PENZIONER. Igodinava po osmi pat, vo organizacija na SZPM, (Op{irno na str.16) V o organizacija na SZPM na 30 juni vo

Transcription

1 PENZIONER BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri SZPM Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel kontakt@szpm.org.mk Godina III, broj juli 2010 godina Sostanok so site pretsedateli na zdru`enijata na penzionerite na SZPM Vo funkcija na podobri izborni aktivnosti - Dogovor za novi statuti usoglaseni so Zakonot na zdru`enija - Usvoena inicijativa za odr`uvawe na izborite vo zdru`enijata i Sojuzot vo po~etokot na 2011 godina V o organizacija na SZPM na 30 juni vo Skopje se odr`a sredba so pretstavnici na site zdru`enija na penzionerite ~lenki na SZPM na koja se razmenija mislewa, sugestii i viduvawa po odredeni aktuelni pra{awa. Sostanokot vo polnata sala na SSM go otvori Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM koj kako aktuelni gi poso~i problemite so sproveduvaweto na odredbite od noviot Zakon za zdru`enija i fondacii, inicijativata za prodol`uvawe na rokot za odr`uvawe na izborite vo penzioinerskata organizacija, pra{aweto na finansiskata polo`ba na Fondot za solidarnost za pomo{ na semejstvata na po~inatite penzionerii drugo. Uvodni napomnuvawa za celite i zada~ite {to proizleguvaat od noviot Zakon za zdru- `enija i fondacii imaa Nikola Nikolovski, Stamen Filipov i Qup~o Janev, pri {to osobeno gi prezentiraa potrebnite usoglasuvawa {to treba da gi napravat zdru`enijata na penzionerite za da mo`e vo predvideniot rok do 16 april 2011 godina da donesat novi statuti i da izvr{at preregistracija. Svoi viduvawa za ovaa problematika iznesoa Mom~ilo Markovski, Ilija Pemov, Ramiz ]azimovski, Pavle Spasev, \or i Serafimov, Cvetko Merxanovski i Besnik Pocesta. Ednoglasno se zaklu~i do 20 juli rabotnata grupa na IO na SZPM do zdru`enijata na penzionerite da dostavi mo`en tekst na noviot Statut, koj }e im poslu`i kako urnek. Vremeto za izgotvuvawe na novite statuti, kako i potrebata od nadminuvawe na sega{- nite neproduktivni razliki vo terminite na odr`uvawe na ot~etno-konstitutivni sednici vo period od juni do dekemvri, ja nalaga potrebata tie da se odr`at na po~etokot na idnata godina, otkako sega{niot sostav }e go usvoi izve{tajot za tekovnata godina i zavr{nata smetka, a noviot sostav }e podgotvi Programa za rabota i finansiski plan za 2011 godina. Vo vrska so ova se razvi konstruktivna diskusija vo koja \or i Serafimov, Besnik Pocesta, Krste Stojanovski, Borivoj Bojaxiski, Du{an Pereski, Dimitrija Bogatinoski, \or i Trp~eski, Kosta ]upov, Dimitar Lazarevski, Mom~ilo Markovski i Quba Angelovska iznesoa argumenti za odlagawe na izborite za tri-~etiri meseci, dodeka Pavle Spasev i Metodija Novkovski izrazija izvesni rezervi. Sepak, re~isi site prisutni na sredbata ja usvoija inicijativata izborite vo zdru`enijata i vo Sojuzot da se odr`at vo po~etokot na 2011 godina. Vo vrska so ova prethodno na sednici na Sobranija, zdru`enijata }e treba da donesat odluki za prolongirawe na izborite. Na sostanokot se rasprava{e i za vra}awe na sredstvata na zdru`enijata na penzionerite od Solidarniot fond na zadr{katata od dekemvriskata penzija za 2007 godina. Za ova pretstavnicite na Fondot na PIOM Boro Varo{lija i Menka Temelkovska govorea za nedostig na sredstva poradi recesijata, dodeka Dimitrija Bogatinoski, Ilija Pemov, Dan~e Daskalovska, Borivoe Bojaxiski i Jovan Eftimov se zalo`ija da se iznajdat mo`nosti vo nekolku rati sredstvata da se vratat. Se zaklu~i Fondot na PIOM da gi informira site zdru`enija na penzioineri kolku sredstva treba da dobijat i so koja dinamika }e bidat vrateni. Igodinava po osmi pat, vo organizacija na SZPM, }e se odr`at tradicionalnite pet regionalni revii na pesni, muzika i igri. Prvata regionalna revija na 11 juni se odr`a vo Sveti Nikole so u~estvo na kulturnite dru{tva i sekcii na ZP Kumanovo, [tip, Probi{tip, Radovi{, Kriva Palanka, Kratovo, Zletovo i Sveti Nikole. VO OVOJ BROJ... JUBILEJ NA KUD "PENZIONER# - PRILEP D. Argirovski TRIBINA (Op{irno na str.16) RC KATLANOVO NEDOVOLNO ISKORISTEN HRONIKA VE^NIOT TRAGA^ PO SMISLATA str. 2 str. 4 str. 5 str. 7 V o organizacija na SZPM vo tekot na maj i juni se odr`aa regionalni penzionerski sportski natprevari. Uspe{ni doma}ini bea zdru`enijata na penzionerite Gazi Baba, Saraj, Prilep, Ki~evo, Veles, Kriva Palanka, Lozovo i Del~evo.Igrite minaa vo fer i sportski duh, a najdobrite se kvalifikuvaa za u~estvo na 15-ti jubilejni Republi~ki penzionerski sportski natprevari, {to }e se odr`at na 11 septemvri. Poop{irno na strana 8 i 9 ZDRAVSTVO str. 10 str. 12 SOCIJALNI PENZII VO BANGLADE[ Na 13 juli Regionalna revija na pesni, muzika i igri, }e se odr`i vo gradot pod Markovite kuli na koja se o~ekuva da u~estvuvaat kulturno-umetni~ki dru{tva i sekcii na ZP Ohrid, Prilep, Ki~evo, Debar, Kru- {evo, Struga, Makedonski Brod, Resen i Demir Hisar. Vo septemvri regionalni revii na pesni, muzika i igri }e se odr`at vo Vinica, Strumica i \or~e Petrov. ZABAVA str. 13 str. 15 Naredniot broj ke izleze na 27 avgust 2010 god. OD MESEC MAJ VO MARKETITE NA VERO PENZIONERITE ]E IMAAT 3% POPUST SO KOBRENDIRANATA KARTI^KA OD NLB

2 NASTANI 2 PENZIONERplus juli 2010 Kapacitetite na RC Katlanovo nedovolno iskoristeni K oordinativnoto telo i Komisijata na Sojuzot na zdru- `enijata na penzionerite na Skopje vo Rekreativniot centar Katlanovo na 3 juni odr`aa pro- {irena sednica na koja, vo prisustvo na pretsedatelot i sekretarot na SZPM Du{ko [urbanovski i Dragi Argirovski, se rasprava{e za utvrduvawe na kvotata na posetitelite vo leto 2010 godina, za visinata na pansionskite uslugi, za cenovnikot i drugo. Uvodni napomeni dadoa pretsedatelot na Koordinativnoto telo d-r Krsto Angelovski i pretsedatelot na Komisijata Pavle Spasev, zalo`uvaj}i se kapacitetite na Rekreativniot centar vo Katlanovo letovo da se koristat mnogu pove}e, bidej}i lani se koristeni pomalku od 50 otsto. Po obemnata diskusija vo koja u~estvuvaa pretsedatelite na zdru`enijata na penzionerite na Kisela Voda, Gazi Baba, ^air, Ot~etna sednica na ZP "Karpo{ Skopje Programski ostvaruvawa so problemi D vanaesettata sednica na Sobranieto na Zdru`enieto na penzioneri Karpo{, se odr`a na 27 april 2010 godina vo salata na Op{tinata Karpo{. Na po~etokot, delegatite ja usvoija Odlukata za razre{uvawe na Petar Uzun- ~ev, dosega{en pretsedatel na Sobranieto, po negovo barawe. Za vr{itel na dol- `nosta pretsedatel na Sobranieto be{e izbran Jovan Ginovski, penzioner od ogranokot "Vlado Tasevski i delegat na Sobranieto. Vo prodol`enieto na sednicata,na koja prisustvuva{e gradona- ~alnikot na Op{tina Karpo{, Od kulturno zabavniot `ivot vo ZP "Kisela Voda - Skopje Sredba na ogranocite N a 4 juni, kako nova aktivnost vo ramkite na kulturno-zabavniot `ivot za ~lenovite na Zdru`enieto na penzioneri "Kisela Voda Skopje se odr`a "Sredba na ogranocite. Spored primerot na lanskiot organizator ogranokot "Dra~evo, ovogodi{niot doma}in ogranokot Jane Sandanski se pogri`i Sredbata da gi ispolni o~ekuvawata na gostite. Po pozdravot od doma}inot Ilija Gligorov, so kratok govor, Sredbata za otvorena ja proglasi pretsedatelot na Sobranieto Done Todorovski, koj go povika stariot "Kum Qube Ristovski da go predade kumstvoto za narednata godina na noviot "Kum Kiro Kostadinovski. Predavaweto na kumstvoto be{e so ritualno kr{ewe i delewe na poga~a. Za muzi~kiot del be{e anga`iran profesionalen orkestar, koj pridonese atmosferata postojano da bide ispolneta so muzika, a toa go iskoristija site koi bea `elni za makedonskite FOTO VEST Karpo{, \or~e Petrov, Taftalixe, OVR, Saraj, [uto Orizare, Kumanovo, Veles, Tetovo i Sveti Nikole se zaklu~i vo ovoj Centar za V o organizacija na Zdru- `enieto na penzionerite od Nov Dojran vo seloto Nikoli} e otvoren Klub na penzioneri vo koj ~lenovite na organizacijata }e imaat mo`nost da gledaat televizija, da ~itaat vesnici i da igraat domino, tabla i drugo. Vo prisustvo na golem broj `iteli na seloto Klubot go predade vo upotreba gradona~alnikot na Op{tina Nov Dojran Gligor ^obulev, pozdravuvaj}i ja zalo`bata na zdru`enieto na penzionerite za pogolema sorabotka odmor i rekreacija {to se nao a vo bawskiot kompleks-katlanovo letovo da ima {est smeni po 10 dena, a ednodnevniot pansion da iznesuva 600 denari so DDV. Poradi toa se o~ekuva toj da bide prifatliv za pove}e penzioneri. Na sredbata pretsedatelot Du{ko [urbanovski informira{e za aktuelnite pra{awa povrzani so izgotvuvawe novi Statuti na zdru`enijata na penzionerite soglasno noviot Zakon za zdru`enija i fondacii. D.Arg Stev~e Jakimovski, Sobranieto rasprava{e i ednoglasno go usvoi Izve{tajot za rabotata i zavr{nata smetka za 2009 godina, kako i Programata i finansiskiot plan za 2010 godina. Vo vrska so ovie materijali izlagawe ima{e pretsedatelot na Izvr{- niot odbor na ZP Karpo{, Trajko Saveski, koj govore{e i za rabotata i problemite na {este ogranocii i pritoa gi istakna ostvaruvawata na celite, zada~ite i programskite aktivnosti na zdru`enieto. Toj naglasi deka 2009 be{e najte{ka godina za {to pridonese i formiraweto na paralelnoto zdru`enie "Taftalixe. U~estvuvajki vo diskusijata, gradona~alnikot na Op{tina Karpo{, Stev~e Jakimovski dade celosna podr{ka na rabotata na Zdru`enieto na penzioneri na op{tina Karpo{. Pritoa naglasi deka na podra~jeto na op{tina Karpo{ treba da postoi samo edno zdru`enie na penzioneri, a ne i drugi paralelni zdru`enija. Dobrata sorabotka so ZP Karpo{ }e prodol`i i zaedni~ki so op{tinata }e se re{avaat postojnite problemi na penzionerite. Op{- tinata vo idnina }e pravi napori za obezbeduvawe lokacija za izgradba i na penzionerski dom i za drugi proekti od interes na penzionerite. Simeon Bilinski ora i dobro se iznaigraa. Dodeka dvanaesette pretsedateli na ogranocite imaa neformalen sostanok so pretsedatelot na Izvr{- niot odbor Dimitrija Bogatinoski, svoeto znaewe i umeewe pred gostite go poka`a folklornata grupa koja go pretstavuva{e Zdru`enieto na Regionalnite folklorni sredbi. Igraorcite so splet na ora, muzi~ka izvedba na orkestarot od gajdi i vokalni izvedbi ja zbogatija zabavata, a bea organizirani i natprevaruvawa vo pikado, frlawe ule od ramo i {ahovskata simultanka. Najdobrite dobija diplomi i nagradi. Sredbata se odr`a vo dvorot i trpezarijata na crkvata "Svetite apostoli Petar i Pavle vo Gorno Lisi- ~e. Rakovodstvoto na crkvata na ~elo so sve{tenikot Milorad Petru{evski i Crkovniot odbor na ~elo so Kiro Bo{kovski ja ovozmo`ija celata logistika koja besprekorno ugosti okolu 500 gosti so "manastirsko grav~e (od koe tie {to pobaraa, dobija i do treto repete) za {to organizatorot im dodeli posebna Blagodarnica. I.Gli. so lokalnata samouprava. Pretsedatelot na Zdru`enieto na penzionerite na Nov Dojran Borivoj Bojaxiev istakna deka se pravat napori klubovi na penzioneri da se otvorat i vo drugi pogolemi naselbi. B.B. Uspe{na rabotna godina na ZP ^air i Butel Sobranieto na ZP ^air i Butel, na 28 maj odr`a sednica na koja bea razgledani i usvoeni Izve- {tajot za rabotata na Izvr{niot odbor i Izve{tajot za finansisko - materijalna sostojba za 2009 godina i finansoviot plan za 2010 godina. Na sednicata prisustvuvaa d-r Krste Angelovski, pretsedatel na SZP na grad Skopje, Pavle Spasev, pretsedatel na Izvr{niot odbor na ZP "Centar# i Andon Markovski, ~len na IO na SZPM. Sobranieto go otvori i vovedno izlagawe podnese pretsedatelot George Hristov, a za rabotata na Izvr{niot odbor izve{taj podnese Pero Tagasoski, napomenuvajki deka izve{tajniot period se karakterizira so celosna anga`iranost na site tela na Zdru`enieto vo realizirawe na programata. Posebno naglaska dade za Memorandumot za sorabotka, potpi{an od gradona~alnicite na op{tinite ^air i Butel, koj za `al potpolno e ignoriran od strana na gradona~alnikot na op- {tina ^air do taa merka {to odbiva da gi primi penzionerite na razgovor iako nekolku pati toa bilo pobarano od nivna strana, dodeka gradona~alnikot na op{tina Butel se zalaga za celosno pomagawe na penzionerite i nastojuva da gi re{i site nivni problemi kako od materijalen, prostoren i finansiski karakter. Posebno se zadr`a i gi istakna aktivnostite vo oblasta na kulturnozabavniot `ivot, odmorot, rekreacijata, sportot i sorabotkata so zdru`enijata od republikata. Pofalni zborovi upati kon aktivot na `enite. D-r Krste Angelovski vo svoeto Vo prisustvo na golem broj penzioneri od Orizari i gosti od sosednite penzionerski klubovi, vo naselbata Orizari Ko~ansko be{e predaden vo upotreba renoviraniot penzionerski klub. Na povr{ina od 30 metri kvadratni se smesteni porostoriite na klubot so potrebnata infrastruktura.vo niv e nabaven sovremen mebel,televizor, mini biblioteka kako i potrebnite rekviziti za razonada na penzionerite. Na sve~enoto predavawe vo upotreba prisustvuva{e gradona~alnikot na op{tina Ko~ani, Ratko Dimitrovski, koj ja najavi akcijata na lokalnata vlast vakvi penzionerski klubovi da bidat otvoreni i vo ostanatite urbani celini vo gradot i naselenite mesta. Sleden vakov klub, re~e Dimitrovski }e bide otvoren vo dve gradski urbani celini broj 3 i broj 5. Za opremuvaweto na ovoj klub vo Orizari, spored \orgi Serafimov, obra}awe istakna deka izve{taite se odraz za rabotata na ZP i od tuka se gleda deka aktivnosta e na zadovolitelno nivo so rakovodstvoto. Posebno se zadr`a na sorabotkata so lokalnata samouprava i se nadeva deka ovoj problem nabrzo }e bide re{en. Vo svojata diskusija Andon Markovski govore{e za pove}e pra{awa od zaedni~ki interes na penzionerite, a posebno se zadr`a za noviot Zakon za zdru`enija, spored koj e potrebno da se napravi usoglasuvawe. Vo isto vreme informira{e za prolongiraweto za izbornite aktivnosti za novi rakovodstva na ZP, koi namesto vo noemvri }e se odr`at vo mart narednata godina. Pavle Spasev ja istakna dobrata sorabotka me u zdru`enijata, naglasuvaj}i deka izve{taite ja otslikuvaat doma}inskata rabota na zdru`enieto. Vo svojata diskusija Lazo Ristovski, Stojan Nikolov, Gligor Dosevski i Nada Dav~eva, iznesoa pozitivni ocenki po podnesenite izve{tai so `elba i ponatamu zdru`enieto da raboti so pogolem elan za podobruvawe na sorabotkata so lokalnata samouprava, zbogatuvawe na kulturno-zabavniot `ivot na penzionerite i drugi aktivnosti. Osmi kongres na Sojuzot na borcite na Makedonija Vo odbrana na pridobivkite Penzionerski klub vo Orizari Vasil Pa~emski So ispolnuvaweto na Himnata na Republika Makedonija, od strana na operskata pevica Divna Georgievska, pravnuka na Narodniot heroj Rade Jov~evski-Kor~agin, na 28 maj, vo Domot na ARM se odr`a Osmiot kongres na SBM. Na ovoj najvisok sobir na makedonskite borci i gra anite prodol`uva~i, prisustvuvaa pretstavnici od politi~ki partii, nevladini organizacii i drugi. Vo rabotniot del na Kongresot bea podneseni izve{tai za rabotata na organite i idnite nasoki za dejstvuvawe na organizacijata vo op{testvoto, a be{e usvoena i Deklaracijata, vo koja se potenciraat pravcite na dejstvuvawe na ~lenovite na SBM, no i se uka`uva na odredeni pote{kotii, koi sosema razbirlivo, se o~ekuva da bidat nadminati vo naredniot period. Vo ovaa prilika }e istakneme deka mnogu penzioneri se ~lenovi na organizacijata na SBM i aktivno u~estvuvaat vo realizacijata na programite. Raduva i faktot {to e izvr{ena i kadrovska obnova na organizacijata, taka {to pove}e od polovinata od novoizbranite pretsedateli na op{tinskite odbori se od redot na prodol- `uva~ite, a ova se odnesuva i na najvisokiot organ - Glavniot odbor i negovotot Pretsedatelstvo na SBM. Na ovoj Kongres, za prv pat, bea predlo`eni dvajca kandidati za pretsedatel, a izborot se izvr{i so tajno glasawe. Za nov pretsedatel na Glavniot odbor i na Pretsedatelstvoto na SBM e izbran Todor Atanasovski, general vo penzija, istaknat makedonski op{testvenik i osvedo~en borec za odbranata na pridobivkite i istoriskite vrednosti od NOV na Makedonija, a za potpretsedateli se izbrani penzionerite Petar Karajanov i Boris Stojanovski od redot na prodol`uva~ite. M.K. predsedatel na Op{tinskata penzionerska organizacija se potro{eni sopstveni sredstva od ~lenarina i dodatni prihodi na organizacijata. Renoviraniot penzionerski klub vo Orizari - Ko~ansko }e go koristat nad 120 penzioneri, no i gra ani od naselbata. K.Gerasimov

3 PENZIONERplus juli 2010 REKLAMI 3

4 INFO 4 PENZIONERplus juli godi{niot jubilej na KUD "Penzioner pri ZP Prilep Koncert za pametewe Vo gradot pod Markovite Kuli vo Centarot za kultura "Marko Cepenkov, pred okolu 650 gleda- ~i so sve~en koncert be{e odbele`an 35 godi{niot jubilej na KUD Penzioner pri ZP od Prilep. I kako {to e red, koncertot go otvorija doma}inite, nivniot orkestar i peja~kata grupa. Vedna{ potoa, na u~esnicite i na gostite im se obrati gradona~alnikot na Prilep, Marjan Risteski, koj ~estitaj}i go jubilejot ja pofali sorabotkata so zdru`enieto na penzionerite koe pretstavuva poizitiven primer i deka kulturno umetni~kite dru{tva se dostojni prezenteri na makedonskata muzika. Toplo dobredojde na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i na drugite gosti i na site prisutni vo salata, im posaka i pretsedatelot na ZP Prilep, Kiril \or ioski, koj gi vra~i blagodarnicite i drugite priznanija na najzaslu`nite za uspesite na dru{tvoto. KUD "Penzioner vo izminatiot vremenski period od 35 godini ostvari bogata aktivnost, odr`uvaj}i pove}e koncerti vo Prilep, u~estvo na site revii {to gi organizira SZPM, kako i na republi~ki manifestacii kako {to se Ohridskiot starogradski festival, "Ilindenskite denovi vo Bitola, na Me unarodnata sredba na decata begalci vo Trnovo, na festivalot "Pece Atanasoski vo Dolneni, Festivalot na nosii vo Struga i drugi, pri {to ima dobieni mnogubrojni nagradi, zlatni plaketi i priznanija. Na jubilejniot koncert prvi nastapija gostite od Bitola, KUD "Sirma Vojvoda so pesni od vremeplovot na `ivotot. "Koga }e zasne`at kosite, koga }e ote`nat ~ekorite i vo grlo }e zaprat zborovite, za tie ludi, ludi godini... So ovaa pesna go zapo~naa svoeto pretstavuvawe penzionerite od topliot jug, od Bogdanci, a penzionerite od gradot na kalinkite i na poznatiot Valandovski festival i na ovaa manifestacija doka`aa deka se muzi~ki grad so kvalitetite na pesnata "Razbolela se moma Ilina i drugi. Toa se odnesuva i za peja~kata grupa "Sava Mihailov od Gevgelija, od na{ata Ju`na porta, so pesnata "Dedo pope so koja gi razvedri, no i gi nasmea prisutnite. Muzi~kiot dekor go zbogatija i iskrenite vqubenici vo izvornata muzika, po~ituva~i na tradicijata, penzionerite od KUD "Penka Koteska koi, isto taka, rabotat pod kapata na ZP Prilep. Kako gosti nastapi i oktet "Prilep, kako i KUD "Mir~e Acev. Na ovaa manifestacija Penzionerite peat so uspeh nastapija i peja~kite grupi na ZP Kavadarci, Negotino i [tip. Kako {to po~na, taka i zavr{i jubilejniot koncert, so nastapot na slavenicite, penzionerite na KUD "Penzioner. Kako {to re~e i voditelot na ovaa priredba \or i Kirovakov, ne }e mo`e da se izbri{e ovoj den. I da ne se zaboravi: "Da se znae da se staree e remek delo na mudrosta, toa e eden od najuspe{nite delovi od golemata umetnost na `iveeweto. V o bibliotekata "Iskra vo Ko~ani denovive se odr`a promocija na knigata "Trifun Manojlov - `ivot i delo, ~ij avtor e pisatelot Peni Trpkovski. Vo knigata se zboruva za bogatata op{testvenopoliti~ka dejnost na aktuelniot pretsesdatel na ko~anskiot Op{tinski sojuz na borcite na NOV, 85-godi{- niot Manojlov. Knigata sodr`i sto i osumdesetina stranici vo koi se zboruva za nekoga{niot borec za osloboduvawe od fa- {izmot, Trifun Manojlov, ostavaj}i zna~ajni podatoci za pove}e periodi od `ivotot vo Ko~ani, vo koi toj i samiot bil u~esnik. - Celiot svoj `ivot - veli Manojlov, i go posvetiv na tatkovinata. Prvin kako borec protiv fa{izmot, a potoa kako graditel i obnovuva~ na razurnatata zemja vo koja so nea rastev i jas i mojata geeneracija-ponesuvaj}i go tovarot na obnovata i izgradbata na istata. C.Ilieva D. Stojkovski Zdru`enie na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija Gazi Baba - Skopje Uspesi na site poliwa Z dru`enieto na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija "Gazi Baba - Skopje (ZITKIP "Gazi Baba ) e formirano 1993 godina i vo nego ~lenuvaat okolu 2500 invalidi od razni kategorii organizirani vo 11 sekcii koi se locirani vo naselenite mesta {to gi opfa}a op{tinata "Gazi Baba. ZITKIP "Gazi Baba funkcionira vo ramkite na Sojuzot na zdru`enija na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija i uspe{no gi realizira svoite aktivnosti i programski zada~i. So li~nata karta na Zdru`enite ne zapozna pretsedatelot Momir Ilievski, Momir Ilievski Promocija na knigata "Trifun Manojlov - `ivot i delo# Koncert vo Berovo V o Berovo se odr`a koncert na narodna muzika na koj u~estvuvaa ~lenovi na muzi~ki dru{tva na penzioneri od op{tinite [tip, Ko~ani i Berovo, Organizator na koncertot be{e Zdru`enieto na penzionerite od op{tinata Berovo. Ona {to ovoj koncert go napravi specifi~en za razlika od drugi vakvi manifestacii e faktot {to polovina od koncertot u~esnicite go izvedoa vo re~isi celosen mrak vo salata na Dru{tvoto za telesno vospituvawe "Partizan vo Berovo. Okolu polovna ~as pred po~etokot na koncertot (19 ~asot) zaradi nepovolnite vremenski uslovi dojde do prekin na elektri~nata energija. Toa ne bi mo`elo da se pravi ako nema{ qubov kon narodot. Na{a dol`nost i dol- `nost na mladite generacii e da ja ~uvaat i razvivaat zemjata vo koja `iveat. Istovremeno mladite generacii treba da u~at za svetlite likovi na iljadnici znajni i neznajni borci koi go dadoa `ivotot za slobodata. Za li~nosta na Manojlov i negovoto delo zboruva{e Vera Anastasova, porane{en direktor na bibliotekata "Iskra, dodeka za samata kniga i za nejzioniot avtor se osvrna novinarot i publicist Kiro Gerasimov. S.A. Cveta Pavlovska a za nekoi aktivnosti razgovaravme so sekretarot Cveta Pavlovska i pretsedatelot na Sekcijata vo naselbata "^ento Slavko Davkovski. Programata za aktivnostite i za rabota na Zdru`enieto e mo{ne seopfatna i dobro osmislena, so konkretni sodr`ini od pove}e oblasti i nasoki za anga`irawe i izvr{uvawe na zada~ite. Zapoznavaj}i ne so istata, Ilievski gi naglasi prioritetite vo sproveduvaweto na planiranite aktivnosti i odgovornosta na rakovodnite lica i organi za nejzina celosna implementacija. Prioritet se dava na po~ituvaweto na zakonskite propisi i doma}inskoto rabotewe, {to se poka`a kako pozitivna pridobivka i pri vonredniot inspekciskiot nadzor od nadle`nite organi. Inspekcijata konstatirala deka nema propusti i slabosti so negativno vlijanie vrz funkcioniraweto na ZITKIP, a toa be{e u{te edno golemo priznanie i pottik za natamo{no anga- `irawe. Zdru`enieto bele`i rezultati vo izvr{uvaweto na programskite aktivnosti, a osobeno vo sproveduvaweto korisni akcii za zadovoluvawe odredeni op{testvenosocijalni potrebi i ostvaruvawe beneficii na invalidite na trudot {to im pripa aat spored Zakonot. Vo sorabotka so instituciite na sistemot i so nekoi nevladini organizacii ZITKIP obezbeduva namaleni dava~ki i popust za razni uslugi i namirnici za ~lenovite so najniska penzija, a za lica so pogolem invaliditet, se organizira doma{na poseta i im se dava konkretna pomo{ pri pro- {etka, ~istewe, kupuvawe hrana, lekovi, obezbeduvawe ogrev, pla- }awe komunalni uslugi i drugo. Preku Zdru`enieto se ostvaruvaat i beneficiite, kako {to se obezbuduvaweto godo{ni avtobuski karti za ~lenovite so 60 otsto popust i izdavaweto besplatni godi{ni avtobuski karti za invalidi so telesno o{tetuvawe nad 60 procenti. Ilievski istakna deka so pove}e subjekti Zdru`enieto ima sklu~eno dogovor za davawe popust na negovi ~lenovi za razni Vo nade` deka problemot brzo }e bide re- {en berovskite penzioneri i gostite od Ko~ani i [tip, kako i publikata, trpelivo ~ekaa, no nitu po 45 minuti od zaka`aniot po- ~etok ne be{e pu{tena elektri~nata energija. U~esnicite donesoa re{enie: koncertot sepak da se odr`i! Prvi nastapija gostite od [tip samo so 4 pesni, potoa gostite od Ko~ani koi po primerot na penzionerite od [tip ja skratija svojata programa, no pri izvedbata na nivnata posledna to~ka i koga Zdru`enieto na penzionerite na op{tina "Centar - Skopje denovive po povod 55 godi{- ninata od formiraweto izdade prigodna Monografija vo koja se pomesteni tekstovi i fotografii od aktivnosta vo izminatiot period. Vo razvojniot pat od 1954 do 2009 godina se istaknati prvite po~etoci na penzionerskoto organizirawe na Zdru`enieto, kako prva op{tinska organizacija na penzionerite vo Skopje. Nabele- `ani se rezultati vo napredokot na organiziranosta na zdru`enieto, kako i vo unaprduvaweto na zdravstvenata za{tita na penzionerite, odmorot i rekreacijata, kulturno-zabavniot `ivot, sorabotkata i informiraweto. Posebni uspesi se postignati vo uslugi, na primer, prepolovena pretplata vo fiksnata telefonija so zna~itelen broj besplatni impulsi, 30 otsto popust za koristewe `elezni~ki prevoz, 20 otsto popust za registrirawe vozila, popust za parkirawe, za koristewe na uslugi vo bawite Debarska, Katlanovska, Car Samoil, Negorci i sli~no. Organizirano i planski se realiziraat i sportsko-rekreativnite aktivnosti i kulturno zabavnoiot `ivot, za ~ie organizirawe se gri`i Komisijata za sport i rekreacija na ~elo so pretsedatelot Davkovski. Toj istakna deka Zdru`enieto so svoi pretstavnici Slavko Davkovski Monografija na ZP "Centar - Skopje redovno u~estvuva vo Godi{nite invalidski sportski igri i postignuva zna~ajni uspesi. Re~isi vo site disciplini nivnite natprevaruva~i postignuvaat zabele`itelni uspesi, a najdobri se vo frlawe kopje i strelawe so vozdu{na pu{ka. Zdru`enieto ima razvieno {iroka sorabotka vo ramkite na Sojuzot, so instituciite na Dr`avata, so "Crveniot krst na RM i so drugi humanitarni i nevladini organizacii, a so op{tinata Gazi Baba ima sklu~eno spogodba za me usebna sorabotka, vo koja se nazna~eni sodr`inite, na~inite i obvrskite na spogodbenite strani za celosno realizirawe na dogovorenite aktivnosti. Mendo Dimovski vo salata zavladea celosen mrak, "pristigna elektri~nata energija. Penzionerite od Ko~ani i od Berovo ja prodol`ija izvedbata na programata spored zacrtanoto scenario. Ovoj nastan poka`a deka i lu eto od tretoto doba mo`at uspe{no da se nosat so problemite za {to be{e potvrda i izvedbata na ora od strana na Ko~anci vo re~isi potpoln mrak. Dragi Rolevski sportskite aktivnosti. Na Regionalnite sportski natprevari se osvoeni pehari kako sevkupni pobednici, a pove}e natprevaruva~i vo izminatite godini na Republi~kite penzionerski sportski natprevari imaat osvoeno zlatni, srebreni i bronzeni medali. Vo monografijata, kako {to naglasi Pavle Spasev, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdru`enieto na penzionerite na op{tina Centar, se izneseni i podatoci za gri`ata za bolnite i iznemo{teni ~lenovi i za drugi aktivnosti, kako i za sorabotkata so lokalnata samouprava za otvorawe klubovi za penzioneri i za izgradba na nov penzionerski dom. D.Arg.

5 PENZIONERplus juli 2010 TRIBINA 5 OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM Ne se zagrozuvaat penzionerskite prava Korisnicite - penzioneri na stanbeniot prostor vo penzionerskite domovi, treba da se pofalat poradi redovnoto pla}awe na svoite obvrski. Se preispituva raboteweto na objektite na Fondot koi se nameneti za odmor i rekreacija na korisnicite na penzija, od ednostavna pri~ina - {to tie vo svojata rabota poka`uvaat - zagubi Vesnik za sega{nite i za idnite penzioneri Izdava~: SZPM Godina III - broj juni - juli 2010 god. Pra{awa i odgovori PENZIONERplus BESPLATEN MESE^EN VESNIK V o Republika Makedonija ima 37 domovi za `iveewe na korisnici na penzija, no od taa brojka, Fondot na PIOM stopanisuva samo so 13, dodeka ostanatite 24 se na zdru`enijata na penzionerite. Penzionerski domovi vo Skopje, so koi stopanisuva Fondot ima 3 i tie raspolagaat so 216 stanovi, dodeka ostanatite penzionerski domovi se nao aat vo Prilep, Del~evo, Gevgelija, Probi{tip, Vinica, Kriva Palanka, Ko~ani, Sveti Nikole i dva vo Gostivar, koi raspolagaat so 125 stanovi {to gi koristat penzioneri, ili vkupno 341 stan. Me utoa, mora da se istakne deka ona {to zaslu`uva i vo ovaa prilika da bide potencirano e faktot deka stanarite vo ovie domovi redovno si ja podmiruvaat mese~nata obvrska, taka {to, nema slu~ai na koi treba da se poka`e so prst i da se kritikuvaat. No, sepak, i pokraj vakviot uspeh, ima mal broj na slu- ~ai kade {to stanari koi ne se penzioneri, a koristat vakvi stanovi, za `al, redovno ne ja izvr{uvaat ovaa zadol`itelna i zakonska obvrska. Takvi pojavi ima vo penzionerskite domovi vo Prilep 6, vo Gevgelija 2, isto tolku vo penzionerskiot dom vo Kriva Palanka, i Sveti Nikole, vo Ko~ani 1 i vo dvata doma vo Gostivar (star i nov objekt) 5 slu~ai. Ovaa sostojba, treba da se istakne, e zate~ena u{te od 2001 god., koga spomenatite penzionerski domovi gi prezede da stopanisuva Fondot na PIOM, a korisnicite na stanovite koi ne se penzioneri ni do sega nemaat sklu~eno dogovor so sopstvenikot - Fondot. Najalarmantna e sostojbata so penzionerskiot dom vo Prilep, kade {to od 20 stanovi, polovinata od niv se uzurpirani od deca na po~inati korisnici na penzija. Pri~inata e ednostavna, iako domot e prezemen od strana na Fondot na PIOM, sepak, istiot ne e zapi{an vo katastarskata evidencija, pa s u{te se vodi na JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor. Pokraj penzionerskite domovi vo spomenatite gradovi i op{tini, Fondot na PIOM, ima vo svojot domen na rabota i dve trgovski dru{- tva, odnosno objekti koi se vo nivni sostav. Imeno, se raboti za trgovskite dru{tva Borec od Bitola i "Spiro Zahov od Bansko - Strumica. Vo ramkite na TD Borec od Bitola Imam 46 godini i 21 godina raboten sta`. Podnesov dokumenti za invalidska penzija. Ve molam napi{ete gi uslovite pod koi se dobiva invalidska penzija. Me interesira bitni li se godinite na vozrast i na sta` ili ne. Doj~in Petkov od Kr. Palanka Pravo na invalidska penzija K ako {to e poznato invalidskata penzija e krajna merka na za{tita vo penziskiot sistem zatoa {to osnovna cel na sekoja dr`ava e osigurenikot odnosno rabotnikot, podolgo da raboti i ostvari pravo na starosna penzija. Invalidskata penzija se ostvaruva vrz osnova na utvrdena op{ta nesposobnost za rabota, a taa postoi koga kaj osigurenikot }e nastane promena vo zdravstvenata sostojba so trajno gubewe na rabotnata sposobnost. Isto taka, invalidska penzija mo`e da se ostvari i vo slu~aj koga kaj osigurenikot poradi promena vo zdravstvenata sostojba koja ne mo`e da se otstrani so lekuvawe, rabotnata sposobnost e trajno namalena za pove}e od polovina vo sporedba so fizi~ki i psihi~ki zdrav osigurenik so isto ili sli~no obrazovanie i sposobnost (profesionalna nesposonost za rabota). Postoeweto na invalidnost se utvrduva so naod, ocena i mislewe na Komisija za ocena na rabotna sposobnost koja funkcionira vo ramkite na Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija. Mnogu bitno e da se napomene deka Invalidskata penzija prvite dve godini e vremena invalidska penzija, bidejki vo rok od dve godini, korisnikot na vremenata invalidska penzija podle`i na kontrolen pregled, no ne porano od edna godina. (Za ovie pregledi pi{uvavme vo eden od predhodnite broevi na "Penzioner plus ) Obvrskata za kontrolen pregled e sodr`ana vo dispozitivot na re{enieto, na koja obvrska penzionerot treba isklu~itelno da vnimava, zatoa {to dokolku korisnikot na vremenata invalidska penzija ne se javi na utvrdeniot kontrolen pregled, mu prestanuva pravoto na invalidska penzija. Zaradi blagovremeno izvr{uvawe na kontrolniot pregled korisnikot na penzija bi trebalo podgotovkite da gi zapo~ne pred taa data, bidejki ima obvrska da prilo`i nova aktuelna medicinska dokumentacija so koja }e se verificira zdravstvenata odnosno rabotnata sposobnost, vklu~uvaj}i go Obrazecot broj 3 popolnet od mati~niot lekar za momentalnata zdravstvena sostojba na korisnikot na vremenata invalidska penzija. Dokolku, korisnikot na penzija ne ja po~ituva ovaa obvrska so re{enie mu se zapira isplatata na vremenata invalidska penzija i go gubi svojstvoto na penzioner. Pokraj pogore izlo`enoto korisno e ovie penzioneri da Izdava~ki sovet: Du{ko [urbanovski (pretsedatel) Andon Markovski \or i Serafimov Nurie Kadriu \or i Trp~eski Gido Boj~evski ^edo Georgievski i Dragi Argirovski argirovski@szpm.org.mk do neodamna be{e i odmorali{teto vo Pretor, koe sega premina vo sopstvenost na Zdru`enieto na invalidizirani penzioneri i invalidi na trudot BIP-od Bitola. Ovie dve trgovski dru{tva, vo izminatite godini poka`uvaa postojani zagubi vo svoeto rabotewe taka {to, be{e neminovno istite da se stavat na dneven red pred Upravniot odbor na Fondot na PIOM i kone~no da se razre{i nivnata ponatamo{na sudbina! Po toj povod, Upravniot odbor na Fondot donese odluka da se anga`ira konsultantska ku}a koja {to }e predlo`i {to da se pravi vo idnina so ovie pretprijatija i kako tie da stopanisuvaat, odnosno da ja proceni nivnata vrednost i da ponudi soodvetni re{enija za nadminuvawe na vakvata negativna sostojba. Ovoj stav i odluka na UO na Fondot na PIOM go prifati i Vladata, po {to se izvr{i procenka na objektite, pa taka vo Bitola, vrednosta iznesuva okolu evra, dodeka knigovodstvenata vrednost na objektite vo Bansko iznesuva evra. Na edna od sednicite na UO be{e razgledana informacijata koja se odnesuva direktno na ovie dve znaat deka pravoto na invalidska penzija vrz osnova na utvrdena invalidnost se ostvaruva najdocna vo rok od tri meseci od pravosilnosta na re{enieto. Toa, e re{enieto vo koe e utvrdeno deka kaj osigurenikot postoi invalidnost kako osnov za ostvruvawe pravo na invalidska penzija. Dokolku, pravoto na invalidska penzija ne bide ostvareno vo rokot od tri meseci, toga{ osigurenikot, povtorno se upatuva na kontrolen pregled po slu`bena dol`nost. Kako ne bi nastanuvale ovie sostojbi, da povtoram, deka podnostitelot na baraweto za ostvaruvawe pravo na vremena invalidska penzija treba da vnimava i da go po~ituva rokot utvrden vo re{enieto i na toj na~in }e se odbegnat nepo`elnite konsekvenci povrzani so ostvruvaweto i koristeweto pravo na invalidska penzija. A sega da odgovoram konkretno na va{eto pra{awe. Pokraj postoewe na invalidnost osigureniot mora da ispolnuva i odredni uslovi vo odnos na dol`inata na penziskiot sta`. Imeno, vo slu~aj invalidnosta da e pri~ineta so povreda nadvor od rabota ili so bolest pod uslov pred nastanuvaweto na invalidnosta, odnosno na denot na prestanokot na osiguruvaweto po nastanatata invalidnost da imal napolnet penziski sta` koj mu pokriva najmalku edna tretina na periodot od napolneti najmnogu 20 godini `ivot do denot na nastanuvawe na invalidnosta (raboten vek), smetaj}i go rabotniot vek na polni godini. Redakciski odbor: ^edo Georgievski Glaven i odgovoren urednik; Dragi Argirovski zamenik glaven i odgovoren urednik; ^lenovi: Kalina Slivovska Andonova, urednik; Ivan~o Kuzmanovski, Kostadinka Kajmakovska, Cvetanka Ilieva, Hisen [akiri Lektor: Verica Tocinovska pretprijatija, pri {to se istakna deka na objektite treba da se izvr{at izvesni rekonstrukcii i sanirawa, pa taka za ovaa namena treba vo Bitola da se izdvojat nad eden milion evra, za hotelot Pero Stojanovski vo Katlanovo treba investicii od okolu 336 iljadi evra, dodeka za doveduvaweto vo pristojna sostojba na objektot-hotel vo strumi~ko Bansko, neminovno e da se vlo`at dopolnitelni okolu 874 iljadi evra. Zadovoluvaweto na ovie potrebi bi povleklo oddeluvawe na novi dopolnitelni sredstva {to sosema realno }e go optovarat Buxetot na Fondot na PIOM, a efektite pak, se ocenuva deka ne bi bile dokraj postignati, za{to postoi realna pretpostavka deka i vo idnina bi se rabotelo so zagubi. Ottuka, UO na Fondot na PIOM, razgleda modeli za razre{uvawe na ova otvoreno pra- {awe, i toa: privatizacija ili komercijalna proda`ba, potoa davawe na objektite pod koncesija ili Fondot na PIOM da gi zadr`i i da gi rekonstruira objektite vo sostav na postojnite trgovski dru{tva i da prodol`i i ponatamu da stopanisuva. Po opse`na analiza i diskusija od Za osigurenici koi se pomladi, uslovite vo odnos na sta`ot se popovolni bidej}i tie, objektivno gledano, nemo`ele da ostvarat podolg penziski sta`. Taka, ako kaj osigurenikot invalidnosta nastanala pred navr{uvawe na 30 godini `ivot kako posledica na povreda nadvor od rabota ili bolest se zdobiva so pravo na invalidska penzija ako na denot na nastanuvaweto na invalidnosta imal svojstvo na osigurenik i ako: invalidnosta nastanala do navr{uvawe 20 godini `ivot, potrebno e osigurenikot da imal najmalku {est meseci sta` na osiguruvawe, a do navr{uvawe 25 godini `ivot, najmalku devet meseci sta` na osiguruvawe.. Vo slu~aj invalidnosta da nastapila do navr{uvawe 30 godini `ivot, za ostrvuvawe pravo na invalidska penzija potrebno e osigurenikot da ima najmalku 12 meseci sta` na osiguruvawe. Pod raboten vek se smeta vremeto koga osigurenikot koj so redovno {koluvawe se steknal so vi{a, odnosno visoka stru~na podgotovka od navr- {uvawe na 23, odnosno 26 godini `ivot do denot na nastanuvaweto na invalidnosta. Na osigurenikot koj po navr{uvaweto na 20 godini `ivot bil na otslu`uvawe na voeniot rok, rabotniot vek mu se namaluva za vremeto kolku {to traelo otsu`uvaweto na voeniot rok. Kaj osigurenik kaj koj invalidnosta nastapila kako posledica na profesionalna bolest ili povreda na rabota toga{ invalidskata penzija se ostvaruva bez ogled na dol`inata na penziskiot sta`. Stanka Trajkova Adresa: SZPM 12 udarna brigada br. 2. zgrada na SSM - Skopje Telefon: tel-faks: Web: kontakt@szpm.org.mk Proekt Razvoj Makedonija tel prm@szpm.org.mk trite modeli se ocenuva deka e najdobro vo ovoj moment da se prifati izdavaweto na objektite pod zakup ili koncesija na trgovski dru{tva. So toa se ceni deka }e se izbegnat dopolnitelnite dava~ki za rekonstrukcija i sanirawe na objektite, so obvrska do idnite koncesioneri, da ja za~uvaat namenata za koja se gradeni tie (za odmor i rekreacija na penzionerite, prifa}awe i zgri- `uvawe na stari lica), a da im se ovozmo`i slobodno da gi utvrduvaat komercijalnite uslovi za nivno koristewe vrz konkurentska osnova i da se re{i socijalnata polo`ba na postojno vrabotenite, odnosno istite da ostanat i ponatamu na rabota... Od pogornoto mo`e sosema jasno da se sogleda deka site napori {to dopolnitelno gi vlo`uva Fondot na PIOM, se vo nasoka vo nieden moment i slu~aj da ne se izgubat penzionerskite prava za koristewe na ovie objekti, tuku naprotiv, da se prodlabo~at i pro{irat vo interes na penzionerite od na{ata dr`ava. Ottuka, doa aat i site napori da se istrae na ovaa politika i da se postignat {to pogolemi efekti i podobri rezultati. m-r. Sne`ana Kutuzovska Tribini na ZP Ohrid i Debrca Otvoreno za problemite na penzionerite i nivniot status Po Bel~i{ta, Leskoec i Pe{tani se odr`a i ~etvrtata po red regioalna Tribina za penzionerite od gradot Ohrid i prigradskite naselbi. Na tribinite {to bea masovno posteni od penzioneri, glavni temi na rasprava bea: Bezbednosnata za{tita na penzionerite, za{tita od semejno nasilstvo, Volontarstvo i pomo{ od Crveniot krst, Zdravstvenata za{tita i snabduvaweto so lekarstva vo ruralnite sredini, Obezbeduvawe na prostori za aktivnost vo Mesnite ogranoci i temi od komunalnata problematika. Predava~i na tribinata bea pretstavnici od SVR Ohrid, Centarot za socijalni raboti, Crveniot krst, Lokalnata samouprava i Zdravstven dom. U~estvuvaj}i vo diskusijata pretsedatelot na SZPM Du{pko [urbanovski istakna deka vakvite Tribini se za pofalba i treba da se odr`uvaat vo site ZP, osobeno za temite za koi se rasprava i koi vo ovoj period se aktuelni.ovie temi treba da se obrabotuvaat i na javnite mediumi so cel ne samo penzionerite, tuku site gra ani da se zapoznaat so problemite na penzionerite, za da gi motiviraat lokalnite slu`bi i dr`avnite institucii da se vklu- ~at i pomognat vo nivno razre{uvawe. Pretsedaterlot na IO na ZP Ohrid i Debarca \or i Trp~eski se osvrna na sorabotkata so lokalnata samouprava, so zalo`ba statusot na penzionerskata populacija da bide na nivo koe go zaslu`uva i da se zabrza realizacijata na izgradba na Dom za stari lica. K.Spaseski Kompjuterska obrabotka: PRM Pe~ati: Grafi~ki centar Skopje Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat. Spored Zakonot, za vesnikot se pla}a danok spored posebna namalena dano~na stapka.

6 REKLAMI 6 PENZIONERplus juli 2010

7 PENZIONERplus juli 2010 HRONIKA 7 Inspirirana od ubavoto, vodena od qubovta So hobito go nadopolnuva S voeto penzionirawe, novinarkata Sowa Dragoqub Gizdavi} go krunisa so izlo`ba na umetni~ki nakit. Ova be{e nejzina 11- ta izlo`ba, a taa na publikata i e poznata i po trite zbirki poezija za deca, kako i po ~etirite modni revii vo koi za prv pat kaj nas na pistata se pojavija kako manekenki poznati li~nosti od kulturniot i op{testveniot `ivot na Makedonija. Ovaa izlo`ba be{e golem motiv da porazgovarame so nea i za ovaa nejzina qubov, kako i za drgite nejzini preokupacii. Izlo`bata se slu~i vo "Galerija vo Starata skopska ~ar{ija. Pretesno be{e za site vqubenici vo ubavoto, po~ituva~i na Va{ite kreacii. Vo kakov nakit imaa mo`nost da u`ivaat posetitelite? - Na izlo`bata be{e izlo`en nakitot {to go izrabotuvam od stakleni, drveni, no i kerami~ki monistra aplicirani na ko`a i na najfinata ko`a - napa. Ovaa rabota bara mnogu vreme i trpenie. Treba prvo da se rodi idejata za formata, bojata, izborot na monistata... pa potoa na par~eto ko`a koe samo po sebe ne pretstavuva ni{to, da mu se dade du{a. Toa e neizmerna radost za sekoj umetnik. Pokraj nebroenoto vreme, neizmerno se dava{ i sebesi, seta energija i qubov. So qubov gi izrabotiv site par~iwa nakit, glavno ogrlici i kolani koi naj~esto se kako komplet i imaat ista aplikacija. Posetitelite na izlo`bata, glavno li~nosti {to go sakaat avtenti~noto i unikatnoto, bea odu- {eveni od prezentiraniot nakit, no i od atmosferata. Ima{e edna ~udesna magija vo prostorot. Za toa sekako pridonesoa i promotorkata Violeta Kali}, kako i mojata }erka Sowa Ismail koja be{e zadol`ena Borec vo vistinska smisla na zborot Veteranite na [tip mar{iraa za mir, se do alejata na heroite vo mesnosta Kr~te}e. Me u niv be{e veteranot od NOB Trajan Petru{ev, zakiten so svoite zaslu`eni medali vo borbite na Sremskiot front. Trajan Petru{ev e aktiven penzioner, koj smelo se nosi so svoite devedeset leta, dru`ej}i se so svoeto kaval~e i svirej}i vo izvorniot orkestar "Trio Veselinovi. Go zapra{av dali e zadovolen so svojot status na penzioner? "Zadovolen sum,- kuso mi odgovori ~i~ko Trajan. "Penzijata ne e mnogu golema, ama me prehranuva. Kaval~eto me dru`i so pesnata koja ja nosam od izvorot na moite predci.# - Kako be{e vo NOB? "Be{e te{ko! - Pak kuso mi odgovori ovoj skromen ~ovek. Za mig vo misla se vrati vo tie vremiwa i mi ja podade fotografijata so medali snimena vo [id vo spomen na probojot na Sremskiot front. "Bevme mladi, bestra{ni, vleguvavme vo bitkite smelo, iako pred o~ite gledavme smrt. Za slobodna tatkovina ne gi `alevme `ivotite. - Koga vi be{e najte{ko? "Najte{ko mi be{e koga treba{e da odlu~ime dali da odime na Sremskiot front? I koga ja zagubiv mojata `ivotna sopatni~ka. Sepak ~ovek se naviknuva na se, moeto kaval~e me dru`i so prijatelite od Zdru`enieto na penzioneri vo [tip, a doma semejstvoto ne me deli od sofrata. So kaval~eto im sviram i na najmladite igroorci, si go ispolnuvam `ivotot so ubavi ne{ta. Se trudam se pomalku da im te`am na moite doma.# Trajan Petru{ev iako ve}e vo poodminati godini, seu{te e vistinski borec vo sekakva smisla na zborot. Mu prkosi na `ivotot i pokraj godinite i site viori na vremeto vo koe `ivee. za muzikata. Pokraj izrabotka na nakit, pi{uvate i poezija za deca i avtor ste na tri zbirki poezija za deca. Dali planirate penzionerskite denovi da gi ispolnite i so ubavo pi{aniot zbor? - Mojata prva zbirka "Qubovta vo sedmo-3 {to ja napi{av vo 1970 godina i e prva zbirka detska qubovna poezija, mi e najdraga, pa iako ~eka{e celi sedum godini za objavuvawe, im stana najdraga i na mladite vo toa vreme. Drugite se za deca na pomala vozrast, "Na decata za ubav son i "Mamo, kolku te sakam. Vo momentov pi- {uvam poezija za vozrasni, no seu{- te ne e objavena vo kniga. Isto taka rabotam i na kniga so kratki raskazi od sovremeniot `ivot na lu eto okolu mene, temi od sekojdnevieto, do`iveani vistinski slu~ki. Sowa, eve vidovme, vie se dvi- `ite vo pove}e umetnosti, poezija, nakit, da go spomeneme i filmot kako Va{a qubov i preokupacija. Dali mo`e da se bide kreativen vo site ovie sferi? - I filmot i poezijata i nakitot i modnite kreacii se ne{to {to pu{- tilo dlaboki koreni vo moite damari. Interesno e {to dodeka ja popdgotvuvav izlo`bata na nakit, koga }e se zamorev, se odmorav kreiraj}i modeli za deca. A kni`evnoto tvore{tvo i filmot go ~ekaat svoeto vreme koe mi se ~ini }e dojde nabrgu. Po sevo ova {to mi go ka`avte, mo`am da pretpostavam deka penzionireweto ne Ve ispla{ilo vo nieden mig? - Ne samo {to ne me ispla{i, tuku mnogu me izraduva. Jas toa go svativ i prifativ kako mo`nost za site ovie moi hobia za koi dodeka bev novinar, nemav mnogu vreme. Se ~uvstvuvam odli~no, vremeto go pominuvam rabotno, kako {to Vi rekov ispolneto mi e so mnogu kreativna rabota, no sekojpat nao am vreme i za drugaruvawe so prijatelite. Sakam dobri lu e, da mi dojdat, da im pojdam, da pominuvame ubavo vreme vo razgovori i smea. Taka neodamna so moite prijateli so koi se sobravme po povod penzioniraweto, si posakavme penzijata da ja grickam do stotata godina i site zaedno pak da go proslavime toa. Vi nedostasuva li novinarstvoto? - Znaete, {to nekoj rekol, edna{ novinar, sekojpat novinar. Mi nedostasuva, a najmnogu emisiite vo `ivo i direktniot kontakt so gleda~ite, no sekako i dokumentarnite filmovi so temi od `ivotot na obi~niot ~ovek {to gi imam napraveno vo golem broj. Kako novinar }e ostanam zapametena po serijalot so naslov "Fidanka zatoa {to istiot rezultira{e so otvorawe na 80-tina u~ili{ni biblioteki vo na{ata republika. Potoa tuka e i emisijata "Treta doba {to ja vodevme i ureduvavme zaedno so Vas i Kostadinka Kajmakovska i drugo. Sowa, za se {to rabotite inspiracija crpite od ubavoto vo `ivotot i lu eto. I rasko{nite par- ~iwa nakit {to gi vidovme, ni go potvrduvaat tokmu toa. - U{te edna{, ubavinata okolu mene, ubavinata vo lu eto so koi se dru`am, `ivotot i ~uvstvoto deka nosam ne{to vo sebe, mo`am da go transformiram vo ne{to ubavo i da im go priredam na drugite sekoga{ me motivira da napravam ne{to novo i poinakvo. Sakam da ja podelam ubavinata {to ja nosam vo sebe i so drugite, zatoa nesebi~no ja istaknuvam mojata kreativnost. Zna~i, {to u{te da o~ekuvame od Vas vo periodov {to doa a? - Nova kolekcija na modeli za deca pri krajot na letoto, objavuvawe na mojot prv roman za koj materijalot e pri kraj, u{te mnogu nakit, nova izlo`ba vo mojot roden Ko~ani vo ramkite na denovite na orizot...ima mnogu qubov vo seto ova, a jas od sekojpat sum istaknuvala deka qubovta e osnovniot dvigatel vo `ivotot, bilo da se raboti za mladite, bilo za starite od zrelata doba. ^ovekot {to saka i {to e sakan, sekojpat e povesel i posre}en, no i pozdrav. Ete vaka si gi ispolnuvam penzionerskite denovi i si go prodol`uvam `ivotot. Cvetanka Ilieva C.Spasikova V o ramkite na 46-ot Dramski amaterski festival na Makedonija koj se odr`a vo Ko~ani od 30 maj do 4 juni, vo oficijalnata konkurencija nastapija i ~lenovite na Dramskata rabotilnica pri penzionerskiot KUD "\oko Simonovski na Zdru`enieto na penzioneri od Kumanovo. Pred ko~anskata publika nastapija so prestavata "[uti i rogati na tekst od Slavko Dimovski i Dragoqub Dimovski, a vo re- `ija na Stoje Dodevski. Vo prepolnetata sala na Centarot za kultura prestavata ostavi silen vpe~atok kaj posetitelite koi bea voodu{eveni od nastapot na kumanovskite penzioneri, koi doka`aa deka vo tretoto doba od `ivotot, seu{te se ima energija da se napravi teatarska prestava, ovoj pat so seta zrelost i rasko{en talent na akterite vo semejniot iveeme vo vreme koga nedostasuvaat pari za mnogu ne{- ta. Krizata gi pogodi osobeno penzionerite i kaj nas, no i vo svetot. No penzionerite se lu e so iskustvo, so znaewe, a mnogumina imaat i svoe hobi, so koe nemo`ele mnogu da se zanimavaat dodeka bile vo raboten odnos. Takov e Aco Trga- ~evski, roden Skopjanec, koj po igra na `ivotniot pat sega `ivee vo Bitola. Kako pomlad penzioner svojata pozitivna energija ja naso~il vo izrabotka na privrzoci prete`no od religiozen karakter. Imeno Aco izrabotuva razni krstovi od drvo koe posle oblikuvaweto gi dorabotuva so gorewe, odnosno so tehnikata na pirografija. Vo izrabotkata na ovie negovi mali rakotvorbi, Trga~evski e dosta uspe{en. Pokraj privezoci, toj isto taka izrabotuva i predmeti so nacionalni obele`ja od na{ata postara i ponova istorija. Vo razgovorot so nego pri dru- `eweto i pieweto na kafe po [irok sokak, Trga~evski veli deka ova negovo hobi pokraj toa {to mu go popolnuva vremeto i mu gi razubavuva penzionerskite denovi, ovaa negova aktivnost mu nosi i zarabotka, mu go nadopolnuva semejniot buxet, {to vo ovie sega{ni vremiwa koga se gleda na sekoj denar, dobro mu doa a. Vo N a 29 maj vo izletni~koto mesto Skrebatno kaj Ohrid, po vtor pat se odr`a manifestacijata \omlezijada. Vo podgotvuvawe na tradicionalniot specijalitet od ova podnebje, godinava se natprevaruvaa 23 u~esnici, brojka, koja potvrduva deka se zgolemuva interesot po~etokot mu bilo te{ko da gi prodade svoite proizvodi i mu{terii mu bile glavno prijateli i poznanici, no potoa stanuvalo se polesno i polesno. - Denes imam pora~ki od Ohrid, kako i od nekoi drugi turisti~ki mesta. Zadovolen sum. Ja afirmiram mojata zemja Makedonija, si gi ispolnuva kreativno penzionerskite denovi, a i kapnuva po nekoj denar. So rabotava zapoznav mnogu lu e, steknav mnogu poznanici i prijateli. Novite prijatelstva i poznanstva mi nosat i novi idei. Letovo planiram da postavam i svoja podvi`na tezga na [irok sokak i se nadevam da pominam dobro bidej}i ima najava za doa awe na dosta na{inci od prekuokenaskite zemji koi se dosta zaniteresirani i nostalgi~ni po stariot kraj. Tia koga si odat zemaat po ne{to za spomen da odnesat od tuka, za da im ja gree du{ata tamu vo tu ina, no i da im gi poka`at na svoite ili pak na onie koi malku znaat za Makedonija. Primerot na Aco Trga~evski e primer za eden vreden i aktiven penzioner koj ubavoto go spoil so korisnoto. Mile Ristevski, penzioner od Beranci - Bitolsko Na omlezijadata kaj Skrebatno, penzionerkite najdobri prestavata. Kumanovskite penzioneri poka`aa kako mo- `e slobodnoto vreme da se ispolni niz edna interesna teatarska pretstava, vo koja dru- `eweto i prijatelstvoto rodija so plod. Kumanovskite od godina vo godina. Prvata nagrada za najdobro omleze, vo pari~en iznos od 10 iljadi denari ja osvoi Sne`ana Grujoska od seloto Kosel, koja odlu~i del od sredstvata da gi podari na Crkovniot odbor vo crkvata Sveta Bogorodica. Vtorata nagrada vo iznos od 6 iljadi denari zamina vo racete na Lile Karoska od Skrebatno, dodeka tretoto mesto go osvoi el{ankata Stojanka Taleska koja be{e nagradena so 4 iljadi denari. Vo Op{tinskiot sektor za Lokalen ekonomski razvoj - LER, velat deka namerata e sekoja godina da se organiziraat vakvi sobiri na razli~ni mesta, so cel, da se mobiliziraat celokupnite potencijali vo ohridskiot region. \omlezijadata be{e organizirana od Op{tinata Ohrid, a vo sorabotka so hotelite, restoranite i Germanskoto dru{tvo za tehni~ka sorabotka - GTZ. K.Spaseski Na 46-to izdanie na Dramskiot Amaterski Festival vo Ko~ani Uspe{en nastap na ~lenovite na dramskata rabotilnica na kumanovskite penzioneri penzioneri od Dramskata rabotilnica godinava po vtor pat u~estvuvaa na Dramskiot amaterski festival na Makedonija vo Ko~ani, ramo do ramo so idnite akterski imiwa od Fakultetot za dramski umetnosti i ostanati amateri koi se zanimavaat so dramska umetnost. ^estitki za vlo`eniot trud i za izvonrednata akterska igra, no i za ume{nosta na re`iserot Stoje Dodevski da gi obedini ovie ~esni i vredni penzioneri da napravat teatarski ~in dostoen za po~it. K.Gerasimov

8 REKLAMI 8 PENZIONERplus juli ti Regionalni penzionerski sportski natprevari Prv region Penzionerite od ZP "Centar najdobri V o organizacija na SZPM vo osum regioni so uspeh se odr`aa 15-te regionalni sportski natprevari vo 11 disciplini so u~estvo na okolu natprevaruva~i vo ma{ka i `enska konkurencija. Na prviot region doma}in be{e ZP "Gazi Baba, a vo natprevarite u~estvuvaa i ZP "Kisela Voda, ^air i Butel, "Centar i "[uto Orizare. Sve~enoto otvorawe na igrite se odr`a na 29 maj na plo{tadot vo Avtokomanda vo Skopje vo prisustvo na pretsedatelot i sekretarot na SZPM Du{- ko [urbanovski i Dragi Argirovski, na pretsedatelot na Gradskiot sojuz na ZP na Skopje Krsto Angelovski i drugi gosti. Na sve~enosta najprvin govore{e Du{an Pereski, pretsedatel na Zdru- `enieto na penzioneri "Gazi Baba, a svoe prigodno obra}awe ima{e i pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski, koj posebno go naglasi zna~eweto na tradicioalnite penzionerski natprevari ne samo za sozdavawe vo zdravo telo zdrav duh, tuku i za dru`ewe i za nadminuvawe na monotonijata vo tretoto doba. Natprevarite za otvoreni gi proglasi Vuka{in Spasovski, pretsedatel na Sobranioeto na ZP "Gazi Baba, a u~estvuvaa 162 natprevaruva~i, od koi 99 vo ma{ka i 63 vo `enska konkurencija. Najdobri rezultati vo ekipna i vo poedine~na konkurencija imaa sportistite od ZP "Centar, a zabele`itelni postigawa ima{e i ZP "Kisela Voda. D.A. Foto T.Manov Vtor region Tetovskite penzioneri najpodgotveni N a terenite na Sportskiot centar "Markovi kuli vo Prilep na 13 juni se odr`aa N a sportskite tereni kaj Ezeroto Treska vo Skopje na 6 juni Zdru`enieto na penzionerite na Saraj, iako za prv pat, be{e uspe{en doma}in na Regionalnite penzionerski sportski Tret region Nadmo}na pobeda na doma}inite N a fudbalskoto igrali{te "Napredok vo Ki~evo i vo hotelot Union imperijal na Regionalnite sportski natprevari na koi pokraj Prilep~ani u~estvuvaa i ZP Resen, Kru{evo i Demir 26 juni se odr`aa penzionerski sportski natprevari na ~etvrtiot region na koi u~estvuvaa okolu natprevari na koi u~estvuvaa sedum zdru`enija na penzioneri od Tetrovo, Gostivar, Karpo{, \or~e Petrov, OVR, Taftalixe i Saraj. Na sve~enoto otvorawe na igrite pred 282 sportisti i 85 gosti najprvin vo imeto na ZP Saraj govorea pretsedatelot Rufat Ramadani i sekretarot Abedin Krosi, a potoa na prisutnite im se obrati Dragi Argirovski, sekretar na SZPM naglasuvaj}i deka na ovie natprevari treba da se ~uvstvuva sportskiot duh vo ramkite na poznatoto pravilo na osnova~ot na modernite olimpiski igri, baron Pjer de Kuberten: Va`no e da se u~estvuva, a neka pobedat najpodgotvenite i najdobrite. ^etvrti region Najdobri sportistite na ZP Ohrid i Debrca 150 penzioneri sportisti od ZP Ohrid i Debarca, Struga, Ki~evo, Debar i Makedonski Brod. Sve~enosta ja otvori Mehmed Mehmedi, pretsedatel na Sobranieto na Zdru`enieto na penzionerite vo Ki~evo posebno pozdravuvaj}i ja delegacijata na sindikatot na penzionerite od Podgradec, Republika Albanija. Za celite i zna~eweto na ovaa tradicionalna penzionerska sportska manifestacija govore{e Dragi Argirovski, sekretar na SZPM, pri {to gi proglasi igrite za otvoreni, po`eluvaj}i im na u~esnicite da se ~uvstvuvaat mladi i sre}ni, a da pobedat najdobrite. Prigodna pozdravna re~ ima{e i Igrite za otvoreni gi proglasi pokrovitelot Blerim Bexeti, gradona~alnik na Op{tina Saraj posakuvaj}i im na site da ponesat ubavi spomeni od prestojot na Ezeroto Treska. Hisar so vkupno 109 natprevaruva~i koi se natprevaruvaa vo 11 sportski disciplini: strela{tvo, {ah, pikado, tegnewe ja`e, frlawe ule, tr~awe, skok od mesto. tabla, domino, dvoboj i troboj. Na sve~enoto otvorawe dobredojde na gostite i u~esnicite im posaka pretsedatelot na Zdru- `enieto na penzionerite na Prilep Kiril \or ioski, a igrite za otvoreni gi proglasi Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, pora~uvaj}i im na penzionerkite i na penzionerite da sportuvaat, da drugaruvaat i da se relaksiraat {to e mnogu bitno za tretoto `ivotno doba. Igrite minaa vo najdobar red, vo fer i korektna atmosfera, a najdobri rezultati vo ekipna i poedine~na konkurencija i ovoj pat imaa sportistite na ZP Prilep so vkupno 245 boda, osvojuvaj}i go preodniot pehar vo trajno vlasni- Naziv Daqani, pretsedatel na penzionerskata organizacija vo Podgradec, zablagodaruvaj}i se za gostoprimstvoto i za razgovorite za sorabotka vodeni vo Ohrid, Debar i Ki~evo. Natprevarite se odr`aa vo fer i sportska atmosfera, a najdobri rezultati i ovoj pat imaa sportistite na Zdru`enieto na penzioneri od Tetovo, pred OVR i \or~e Petrov. I.G. {tvo. Natprevaruva~ite od Resen osvoija 123 boda, na Kru{evo 48 i na Demir Hisar 10 boda. D.S. foto M.Berberu Na natprevarite i ovoj pat najmnogu prvi mesta vo ekipna i poedine~na konkurencija imaa natprevaruva~ite od ZP Ohrid i Debrca, pred Ki~evo i Struga. K.S.

9 PENZIONERplus juli 2010 KULTURA 9 15-ti Regionalni penzionerski sportski natprevari Peti region Kavadare~kite penzioneri najuspe{ni N a terenite pokraj vele{koto ezeroto "Mladost i vo prostoriite na restoranot "Na Vele{ko na 5 juni se odr- `aa Regionalnite penzionerski sportski natprevari na koi u~estvuvaa natprevaruva~i od Zdru`enijata na penzionerite od Veles, Gevgelija, Bogdanci, Valandovo, Star Dojran, Kavadarci, Negotino i ZIP Kavadarci. Vo prisustvo na delegacijata na SZPM {to ja predvode{e pretsedatelot Du{ko [urbanovski, zaedno so potpretsedatelot ^edo Georgievski i ~lenot na IO Andon Markovski, sve~enosta ja otvori Mom~ilo Markovski, pretsedatel na Zdru`enieto na penzionerite na Veles, a gostite i u~esnicite gi pozdravi i gradona~alnikot na Op{tina Veles Goran Petrov. Pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski, istakna deka sportot i rekreacijata se pove}e stanuvaat privle~ni za penzionerite so cel da go podobrat zdravjeto i kvalitetot na `ivotot. Ova go potvrduva i postojanoto zgolemuvawe na brojot na u~esnicite na igrite, taka {to na godina{nive 15-ti jubilejni penzionerski sportski natprevari se o~ekuvaat i najgolem broj natprevaruva~i. Na natprevarite vo ovoj region vo 11 sportski disciplini, kako vo minatata godina i ovoj pat, najuspe{ni bea penzionerkite i penzionerite od ZPO Kavadarci so osvoeni 178 poeni, pred Veles, Negotino i Gevgelija. B.]. [esti region ZP Kumanovo - tradicionalno najdobro N a sportskite tereni pokraj Kriva Reka na 10 juni se odr- `aa Regionalnite penzionerski sportski natprevari na koi N a sportskite tereni kaj u~ili{teto vo Lozovo na 14 juni i pokraj toploto vreme uspe{no se odr`aa Regionalnite u~estvuvaa 137 natprevaruva~i od zdru`enijata na penzionerite na Kumanovo, Probi{tip, Kratovo, Zletovo i doma}inot Kriva Palanka. Vo prisustvo penzionerski natprevari na koi u~estvuvaa natprevaruva~i od [tip, Strumica, Radovi{, Novo Selo, Sveti Nikole i Lozovo. na rakovodstvota na SZPM i na re~isi site rakovodni kadri od Op{tina Kriva Palanka, sve- ~enosta kaj hotel "Makedonija ja otvori Arsen Ilievski, potpretsedatel na op{tinskoto Zdru- Sedmi region [tipskite natprevaruva~i najuspe{ni Osmi region Uspeh na ko~anskite penzioneri N a sportskite tereni vo Del- ~evo na 19 juni se odr`aa 15- ti Regionalni penzionerski sportski igri, na koi u~estvuvaa penzionerskite zdru`enija od Ko- ~ani, Berovo, Peh~evo, Vinica, `enieto na penzioneri, a so prigoden govor gostite i u~esnicite gi pozdravi Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, posakuvaj}i im dobro zdravje i dolg `ivot, da se natprevaruvaat {to pove}e godini, so zaedni~ko dru`ewe i dobro raspolo`enie. Igrite za otvoreni gi proglasi gradona~alnikot na Op{tina Kriva Palanka Arsen~o Aleksovski po`eluvaj}i natprevarite da bidat uspe{ni i da pobedat najdobrite. I vo ovaa prigoda toj posebno ja istakna mnogu dobrata sorabotka pome u lokalnata samouprava i zdru`enieto na penzionerite, posebno vo realizacijata na proektot za dostoinstvena Sve~enosta ja otvori Tozo Mil- ~ev, pretsedatel na Zdru`enieto na penzionerite na op{tina Lozovo, a so prigodni zborovi se obrati i gradona~alnikot na Op{- tina Lozovo Orce Cvetkovski, po`eluvaj}i im na site u~esnici dobri rezultati. Prigodno obra}awe ima{e i Dragi Argirovski, sekretar na SZPM, pri {to posebna ja naglasi zalo`bata na Sojuzot preku organizirawe na sportski natprevari i na revii na pesni, muzika i igri, da go podobri kvalitetot na `ivotot na penzionerite, taka {to tie od godina vo godina stanuvaat poorganizirani i pomasovni, a se razmisluva za zbogatuvawe na postojnite i sozdavawe novi sodr`ini na dru`ewe i rekreacii. Na sportskite tereni interesna borba za osvojuvawe na prvi mesta vo raznite disciplini se vode{e pome u natprevaruva~ite od [tip starost. I na ovie regionalni igri se sozdade prijatna sportska atmosfera, a najdobri i ovoj pat bea natprevaruva~ite od ZP Kumanovo, minatogodi{ni pobednici na Republi~kite penzionerski sportski natprevari. A.I. i Radovi{. Na krajot sedum prvi mesta vo ekipna i poedine~na konkurencija osvoija sportistite od [tip, a {est od Radovi{. Po dve prvi mesta osvoija Strumica i Novo Selo, a po edno Sveti Nikole i Lozovo. Site osvojuva~i na prvite mesta }e zemat u~estvo na 15- te jubilejni Republi~ki penzionerski sportski natprevari {to se planira da se odr`at na 11 septemvri. M. Monevska Makedonska Kamenica i gradot doma}in. Vo prisustvo na pretsedatelot i potpretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i ^edo Georgievski i pretsedatelot na republi~kata komisija za sport Zdravko Petkovski, natprevarite sve~eno gi otvori Quba Angelovska, pretsedatelka na Zdru- `enieto na starosni, semejni, invalidski i drugi penzioneri na op{tina Del~evo, posakuvaj}i im na site u~esnici dobri rezultati i fer i sportski natprevari. Na sportskite tereni se vode- {e izedna~ena borba za osvojuvawe na prvite mesta, koi zna~eja i kvalifikacija za u~estvo na Republi~kite penzionerski sportski natprevari. Sepak so osvoeni 6 prvi mesta ko~anskite penzioneri bea najuspe{ni, pred Makedonska Kamenica so 4, Vinica so 3, Berovo i Del~evo so po 2 i Peh~evo so edno prvo mesto. K.G.

10 PANORAMA 10 PENZIONERplus juli 2010 PRO^ITAV ZA Ve~niot traga~ po smislata T ivko, bez vreva go pre~ekori pragot i se najde od drugata strana na `ivotot.taka go razbira{e toj mig: "SMRTTA E SPOKOEN ^EKOR VO BLAGA, VEDRA POLNO]! Samo se preseli, no ne umre. Onoj koj{to tolku mnogu mu dal na `ivotot, kako da umri (!), prosto ne e fer da ne bide vo nego sevremeno so celata svoja su{nost. I se re~e kako {to obi~no se veli: nenadomestliva zaguba. Ona {to e op{to mesto za izjavite vo vakvi okolnosti, ovojpat e ~ista esencija. Doprva }e staneme svesni {to zna~i negovoto otsustvo. Toj sekako }e e vo nas, kako zrak svetlina - patokaz, kako predupreda! No ve}e ne }e go zeme odnovo peroto v raka so koe po sekoja upotreba se javuvaa novi, rasko{ni i vozbudilivi ostvaruvawa. Isklu~itelno {irokiot dijapazon na poetski i nau~noistra`uva~ki interesi go obele`a kako tvorec od nesekojdneven format. Negoviot delnik kako da trae{e podolgo: stasuva{e na predavawata na Fakultet, potoa da otide vo Klubot na pisatelite ili vo Buket, da se sretne i da se napie ~a{ka so tajfata koja mu be- {e srodna po duh i boemstvo, da pro{eta po padinite na Vodno, kraj Vardar ili do Nerezi, a no}ta da bdee nad knigite vo potraga po dotoga{ nedoprena vistina i da razre{i nekoja kontroverza, ili da go smisluva vistinskiot zbor na koj so ~udesno majstorstvo i darba, so kovewe i prekovuvawe mu dava{e sve`o zna~ewe i nov lirski glas na stihot koj {totuku se ra a{e. Ne znam koga i kolku spie{e, no nesonicata i nemirot, sekako, mu bile verni dru{ki. Mo`eme li ~esto, drugade, da si spomneme za takva energija? Vo svoeto posledno intervju ( ) izjavi: "Za 2 meseca }e po~nam da ja podgazuvam 82- ta, verojatno. Jas sum `ivotno ostaren, no tvore~ki podmladen. Minatata godina objaviv 11 naslovi.# Go ka`a toa iskreno, bez la`na skromnost, no i bez falba, samo kako fakt, kako tvorec koj e samosvesen za svojot potfat. Pogoduvate, bezdrugo. Stanuva zbor za Dragutin Gane Todorovski. Koga ~ovek se naprega da go pronajde najpogodniot atribut {to treba da gi sodr`i to~nite kvalifikativi na li~nosta na koja se odnesuva, a taa li~nost e neobi~no kompleksna, rizikuva da zgre{i, da ne go prepoznae vistinskiot zbor i da ne ja pogodi celta. Mi se stori, najposle, deka sintagmata GOLE- MIOT TVOREC, upatuva na ve~niot traga~ po smislata. Da ja otkrie i da ja re~e. Premolkot mu be{e nepoznat. Pau{alnosta ne ja saka{e, da privedime fakti, koi, so svojata stroga i nepotkupliva nepristrasnost, ka`uvaat: roden e na 11. maj 1929 god. vo Skopje, kade {to i `ivee{e do posledniot izdiv na 22. maj 2010 god. Zavr{il Filozofski fakultet na Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij, kade{to i doktorira{e so presti`niot slavisti~ki trud "Veda Slovena i nejzinite mistifikatori. Na Filolo{kiot fakultet pomina podolg period od rabotniot vek kako profesor po hrvatska i makedonska literatura od 19. vek. Be{e vqubenik vo na{iot prerodbeni~ki 19. vek. Nemu mu posveti mnogubrojni trudovi. Zatoa ovde }e navedam eden bleskav iskaz na akademik Luan Starova, koj ne samo {to e dlaboko promislen, tuku e i neverojatno precizen: "Gane e verniot i dostoen potomok na pretska`anoto Prli~evoto pleme koe treba{e eden den da stasa i na vistinskiot jazik, na maj~iniot jazik, da ja iska`e poetikata na identitetot i vistinata na svojot narod. Od sekoj javno iska`an zbor, od sekoj stih, esej, tolkuvawe, zra~i negovoto ~ovekoqubie, negovoto iskreno rodoqubie, zadumanosta nad tegobnata sudbina na Takovinata, no i vrbata deka kone~no }e go napadime prokletstvoto: "Rodino... da te stokmime kako miloina / i kako na{ protej da te osmislime. Kaj Gane ni{to ne zavise{e od tu ite o~ekuvawa ili protivewa: sekoga{ go slu{a{e svojot vnatre{en glas, svoeto ubeduvawe i svojata sovest. Zatoa nikoga{ ne be{e dvosmislen, ne ostava{e nedoumici. Ako za ilustracija go privedime samo poetskiot del na Ganeviot opus, koj sam po sebe e impresiven, }e najdeme nedvosmislena potvrda duri od prvata stihozbirka "Vo utrinite, kako i vo onie {to sledea: "Trevo`ni zvuci, "Spokoen ~ekor, "Bo`ilak, "Apoteoza na delnikot, "Gor~livi goltki nepremolk, "Sneubaven den, "Skopjani, "Nevolici, neverici, nesonici, "Nedosti`na, Osamen patnik. Ogromniot pridones, pak, ne samo vo na{ata kni`evno-istoriska, eseisti~ka, publicisti~ka i preveduva~ka dejnost ja dopotpolnuva slikata za negovata vonvremenska dimenzija. Bogatata ostavnina od ovie kategorii tvore{tvo vklu~uva 28 kriti~ko - eseisti~ki ostvaruvawa, tolkuvawa za osnovopolo- `nicite na makedonskata literatura, studii, nad stotina prevodi, nekolku antologii od poeziite na po{irokiot slavisti~ki krug, kako i antologii na poeziite na balkanskite narodi. Be{e, zna~i, mnogustrano nadaren, uporen do tvrdoglavost, strastven i ~esen, boem i majtap~ija, veselnik. [armanten polemi~ar komu samo argumentite mu bea od pomo{, go prezira{e grdiot navik na etiketirawe bez osnova. Mnogumina go po~ituvaa, malkumina go osporuvaa. Takov e `ivotot, {aren. Onie koi objektivno go sledea negoviot tvore~ki napor ne mo`ea da ja odminat verifikacijata na vrvnite rezultati na toj izoden pat. Nositel e na najzna~ajnite dr- `avni, gradski, esnafski nagradi... Toj spisok e dolg i }e n li{i od mnogu prostor ako poimeni~no gi naveduvame. Praktika na rubrikava e da predlo`i edno delo na avtorot {to go pretstavuva. Ovde, bidej}i stanuva zbor za poetski knigi, gi navedovme naslovite i mo`e ~itatelot potamina da go zeme ona {to najnapred }e mu padne v race i nema da zgre- {i. No, ako nekoj saka pocelosen uvid, gi prepora~uvam "Gordi akordi, brilijantna kniga izdadena po povod 80-godi{niot jubilej. Taa pretstavuva reprezentativen avtorov izbor od sevkupnoto negovo poetsko tvore{tvo i e od neprocenliva vrednost. A sekoja vredna kniga e privilegija {to ni ovozmo`uva da yirneme vo nova, nepoznata galaksija. Otkrijte ja svojata pesna me u mnogute Ganevi, nau~ete ja naizust, izgovorete ja ponekoga{ makar vo sebe. ]e mu oddadete dostojna po~it na Golemiot Tvorec. Boris [uminoski "Biser na mudrosta# P ovod za mojata sredba so Vera Zlateva, pretsedatelka na Organizacijata na `eni od op{tina Sv. Nikole, be{e dobienata nagrada za prevencija od rak na grloto na matka "Biser na mudrosta. Vo kancelarijata vleze so cvrsti, brzi, energi~ni ~ekori, so nasmeano lice i o~i od koi zra~i toplina i me pozdravi so iskreno i toplo "Dobredojde. Razgovorot so ovaa golema humanistka be{e pravo zadovolstvo i jas toa so radost sakam da go spodelam so ~itatelite na "Penzioner plus. Vie ste li~nost polna so entuzijazam, polna so `elbi da pomaga, li~nost koja misli kako za svojata taka i za sre}ata na drugite, Vie ste polna so neverijatna pozitivna energija koja e otelotvorena vo humanosta. Na po~etokot ka`ete ni {to be{e povod za Va{eto nesebi~no anga`irawe vo borbata protiv rak na grloto na matkata? Se zapo~na vo 2002 godina po na{a inicijativa, kako i na 16 `enski nevladini organizacii, kako apel za efikasna prevencija od rak na grloto na matkata. Preku sesii i javni debati, kako i so silna mediumska kampawa, se zalagavme za promena na Zakonot za zdrastvena za{tita i sproveduvawe na organizirana programa za skrining za rano otkrivawe na rak na grlo na matkata. Poseben doprinos za ostvaruvawe na celta ni dadoa i pratenicite vo toga{niot parlament, Liqana Popovska, Sowa Lipitkova, Slobodan Najdovski i Petar Atanasov, kako podnositeli na Amandmanot za voveduvawe na besplatni ginekolo{ki pregledi za `eni. Taka po~navte, no {to se postignavte dosega na toj plan? Vo profesionalnoto rabotewe go postignav maksimumot od edna profsija. No mojot anga`man vo gra anskiot sektor se karakterizira so mnogu uspesi. Filantropskoto vo mene i `elbata nesebi~no da im pomagam na lu eto se Prsten B e{e ubav son~ev den, navidum sli~en na mnogute denovi koi gi pominuvam so moite pacienti-stanari na Gerontolo{kiopt centar 13 Noemvri vo Skopje. Odev od eden do drug, pra- {uvaj}i gi za nivnoto zdravje, za problemite koi gi ma~at... Celta mi be{e da razgovaram so ovie stari ranlivi su{testva, stradni za vnimanie i qubov, svesna deka sekoj zbor za niv pretstavuva podarok. I dodeka taka so niv si prika`uvav, bev povikana bidej}i vo centarot be{e donesena nova pacientka od edno berovsko selo. Od nejzinata }erka koja ja pridru- `uva{e razbrav deka babi~kata re~isi cela godina `iveela vo seloto, sama vo svojata ku}a. Nejzinata edinstvena }erka podolgo vreme `ivee vo stranstvo. I pomagale rodninite, sosedite, no selo e selo, ima mnogu rabota i sekoj pomagal kolku {to mo`e. Pomo{ta bila neophodna sekojdnevno, bidej}i taa bila ne- glavnite "vinovnici za uspesite koi gi postignav za dvaesetgodi{- noto anga`irawe vo NVO. Zadno so timot aktivistki uspeavme da ja izdigneme Organizacijata na `enite na op{tina Sveti Nikole me u najaktivnite NVO vo Makedonija, no i nadvor od nea. Prepoznatlivostta e rezultat na rabotata so `enite od ruralnite sredini vo op{tinata, so `nite lekuvani od maligni zaboluvawa na reproduktivnite organi, lobiraweto za promeni vo zakonskata regulativa, odnosno promena na Zakonot za zdravstvena za{tita, aktivnosti za podigawe na svesta kaj `enite za potrebata od preventivna za{tita na sopstvenoto zdravje i problemot na smejnoto nasilstvo vrz `enite i decata. Razvivaweto na volonterskata rabota me u decata i mladite vo op{tinata, me unarodnata sorabotka na razni poliwa, kako i niza drugi aktivnosti se isto taka postugnuvawa za odbele`uvawe. Za ovie postignuvawe imame dobieni pove}e priznanija i nagradi i toa nagrada od Makedonski Centar za me unarodna sorabotka od Skopje i 14 Septemvriska nagrada dobiena od Lokalnata samouprava na op{tina Sveti Nikole za posbni postignuvawa, kako i nagradata "Biser na Mudrosta# dobiena od ESSA - Evropska asocijacija za borba protiv rak na grloto na matka od Brisel. Koi se Va{ite planovi za vo idnina? Sveti Nikole e op{tina so najvisok procent na smrtnost od rak na dojka vo za mamogravski pregled moraat da odat vo Skopje ili vo sosednite gradovi, no pri toa i da ~ekaat po nekolku meseci, a bolesta ne ~eka. Zatoa so seta sila rabotime na ostvaruvawe na dolgogodi{niot plan za nabavka na mamogravski aparat. Ova sme go zacrtale kako najbitno i prioritetno, no se razbira deka imame i drugi planovi i `elbi. Vie ste penzionerka, no so {to drugo go ispolnuvate Va{eto vreme, so {to drugo ste anga- `irana? Moite penzionerski denovi se maksimalno ispolneti. Kako sopruga, majka i baba, se trudam kolku {to mo`am pove}e da im posvetam vnimanie na moite od semejstvoto. Pokraj toa nao am vreme i za dru- `ewe, za po nekoe patuvawe, kako i da pro~itam nekoja dobra kniga. Naviknata sum da go organiziram moeto vreme u{te od porano koga ne bev vo penzija. Iako mojata profesionalna opredelba be{e socijalen rabotnik, od vrabotuvaweto pa se do penzioniraweto rabotev kako knigovoditel pominuvaj}i gi site skalila. Paralelno so mojot raboten anga`man, se odviva{e i moeto ~lenuvawe i rabota vo Organizacijata na `enite, kade ja ostvaruvav mojata `ivotna profesionalna opredelba. I dvete raboti me ispolnuvaa i mi davaa potik za pogolem anga`man. Ubavo i za pofalba, no od kade ja crpete Va{ata energijata za tolkav golem anga`man? Moeto `ivotno moto e: Pru`i mu raka na poslabiot, nau~i od podobriot, spodeli ja i radosta i tagata so drug i sakaj nesebi~no. Filantropskoto vo mene i `elbata da pomagam se izvorite na mojata energija i za se ona {to go pravam vo `ivotot. Taka be{e dosega, taka }e prodol`am i ponatamu! Vukica Petru{eva podvi`na posle prele`aniot mozo~en udar. So paralizirana raka i noga, taa bila potpolno zavisna od tu a nega. - Toa e prikaznata. Nemame drugo re{enie, niz solzi so stegnato grlo i rastreperen glas ni raska`a nejzinata }erka. Akcentot ja oddava{e deka podolgo `ivee nadvor od Makedonija. - Od po~etokot i velevme da dojde da `ivee so nas, no taa ne saka{e da se oddeli od ubavinite i `ivotot koj si go `ivee{e so rodninite, prijatelite, kom{iite. Kako staree{e stanuva{e se pote{ko, a otkako se razbole makite se zgolemija - dodeka raska- `uva{e postojano zvone{e nejziniot mobilen telefon. Odgovara- {e na stranski jazik. Ni objasni deka nadvor ja ~eka soprugot i dvete }erki i site troica se mo{ne nestrplivi?! ^udno, a se rabote{e za nivnata stara i bolna baba. Bidej}i razbravme deka treba da se pobrza, sestrata i prijde da i pomogne i da ja smesti babata vo krevet. Dodeka ja prigotvuva{e, taa na prstot od babata zabele`a ubav zlaten prsten i i sugerira{e da go izvadi i da i go dade na }erkata za da ne go zagubi. - Ne, ne go davam Toj mi e podarok od nea, od }erka mi. ]e go ~uvam i }e go gledam. Toa mi e edinstvenata vrska so moeto edinstveno ~edo. Koga }e go dopram }e bidam sre}na isto kako da sum ja doprela nejzinata raka. Nema da go izgubam }e go premestam na sredniot prst. Pogledot na prstenot }e mi dava sila da izdr`am do slednata sredba - so nasolzeni o~i i molba ne gleda{e baraj}i odobrenie da go zadr`i. Se pregrnaa nemo dvete, a vo nivnata pregratka ima{e mnogu qubov, i neizmerna taga. - Odi }erko, odi kaj decata i gledaj gi kako {to jas tebe te gledav! - Dali vo ovie zborovi ima- {e prekor ili bea zborovi koi sekoja majka bi gi upatila na svojata }erka?! U{te edna{ se pregrnaa. Dolgata pregratka pred zaminuvawe be{e trogatelna. Pacientkata najde sila da ja prifati novonastanatata situacija, poka`uvaj}i razbirawe i ogromna qubov kon svojata }erka, edinka. D-r Kostadinka Bojkova Neuropsihijater vo gerantolo{ki zavod "13 Noemvri vo Skopje

11 PENZIONERplus juli 2010 REKLAMI 11

12 ZDRAVSTVO 12 PENZIONERplus juli 2010 Mo`e li da se podmladi imunitetot K ako {to e poznato glavna zada~a na imunolo{kiot sistem e odbrana na organizmot od bakterii i virusi. Vo ostvaruvawe na ovaa zada~a zaedni~ki deluvaat golem broj na razli~ni krvni }elii poznati pod zaedni~koto ime leukociti, kako i nekoi regulacioni supstanci kako {to e faktorot za rast, materii koi gi la~at ovie kelii. Leukocitite se vsu{nost razli~ni tipovi na kletki vo armijata na imunitetot. Sekoja kletka ima razli~na zada- ~a vo bitkata: nekoi gi otkrivaat neprijatelite, nekoi gi oslabuvaat so usovr{eni hemiski materii kako oru`ja, nekoi gi uni{tuvaat neprijatelite, a nekoi pak ras~istuvaat po bitkata. Taka, so nivnoto zaedni~ko deluvawe se sozdava prva odbrambena linija koja mo{- ne te{ko mo`e da se probie, ako sistemot e vo dobra sostojba. No kako stareeme imunolo{kiot sistem e se poslab, a so toa i odbranata, se razbira, pred s kako rezultat na namaleniot broj na leukocitite vo celina ili ako nekoja grupa na kletki ne ja vr{i zada- ~ata kako {to treba celiot sistem e pomalku efektiven ili poinaku ka`ano sistemot pa a. So iztra`uvawa i eksperimenti utvrdeno e deka pokraj stareeweto postojat i drugi faktori koi, isto taka, mo`at da ja namalat sposobnosta na imuniot sistem, faktori koi mu onevozmo`uvaat na sistemot da gi pobedi bolestite. Eve nekoi od pobitnite predizvikuva~i za pa awe na sistemot: Negativni ~uvstva i depresija - Istra`uvawata poka`uvaat deka sre}nite lu e imaat podobar imunitet. Lo{a ne uravnote`ena ishranata - Nedostig od materii (na pr. vitamini B6, C i E, esencijalni masni kiselini, `elezo, cink i drugi. Elementi od opkru`uvaweto - Promeni vo kvalitetot na vozduhot, zagaduvaweto, ekstremni i ~esti promeni na temperaturata, viso~inski promeni i promeni na vremenski zoni. Nedovolno spiewe Stresot Bidej}i imunitetot e mnogu biten za kvalitetot na odbranata na organizmot i za dobro zdravje, se pravat golem broj istra`uvawa vo nasoka da se pronajde na~in za obnovuvawe i restartirawe na imunitetot koga od razni pri~ini }e padne. Vo dosega{nite istra- `uvawa nau~nicite otkrile deka imunolo{kiot odgovor na bakteriskata infekcija e zna~itelno razli~en kaj mladi i stari gluvci. Taka na primer kaj starite gluvci reakcijata na imunolo{kiot sistem bila mnogu poslaba, a pri toa utvrden e namalen broj na makrofagi, }elii koi se najbitni vo borbata so bakteriite. Spored niv namaleniot broj na ovie odbrambeni }elii e pri~ina za oslabuvawe na imunolo{kata fukcija na organizmot. Kako organizamot staree, ova e poizrazeno. Vo prodol`enie na istra`uvawata, nau~nicite od HCI vr{ele ispituvawa vrz mladi gluvci na vozrast od dva tri meseci, kako i na gluvci postari od dvaeset meseci, {to odgovara na starost od 70 do 80 godini kaj ~ovekot. Tie sakale da doznaat koi s i kakvi s promeni se odvivaat vo imunolo{kiot sistem kaj starite gluvci pri infekcija so bakterijata Steptococcus pyogenes. Ovaa bakterija predizvikuvala te{ki i opasni infekcii kaj postarite, dodeka pomladite gluvci zna- ~itelno lesno se spravuvale so infekcijata. Starite gluvci umirale i koga bile zarazeni so mnogu pomal broj na bakterii. Interesno e i toa deka imuniot sistem kaj gluvcite, no i kaj lu eto, ~uva podatoci za sekoj neprijatel (bakterii ili virusi) koj go pobedil, sozdavaj}i taka nare~eni antitela. Toa zna~i deka toj mo`e da gi uni{ti mikrobite mnogu brzo ako vlezat povtorno vo teloto pred tie da se razmno`at i da ve razbolat. (Ve potse}a li ova na va{iot kompjuter, kompjuterskite virusi i anti-virusnite programi?) So cel da se zgolemi imunolo{- kata otpornost, istra`uva~ite od ovoj tim na starite gluvci vo eksperinentot, na nivnite makrofagi im dodavale faktor na rastewe, materija koja e mnogu bitna pri sozdavawe na makrofagite, no isto taka i za zgolemuvawe na nivnata odbrambena funkcija. Reakcijata bila odli~na, a imunitetot zna~itelno se podobruval. Timot smeta deka mo`ebi na povidok e re{enie na problemot koga sistemot }e padne i e neefikasen. Ako zaklu~okot e deka imunitetot e mnogu biten za na{eto zdravje, doa ame do pra{aweto kako mo`e da si go podmladime, da go podobrime ili da go restartirame i na drug priroden na~in. Postoi li na~in da go so~uvame i da ne mu dozvolime da padne? Eve nekolku soveti i preporaki od vrvni imunolozi, koi mo`at da pomognat: Upotreba na metodi za oporavuvawe na imunitetot so balansirawe na tovarot od rabotnite obvrski Hidroterapija, masa`a, povremeno ve`bawe so poslab intenzitet i drugo Dobro balansirana ishrana so mnogu ovo{je i zelen~uk, vitamin C i cink. Izbegnuvawe hrana koja e potencijalno vo dopir so mnogu lu e (na pr. nepakuvan leb, otvoreni sadovi so orevi, le{nici, kikiriki i sl.) Zemawe na tableti i razni drugi suplementi so odredeni deficitarni materii, no so preporaka od lekar Namaleno izlo`uvawe na š{tetni organizmi: miewe i su- {ewe na racete za da se spre~i š{irewe na virusi i bakterii Namaluvawe na stresot: nau~ete kako da se relaksirate, slu{ajte muzika, ~itajte, gri`ete se za va{ite mileni~iwa, dru`ete so prijatelite, {etajte, smejte se, najdete si hobi... Seto ova mo`e da pridonese da go podobrite, da go so~uvate ili da go podmladite va{iot imunitet i da se ~uvstvuvate pred s zdravo, no i da si go prodol`ite `ivotot. Podgotvila K.S.Andonova Kako da se koristat maslata za jadewe Sekoj den slu{ame i gledame deka nekoi masla za jadewe se pozdravi od drugite; stru~nite lica za ishranata - nutricionisti i lekarite postojano se obiduvaat da ni gi pretstavat site prednosti i nedostatoci na raznite vidovi masla i nivnata uloga vo na{ata redovna ishrana ili dieta. Sekako samite treba da bideme zainteresirani maslata {to ni se na raspolagawe da gi koristime na pravilen na~in za da imame celosna korist od niv. Kako {to vodata ima to~ka na vriewe (na 100 ºS), taka i sekoe maslo ima svoja to~ka na vriewe na koja po~nuva da ~adi, odnosno "to~ka na ~adewe. Temperaturata na koja se slu~uva toa e individualna i zavisi od karakteristikite na samoto maslo. Koga }e se dostigne temperaturata na ~adewe, masloto po~nuva da stanuva ne{to drugo, ne e pove}e ona {to bilo; postru~no ka`ano, nastanuvaat promeni vo negovata struktura, vsu{nost negovata molekularna struktura po~nuva da se menuva. Poradi ovie promeni vo molekularnata struktura se menuva i mirisot, a opa a i negovata hranliva vrednost; taka {to duri i zdravite masla (kako maslinovoto ili lenenoto koi se bogati so omega-3) pove}e ne mo`e da se smetaat kako zdravi. Kolku e povisoka to~kata na ~adewe, tolku povisoka temperatura }e mo`e da podnese masloto. Kako rezultat na toa, sekoj vid maslo treba da se koristi so na~in na gotvewe koj e najpogoden za negovata individualna to~ka na ~adewe i tolerancijata na toplinata. Za da mo`e da se stekne pretstava kako treba da se koristat raznite masla vo slednata tabela e daden korisen pregled koj treba sekoga{ da se ima na um pri koristewe na maslata. Temper. pri gotvewe Maslo od Najdobra upotreba Bez greewe Len (leneno) Salati Kokos P~enka Gotvewe (na niska temperatura) Maslinki Malku pr`ewe vo malku maslo Niska do sredna Kikiriki Gotvewe so pritisok Susam Salati Orev Dobro potemnuvawe Visoka temparatura Son~ogled Dobro pr`ewe Zrna od soja Prepr`uvawe Treba da se istakne deka maslata navedeni vo gornata tabela se rafinirani. Pove}eto masla {to gi sre}avame vo sekojdnevjeto i {to gi kupuvame se rafinirani. Rafiniranite masla imaat povisoka to~ka na ~adewe otkolku nerafiniranite. Isto taka, rafiniranite masla se razlikuvaat od nerafiniranite i po hranlivosta i po mirisot. Nerafiniranite masla se pohranlivi bidej}i nekoi hranlivi sostojki na maslata se otstranuvaat vo procesot na rafinirawe, pa poradi toa tie imaat poizrazen miris. Na primer, nerafiniranoto maslo od kikiriki }e mirisa i }e ima vkus kako samite kikiriki, dodeka rafiniranoto maslo od kikiriki }e ima polesen miris i vkus. Koga treba da se podgotvuva jadewe so koristewe na ekstremno visoka toplina pri gotveweto, toga{ treba da se izberat rafinirani masla. Vo tabelata se spomenati masla od trn so portokalova boja (safflower) i maslo od kanola. Trnot so portokalova boja e rastenie so bodlikavo steblo ~ie{to seme se koristi za proizvodstvo na maslo za jadewe, a negovite lisja prethodno se koristat za proizvodstvo na crvena ili `olta boja. I na krajot u{te eden korisen sovet. Najdobro i najzdravo, osobeno za postarite e da ne se koristi masloto pove}e pati za pr`ewe, bidej}i takvoto maslo ne mo`e da go obraboti crniot drob, pa toa se talo`i i go o{tetuva. Skapo e, }e re~e nekoj, to~no, no mnogu poskapo i polo{o e da bide o{teten crniot drob koj vr{i mnogu vitalni funkcii. podgotvil: M. Serafimovski ZA PENZIONERITE NAJEFTINO LETUVAWE VO REPUBLIKAVA PENZIONERSKIOT REKREATIVEN CENTAR VO KATLANOVO NA RASPOLAGAWE VI E, POD ODREDENI USLOVI I BAWATA SO CELATA NEJZINA LEKOVITOST I VRVNI BAWSKI I MEDICINSKI USLUGI I ZA[TITA [TO OBEZBEDUVAAT LE^EWE NA: Revmatski, gastroinstinalni zaboluvawa, zaboluvawe na periferniot nerven sistem, kako i razni drugi dermatalo{ki zaboluvawa POVELETE NA ODMOR I RAZONODA ZA SAMO 600 DENARI DNEVEN PANSION DRAGI KOLEGI PENZIONERI! ISKORISTETE JA OVAA MO@NOST [TO VI JA PRU@A VA[IOT CENTAR ZA ODMOR I REKREACIJA [TO SE NAO\A VO UBAVINITE NA BAWSKIOT KOMPLEKS KATLANOVO KOJ RABOTI NEPREKINATO OD 1 JULI DO PO^ETOKOT NA SEPTEMVRI. ZA PRESTOJ PRIJAVETE JA VO VA[ETO PENZIONERSKO ZDRU@ENIE ILI NA TELEFONITE: REKREATIVEN CENTAR KATLANOVO KAKO I NA TELEFONITE VO SOJUZOT NA PENZIONERITE NA GRAD SKOPJE 02/ VE O^EKUVA PENZIONERSKIOT CENTAR ZA ODMOR I REKREACIJA KATLANOVO Penzionerite na rekreacija vo Katlanovo Na izvorite na zdravjeto V ladinata programa za pomo{ na socijalno zagrozeni, stari, nemo}ni i bolni lica vo Republikava svoja primena najde i vo Proektot za besplatna sedumdnevna bawsko-klimatska rekreacija na penzioneri so najniski penzii, koj po~na da se realizira vo po~etokot na godinata. Izborot na sre}nite dobitnici na ovaa beneficija be{e napraven spored strogi kriteriumi za bodirawe na kandidatite, imaj}i predvid za u~estvo na pripadnici od site nacionalni strukturi i etni~ki zaednici. Brojkata od izbranici e navistina impozantna, no vo odnos na 270-te iljadi korisnici na penzija e nezna~itelna, bidej}i u{te pogolem del od ovaa populacija edvaj pre`ivuvaat i te{ko go spojuvaat po~etokot so krajot na mesecot. Sepak, ne mo`e da se porekne radosta na izbranite penzioneri, na koi u{te vo fevruari na prvite smeni dobredojde im posakaa bawite obvrzani za realiziawe na Proektot. Katlanovska bawa me u prvite po~na da do~ekuva pogolemi grupi penzioneri, koi pak se prezadovolni {to tokmu nim im se slu~ilo da se najdat vo spisokot na ova nadaleku pro~ueno izvori{te na zdravjeto. Spojot na sonceto, na prirodata i na vodata so isklu~itelnata mo} za isceluvawe, {to mnogu odamna go po~ustvuvale poznati svetski carevi, sega im e na usluga na na{ite penzioneri, od koi mnogumina prvpat stapnale na ova podra~je. Voshiten od prirodata i od mo}ta na bawata, razboleniot car Justinijan Prvi u{te vo 540 godina vozviknal: Katlanovo e kotelot kade sonceto se ra a. Ako ne{to mo`e da me izle~i, toga{ toa e tamu, pome u sonceto i vodata. Taka i se slu~ilo. Pri neodamne{nata poseta na bawata i upravitelot Mi{o Mihajlovski ni raska`uva{e za ~udotvornata mo} na vodata, koja, spored svojot sostav, spa a vo grupata visoko mineralizirani alkalni vodi i vo spoj so pogodnostite {to gi dava prirodata, navistina e vistinski evropski raritet. U{te koga se znae deka i personalot e visokostru~en i isklu~itelno posveten na dejnosta {to ja izvr{uva bawata - fizikalna medicina i medicinska rehabilitacija, kako prodol`eno bolni~ko lekuvawe posle operativnte zafati, toga{ i denes bawata e kotel na zdravjeto. Niz kompleksot na bawata ne predvode{e Gordana Ivanovska, rakovoditel na pravnata slu`ba i ne zapoznava{e so kapacitetite i mo`nostite za rehabilitacija i rekreacija. Vo bazenot so ~udotvornata voda, vo odelot za elektro-terapija, vo salata so spravi za ve`bawe, re~isi nasekade, vo bawata i okolu nea, vrie{e od posetiteli. Najmnogu sre}avavme postari nasmeani lica, koi so zadovolstvo ja prifa}aa komunikacijata sakaj}i da ja iska`at radosta {to beplatno gi koristat uslugite. - Mogu bev iznenadena i sre}na koga se pro~itav vo spisokot na izbranite. Prezadovolna sum od uslovite za prestojuvawe i od uslugite na personalot. Za nekolku dena ovde pominati, ~ustvuvam deka odkoren sum obnovena, - ni izjavi Nade`da Haxibunova od Ko~ani. Re~isi identi~ni bea izjavite i na Elena Vangelovska od Erxelija, na Nade`da Trajkoska, na Boris Sekuloski, Icko [ukuroski i Kiro Ginoski od Prilep i na drugite od Vinica, Sveti Nikole, od Kumanovo, od Bitola, od Skopje... - Navistina ima {to da raska`uvam i so {to da se pofalam koga }e se vratam doma, - zadovolen od pominatoto, ni re~e Trajan \eor iev od Ko~ani. Ne postoi penzioner, koj na odewe od bawata ne izgovara sli~ni zborovi... Mendo Dimovski

13 PENZIONERplus juli 2010 IZBOR 13 Vo 2050 god. sekoj sedmi Germanec }e bide postar od 80 godini G ermanskiot Sojuzen zavod za statistika minatata godina soop{ti deka vo godina vo Germanija sekoj sedmi gra anin }e bide postar od 80 godini, a nivniot broj }e se izramni so brojot na decata i na mladite do 20 godini starost. Denes sekoj 20-ti od okolu 82 milioni `iteli na Germanija ima 80 ili pove}e godini. Kako {to se naveduva vo studijata na Zavodot za statistika, posle 50 godini vo Germanija }e `iveat samo 65 do 70 milioni lu e. Pri~inata za vakvite promeni e {to u{te od sedumdesetite godini na minatiot vek vo Germanija umiraat pove}e lu e odo{to se ra aat. Vo godina taa razlika iznesuva{e , a vo slednite pet decenii godi{no }e umiraat lu e pove}e odo{to }e se ra aat. Duri i ako merkite na vlasta, kako {to e voveduvawe na stimulira~ki pari~en nadomestok za mladite roditeli i zgolemuvawe na brojot na mestata vo detskite V o Ohrid se odr`a sredba na aktivot na `enite penzionerki, kade zedoa u~estvo `eni od 15 gradovi na Makedonija, me u niv i ~lenovi na aktivot na `enite penzionerki i od Debar. Nad 400 penzionerki koi u~estuvaa na ova sredba, iskoristija prilika da se zapoznaat so nekolku istoriski mesta vo blizina na Ohrid: manastirot "Sveti Naum#, Zalivot na koskite, Samoilovata tvrdina i drugo. Vo me uvreme vo hotelot "Sileks se odr`a sredba na zdru`enijata koi dojdoa vo Ohrid. Sredbata ja otvori presedatelkata na ohridskiot aktiv Ru- gradinki vrodat so plod, ovoj trend pove}e ne }e mo`e da se zapre, tuku, naprotiv, vo najdobar slu~aj, samo da se ubla`i. Vo momentov sekoja `ena vo Germanija statisti~ki donesuva na svet po 1,4 deca. Za da se zadr`i sega{niot broj na `iteli potrebno e sekoja vozrasna `ena da ra a po najmalku 2,1 dete. Nerealno bi bilo da se o~ekuva deka kakvi bilo stimulira~ki beneficii }e uspeat duri i da se pribli`at do ovaa brojka. Nepovolniot demografski razvoj }e ima nepovolni posledici na pazarot na trudot. Brojot na vraboteni vo Germanija od sega{nite 50 milioni }e opadne za edna tretina, zna~i na 33 milioni. Re{ava~kata promena vo germanskoto stopanstvo, kako {to naglasuvaat statisti~arite, se o~ekuva ve}e za deset godini. Toga{ pome u vrabotenite }e ima isto onolku lu e so vozrast od 30 do 50 godini kako i pome u 50 i 65 godini. Posle 50 godini, duri i ako vo Germanija se doseluvaat barem lu e godi{no, na 100 vraboteni }e ima duri 63 penzioneri. Vo Germanija sekoe vtoro dete rodeno vo 2007 godina }e go do`ivee svojot 102. rodenden. Ve}e i taka visokiot `ivoten vek (77,2 godini za tuku{to rodenite ma{ki de~iwa i 82,4 godini za devoj- ~iwata) do godina znatno }e porasne. Kaj ma{kite de~iwa koi }e se ra aat toga{ se o~ekuva da imaat `ivoten vek od 85 godini, a kaj devoj~iwata od 89 godini. Podogotvil M. Serafimovski Penzionerkite od Debar ne odmoraat R odena pred osumdeset i edna godina, vo [tip, gradot pod Insarot, baba Cveta Nik~eva Sokolova gi minuva svoite ta`ni stare~ki denovi, bez nikoj svoj, bez potrebnata gri`a, bespomo{na i na baba Cveta bil te`ok i ispolnet so gri`i i gubitoci. Mo`ebi ubavi denovi bile samo onie koga bila mlada skoevka ili mlada nevesta. No ubavoto pominuva, a ostanuva ona neubavoto, te{koto, ma~noto... Denes baba Cveta `ivee sama vo stanot za koj i duri nema dokaz deka i pripa a. Pokojni se nejziniot soprug, roditelite, a i mnogu nejzini vrsnici i prijateli... Se obidela da najde zamena i qubov kaj mlad bra- ~en par, so koj sklu- ~ila dogovor za do- `ivotno izdr`uvawe, no i tuka ne pominala kako {to treba. Namesto qubov i gri`a, tie i pru`ile problemi i raspravii. Denes edinstven nejzin prijatel e edna mlada `ena koja i pomaga poprijatno da gi pomine `a Baleska, koja zboruva{e za zna~eweto na `enite penzionerki i nivnata ulloga vo op{testvoto. Potoa, presedatelot na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija Du{ko [urbanovski ja pozdravi sredbata, istaknuvaj}i deka `enite igrat golema uloga za ~ekorewe napred vo op{estvoto. Toj dodade deka vakvite sdedbi pridonesuvat za razmena na iskustva na `enite od cela Makedonija, kako i za nivno zdru`uvawe i socijalizirawe. Penzionerkite od Debar istaknaa deka ova e prodol`uvawe na aktivnostite na nivnoto zdru- `enie, i deka ovaa sredba im ovozmo`uva i tie da bidat u~esnici na ovie manifestacii, koi za niv imaat golemo zna~ewe. Pretsedatelkata na aktivot na zdu`enieto na Debar, Marionka U{telenca, istakna deka `enite od Debar se aktivni i na mnogu sredbi se nagradeni za nivnite aktivnosti. Spored nea, na ovie sredbi doa a do zapoznavawe, dru`ewe i rezmena na iskustva me u `enite od cela Makedonija. Dru`eweto, ~itaweto na poezija, muzikata i pesnata i dale poseben ubav belek na ovaa sredba na `enite penzionerki pri nivnata poseta na Ohrid. Vjolca Sadiku Izbor od "KOHA vesnik na albanski jazik Ta`nata prikazna na Cveta Nik~eva Sokolova POETSKO KAT^E Na vnukot Glej kako od zaseda yirka istr~uva so nasmevka na liceto i so qubov vo o~ite. Se izviva kako glas od slavej me gu{nuva, se raduva, se raduvame i dvajcata. Koj pove}e se raduva? milo, nemoj brzo da mi porasne{ dedo saka podolgo so tabe da si poigra. Poraka Sine, bidi podgotven za patot {to te ~eka malku koga mazen, a pove}e rapav menliv i minliv kako misla brza. Bidi mudar gradinar na svojot `ivot izberi go najubavoto cve}e, dari mu ne`nost na svetot, zborovite pesna neka ti bidat. Kiro Jonzoski penzioner Viulica ta`nite stare~ki denovi. Zatoa na{ata poseta ja izraduva. A pri toa taa ja otvori du{ata i ni ja raska`a svojata `ivotna prikazna. Baba Cveta ne e edinstvenata osamena i iznemo{tena starica. Gi ima pove}e i na sekade. Tie se `elni za dobar zbor, poseta i gri`a. Im treba malku, toa za nas e malku, no za niv pretstavuva mnogu, pretstavuva se. Trajko Boseovski Viulica napliv {to vo mene blika, so seta sila v du{a te kanam, otkorni go par~e qubov i za mene, ko trendafil crven {to v zori mirisa. Vo sonot te qubam i silno miluvam, kaj sni{tata moi za tebe nedopreni, crvenata bulka sred klasje {to blika, voshit mi budi, vo predgratka mami. Zad beli oblaci sonce se sokriva, ubavinata tvoja zdivot mi go zema, vino`ito so do`d snaga ti miluva, soni{tata pusti me kornat od tebe. I vo son se lutam, {to sonce te gleda, ubavinata tvoja nikomu ne ja davam, oblakot go molam sonceto da go sopre, jas so bakne` sakam malku da te dopram. Ago Haurdi}, penzioner od Kumanovo Starosni socijalni penzii vo Banglade{ Banglade{ e treta zemja po najgolem broj na siroma{ni stari lu e vo svetot, po Indija i Kina. So pomo{ta na HelpAge International partner, the Resource Integration Centre (RIC) Vladata na Banglade{ vovela t.n. old-age allowance (nagrada za starost), eden vid socijalna penzija za najstarite i najsiroma{ni `iteli na Banglede{, koja startirala u{te vo 1998 godina. Celta na ovaa finansiska pomo{ ili socijalna penzija bila da im se pomogne na najstarite i najsiroma{nite lu e, na onie koi ne dobivaat finansiski sredsta po nikoja osnova, da pre`iveat. Vakvi lu e vo Banglade{ ima najve}e vo ruralnite sredini, pa zatoa na po~etokot, ovaa socijalna penzija ja dobivale po 20 stari lu e od sekoj region, a koj }e dobie socijalna penzija odreduvala upravata na taa oblast na koja pripa aat starite lu ekorisnici na ovaa finansiska dobivka. Korisnik mo`el da bide sekoj postar od 57 godini bez sredstva za `ivot, no i onie koi nemaat zemja, a ~ii godi{ni primawa se pomali od taki ili pomalku od 42$ na godi{no nivo, a se so hroni~ni i drugi bolesti i ne se sposobni da rabotat. Interesen e podatokot {to pove}e od polovina od korisnicite se `eni. (Sekade poslabiot pol podolgo `ivee?!) Socijalnata penzija iznesuva 165 taki ili 2.6$ mese~no. Mnogu e malku, no stari siroma{ni lu e ima vo Banglade{ mnogu, pa toa malku e sepak e ne{to, smetaat korisnicite koi bile anketirani! Korisnicite ja zemaat svojata starosna socijalna penzija vo ekspoziturite na dr`avnata Sonali-banka, so legitimacii koi se registrirani so potpis vo registarot na Social Welfare Office, ne{to sli~no kako na{ite Centri za socijalna pomo{. Seto ova spored Ministerstvoto za socijalna rabota i finansii na Banglade{ (Ministry of Social Welfare and financed), dr`avata go pokriva od buxetot i iznesuva 0.03% od GDP. Vo 2006 brojot na korisnici na starosna socijalna penzija vo Banglade{ iznesuval 1.32 milioni lu e, no toj broj rapidno raste. Istra`uvawata poka`ale deka ovaa stare~ka socijalna penzija korisnicite ja tro{at 60% za hrana, 30% za lekovi i 10% za se ostanato. Vakvi obidi i proekti ima i vo drugi siroma{ni zemji, no i vo sredno siroma{nite. Vladite zaedno so drugi zainteresirani subjekti, kako i Lokalnite upravi i razni gra anski zdru`enija vo sklop na Older Citizens Monitoring proektot, barat na~ini i formi da gi za{titat od siroma{tija i bezizleznost, da gi spasat i za{titat starite lu e koi se primorani i po starost da rabotat i po 10 ~asa dnevno za minimalni sredstva, za da nabavat raka oriz ili korka leb. Ovoj problem e posebno zagri`uva~ki vo Azija, Afrija, Indija, no i vo zemjite vo tranzicija. Eve nekoi podatoci koi slikovito ja prika`uvaat sostojbata so starite lu e vo svetot: Pomalku od eden na sekoi pet stari lu e prima nekakva penzija, koja vo golem procent ne e dovolna za `ivot Pove}e od 70% ma`i postari od 60 godini prodol`uvaat da rabotat Vo Malavi pak, skoro 100% od ma`ite i pove}e od 80% od `enite postari od 60 godini primorani se da rabotat, viza vi, samo 20% od ma`ite i 10% od `enite vo Anglija. Richard Blewitt, Chief Executive of HelpAge International veli: - Siroma{tijata, migracijata, starosnata diskriminacija, promenite vo semejstvoto kako elementarna op{testvena edinka gi zagrozuvaat najve}e starite lu e, prinuduva}i gi da baraat na~in da pre- `iveat, da rabotat i koga se na granica na svoite psihofizi~ki mo`nosti, branej}i si go dostoinstvoto! Starite lu e se izlo`uvaat na mnogu opasnosti bidej}i nivnite prava se lo{o ili voop{to ne se regulirani, a dobivaat i mnogu pomala dnevnica. Nie od HelpAge International apelirame do site Vladi vo svetot da inplementiraat nekakvi nekontributivni socijalni starosni penzii za poddr{ka, za{tita i bezbeden `ivot na site stari lu e vo svetot. Inaku, interesen e podatokot deka starosna socijalna penzija ima vo 72 zemji, 46 od ovie se sredno ili mnogu siroma{nite zemji, no stare~kite socijalni penzii se mnogu mali vo odnos na socijalnite penzii vo bogatite zemji. I na krajot kako zaklu- ~ok: Spored site istra- `uvawa, starite lu e se podzaboraveni i marginalizirani od op{testvata i kako lu e, i kako rabotna sila, i kako populacija vo koja ima akumulirano golemo `ivotno iskustvo, i kako populacija na koja i treba za{tita i vnimanie, i na niv se prisetuvaat dosta retko i toa naj~esto vo vreme na izbori, pri nekoi istra`uvawa i proekti ili okolu Prvi maj, Denot na trudot ili Prvi oktomvri, Denot na starite lu e! Mnogu op{testva ovaa ranliva i ~uvstvitelna populacija ja ~uvstvuvaat kako tovar, zaboravaj}i deka patot kon nivnata vozrast e neminoven tek na ~ove~kiot `ivot. Nepravedno, no vistinito! Podgotvila K.S.Andonova (podatocite se od Internet)

14 REKLAMI 14 PENZIONERplus juli 2010

15 PENZIONERplus juli 2010 ZABAVA 15 Dragi, nemo`am da pominam pokraj ogledalo, a so zadovolstvo da ne zabele`am kolku sum ubava. Dali e toa grev? Ne draga moja, toa se vika son. Ako e toa son, toga{ ti si lo{ son!!! ZANIMLIVOSTI Porano ili podocna re~isi se~ija kosa pobeluva, no pri~inata za toa nikoga{ ne bila jasna. Minatata prolet tim japonski istra`uva~i izjavija deka mislat oti ja prona{le pri~inata-stres predizvikan od radijacija. Vo sekoja folikula na vlaknoto ima populacija na melanocitni steblesti kelii, koi se odgovorni za bojata na kosata i koi pobrzo umiraat ako se podlo`eni na stres zaradi radijacija. Emi Nishimura od Univerzitetot vo Kanazava, i nejzinite kolegi gi bombardirale kafeavite i crnite gluvci so radijacija {to ja uni{tuva DNA. Posledicite, kako {to e opi{ano vo izve{tajot objaven vo spisanieto "Kelija, melanocitite koi trebalo da se obnovat, namesto toa samo sozreale i izumrele. Kafeavite i crnite gluvci naskoro pobelele. Istra`uva~ite iznesuvaat tvrdewe deka izumiraweto na melanocitite mo`e da e na~in na koj teloto se sprotivstavuva na potencijalnite kancerozni kelii stresno ozra~eni. Spored edno istra`uvawe vo Finska, ~ove~kata urina izme{ana so strugotini od drvo, dava ekolo{ko, bezbedno i efikasno ubrivo. Vo testovite so nasadi od domati, me{avinata donela isto tolku plodovi kako i mineralnoto ubrivo, a domatite se testirani i ne poka`ale nikakvi {tetni bakterii i materii. Dr`avite koi go zabranile pu{eweto vo javni sobirali{ta zabele`ale 27% opa awe na srcevi napadi godi{no, a podocna po tri godini i 36% namaluvawe. Ovie rezultati se spored edna analiza od 13 istra`uvawa vo Evropa i Severna Amerika. Nau~incite vo Kina velat deka naezdite na skakulci se pojavuvaat po~esto za vreme na topli i suvi periodi, sugeriraj}i deka klimatskite promeni mo`e da ja zgolemat nivnata za~estenost, kako i {tetnostta od toa. Edna studija na Univerzitetot vo Kardif, Velika Britanija, otkriva deka decata koi jadat slatka hrana, pove}e se skloni da izvr{at kriminalno nasilstvo koga }e bidat vozrasni. 69% od nasilnite izvr{iteli jadele slatko preku den, sporedeno so 42% na u~esnici koi ne se nasilni i agresivni. Hroni~niot zamor od koj stradaat 17 milioni lu e niz celiot svet, kone~no e povrzan so eden specifi~en virus: HMRV (henotropic murine leukemia-related virus). HMRV virusot e eden od trite poznati retrovirusi koi go napa aat ~ovekot. Kancer-biologot Robert Silvermen od Klivlendskata Klinika, go izoliral ovoj virus pred tri godini, kaj lu e koi stradale od kancer na prostatata. Lu eto imale imunolo{ki defekt {to dozvoluval virusot da se razmno`uva mnogu pobrzo otkolku kaj zdravite lu e. Pove}eto od niv ~uvstvuvale hroni~en zamor. Rabotej}i na toa pra{awe, biologot za Mikovic od Institutot Vitemor Peterson vo Nevada, testirala 101 pacient so hroni~en zamor. Taa objavila deka 67% od niv go imaat toj virus, a samo 3,7 % od zdravite lu e go nemaat. podgorvila: T. Gavrovska SKANDI OBRABOTU- VA^ NA ZEMJA GRADACIJA NA MOTORNOTO MASLO BOG NA PODZEMJETO BROD VID UKRASNA NARODNA NOSIJA VODOROD OBLAST VO MAKE- DONIJA DENAR OGROMNI VODENI PROSTAN- STVA AVTOZNAK ZA OREGON SVR[U- VA^KA HRVATSKI KOMPOZI- TOR ZVONIMIR TEMPERA- TURA PREDLOG TERENSKI AVTOMOBIL AMER. ROK GRUPA GRAD VO FRANCIJA PROIZVOD NA SELO VO BITOLA VIOLI- NISTOT VIVALDI AL KORALI ARTISKATA DEREK MARKA FRAN. AVTO- MOBILI ANITA EKBERG MA[KO IME KOV^EG GRAD VO [VEDSKA TVRDA GUMA ^. SKANDI PRILOG ZA MESTO RASKO[EN STAROGR^KI POET ITAL. ARTIST FRANKO FUDB. GOLMAN RADE NEBESNO SINILO ABEBE BEKILA EPONIM NA ITALIJA KRSTOZBOR PERSISKA MERKA ZA IME (KATERINA) FALTA, KARNER AFRIKA. PLEMIWA IMETO NA SKIJA^KATA SMETANINA SIN NA LIKAON GL. GRAD NA ITALI- JA ILJADA (TUR.) DEL OD VOZILO (MN.) NOKAUT ALBANSKA TELEGRAF. AGENCIJA SKRATENO ZRAK VO RAZORNO DEJSTVO GRAD VO IME NERANI- MAJKO ACA MATI] LOKATORI PATEKA NA DVI@EWE NA ELEK- TRONITE INVA- LIDITET PODOBRU- VA^ NA KVALITET GLUMI- CATA NA FOTOSOT VID MAL AVTOMOBIL INIC. NA ARTISKATA IVKOVSKA FIL ZA TORTA DOKTOR STAROGR^KI POET OD EPIDAUR BELA ROBINKA VO HAREM GODINA (LAT.) JOD NAPRAVA ISLANDSKI AVTOZNAK ZA ISTORI^AR ZA MELEWE TORGILSON RIEKA PRVA SUL- VID MAJMUN EVREJSKI MISTI- CIZAM ANGLISKA BLAGOROD- NI^KA TITULA DVE SAMO- GLASKI ZNAK ZA KALCIUM ARTI- SKATA MARGARET AVTOMO- BILISTOT PETERSON CEZIUM AKVARI- UMSKA RIPKA TON ATLETI- ^AROT JURIJ Humor Prili~no pijan ~ovek zvoni na vratata od eden stan. Mu otvara ubava zgodna `ena. Toj siot nasmean i veli: - Ne ve poznavam, ama nema vrska. Povelete vlezete. * * * - [to e Trpe, {to si svetnal, {to si tolku radosten? - Imam prinova! - Ti, na osumdeset godini!? - Da be, imam vnu~e! * * * Na op{to religiski sobir diskutiraat katoli~ki sve{tenik, rabin i pop koga vsu{- nost zapo~nuva vistinskiot `ivot. Katoli~kiot sve{tenik: zapo~nuva od momentot na za~nuvawe. Rabinot: zapo~nuva od momentot na ra awe na ~ovekot. Popot: - I dvajcata ne ste vo po~nuva koga popadijata }e gi zeme decata i }e otide edna nedela so niv kaj majka i! * * * Nevropsihijatrot: - Dali vo va{eto semejstvo imate nekoj du{evno bolen? - Da, ma`ot mi. - I {to mu e? - Si zamisluva deka toj e glavniot doma! * * * - Gospodi Trpe na {to li~i{. Celiot si modar, edvaj odi{. Da te odnesam doma kaj `ena ti, so kola sum. - Nikako, pa jas od tamu edvaj izbegav! * * * Lekarot go pra{uva pacientot: - Imate li vo semejstvoto problem so alhoholot? - Jas nemam doktore, ama `ena mi ima. - Kako toa? - Pa taka, koga }e se napijam taa sosema poluduva, mava so se {to }e najde! Lavot i gluv~eto Lavot, carot na `ivotnite se zapletkal vo love~ka mre`a. Od bes i negovoto rikawe se tresela {umata. Edno gluv~e go ~ulo negovoto silno rikawe i dotr~alo da vidi {to e rabotata. - Zo{to rika{ tolku silno? - go pra{alo maloto gluv~e. - Mavni mi se ottuka, u{te ti mi fali{. Neli gleda{ deka sum faten vo mre`ava i }e me ubijat. M.T. - Ne gri`i se, jas }e te spasam. - Kako da ne, jas car na `ivotnite, silen i mo}en ne mo`am da se oslobodam, ti }e me spasi{! Gluv~eto po~nalo da ja gricka mre`aata i po izvesno vreme lavot se oslobodil i posramen si zaminal kako dol`nik na maloto gluv~e.

16 VIDICI 16 PENZIONERplus juli 2010 Sveti Nikole: Osma regionalna revija na pesni, muzika i igri Horski napevi, tradicii i bogat kolorit na makedonski nosii N a 11-ti juni, vo organizacija na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija, Organizacioniot odbor i Komisijata za kulturno zabaven `ivotn pri SZPM, vo Domot na kulturata vo Sveti Nikole, se odr`a Regionalna Folklorna revija na penzionerite. Mirko Danailov Vasko Pe{ev ^edo Georgievski Obele`je na ovoj region bea prekrasnite horski napevi, podzaboravenite tradicii, glasovitite pesni, izvornite insrtrumenti i bogatiot kolorit na nosiite od ov~epolieto, krivopalane~kiot i kratovskiot kraj, radovi{ko, na Pa{evski, nie pomladite da bideme sledbenici vo ovie razigrani i raspeani sedokosi vqubenici vo na{ite tradicii. Revijatata za otvorena ja proglasi potpretsedatelot na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite ^edo Georgievski, koj go istakna zna~enieto na ovie sredbi za tretata `ivotna doba, bidejki preku aktivnostite na sportsko i kulturno pole i drugi formi na organizirani dru`ewa penzionerite si go prodol- `uvaat `ivotot i se ottrgnuvaat od sekojdnevnoto sivilo koe gi pritiska. Vo izveduva~kiot del sleduvaa nastapite na kulturno umetni~kite dru{tva, horovite na starogradski pesni, solistite, peja~kite ZP Sveti Nikole ZP Kratovo probi{tipsko i drugite zdru`enija od regionot. Na revijata nastapija osum zdru- `enija na penzioneri od severoisto~niot del na Makedonija: Kumanovo, Kriva Palanka, Kratovo, Probi{tip, Zletovo, [tip, Radovi{ i gradot domakin Sveti Nikole. Vo prijatno ukrasenata sala na Domot na kulturata se pee{e i se igra{e dva ipol ~asa. Na samiot po~etok gostite gi pozdravi i im posaka prijatno i toplo dobredojde pretsedatelot na ZPO Sveti Nikole Mirko Danailov, a ne izostanaa i pozdravite od pretstavnicite na Lokalnata samouprava. Pretsedava~ot na sovetot, Vasko Pa{evski na u~esnicite im posaka mnogu zdravje, ubav nastap i da bidat primer za mladite generacii kako se neguva i ~uva folklornoto bogatstvop na na{ite narodi. Moja `elba e, istak- ZP Kriva Palanka ZP Kumanovo ZP [tip ZP Zletovo ZP Radovi{ grupi i instrumentalistite. Se ni`ea pesna do pesna, oro do oro, se sozdava{e eden ubav i `ivopisen folkloren gerdan. So golemo vnimanie i burni aplauzi se prosledija horskite napevi, izvornite pesni i ora, podzaboravenite obi- ~ai i karakteristi~nite izvorni instrumenti: gajdata, kemaneto, kavalite, guslite i tapanite. Na krajot pretsedatelot na komisijata za kulturno- zabaven `ivot, Du{ko Pereski na u~esnicite im gi vra~i priznanijata za u~estvo vo revijata. Sredbata zavr{i vo prekrasniot ambijent na hotelot Ov~e Pole, kade se igra{e i pee{e do docnite popladnevni ~asovi. M.Zdravkovska Dodeluvawe na priznanija ZP Probi{tip