska gospodinja 1 vodja kopališča 1 vodja investicij 1 in vzdrževanja vodja gostinstva 1 pomočnik vodje terapije 1 organizator medi. progr. 1 pomočnik vodje zdra. nege 1 prodajni referent I 1 vodja računovodstva 1 referent kadrov 1 receptor I 3 vodja pralnice 1 čistilka 10 pomočnik 1 vodje kopališča vodja vzdrževanja 1 vodja kuhinje 1 vodja strežbe 1 fizioterapevt 19 vodja med. recepcije 1 zdravstveni tehnik 10 prodajni referent II 1 tajnica knjigovodja 9 1 direktorja receptor II 2 perica 7 sobarica 10 kopališki mojster 4 vzdrževalec I 2 pomočnik vodje kuhinje 1 pomočnik vodje strežbe 1 delovni terapevt 2 zdravstveni tehnik 3 bolničar 6 vodja nabave 1 administrator 1 pomožni delavec v recepciji 6 šivilja 2 vrtnar aranžer 2 kopališki receptor II 2 vzdrževalec II 1 kuhar I 7 natakar I 13 balneoterapevt 1 administrator 1 negovalec 1 skladiščnik 2 planer analitik 1 Dom starejših animator 1 pom. delavec 2 v hotelu kopališki receptor I 3 kuhar II 14 natakar II 10 vaditelj rekreacije 2 bolniški strežnik 7 nabavni referent 1 socialna delavka 1 zdravstveni tehnik 1 maser I 9 pomo. delavec 10 v kuhinji vodja gostinske enote 1 bolničar 1 animator 1 pom. vodje 1 zdra. nege bolniški strežnik 1 maser II 9 adminidtrator 1 bolničar 1 kopališki strežnik 10 višja med. sestra 1 negovalec 1 vaditelj rekreacije 2 Slika 1: Organizacijska shema Zdravilišča Laško Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 3

9 Slika 2: Zdravilišče Laško danes (Vir: PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Predpostavke (hipoteze) pri nastajanju diplomskega dela 1. Hipoteza: večina zaposlenih je na svojem delovnem mestu podvržena stresu. 2. Hipoteza: najpogostejši znaki stresa med zaposlenimi v Zdravilišču Laško so vsakodnevna utrujenost, nato jim sledi glavobol, na tretjem mestu pa je slaba volja. Ti simptomi se pojavljajo več kot dvakrat na teden. 3. Hipoteza: za večino zaposlenih najvišja ocena stresa pri vidikih delovnega mesta pripada plači, nato količini odgovornosti, ki jim je zaupana pod tretje pa socialni varnosti njihove zaposlitve. 4. Hipoteza: večina zaposlenih je zadovoljna z medsebojnimi odnosi in večina jih meni, da dobri medsebojni odnosi pripomorejo k zmanjšanju dejavnikov stresa. 5. Hipoteza: stres na delovnem mestu povzroča konflikte med zaposlenimi. 6. Hipoteza: zaposleni se premalo zavedajo problema stresa in njegovih posledic. Premalo naredijo tudi, da bi pri sebi zmanjšali znake stresa. Omejitve pri nastajanju diplomskega dela 1. Rezultate bomo analizirali glede na izpolnjene anketne vprašalnike 60-ih zaposlenih, kar nam lahko poda ne povsem realne rezultate. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 4

10 2. Zaradi prisotnosti stresa na delovnem mestu in na splošno v našem življenju se moramo zavedati, da ga v celoti ni nikoli mogoče odpraviti, da bo vse bolj pogost pojav in se zato moramo z njim naučiti živeti METODE DELA Diplomsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo pojasnili definicijo stresa, njegove povzročitelje, posledice, predstavili načine kako stres obvladovati in se opredilili tudi na stres na delovnem mestu. Za raziskovalni del smo uporabili anketno metodo. V anketo smo vključili zaposlene v tajništvu, vodje, zaposlene v računovodstvu, trženju, gostinstvu in wellnesu. Anketirali smo 60 zaposlenih starih med 20 in 60 let. Sestavili smo 12 anketnih vprašanj, ki se navezujejo na stres med zaposlenimi, na delovno okolje, zadovoljstvo zaposlenih, prisotnost stresorjev in na odpravljanje stresa. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 5

11 II. O STRESU 2.1. ORGANIZACIJSKI POGLED NA STRES O organizacijskem pogledu na stres obstaja veliko definicij. Volčič (2003) pravi, da ko se podjetniki sprašujejo o razlogih za neučinkovitost, počasnost, nesreče pri delu, izostanke, slabo produktivnost, negativno klimo in slabo komunikacijo, redko pomislijo na stres. Če na kratko povzamemo, povzroča stres neskladnost med nami in našim delom, nasprotujočimi zahtevami med našimi vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna stopnja nadzora nad delom in življenjem. Vsakdo potrebuje izzive, ampak če so cilji previsoko postavljeni in jih ne moremo uresničiti, povzročijo stres (Teržan, 2002). Ljudje doživljajo stres, ko občutijo neravnovesje med zahtevami, ki jih morajo izpolniti, in viri, ki jih imajo na voljo za obvladovanje teh zahtev. Čeprav je doživljanje stresa psihološko, pa stres vpliva tudi na telesno zdravje ljudi. Splošni dejavniki stresa, povezanega z delom, so pomanjkanje nadzora nad delom, neustrezne zahteve naložene delavcem, ter pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih. Stres povzroča slaba usklajenost med nami in našim delom, slabi odnosi in psihološko ali fizično nasilje na delovnem mestu ter neskladje med našimi vlogami na delu in zunaj njega. Posamezniki se na enake okoliščine odzovejo različno. Nekateri ljudje se z velikimi zahtevami spopadajo bolje kot drugi. Pri tem je pomembna posameznikova osebna ocena okoliščine. Samo iz okoliščine še ni mogoče določiti, koliko stresa lahko povzroči. Kratkotrajen stres na primer držati se rokov navadno ni težava: dejansko lahko pomaga ljudem, da najbolje izkoristijo svoje sposobnosti. Stres postane tveganje za varnost in zdravje, ko traja dalj časa ( Stresu, njegovim posledicam in preprečevanju posledic se v naših podjetjih ne posveča veliko pozornosti. Res je, da se o njem veliko govori, pa še to samo v določenih poklicih. Stres ni karakteristika samo managerskega dela, ampak je povezan z vsemi deli oz. delovnimi situacijami. Je neizogiben del modernega življenja. Ostra konkurenca, prestrukturiranje podjetij, reorganizacija proizvodnje in managementa, stalne spremembe v tehnologiji, potrebnih znanjih, veščinah in pogojih dela, grožnja ukinjanja delovnih mest in odpuščanja ter druge lastnosti sodobnega dela in poslovanja vzpodbujajo stres in nikomur ne prizanesejo ( SPLOŠNO O STRESU Schmidt (2001) pravi da»ko slišimo besedo stres, vedno pomislimo najprej na nekaj neprijetnega, nekaj kar nam preti in na kar nimamo vpliva. Pa vendar je bil stres tisti, ki je pomagal preživeti ljudem skozi tisočletja, v današnjem svetu pa je postal sovražnik številka ena. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 6

12 Pripisujemo mu vzroke številnih nesreč, bolezni, prezgodnjih smrti, samomorov, nezadovoljstva in napetosti. Težko je izračunati izgube, ki jih povzroča v gospodarstvu.«stres je neogiben del življenja. Vse, kar v življenju doživljamo je kal škodljivega stresa, ki dobi nadaljnjo možnost za razvoj izključno v človekovi notranjosti. Stres je namreč posledica dojemanja in doživljanja pojavov, ki nas spremljajo v našem okolju. Način, kako takšne okoliščine zaznavamo, je v veliki meri odvisen od naših nazorov in prepričanj. Čeprav stres večinoma nastaja v naših glavah, moramo nekaterim okoliščinam priznati, da so neodvisne od naše presoje in so zatorej objektivni vzroki stresa. Gre za hude življenjske preizkušnje ali»udarce«, ki se jim, resnici na ljubo, ni mogoče izogniti, temveč se jim moramo prilagoditi in jih poskušati premagati po svojih najboljših močeh. Poglavitno doživljanje stresa je povezano z ogroženostjo človekove samozavesti, samospoštovanja in bojaznijo zaradi izgube socialne varnosti ali domačega zavetja. Nihče ni povsem odporen proti stresu. Stres lahko prizadane vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo pirlagajati (Looker, Gregson 1993). Beseda stres izvira iz anglosaksonskega sveta in se je prvotno uporabljala v fiziki za označevanje mehanskega napora. Pomeni zunanji pritisk, napetost, obremenitev na nek predmet (Newhouse 2000). V medicino je izraz stres prvi uvedel Hans Selye leta Po njegovi definiciji je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje (Luban, Pozza 1994). Luban-Plozza (1994) navaja, da je stres»dražljaj, ki mobilizira rezervno energijo, potrebno za premagovanje težav. Vsakdo ima lastno količino potenciala življenjske energije, svoj protistres. Stres sam po sebi ni ne dober ne slab: šele na podlagi posledic na telesu ali duhu posameznika je mogoče vrednotiti, ali je njegov kompleksen učinek pozitiven ali negativen.«danes je stres stanje organizma oziroma telesna, fizična, duševna reakcija organizma na obremenitve. Je način, s katerim se organizem odzove na spremembo. Obremenitve imenujemo dražljaji (stresorji), nanje pa organizem ni pripravljen, zato povzročajo zmedenost, nejevoljo in vzburjenost. Kako se posameznik sooči z obremenitvijo, se ji prilagodi in jo obvlada, je odvisno od njegove fizične in psihične pripravljenosti. Lahko mu pomeni oviro, zahtevo ali izziv (Božič, 2003). Stres je možno opisati kot dogajanje, ki ga sproži vsaka sprememba, ki zmoti človekovo notranje ravnotežje in aktivira njegove prilagoditvene potenciale (Selič 1999). Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 7

13 Stres definiramo kot doživetje, katerega posledica je psihična napetost, ta pa povzroča fiziološke procese, ki so za organizem nevarni. Psihiatri opredeljujejo stres kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese ( Stres predstavlja skupino znakov, ki nastanejo ob prilagajanju na različne dražljaje in zmotijo notranje ravnovesje (homeostazo) v organizmu. Način odgovora je zaradi osebnostnih značilnosti, ki predstavljajo nekakšno odpornost na stres, lahko dober (prijazen, sproščujoč) ali pa slab (obremenilen), odziv pa telesen in duševen ( Slika 3: Stres (Vir: VRSTE STRESA Poznamo več vrst delitev stresa. Ena izmed njih je delitev na kratkoročni in dolgoročni stres. Določeno mero kratkoročnega stresa potrebuje vsak posameznik, v večjih količinah pa postane izredno močan in lahko resno ovira delo in zdravje. Kratkoročni stres se da obvladati s tehnikami sproščanja. Če je posameznik pogosto pod stresom in se ne zna sprostiti, se v njem nakopiči dolgoročni stres, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave. Dolgoročni stres je lahko posledica spleta notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so sprememba načina življenja, slabi odnosi v delovnem okolju, negativna samopodoba in pomanjkanje spodbud, prizadeta čutila zaradi hrupa, mraza, vročine, pritiskov skupine, enolično delo (Battison, 1999). Druga delitev je delitev na endogeni in eksogeni stres. Najbolj razširjeni dejavniki za eksogeni stres so povezani s službo, delovnim časom, potjo na delo in domov. Endogeni stres so stresne situacije, ki jih ustvari posameznik sam in se jim tudi zlahka izogne (Newhouse, 2000). Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 8

14 Pozitivni in negativni stres O pozitivnem stresu govorimo takrat, kadar so sposobnosti ljudi za obvladovanje situacije večje od zahtev. Stresna reakcija te vrste povzroča prijetno stanje pripravljenosti, ki ugodno vpliva na telesne in duševne sposobnosti, ustvarjalnost in produktivnost. Božič (2003) navaja»da se pri ljudeh, ki so pod vplivom pozitivnega stresa, pojavljajo: evforičnost, zanesljivost, velika motiviranost, vznemirjenost, razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost, samozavest, uravnovešenost, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost, marljivost, živahnost, vedrost, nasmejanost.«občutje prijaznega stresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje od zahtev. Prijazni stres nas navda s samozavestjo in prevzame nas občutek, da držimo v svojih rokah vse niti, s katerimi bomo zlahka obvladali naloge, izzive in zahteve. Stresna reakcija povzroči prijetno stanje pripravljenosti, ki ugodno vpliva na telesne in duševne sposobnosti, ustvarjalnost in produktivnost. Trajanje stresorja torej močno vpliva na ohranjanje ravnovesja stresa in na stopnjo stresne reakcije (Looker in Gregson, 1993). Kadar se zahteve kopičijo in začnejo presegati sposobnosti ljudi, prihaja do negativnega stresa, ki se lahko pojavlja tudi zaradi pomanjkanja zahtev. Ta situacija vodi v zdolgočasenost. V tem primeru sposobnosti presegajo zahteve (Looker in Gregson, 1993). Negativni stres se pojavlja kot psihično obremenjujoča situacija in lahko v kronični obliki vodi do zdravstvenih težav. To obliko stresa tvorijo emocionalni in psihični pritiski, šoki, ki so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliščinam (Božič, 2003). Naravni stres Naravni stres pozna vsako živo bitje. Deli se na dve različni skrajnosti. Ena stran je obrambna reakcija preživetja, ki je pomagala človeštvu obstati in druga stran, prijetni stres, ki ga doživljamo kot čudovite trenutke in ugodje. 1. Stres kot posledica občutka ogroženosti Stres, kot posledica občutka ogroženosti, se pojavi kot reakcija na nevarnosti iz okolja. Ima nalogo obrambe, pobega ali napada. Stres je v primerih ogroženosti naravna reakcija in ni škodljiva telesu. Telo v delovanju in gibanju (napadu ali pobegu) porabi pripravljene nakopičene snovi in se po prenehanju nevarnosti spet samo uravnoteži na normalno delovanje. 2. Stres kot občutek ugodja (prijetni stres) To je prijetna stran stresa iz katere dobivamo motivacijo, energijo in ustvarjalnost. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 9

15 Kot navaja Schmidt (2003) ga doživljamo v trenutkih: - kadar verjamemo, da naša usposobljenost presega neko zahtevo (pri tem stresu občutimo željo po čimprejšnjem delovanju in doživljamo prijeten, vznemirljiv občutek pričakovanja pred doživetjem (ugodjem). - kot posledica občutkov zadovoljstva, kadar se povežemo s trenutkom (občutki sreče v trenutkih zmagoslavja ob doseženih ciljih, ob sproščanju, meditaciji, kadar znamo občutiti hvaležnost za to, kar imamo, kadar se nam utrne dobra ideja, ki nam bo pomagala rešiti trenutne težave ali pa nam bo omogočila doseči uspeh v prihodnosti,...). Umetni oz. škodljivi stres Umetni stres se pojavi, kadar zahteve presegajo naše sposobnosti. Nastane zaradi preobremenjenosti, občutka, da nismo več sposobni obvladovati vseh zahtev iz okolja. Občutek lahko nastane kot posledica resničnih omejitev iz okolja, na katere ne moremo vplivati ali kot posledica privzgojenih, namišljenih omejitev (Schmidt, 2003). Kadar se zadeve kopičijo in začnejo presegati sposobnosti ljudi, prihaja do negativnega stresa, ki se lahko pojavlja tudi zaradi pomanjkanja zahtev. V tem primeru sposobnosti presegajo zahteve (Looker, Gregson, 1993). Negativni stres se pojavlja kot psihično obremenjujoča situacija in lahko v kronični obliki vodi do zdravstvenih težav. To obliko stresa tvorijo emocionalni in psihični pritiski, šoki, ki so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliščinam (Božič, 2003) POVZROČITELJI STRESA Povzročitelj stresa, imenovan stresor, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv. Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno: gneča na cesti je za povprečnega voznika obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in se je loti športno in z užitkom ( Poznamo več vrst stresorjev: 1. Stresorji ozadja so na videz neopazne, zanemarljive in nepomembne okoliščine, ki dolgoročno povzročajo stresne reakcije. Prisotne so večino časa in se jih največkrat sploh na zavedamo, sčasoma pa povzročijo zmanjšanje telesnih sposobnosti in resne zdravstvene posledice (neugodna temperatura, nadležen hrup, prisotnost nam neugodnih snovi, gneča na cesti, časovna stiska, naglica, kaos, čakanje, neprestano nezadovoljstvo,...) Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 10

16 2. Osebni stresorji so dogodki in okoliščine oziroma psihična ogroženost v posameznikovem življenju, ki sprožijo hude notranje napetosti in jim posameznik ne more uiti z begom ali bojem (smrt bližnjih, ločitve, sprememba okolja, rojstvo otroka, zadetek na loteriji, izjemen osebni dosežek, slabi medsebojni odnosi, odvisnost od kajenja, malo telesne dejavnosti, pretirano uživanje alkohola, pretirano uživanje hrane,...). 3. Katalizmični stresorji so povzročitelji nepredvidljivih katastrof, ki hkrati prizadenejo večje skupine ljudi. Skupna čustva in vedenje pri večji skupini ljudi ustvarijo občutek pripadnosti. Tisti, ki po službeni dolžnosti pomagajo prizadetim, pogosto sami podležejo potravmatskemu stresu (preobremenjenost, premalo dela, prezahtevno delo, izpiti, prezahteven učni program, poplave, tornado, letalske nesreče, večji požar, teroristični napadi, ( Holmesova lestvica stresnih dogodkov Nanaša se na dogodke v zadnjem letu posameznikovega življenja. Število točk nad 200 pomeni izrazito stresno obremenjenost in nevarnost poslabšanja posameznikovega zdravstvenega stanja. Lestvica ne upošteva individualnosti in dovzetnosti posameznika na stres. zakončeva smrt 100 razveza 73 ločeno zakonsko življenje 65 prestajanje zaporne kazni 63 smrt bližnjega družinskega člana 63 telesna poškodba ali bolezen 53 poroka 47 poravnava zakonskih nesoglasij 45 upokojitev 45 zdravstvene težave družinskega člana 44 nosečnost 40 težave v spolnosti 39 rojstvo novega družinskega člana 39 spremembe na delovnem mestu 39 večje spremembe finančnega stanja 39 prijateljeva smrt 38 zamenjava vrste dela 37 pogosti prepiri z zakoncem 36 zadolžitev za večjo vsoto denarja 35 težave pri poravnavi dolgov in posojil 35 spremenjena odgovornost na delovnem mestu 29 Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 11

17 otrok zapusti družino 29 spori s sorodniki 29 pomembni dosežki (napredovanje, nagrade) 28 zakonec (partner) je prekinil delovno razmerje 26 začetek ali konec otrokovega šolanja 26 sprememba stanovanjskih razmer 25 spremembe navad in običajev 24 nesoglasje z nadrejenimi 23 sprememba delovnega urnika ali načina dela 20 zamenjava šole 20 sprememba načina rekreacije 19 sprememba klubskih, družinskih dejavnosti 19 spremenjeno družabno življenje 18 najem posojila ali večje zadolževanje 17 spremenjen način spanja 16 spremenjen način življenja družinskega člana 15 sprememba prehrambenih navad 15 počitnice 13 praznovanje večjih praznikov 12 manjše kršitve zakona 11 Tabela 1: Holmesova lestvica stresnih dogodkov (Vir: POSLEDICE STRESA Stres sproži povečano nastajanje adrenalina in kortizola, hormonov, ki pripravljata krvne žile, srce in mišice na ukrepanje. Odziv z»begom ali napadom«pomaga, da se zavarujemo pred morebitno nevarnostjo, bodisi tako da se spopademo z njo ali da se izognemo. Vrednosti stresnih hormonov navadno padejo, ko je stres mimo in se lahko sprostimo. Raven hormonov ostane zvišana, če se stres nadaljuje ali se pogosto ponavlja ali če nam pride v navado, da se na vsak stres, tudi malenkosten, odzivamo z izčrpanostjo. Raziskave kažejo, da kar 75 odstotkov bolezni izhaja iz stresa. Bolezni povezane s stresom, vključujejo visok krvni tlak, srčni napad, depresijo, tesnobo, sindrom kronične utrujenosti, sindrom razdražljivega črevesa in druge prebavne motnje, debelost, migreno in težave z dihanjem. Nenehen občutek stresa moti tudi imunski sistem, kar povečuje verjetnost za razvoj vnetij, raka in avtoimunskih bolezni, pri katerih se imunski sistem obrne proti celicam lastnega telesa. Primeri avtoimunskih bolezni so revmatoidni artritis, lupus, bolezen ščitnice, nekatere vrste slabokrvnosti in težave s plodnostjo. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 12

18 Kajenje, prenajedanje in druge splošne oblike zasvojenosti so pogosto povezane s stresom (Zdravimo se z naravo, Mladinska knjiga Založba, 2004). Kadar se telo ne more več prilagajati stalnim utrujajočim dejavnikom in različnim drugim pritiskom, reagira z boleznijo. To je klic na pomoč, opozorilo pred katastrofo, opozorilo, da nehajmo z neustreznimi razumskimi zahtevami zavirati normalen ritem in delovanje telesa (Schmidt, 2003). Raziskovalec stresov, Hans Selye je razdelil stresne reakcije v tri stopnje: 1. Alarmna reakcija: najprej pride šok, ki za kratek čas zmanjša odpor, potem sledi nasprotna reakcija, ki aktivira pripravljenost za beg ali napad stresni hormon adrenalin se izloči v kri, srčni utrip se poveča, srce pospešeno požene s kisikom bogato kri po telesu, zenice se razširijo, deli mišic se napnejo. V možganih se začnejo proizvajati endorfini, ki blažijo občutek bolečine, poleg tega pa se poveča tudi sposobnost strjevanja krvi. 2. Odpor: v tem trenutku se telo popolnoma prilagodi nevarnemu položaju. Bo sledil napad ali beg? Moči je dovolj za eno ali drugo. Nato se telesne reakcije znova umirijo, uravnovesijo in vrnejo v normalo. 3. Izčrpanost: če pa traja dražljaj predolgo ali je preveč močan, se mehanizmi za prilagajanje in prenašanje podrejo. Telesni in duševni dražljajski prag se zniža. Človek ne prenese več obremenitve in hitreje zboli (Selye 1993). Posledice stresa za posameznika Luban - Plozza in Pozzi (1994) navajata tri skupine simptomov: Čustveni simptomi: - apatija: nezadovoljnost, žalost, nezmožnost uživanja v prijetnih stvareh, - anksioznost: nemir, negotovost, občutek nepomembnosti ali nespoštovanje samega sebe, - razdražljivost: nezaupanje, hitro vznemirjenje, polemičnost, impulzivno reagiranje, - duševna utrujenost: raztresenost, težave s koncentracijo, pomanjkanje prožnega mišljenja, - pretirana zaverovanost vase ali zavračanje samega sebe: dajanje pretiranega pomena lastni - dejavnosti glede sebe in drugih, preveč dela, nepriznanje težav, nepoznavanje simptomov - sumničavost, pretirana zaskrbljenost. Vedenjski simptomi: - izogibanje: zapiranje vase, zavračanje dela, težave pri sprejemanju odločitev, - pretiravanje: odvisnost od nikotina in alkohola, hazardne igre, spolna promiskuiteta, Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 13

19 - težave z urejanjem samega sebe: zamujanje na delo, slaba osebna higiena, neurejenost, - težave s spoštovanjem zakonov: zadolženost, kaznovanje, nenadzorovano nasilno obnašanje. Telesni simptomi: - pretirana skrb ali nepriznanje bolezni, - pogosta obolevnost, - fizična izčrpanost, - nerazpoloženje: glavobol, pridobivanje ali izguba teže, slabost, prebavne motnje, - drugi telesni simptomi: suho grlo, napetost in drget mišic, visok krvni pritisk. Slika 4: Telesne posledice stresa (Vir: Telesne posledice stresa (obrazložitev zgornje fotografije) 1. Živčni sistem: ko naši možgani neko dogajanje zunaj ali znotraj telesa prepoznajo kot potencialno nevarno ali škodljivo, hipotalamus preko hipofize (pomembna dela možganov) spodbudi nadledvični žlezi, da povečata izločanje hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola). Ti hormoni sprožijo niz dogajanj, ki telo pripravijo na 'boj ali beg'. 2. Mišični sistem: pod stresom so mišice napete. Krčenje mišic lahko v določenem obdobju povzroči glavobole, migrene in različne mišične probleme. 3. Dihalni sistem: stres lahko povzroči težje in oteženo dihanje kar lahko pri nekaterih ljudeh povzroči panični napad. 4. Kardiovaskularni sistem: trenuten stres povzroči pospešen srčni utrip in močnejše krčenje srčnih mišic. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 14

20 Srce začne utripati hitreje in močneje, pospeši se dihanje in zviša krvni tlak, v kri se pospešeno sprošča 'gorivo' za dodatno mišično delo (glukoza, maščobne kisline), hkrati pa se kri iz trenutno manj pomembnih delov telesa usmeri v življenjsko pomembne organe in mišice. 5. Endokrini sistem: je nadzorni sistem žlez z notranjim izločanjem (endokrinih žlez), ki izločajo kemijske prenašalce, imenovane hormone. Ti krožijo po telesu v krvožilnem sistemu in tako vplivajo na delovanje oddaljenih organov ( Ko je telo v stresu možgani pošljejo signale hipotalamusu, da proizvede kortizol, ki ga večkrat imenujemo stresni hormon. 6. Prebavni sistem: stres lahko povzroči da jemo manj ali več kot običajno. Če jemo več ali drugačno hrano in posežemo še po alkoholu in tobaku lahko to povzroči zgago ali težave s srcem. Pojavijo se tudi bolečine v želodcu. Stres deluje na prebavo in na to katera hranila črevo absorbira. 7. Reprodukcijski sistem: pri moških lahko stres povzroča motnje v normalnem delovanju reprodukcijskega sistema. Kronični stres lahko pri moških povzroči impotenco, pri ženskah pa neredne in boleče menstruacijske cikle ( Posledice stresa za organizacijo Pettinger (2002) navaja naslednje stroške, ki jih organizacijski stres povzroča organizaciji: - Stroški bolniških dopustov, ki nastanejo zaradi pojavnosti s stresom povezanih bolezni in poškodb. - Stroški odškodninskih zahtevkov zaposlenih, ki lahko dokažejo, da se jim je poslabšalo zdravstveno stanje ali znižala kvaliteta življenja zaradi pojava delovnega stresa. - Stroški zaradi izgube ugleda in poslovnih izgub kot posledica negativne publicitete, ki spremlja primere delovnih nesreč, šikaniranj, nadlegovanja in diskriminacije. Ti stroški vključujejo stranke, ki preidejo h konkurenci, ker nočejo biti povezani s takimi dogodki. Takšne organizacije se soočijo s težavami pri zagotovitvi ustreznih kadrov ter obdržanju najboljših obstoječih kadrov, kajti le malokdo si želi delati za podjetje s takim ugledom. - Organizacijski in managerski stroški, povezani z obrambo pred pritožbami o doživljanju stresa ter posredovanji za njegovo zmanjšanje. - Stroški zaradi pojava zaskrbljenosti, zmanjšanja morale in motivacije, ko zaposleni ugotovijo, da se je sodelavcem zaradi izpostavljenosti stresu poslabšalo zdravstveno stanje. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 15

21 Simptomi stresa povezanega z delom 1. Na organizacijski ravni: izostajanje z dela, velika fluktuacija zaposlenih, zamujanje, disciplinske težave, nadlegovanje, zmanjšana storilnost, nezgode, napake ter povišani stroški za nadomestila ali zdravstveno varstvo. 2. Na osebni ravni: čustveni odzivi (razdražljivost, tesnoba, težave s spanjem, depresija, hipohondrija, odtujitev, izgorevanje, težave v družinskih odnosih). 3. Kognitivni odzivi (težave s koncentracijo, spominom, učenjem novih stvari, sprejemanjem odločitev). 4. Vedenjski odzivi (zloraba drog, alkohola in tobaka; destruktivno obnašanje). 5. Fiziološki odzivi (bolečine v hrbtenici, oslabljen imunski sistem, želodčni čir, bolezni srca, povišan krvni tlak ( STRES NA DELOVNEM MESTU Stres, povezan z delom, je eden od največjih izzivov glede varnosti in zdravja, s katerimi se srečujemo v Evropi. Skoraj vsak četrti delavec trpi zaradi njega, in študije kažejo, da je z njim povezanih od 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni. To predstavlja veliko škodo z vidika človeške stiske in slabšegospodarske uspešnosti. Stres na delovnem mestu lahko prizadene kogarkoli na katerikoli ravni. Pojavi se lahko v vsakem sektorju in v organizacijah vseh velikosti. Vpliva na zdravje in varnost posameznikov, pa tudi na zdravje organizacij in nacionalnih gospodarstev. Stres je druga najpogostejša z delom povezana zdravstvena težava in prizadene 22 odstotkov delavcev v članicah EU (leta 2005). Število ljudi, ki trpijo zaradi s stresom povezanih težav, ki jih povzroči ali poslabša delo, se bo verjetno povečalo. V spreminjajočem se svetu dela se od delavcev vse več zahteva zaradi zmanjševanja števila zaposlenih in sklepanja pogodb s podizvajalci, večje potrebe po prilagodljivosti, kar zadeva naloge ter znanje in spretnosti, vse pogostejše uporabe pogodb za določen čas, povečane negotovosti zaposlitve in večje intenzivnosti dela (z večjo delovno obremenitvijo in večjim pritiskom) ter slabega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Zaradi stresa lahko ljudje zbolijo ter občutijo neprijetnosti na delovnem mestu in doma. Stres lahko ogrozi tudi varnost na delovnem mestu in prispeva k drugim z delom povezanim zdravstvenim težavam, kot so kostno-mišična obolenja. Pomembno vpliva tudi na končni rezultat organizacije. Zmanjševanje stresa, povezanega z delom, in psihosocialnih tveganj je ne le moralna, ampak tudi pravna nujnost. Pri tem je močan tudi poslovni argument. Dobra novica pa je, da je težave stresa, povezanega z delom, mogoče reševati enako logično in sistematično kot druge težave z varnostjo in zdravjem. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 16

22 V EU je na voljo obilica praktičnih primerov, kako reševati to težavo. S pravim pristopom je delavce mogoče zaščititi pred stresom ( Dejavniki stresa v delovnem okolju 1. Premalo časa oziroma preveč dela, da bi dokončali delovne naloge v svoje zadovoljstvo in v zadovoljstvo drugih - nestvarni roki. 2. Opis delovnih nalog je nejasen, pristojnosti so neopredeljene. 3. Za dobro opravljeno delo ni priznanja, niti nagrade. 4. Ni možnosti pritožbe. 5. Veliko je odgovornosti, pooblastil oz. pristojnosti pri odločanju pa malo. 6. Nadrejeni, sodelavci ali podrejeni ne sodelujejo oz. ne nudijo podpore pri delu. 7. Ni nadzora oz. zaposleni niso seznanjeni z namenom in usodo končnega proizvoda pri izdelavi katerega sodelujejo. 8. Delo ni spodbudno, zaposlenih ne zadovoljuje, ne čutijo nobene vzpodbude v smislu razvoja njih samih. 9. Služba je nezanesljiva, ni stalnega delovnega mesta (zaposleni za določen čas). 10. Izpostavljenost predsodkom zaradi let, spola, rase, narodnosti ali vere. 11. Delo v neugodnih (hrup, vročina.) oz. nevarnih (veliko tveganje za poškodbe) razmerah. 12. Ni priložnosti, da bi pokazali znanja oz. sposobnosti. 13. Manjša napaka ali trenuten upad pozornosti (koncentracije) na delovnem mestu ima lahko resne ali celo usodne posledice. 14. Težko sodelovanje s sodelavci ( nem_mestu.pdf). Slika 5: Posledice stresa na delovnem mestu (Vir: Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 17

23 Stresorji na delovnem mestu Stresorje na delovnem mestu ali poklicne stresorje lahko razdelimo v tri skupine: Upravljalni stresorji Mednje sodijo: 1. Delovne zahteve: spadajo med najpogostejše povzročitelje stresa. Delodajalci običajno zahtevajo več, kot zaposleni zmorejo. Pojavi se prenasičenost, zaposleni imajo premalo časa in preveč nalog (Levi, Levi, 1999). - Delovna preobremenjenost - gre za prekomerno količino dela v kratkem času ali za manjšo zmožnost (pomanjkanje veščin, sposobnosti) oz. sposobnost za delo ter visoke zahteve. Pravzaprav gre za neusklajenost med zahtevami dela in individualnimi možnostmi oz. zmogljivostmi. Tudi premajhna obremenjenost ali zahtevnost dela je lahko izvor stresa. Eden od pomembnih načinov odpravljanja stresa v organizacijah je določitev optimalne delovne obremenitve, ki je povezana z visoko motivacijo, z večjo angažiranostjo, z izrabo vseh človeških potencialov, z visoko kvalitetnim delom in z zadovoljstvom pri delu. - Premajhna izkoriščenost posameznika se kaže v tem, da: opravlja delo, ki bi ga lahko opravil nekdo z nižjo stopnjo izobrazbe, opravlja ponavljajočedolgočasno delo, opravlja naloge, ki niso nujne ali potrebne ( 2. Časovna omejenost: se pojavi kadar so redki odmori, prenatrpan urnik, nadure, izmenično delo in razne druge motnje (Teržan, 2002). 3. Delo: opis delovnih nalog ni dovolj jasen, delo je slabo organizirano, mnogokrat zaposlenim ni jasno, kaj se od njih pričakuje. Za dobro opravljeno delo ni nagrad ali priznanj, kar pogosto povroča nezadovoljstvo. Delo ni vzpodbudno in ne nudi osebnega razvoja. Nimamo priložnosti pokazati kaj znamo, ne moremo izkoristiti svojega znanja in spretnosti. Delo je preveč dolgočasno ali pretežko (Teržan, 2002). - poklici - določeni poklici so bistveno bolj izpostavljeni stresu kot drugi: manager, pilot, medicinska sestra, kirurg, zdravnik, socialni delavci,... različni poklici, ki so potrebni pri delu z bolj ali manj prizadetimi osebami, delo z zaporniki, delo terapevtov, učiteljev, vodij... - pogoji dela - to so stresorji delovnega okolja - neprimerna osvetlitev delovnih mest, hrup, temperatura, možnost za nesreče pri delu, možnost poklicnih bolezni ( 4. Stil vodenja: svoboda odločanja je majhna. Izobraženi pričakujejo, da bodo imeli določeno odgovornost v okviru razumnih meja in da se bodo lahko samostojno odločili, kako opraviti določeno nalogo. Prav tako je pomembno, da zaposleni od svojih nadrejenih dobijo povratno informacijo (Selič, 1999). Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 18

24 - Konflikti vlog se pojavijo tedaj, ko nekdo opravlja različne vloge, ki zahtevajo različne pristope. Primer: manager je istočasno v vlogi nadrejenega in podrejenega. Če se njegov stil vodenja zelo razlikuje od stila vodenja njegovega nadrejenega, je takšno delo zelo stresno. Tudi različni interpersonalni problemi so lahko izvor številnih stresov, ki se izraža v: delu z dvema ali več skupinami, ki pričakujejo različne rezultate, konfliktnih zahtevah na delu, nepoznavanju ali nejasni odgovornosti, opravljanju nalog, za katere oseba meni, da bi jih bilo treba narediti drugače, nedoločeni avtoriteti, ki jo določena vloga ima, - nejasnost vlog je rezultat nejasnih ali nedorečenih zahtev ali nerazumevanja pristojnosti, obveznosti in odgovornosti, ki so značilni za določeno vlogo in se kažejo v tem, da posameznik: ne ve, kaj bi moral narediti, da bi delo dobro opravil, ni vedno siguren, kaj se od njega pričakuje, opravlja delo, za katerega se vedno težko dobi potrebne informacije, vire ali materiale, ima občutek nezmožnosti za opravljanje določene naloge ( 5. Obeti kariere v prihodnosti: povzročajo frustracije kadar so nejasnosti pri zagotavljanju dela in napredovanju v službi. Pomanjkanje priložnosti za izobraževanje, osebnostno rast ter omejeno napredovanje sta prav tako stresna dejavnika (Teržan, 2002). - Uspeh in kariera sta prevladujoči vrednoti modernega človeka. V svetu je zaznati preusmeritev od pripadnosti organizaciji k lastni karieri, pri čemer je organizacija le instrument za doseganje lastne kariere. Vsaka sprememba ali napredovanje na delu je lahko izvor stresa, odvisno od posameznika in značilnosti oz. zahtev del. Posledice "previsokega napredovanja" so, da človek napreduje toliko časa, dokler ne zasede delovnega mesta, ki zahteva več kot sam zmore (nad njegovimi zmožnostmi). Posledice "prenizkega napredovanja" so podobne. Odsotnost možnosti za realizacijo osebnih ambicij in načrtov kariere lahko postane trajni stresor za veliko število ljudi ( 6. Nadlegovanje na delovnem mestu: je posebna oblika stresa na delovnem mestu. Sem sodijo takoimenovani»mobbing«ali grožnje nadrejenih zaposlenim delavcem. Vedno več je nasilja (telesnega in psihičnega), vse več je nesreč in kriznih situacij, poniževanja, blatenja in celo groženj s strani sodelavcev ali nadrejenih (Teržan, 2002). 7. Intoleranca: je vedno bolj prisotna zaradi predsodkov in nestrpnosti zaradi vere, spola, rase in starosti (Teržan, 2002). Fizični stresorji 1. Hrup: Hrup je nezaželen zvok. Njegova jakost se meri v decibelih (db). Decibelna skala je logaritemska in zvišanje ravni zvoka za tri decibele pomeni že podvojitev jakosti zvoka. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 19

25 Na primer, običajen pogovor ima jakost 65 db, kričanje pa navadno okoli 80dB. Čeprav je razlika zgolj 15 db, je kričanje tridesetkrat glasnejše. Jakost ni edini dejavnik, ki določa, ali je hrup nevaren. Prav tako je pomembno trajanje izpostavljenosti. Za upoštevanje tega dejstva se uporabljajo časovno vrednotene povprečne ravni zvoka. Pri hrupu na delovnem mestu to ponavadi temelji na osemurnem delavniku. Vsak dan je na milijone delavcev v Evropi izpostavljenih hrupu pri delu in vsem tveganjem, ki jih lahko povzroči. Vsak peti evropski delavec mora vsaj polovico časa na delovnem mestu govoriti glasneje, da ga lahko drugi slišijo, 7% delavcev pa ima težave s sluhom zaradi hrupa v zvezi z delom. Okvara sluha, povzročena zaradi hrupa, je najpogosteje prijavljena poklicna bolezen v EU ( 2. Vibracije: kot navaja Bilban (2002) so»niz motenj«, ki se pojavljajo ob dolgotrajnih stikih z lokalnimi ali splošnimi vibracijami. Obolenje se kaže s prizadetostjo žil, živcev, mišičnih tkiv, kosti in sklepov. Obstajata dve vrsti reakcije: zavestna in refleksna. Pri zavestni reakciji reagiramo tako, da spremenimo položaj. Pri refleksni pa povečamo mišično napetost, ki nam pomaga preprečiti nihanje drugih organov. Posledice pri delu so slabše zaznavanje bolečin, temperature, vibracij in težave s sluhom. Ob dolgotrajnejši izpostavljenosti se zmanjša psihična zmogljivost, poveča pa se utrujenost, razdražljivost, nevarnost nesreč in poškodb.«3. Prah: v ožjem pomenu imenujemo trde delce, ki nastanejo z drobljenjem, žaganjem, brušenjem ipd. večjega kosovnega materiala. Prah je škodljiva, nevarna in moteča snov ter deluje kot stresor. Škodljivost prahu je odvisna od njegove koncentracije in intenzivnosti dihanja, torej od težavnosti dela. Nekatera vrsta prahu lahko ostane v pljučih, kar povzroči vnetni proces (Bilban, 2002). 4. Nevarne snovi: po direktivi Evropske unije sodijo k nevarnim snovem tiste snovi in pripravki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti: eksplozivnost, oksidativnost, zelo lahko vnetljive snovi, vnetljive snovi, strupene snovi, zelo strupene snovi, zdravju škodljive. Nevarne snovi prizadanejo zdravje tistih, ki so z njimi v stiku, ne glede na to, v kateri obliki se nahajajo (v trdem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju). Škodljivost je odvisna od vrste snovi, koncentracije, intenzivnosti dihanja, časa izpostavljenosti, spola, zdravstvenega stanja posameznika, starosti, stopnje trenutne obremenjenosti, kemičnih lastnosti. Učinki nevarnih snovi se lahko odražajo kot nespecifični (utrujenost, stres, psihosomatske bolezni) ter kot specifični (draženje kože ali sluznice). Strupeni plini pa lahko povzročajo okvare posameznih organov, preobčutljivost, pa tudi nastanek raka. Povzročajo tudi genetske spremembe (Bilban, 2002). 5. Svetloba: kot navaja Bilban (2002) je svetloba»vidni del spektra elekotromagnetnega delovanja v frekvenčnem območju nanometrov. Svetloba ima pri delovnem postopku prav posebno vlogo, in sicer omogoča varno gibanje v delovnem okolju pri opravljanju delovnih nalog in vpliva na počutje zaposlenih. Dokazano je, da ima svetloba vpliv na delavca in na delovni učinek. Pomembna je za ohranjanje vida in odpravljanje utrujenosti. Po predpisih mora biti delovni prostor razsvetljen z dnevno in umetno svetlobo. Umetna osvetlitev običajno le dopolnjuje in nadomesti dnevno pri nočnem delu. Pomembno je, da pri umetni razsvetljavi pravilno izberemo smer, porazdelitev, barvo in osvetlitev prostorov (Bilban, 2002). Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 20

26 6. Neugodno toplotno okolje: človek lahko živi pri ozko določeni telesni temperaturi, ki jo vzdržuje konstantno, kajti stalna telesna temperatura zagotavlja optimalno hitrost biokemičnih reakcij. Neprimerna temperatura negativno vpliva na delovno zmožnost, povečuje možnost nezgod pri delu, ogroža zdravje zaposlenih in deluje stresno na organizem. Na toplotno obremenjenost vplivajo razmere v prostoru: temperatura, gibanje zraka, fizični in psihični napor, vlažnost ter obleka. Posledice, ki jih povzroča toplotna obremenitev v hladnem prostoru, so zmanjšana delovna storilnost, zmanjšana zmožnost zaznav, povečan reakcijski čas in obremenitev krvnega sistema, številne nesreče. Posledice dela v vročini se kažejo kot intenzivno potenje, povečan srčni utrip, toplotna izčrpanost, toplotni udar (Bilban, 2002). Psihološko socialni stresorji Količina stresa na delu ni odvisna le od delovnih razmer, temveč tudi od narave dela. Nekateri poklici so že po definiciji bolj stresni. Razsikave kažejo, da obstaja večja verjetnost, da stresnim obremenitvam podležejo zaposleni, ki ves čas sodelujejo z ljudmi: policisti, pazniki, zdravstveni delavci, piloti, novinarji. Moramo pa se zavedati, da k stresnosti posameznega poklica največ pripomore posameznik sam in ne le delovno okolje. Nekateri ljudje so v stresu vsakič, ko so pri delu v neposrednem stiku z ljudmi, saj osebne komunikacije s strankami ne dojemajo kot sprostitev in zabavo (Novak, 2004). Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 21

27 III. NAČINI OBVLADOVANJA STRESA Prvi del obvladovanja stresa je, da opazimo, kaj ali kdo nam povzroča stres in kako se na to odzivamo. Drugi del je, da zmanjšamo oblike stresa, ki se jim lahko izognemo, tako da na primer pustimo neprimerno službo, živimo v okviru svojih zmožnosti in si uredimo delovno mesto tako, da je prijetnejše. Tretja sestavina obvladovanja stresa je, da uporabljamo strategije, ki nam pomagajo, da se razumno odzivamo na pritiske (Zdravimo se z naravo, Mladinska knjiga Založba, 2004). Božič (2003) navaja da je»zavedanje vzrokov stresa prvi korak k unčikovitemu obvladovanju stresa.«looker in Gregson (1993) pa sta mnenja, da je»le to pogojeno s pridobivanjem spretnosti, s katerimi je omogočeno obdržati ravnovesje med zahtevami in sposobnostmi v območju normalnega stresa. Za umirjanje razmer obstajata dve možnosti, in sicer odvzemanje in dodajanje težav oziroma spreminjanje zahtev in izboljšanje sposobnosti za obvladovanje stresa.«3.1. SAMOPODOBA Že v otroštvu želimo pridobiti čimveč ljubezni, sprejemanja in določenih priznanj. Poskušamo se tudi prilagoditi vrednotam družbe. Tisto kar je v nas poskušamo skriti in obvarovati z različnimi obrambnimi mehanizmi. Trudimo se, da izpolnimo pričakovanja svoje okolice in s tem pridobimo na lastni vrednosti, ki povzroča občutek veselja, radosti in izpolnitve. Poskušamo biti nekdo drug in malokrat poslušamo svoj notranji jaz. Naša samopodoba je temeljni kamen načrtovanja našega razvoja in osebnostne rasti in aktivnosti. Ko oblikujemo samopodobo, oblikujemo tudi predstave o svetu, ki nas obdaja. Samopodoba je sestavljena iz različnih paradigem, ki so izhodišče našega strukturnega in socialnega spoja z okoljem. Na našo samopodobo vplivajo tudi mnenja, sodbe, paradigme, ocene in predstave drugih ljudi, ki nam pomagajo oblikovati naš socialni jaz (Ambrož in Mihalič, 1995). Naša samopodoba je sinteza samozaznavnih informacij in zrcalnih sporočil iz socialnega okolja, ki jih sprejemamo skozi zaznavne filtre. V vodstvenem procesu so sodelavci tisti, ki vplivajo na oblikovanje samopodobe vodje in zlasti njegovega socialnega jaza. Pod vplivom negativnih sporočil in mnenj drugih, vodja razvije prilagojeno samopodobo, ki ga brani pred neprijetnimi resnicami, ki so najpogosteje povezane z učinkovitostjo vodenja in z dosežki v skupini (Ovsenik in Ambrož, 2000). Nasveti za izboljšanje svoje samopodobe 1. Prava sreča prihaja od znotraj: vse kar želimo imeti ali spremeniti na sebi je minljivo. Takoj ko različne materialne dobrine minejo, ostanemo spet sami s seboj. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 22

28 Sreča prihaja od znotraj zato je pomembno, da cenimo sami sebe, verjamemo vase in se v svoji koži počutimo lepo. 2. Imeti se moramo radi takšne kot smo: to pomeni, da se moramo soočiti z nezadovoljstvom in se znebiti nepotrebnih mišljenj, ki načenjajo našo samozavest in samospoštovanje. Ko se sprejmemo takšne kot smo, se znebimo različnih slabih mišljenj o sebi. 3. Izpostavimo svoje svoje prednosti: vsak je v neki stvari boljši od drugega. Nekdo je bolj komunikativen, drug bolj ustvarjalen, tretji spet bolj družaben in zabaven. V sebi moramo poiskati svoje prednosti in jih razvijati ter ceniti. Tako bomo znali doseči tudi vse ostale cilje, ki si jih bomo zastavili. 4. Opazujmo sebe in svoje misli: razmišljajmo o svojih mislih in ugotovimo, kaj nam povedo. Če imamo o sebi bolj slaba mišljenja jih poskušajmo popraviti in imeti o sebi vse boljše mnenje. Znebimo se škodljivih in negativnih misli. 5. Prisluhnimo svojim čustvom: s prepoznavanjem svojih čustev lahko spremenimo svoje občutke o sebi. Povedo nam kdaj se slabo ali dobro počutimo v svoji koži in katere stvari nam povzročajo slabo mnenje o sebi. Predvsem je pomembno da se s svojimi čustvi soočimo MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA Pozitivno razmišljanje prinaša pozitivne rezultate, zato je pomembno da ne pustimo negativnim mislim, da prevzamejo vajeti. Ob zavedanju tega postanejo vse strategije premagovanja smiselne in vredne truda. Pozitivna čustva razširijo našo pozornost, zbližajo nas z drugimi ljudmi in bolj smo odprti za nove informacije in doživetja. Kadar smo v prijetnem čustvenem stanju, lahko gledamo na težave iz različnih zornih kotov in pridemo do novih rešitev. Povečujejo našo odpornost proti stresu in nam omogočajo, da poiščemo vire moči za premagovanje izzivov. - Negovati moramo pozitivne misli o sebi! - Redno uporabljajmo pozitivne spodbude. - Opominjajmo se na lastne kvalitete in sposobnosti, ki jih imamo. - Pohvalimo se in si čestitajmo za vsak odziv, kadar smo ravnali odgovorno, preudarno. - Utišajmo negativne misli: 1. Pozorno opazovanje nekega predmeta ali prostora 2. Osredotočenje na čutila: kaj vidimo, slišimo, tipamo, okušamo ali vohamo. 3. Miselne vaje: odštevanje (1000-7), poštevanka števila 12, vse živali na M, spominjanje detajlov s sprehajalne poti Osredotočenje na aktivnosti, ki zahtevajo vso pozornost (reševanje križanke, igre z žogo, šivanje... ) Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 23

29 5. Iskanje razumskih odgovorov:»pregledal me je kardiolog in mi povedal, da imam zdravo srce. Vem, da je hitro razbijanje srca lahko znak tesnobe in da v tem primeru ni nevarno«. Telesni simptomi tesnobe so nenevarni. Le neprijetni. Razmislimo, kaj lahko storimo: poiščemo pomoč, se pogovorimo s prijateljem. 6. Prijetni spomini in fantazije. 7. STOP tehnika: ko se pojavi negativna misel, glasno rečemo STOP in hkrati močno zaploskamo ( TEHNIKE SPROŠČANJA Dihanje Božič (2003) navaja, da so»občutki nelagodja, slabo počutje in škodljivi stres pogosti vzroki za nepravilno dihanje. Med stresno reakcijo se namreč spremeni tudi način dihanja. Pravilno globoko dihanje, ki sprošča, je sestavni del sprostitvenih metod.«dihanje je ena najučinkovitejših in najhitrejših načinov sprostitve. Primerna je tehnika dihanja 3 + 5: Umirimo se, kolikor se lahko, nato vdihnimo tako, da štejemo od 1 do 5. To delamo nekaj minut (Scmidt, 2003). Looker in Gregson (1993) navajata spodnji dve vaji za sproščanje z dihanjem: Vaja pravilnega dihanja: pri tej vaji lahko stojimo, sedimo ali ležimo. Ko se namestimo, zapremo oči. Levo roko položimo na prsi, desno pa na trebuh. Če smo umirjeni in dihamo s trebuhom, čutimo, kako se roka na trebuhu rahlo dviga in spušča. Roka na prsih pa je pri miru. Če se premika samo roka na prsih, ne pa tudi roka na trebuhu. To pomeni, da dihamo s prsnim košem, kar je znamenje stresa. Napačno dihanje lahko popravimo tako, da gledamo strmo predse in dihamo samo skozi nos. To moramo početi neslišno. Če svoje dihanje slišimo, je to znak prevelikega naprezanja. Dihamo počasi in globoko. Med vsakim vdihom in izdihom naredimo premor ter izrečemo besedo sprostitev. Globoko dihanje: preventivni ukrep proti stresu je počasno dihanje, upočasnimo pa predvsem izdih. Taki vdihi in izdihi so globoki in temeljiti, s tem okrepimo prepono. Izvajanje globokega dihanja začnemo z udobno namestitvijo, sede ali leže. Nato se nasmehnemo. Dihamo skozi nos. Dvignemo glavo in hrbet. Globoko vdihnemo (5 sekund) in zadržimo zrak v pljučih (20 sekund). Zelo počasi izdihnemo (15 sekund). Vzdržimo brez zraka (10 sekund) in spet globoko vdihnemo (5 sekund). Vajo ponovimo vsaj trikrat. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 24

30 Slika 6: Dihanje (Vir: Smeh Smeh je naraven odziv zdravega človeka na smešno ali razvedrilno situacijo. Kadar se smejimo naši možgani v telo sproščajo hormon sreče imenovan serotonin, ki poskrbi za motivacijo in dopamin, ki nas napolni z ustvarjalnostjo in optimizmom. Veda, ki se ukvarja s smehom z vidika fiziologije in psihologije, se imenuje gelotologija (grško gelos pomeni smeh). Smeh zdravi skrbi in težave s katerimi se obremenjujemo. Sklepa tudi prijateljstva in je nalezljiv. Smejanje je najboljša terapija na svetu, saj študije potrjujejo, da smejanje krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak in bolečinski prag. Smeh krepi obrazne mišice, sprostijo se tudi prsne in ramenske mišice. Je naraven odziv zdravega človeka na komično ali razvedrilno situacijo, pojavlja se pa tudi kot izraz olajšanja po prenehani nevarnosti. Smeh je lahko tudi obrambni mehanizem v stanjih strahu ( Slika 7: Smeh (Vir: pg) Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 25

31 Meditacija Meditacija je stanje popolne notranje umirjenosti. Je proces obračanja v sebe, v svoje srce in dušo ter zaznavanje sebe, okolice in vsega, kar nas obdaja na povsem nov, veder in pozitiven način. Je razvijanje notranje modrosti, notranjega vedenja in okrepitev povezanosti z življenjsko močjo. V vedno hitrejšem toku naših življenj, vedno več ljudi čuti povsem naravne vzgibe po obračanju vase, po občutku notranjega miru, globljem razumevanju življenja in uvidih v resnično naravo našega bivanja. Naša fizična telesa nam z različnimi opozorilnimi znaki sporočajo, da potrebujejo pozornost in nego, prav tako nam naše misli in emocije izražajo naše notranje stanje. Ker živimo v družbi, ki zahteva zelo veliko od našega celotnega bitja, je izjemnega pomena, da se naučimo vzeti čas, se umiriti in prisluhniti notranjemu dogajanju. Na tak način lahko, s popolnoma preprosto tehniko, uravnovesimo vse naše energetske, fizične, mentalne in emocionalne sisteme. Harmonija, ki jo bomo ustvarili, se bo razširila tudi na našo okolico in na naše celotno življenje ( Looker in Gregson (1993) navajata, da je»meditacija učinkovita metoda za psihično umirjanje in sproščanje. To je vaja, med katero se za dvajset minut popolnoma osredotočimo na neko brezpomembno besedo, ki predstavlja žariščni pripomoček, in jo nenehno ponavljamo.«newhouse (2000) navaja, kako se lotimo meditacije:»usedemo se, hrbet mora biti popolnoma vzravnan, tako da kroženje živčnih impulzov v hrbteničnem mozgu poteka popolnoma prosto brez ovir. Zapremo oči. Postopoma upočasnimo možganski ritem, bodisi tako, da skušamo izprazniti svoje misli, bodisi da se osredotočimo na določeno misel, na del telesa (npr. srce), samo na dihanje ali pa s ponavljanjem besedice»om«in»an«. Približno 20 minut pustimo mislim prosto pot, nato pa prenehamo in še kako minuto v miru posedimo. Počasi in postopoma odpremo oči. Za konec sproščanja nežno pretegnemo roke in noge ter dvakrat ali trikrat globoko vdihnemo. Razveseljivo spremembo, sprostitev in zmanjšanje stresa spoznamo po toplih dlaneh na stopalih ter po povečanem izločanju sline.«slika 8: Meditacija (Vir: Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 26

32 Joga Joga je družina starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji oz. asanami in mentalnim osredotočanjem dosežemo telesno in duševno uravnovešenost. Izvira iz Indije, kjer ostaja močna življenjska tradicija in predstavlja pot k razsvetljenju ( Na podlagi raziskav in izkušenj ljudi, vadba joge pomaga pri artritisu, astmi, težavah s hrbtenico, krvnim pritiskom, težavah s sklepi, kronični utrujenosti, depresiji, diabetesu, epilepsiji, glavobolih, srčnih težavah, multipli sklerozi, stresu, in podobno ( Pozdrav soncu je ogrevalna vaja. Uglasi telo in mu daje energijo, poleg tega pa je odlična vaja za nadzor dihanja. To je vaja, ki deluje na celoten organizem, ga krepi in povečuje učinkovitost imunskega sistema. Skladno oblikuje telo in topi odvečno maščobo, ne da bi pri tem preveč razvijala mišice. Prav tako krepi in spodbuja prebavni sistem; z ritmičnim raztezanjem in krčenjem trebuha masiramo drobovje in tako izboljšujemo prebavo. Ureja delovanje maternice in jajčnikov (ženske v prvih dneh menstruacije in nosečnice po petem mesecu naj raje ne izvajajo te vaje). Pozdrav soncu uskladi naše gibanje z dihanjem, temeljito prezrači pljuča, obogati kri s kisikom in jo očisti toksinov. Znižuje krvni pritisk in umirja razbijanje srca. Okrepi živčni sistem, izboljšuje spanje in krepi spomin. Pozdrav soncu lahko izvaja vsak sam, brez posebne opreme in v vsakem letnem času. Vajo izvajamo zjutraj pred zajtrkom (prej popijemo kozarec mlačne vode), obrnjeni proti vzhodu - proti soncu. Pomembno je, da smo sproščeni, v ne pretesnih oblačilih, da nam je prijetno in dovolj toplo. Vsako stopnjo vaje izvajajmo samo do točke, ko postane neprijetno. Dihajmo globoko, s celimi prsmi, v enakomernem ritmu ( Slika 9: Vaje joge (Vir: Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 27

33 Masaža Ena najstarejših naravnih terapij je, da z dotikom ustvarimo občutek telesnega in čustvenega ugodja. Masaža je nedvomno eden najprijetnejših načinov za sprostitev. Udobno se uležemo, z ugodjem sprejemamo božajoče gibe po telesu, pri tem pa nas navdaja še prijeten občutek da nekdo za nas skrbi. Msažo je lahko izvajati. Z nekaterimi tehnikami lahko zmasiramo tudi sebe na primer roke, lakti, noge in ramena. Masaža je najučinkovitejša v sproščenem in mirnem okolju, torej naj bo prostor topel in tih (Zdravimo se naravo, Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2004). Devet prijemov za samomasažo 1. prijem: sprošča ramena in vrat: Z obema rokama pritiskamo, krožimo in gnetimo napete mišice na tilniku in vratu. 2. prijem: sprošča hrbtenico: z rahlo odprto pestjo mehko udarjamo na hrbtne mišice pod pasom. S tem krepimo hrbtne mišice in sproščamo celo hrbtenico 3. prijem: pomirja: S konicami prstov pritiskamo, krožimo in narahlo udarjamo po prsnem košu. S tem sproščamo mišice vse do tilnika in ramen. 4. prijem: napenja kožo na trebuhu: Nežno ščipanje rahlo povzdignjene kože na trebuhu in valjanje med prsti sprošča kožo in podkožno tkivo 5. prijem: masaža podplatov: s palcema obeh rok masiramo celoten podplat. Masiramo v ravnih črtah, s krožnimi gibi in z vibracijami. 6. prijem: nežno pritiskamo s palcema obeh rok na vmesne prostore med prsti na hrbtišču stopala, nato posamično krožimo s prsti. 7.prijem: lajša glavobol: zapestja si pritisnemo na senca in narahlo krožimo z njimi. Glava in celotno telo se sprostita. 8.prijem: preganja utrujenost oči: konice kazalcev rahlo pritisnimo na nosni koren in krožimo z njimi. Takšna masaža preganja glavobol, pomaga pri utrujenih očeh in spodbuja celoten živčni sistem. 9. prijem: deluje poživljajoče: s kazalcem in sredincem narahlo pritisnimo na sredino glave in ju obračamo v smeri urnega kazalca ( Slika 10: Masaža (Vir: Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 28

34 Počitek Učinkovita metoda s katero lahko zmanjšamo negativne učinke stresa, je počitek. Ob preobilici dela in številnih nalogah, ki jih moramo izpolniti v vsakdanjem življenju, pogosto pozabljamo na počitek. Različne študije kažejo, da je zadosten počitek nujen za regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti. Zavedati se moramo, da nihče, niti najbolj sposobni in motivirani posamezniki, ne morejo ves čas učinkovito delovati s polno močjo. Znano je, da se po počitku izboljšajo sposobnost koncentracije ter druge intelektualne sposobnosti, počitek pa ima pozitiven vpliv tudi na posameznikovo razpoloženje ter čustveno stanje ( Slika 11: Počitek (Vir: Glasba kot terapija Med poslušanjem glasbe začne pozornost iz leve možganske polovice kjer razumsko deluje, prehajati v desno polovico, kjer je prostor za čutenje. Instrumentalna glasba je primernejša za sproščanje in umirjanje uma, ker nas besede ne silijo k premišljevanju, glasba narave kot na primer šumenje morskih valov, petje ptic ipd. pa nas umiri, ker se čutimo povezani z naravo. Glasba nam pomaga pri spremembi razpoloženja tudi takrat, ko se čutimo umirjene, potrte, žalostne in brez volje ter energije. Takrat se priporoča glasba, ki vsebuje močne ritme, bobnanje, afriške, grške, ki pričarajo svobodo in nas pripravijo do tega, da se zavrtimo. Ples je kot telovadba, s tem da pomaga uravnati energijo celega telesa in z vrtenjem "zbudimo" tudi zastalo energijo, ki se nabira v telesu na posameznih predelih našega telesa ( Telesna aktivnost Za dosego sprostitve in pridobivanja nove energije je zelo pomembno gibanje. Z njim dosežemo boljšo prekrvavitev in oksigenacijo telesnih tkiv in s tem izboljšanje fizične in psihične kapacitete telesa. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 29

35 Hoja, kolesarjenje, tek, igre na prostem, ples in še kaj po svoje omogočajo vzdrževanje zdravja in omilijo kvarne posledice dolgotrajnega stresa, ki vodi v nastanek najtežjih kroničnih bolezni ( 1. Vaje za sprostitev in dobro počutje Raztezne in razgibalne vaje nam vzamejo le nekaj minut časa, vračajo pa veliko koristi našemu organizmu. Predolgo delo v istem položaju, pa naj bo sedeče ali stoječe, lahko povzroči neugodje. Človeško telo ni ustvarjeno za dolgotrajno sedenje, ki škoduje celotnemu organizmu. Da bi zmanjšali negativne posledice, ki jih ima pisarniško delo in delo v nespremenjenem sedečem položaju na naše telo, se poslužujmo večkratnih prekinitev dela in izvajanja katerih od razgibalnih ali razteznih vaj. Gre za enostavno aktivnost, ki nam omogoča boljše počutje. Vaje so lahke, preproste in sproščujoče. Če jih izvajamo pravilno, lahko preprečimo marsikatero poškodbo. Vaje lahko delamo skoraj povsod - za svojo pisalno mizo, ko telefoniramo, med urejanjem fasciklov, na delovnih sestankih, ko naš računalnik obdeluje podatke, ko začutimo otrdelost mišic in utrujenost. Kroženje z rameni: sedimo na stolu z rokami na ramenih. telo obrnemo najprej na levo in nato v desno smer v zibajočem ritmu. Ves čas vaje je obraz obrnjen naprej, tako da ne upogibamo vratu. Ponovimo krat. Zibanje glave: sedimo na stolu. Upognemo vrat tako, da glava visi naprej, kot da je zelo težka. Počasi jo zavrtimo proti levi rami, nato nazaj na sredino in spet proti desni rami. Ponovimo 5-krat. Ko končujemo, naj glava počasi binglja proti sprednji sredinski legi. Raztezanje stegenskih mišic: stojmo na mestu, kjer si lahko poiščemo oporo, na primer za stolom. Upognemo levo nogo nazaj in primemo stopalo z levo roko. Občutimo, kako se prednje stegenske mišice raztezajo. V tem položaju vztrajamo približno 25 sekund. Enako vajo ponovimo z desno nogo. Raztezanje stranskih mišic: sedimo na stolu, noge pa naj bodo obrnjene nekoliko navzven. Stopala naj bodo na tleh. Roke sklenemo skupaj za glavo. Vzravnamo hrbet in se upognemo na levo stran. Telo naj se pri tem ne upogiba naprej ali nazaj in naj bo ves čas vzravnano. Čutimo, kako se razteza ves zgornji del telesa. Vajo ponovimo z upogibanjem na desno stran. Vajo ponovimo 5- krat. Dihalne vaje: sedimo na stolu. Upognemo najprej vrat in nato zgornji del telesa počasi upognemo naprej. Hrbet naj bo izravnan. Roke naj bingljajo naprej. Sprostimo napetost v hrbtu. Nagnemo se naprej, tako da zgornji del telesa počiva na nogah. Nekajkrat globoko vdihnemo in se ponovno zravnamo. Ponovimo 5-krat. Razgibavanje ramen: sedimo na stolu. Ramena potegnemo narazen in nazaj, medtem ko roke približamo predse z dlanmi, obrnjenimi navzven. Sklenemo dlani in še nekoliko potisnemo ramena navzven. Nato vajo ponovimo v nasprotni smeri in sklenemo dlani za hrbtom, medtem ko potiskamo ramena naprej. Ponovimo 5- krat. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 30

36 Razgibavanje ramen stoje: vstanemo in rahlo razširimo noge. Pokrčene roke dvignemo nad glavo in vdihnemo. Obrnemo se v pasu najprej v eno, nato v drugo smer. Spustimo roke in izdihnemo. Vajo ponovimo 10 - krat ( 2. Hoja Hoja je idealen šport za vsako stopnjo telesne pripravljenosti. Intenzivna hoja je aerobna vadba pri kateri treniramo srce, pljuča in mišice nog. S hojo tudi pridobivamo telesno zmogljivost, kurimo maščobe in oblikujemo mišice nog in zadnjice. Hoja je koristna ker znižuje krvni tlak, vzdržuje telesno težo, pospešuje presnovo, povzroča dobro voljo, izboljšuje spanec in krepi imunski sistem. 3. Tek Tek je ena najosnovnejših človekovih gibalnih aktivnosti. Večina športov tek vključuje v osnove gibanja. Je del skoraj vseh športnih panog in disciplin, kot ogrevanje ali kot del športa. S tekom lahko dobro vplivamo na svoje počutje in zdravje, saj izboljšuje delovanje srčno-žilnega sistema, znižuje krvni pritisk, povečuje pljučno kapaciteto in izgubljanje odvečne maščobe. 4. Kolesarjenje Kolesarjenje je odlično za uživanje v naravi, ohranjanje telesne sposobnosti in koristi srcu in ožilju. Ob povečanem naporu pri hitrem kolesarjenju ali pri kolesarjenju v hrib je učinek podoben kot pri vajah za oblikovanje telesa. Telo se sprva počasi, potem pa čedalje hitreje privaja na pospešeno delovanje srca in ožilja. Slika 12: Kolesarjenje (Vir: Zdrava prehrana Med stresom telo hitreje porablja hranilne snovi kot navadno. To lahko vodi do pomanjkanja in posledično do zmanjševanja imunosti, razen, če hranilne snovi nadomestimo s hrano, ki jo pojemo, ali z dodatki. Vsak dan jejmo redno in se potrudimo, da bomo med obrokom sproščeni. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 31

37 Jejmo hrano, bogato z vitamini A,B,C in E, flavonoidi, kalcijem, magnezijem, selenom in esencialnimi maščobnimi kislinami. Zmanjšajmo uživanje kofeina in alkohola. Jejmo več sadja, zelenjave in polnozrnatih žit. Uživajmo manj beljakovin in manj rafinirane hrane, pripravljene z belo moko ali dodanim sladkorjem, ki lahko zmanjša imunost (Zdravimo se z naravo, Mladinska knjiga Založba, 2004). Pomembni vitamini in druge snovi: 1. Vitamin B5 (pantotenska kislina). Imenujejo ga tudi protistresni vitamin. Pantotenska kislina pomaga zagotavljati dovod energije v vse telesne celice. Sodeluje namreč pri nastajanju molekule (acil-prenosni protein), ki maščobe in sladkorje v hrani spreminja v obliko, uporabno za celice. Odgovoren je za dobro delovanje nadledvične žleze in omogoča sintezo protistresnih hormonov (glukokortikoidov). Pospešuje tudi prebavo, saj spodbuja krčenje črevesja. Omili potrtost, utrujenost in nespečnost. 2. Vitamin C (askorbinska kislina) je odličen antioksidant pri boju proti prostim radikalom, ki so stranski produkt stresne reakcije. Je tudi ključni vitamin za dobro delovanje nadledvičnih žlez. Če so te preobremenjene, in v stanju stresa so, začne vitamina primanjkovati. 3. Vitamina A in E sta tudi antioksidanta. Retinol (vitamin A), poleg ugodnega delovanja na sluznice, kožo, kosti in tvorbo pigmenta rodopsina, pripomore tudi k boljši imunski kondiciji organizma. Stresna situacija zelo vpliva tudi na odpornost telesa, saj se ne redko kdaj ob stresu pojavijo tudi bolezenski znaki prehlada, gripe in drugih obolenj. Vitamin E izboljšuje delovanje in oksidacijo vitamina A in delno tudi oksidacijo vitamina C. Med drugim skrbi tudi za krvni obtok, preprečuje nastanek krvnih strdkov in skrbi za srce. Pomaga pri izčrpanosti, izgubi mišičnega tonusa in izgubi spolne sle. Vsi ti pojavi so pogosti spremljevalci stresne situacije. 4. Minerali: železo - omogoča prenos kisika po krvi do možganov in pravilno presnovo vitaminov B, magnezij je nujen za delovanje živcev. Pomanjkanje magnezija poveča dovzetnost za stres, razdražljivost, nespečnost, utrujenost in mentalno zmedenost. Kalcij je tako kot magnezij nujen za delovanje živcev, pomirja in lajša nespečnost ( Prehranska piramida je slikovni prikaz izbora in količine živil, ki naj jih jemo vsak dan. Prikazuje uživanje živil iz petih glavnih prehranskih skupin. Vsaka skupina vsebuje določene hranilne snovi, ne pa vseh, ki jih potrebujemo. Prav zato živila iz ene skupine ne morejo v celoti nadomestiti živil iz druge skupine in nobena skupina živil ni pomembnejša od druge. Za dobro zdravje potrebujemo živila iz vseh skupin. Največ živil naj bi pojedli iz skupine živil zelenjave in sadja ter skupine živil kruha, žit, riža, testenin, krompirja in drugih škrobnih živil (različne vrste žit, kaše, kosmiče, kruh črn, polnovreden, testenine polnovredne, polenta, krompir). To so živila rastlinskega izvora in vsebujejo veliko zdravju koristnih snovi kot so: vitamini, minerali, prehranska vlaknina, antioksidanti, številne sekundarne rastlinske zaščitne snovi in sestavljeni ogljikovi hidrati. Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 32

38 Skupine živil meso in zamenjave ter mleko in zamenjave so pretežno živalskega izvora, nekaj pa jih je tudi rastlinskega izvora (soja, druge stročnice, sojino mleko, sojin sir). Ta živila so pomembna zaradi beljakovin, kalcija, železa, cinka, nekaterih vitaminov in maščob. Pri tej skupini moramo biti pri izboru živil živalskega izvora previdni glede mašcob. Izbirati moramo čimbolj pusta (ali posneta) živila. Na samem vrhu piramide so mašcobe, olja in slaščice. Ta živila vsebujejo predvsem maščobe in sladkorje. Imajo zelo visoko energijsko vrednost. Uživajmo izbrane v majhnih količinah in bolj poredko. Zelo pomembno je, katere maščobe izbiramo za pripravo hrane ( Slika 13: Prehranska piramida (Vir: Anja Jurko: Stres med zaposlenimi v Zdravilišču Laško stran 33