ODNOSI ANALIZA NA MAKEDONIJA VO REPUBLIKA ME\UETNI^KITE

Transcription

1 ANALIZA NA ME\UETNI^KITE ODNOSI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ANALIZË PËR RAPORTET NDËRETNIKE NË REPUBLIKËN E MAQEDONISË MAKEDONYA CUMHURİYETİNDE ETNİKLER ARASI İLİŞKİLER ANALİZİ ANALIZA E MAŠKARETNIKANE RELACIENGIRI ANI REPUBLIKA MAKEDONIA ANALIZA MEЂUETNI^KIH ODNOSA U REPUBLICI MAKEDONIJI ANALIZÃ A RELATSIILOR INTERETNITSI TU REPUBLICA MACHIDUNIA ANALIZA MEĐUETNIČKIH ODNOSA U REPUBLICI MAKEDONIJI ANALYSIS OF THE INTERETHNIC RELATIONS IN REPUBLIC OF MACEDONIA ANALIZA NA ME\UETNI^KITE ODNOSI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

2

3

4 Издравач: Здружение на граѓани за поддршка на меѓуетнички дијалог и развој на заедницата Заеднички вредности За издавачот: Хајрије Ахмед Уредници: Елена Ангеловска Самет Скендери Јазична редакција - превод Албански јазик Насер Селмани Турски јазик Талат Селим Ромски јазик Љатиф Демир Српски јазик Јасна Ивановска Влашки јазик Љубица Ѓорѓиева Босански јазик Емина Куртовиќ Англиски јазик Тамара Буштреска Дизајн и подготовка: Кома, 2009 Печат: БороГрафика, 2009 Тираж: 1000 CIP Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski Skopje 323.1:340.13(497.7) 2001/08 ANALIZA na me uetni~kite odnosi vo Republika Makedonija / [urednici Elena Angelovska, Samet Skenderi ; prevod albanski jazik Naser Selmani, turski jazik Talat Selim, romski jazik Qativ Demir, srpski jazik Jasna Ivanovska, vla{ki jazik Qubica \or ieva, bosanski jazik Emina Kurtovi}, angliski jazik Tamara Bu{treska]. - Skopje : Zdru`enie na gra ani za poddr{ka na me uetni~ki dijalog i razvoj na zaednicata Zaedni~ki vrednosti, str. : tabeli ; 23 sm Tekst naporedno na pove}e jazici. - fusnoti kon tekstot ISBN a) Makedonija Etni~ki odnosi Zakonodavstvo COBISS.MK-ID Заеднички вредности Бул. Климент Охридски 7/1 Скопје, Република Македонија тел: факс: info@cv.org.mk Издавањето на анализата е финансирано од Фондацијата Институт отворено општество- Македонија и Фондацијата Крал Бодуен од Белгија 2009, Заеднички вредности. Сите права се задржани

5 Analiza na me uetni~kite odnosi vo Republika Makedonija Analizë për raportet ndëretnike në Republikën e Maqedonisë Makedonya cumhuriyetinde etnikler arasi iliskiler analizi Analiza e maškaretnikane relaciengiri ani Republika Makedonia Aнализа међуетничких односа у Rепублици Mакедонији Analizã a relatsiilor interetnitsi tu Republica Machidunia Analiza međuetničkih odnosa u Republici Makedoniji Analysis of the interethnic relations in Republic of Macedonia

6

7 Makedonski jazik ANALIZA NA ME\UETNI^KITE ODNOSI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

8

9 Предговор Анализата на меѓуетничките односи во Република Македонија, која ја имате пред вас е продолжување на напорите на Зеднички вредности во продлабочување на меѓуетничкиот дијалог и соработка. Преку неа се добива целосна слика за довербата, заедничкото живеење и перцепциите на граѓаните во однос на меѓуетничките односи. Од друга страна, фактичката состојба во однос на остварувањето на правата на етничките заедници во Република Македонија е прикажана преку анализата на експертскиот тим за уставните и законски измени во Република Македонија по 2001 година. Податоците од анализата освен на македонски јазик, се публикувани и на јазиците кои ги говораат припадниците на етничките заедници во Република Македонија (албански, турски, српски, влашки, бошњачки, ромски) како и на англиски јазик. Здружението на граѓани за поддршка на меѓуетнички дијалог и развој на заедниците Заеднички вредности, анализата ја спроведе како дел од активностите на проектот Правата на малцинствата во практика во Jугоисточна Европа, финансирана од Фондација Институт отворено општество- Македонија и Фондација Крал Бодуен од Белгија. Проектот има за цел подобрување на статусот на етничките заедници и нивно активно учество во процесот на донесување одлуки на локално и национално ниво, со цел побрза интеграција на Република Македонија во Европската Унија. Хајрије Ахмед Претседател

10

11 ANALIZA NA ME\UETNI^KITE ODNOSI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Rezultatite od posledniot popis na naslenieto od god. poka`uvat deka Republika Makedonija e dr`ava so multietni~ko op{testvo: Etni~ka pripadnost Broj na gra ani Procenti Makedonska % Albanska % Turska % Romska % Srpska % Druga % Vkupno % Obvrski na Republika Makedonija spored me unarodnoto pravo Kako i site dr`avi, Republika Makedonija ima obvrski spored me unarodnoto pravo vo odnos na za{titata na pravata na pripadnicite na etni~kite i lingvisti~kite malcinstva. Najva`nite i mo`ebi najrazvienite spogodbi za za{tita na etni~kata i jazi~nata raznolikost proizle guvaat od Sovetot na Evropa, vo koj Republika Makedonija e ~lenka od 1995 god. Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva e prviot pravno obvrzuva~ki multilatelaren instru ment posveten na za{tita na nacionalnite mal cinstva voop{to. Negovata cel e da gi precizira principite koi{to dr`avite se obrzuvaat da gi po~ituvaat za da ja obezbedat za{titata na naciona lnite malcinstvata. 2 Republika Makedonija ja 1 Popis na naselenie na Republika Makedonija, 2002 god. 2 Obrazlo`enie na Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva, Sovet na Evropa, Strazbur, 1995, str potpi{a ovaa konvencija na 25 juli 1996 god. i stapi na sila na 1 fevruari 1998 god. Drugata zna~ajna spogodba od Sovetot na Evropa na ova pole e Evropskata povelba za regionalni ili malcinski jazici. Republika Makedonija go potpi{a ovoj dokument na istiot den kako gornonavedenata Ramkovnata Konvencija, no s$ u{te istata ja nema ratifikuvano. Ustavot na Republika Makedonija od 1991 god. Statusot na malcinstva vo Ustavot od 1991 god. be{e osporen od samite malcinstva, posebno od albanskoto malcinstvo. Eden od najkontraverznite delovi be{e preambulata na Ustavot koja me u drugoto veli:... Makedonija e konstituirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i dru gi te nacionalnosti koi `ivejat vo Republika Makedonija... 3 Eden od pri~inite be{e nivniot status kako nacionalnost, koncept {to e nasledstvo od Jugoslovenskiot period. Zna~itelni izmeni od su{tinsko i simboli~no zna~ewe se napravija duri posle deset godini so Ohridskiot ramkoven dogovor. Ohridskiot ramkoven dogovor Ohridskiot ramkoven dogovor (ORD) be{e potpi{an na 13 avgust 2001 god. od strana na ~etirite naj golemi parlamentarni politi~ki partii vo Repu blika Makedonija (VMRO-DPMNE, SDSM, DPA, PDP). 3 Preambula na Ustavot na Republika Makedonija od 17 noemvri 1991 god. 9 str.

12 Dogovorot donese kraj na kusiot vnatre{en konflikt. Spored Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor, negova osnovna cel e da go promovira mirniot i harmoni~en razvoj na gra anskoto op{testvo, istovremeno po~ituvaj}i gi etni~kiot identitet i interesite na site gra ani na Republika Makedonija. 4 ORD e sostaven od deset dela: osnovni principi; prekin na neprijatelstvata; razvoj na dece ntra liziranata vlast; nediskriminacija i pravi~na zastapenost; posebni sobraniski pro ceduri; obra zo vanie i upotreba na jazicite; izrazuvawe na identi etot; implementacija; aneksi; i zavr{ni odredbi. 5 Trite aneksi vo dogovorot se osnesuvat na ustav ni amandmani, izmeni vo zakonodavstvoto i imple mentacijata i merki za gradewe doverba. 1. USTAVNI I LEGISLATIVNI IZMENI PO 2001 GODINA 1.1 Ustavni izmeni Amandman IV (zamena na Preambula na Ustavot) So Amandman IV, se vodeduva nova preambula so vovedot: Gra anite na Republika Makedonija, Make donskiot narod, kako i gra anite koi `iveat vo nejzinite granici koi se del od albanskiot narod, turskiot narod, vla{kiot narod, srp ski ot narod, romskiot narod, bo{wa~kiot narod i drugite... 6 So novata Preambula se izmeni konceptot na dr`a vata i za prv pat etni ~kite Albanci i drugite bea priznati kako kons ti tu ativen narod vo Republika Makedonija. Ova ima{e posebno zna ~ewe za Albancite zatoa {to imaa ~uvstvo na ustavna ramnopravnost, a ne gra ani od vtor red. Amandman V (zamena na ~lenot 7 na Ustavot na Republika Makedonija) Amandman V go zameni ~lenot 7 na Ustavot na Repu blika Makedonija. ^lenot utvduva deka Ma kedo nskiot jazik so negovoto kirili~no pismo e slu`ben jazik na Republika Makedonija kako i vo nejzinite me unarodni odnosi. Istovremeno, ovoj ~len ja oficijalizira upotrebata na drugi jazici {to gi zboruvaat najmalku 20% od gra anite. Sferite kade {to }e se oficijalizirat albanskiot i drugi jazici se navedeni vo ovoj ~len. 7 Amandman VI (dopolnuvawe na alineja 2 na ~lenot 8 od Ustavot) Amandman VI ja voveduva soodvetnata i pravi~nata zastapenost na malcinstvata kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija. 8 Ova e eden od osnovnite i najva`ni principi na Ohridskiot ramkoven dogovor koj{to ima cel da obezbedi ramnopravnost za etni~kite zaednici vo javniot `ivot. 4 Op{ti informacii, Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor, 5 Ohriski ramkoven dogovor, 13 avgust 2001 god. 6 Amandman IV na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 7 Amandman V na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 8 Amandman VI na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 10 str.

13 Amandman VII (zamena na stavot 3 i stavot 4 na ~lenot 19 od Ustavot) Amandman VII go izedna~uva statusot na Islamskata verska zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva, Evangelsko-Metodisti~kata crkva i Evrejskata zaed n ica so statusot na Makedonskata pravoslavna crkva vo ovoj ~len. 9 Amandman VIII (zamena na ~lenot 48 od Ustavot) Amandman VIII go zamenuva terminot naci onalnosti so terminot zaednici. 10 Isto kako so Pre ambulata, se nadgraduva statusot na etni~kite Albanci i drugite od nacionalnost vo zaednica {to e poprifatliv termin. Amandman IX (zamena na stavot 2 na ~lenot 56 od Ustavot) Amandman VIII go zamenuva formulacijata makedon skiot narod i na nacionalnostite so formulacijata site zaednici vo Makedonija vo stavot 2 na ~lenot 56. Stavot se odnesuva na za{tita na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo. 11 Amandman X (zamena na ~lenot 69 od Ustavot) Amandman X go voveduva takanare~enoto Badinte rovo mnozinstvo za zakoni koi direktno gi zasegaat kulturata, upotrebata na jazicite, obra zovanieto, li~nite dokumenti i upotrebata na simbolite. Za donenuvawe na vakvi zakoni, Sobra nieto odlu~uva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici koi pripa aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo. 12 Amandman XI (zamena na stavot 1 na ~lenot 77 i dopolnuvawe na stavot 2 na ~lenot 77 od Ustavot) Amandman XI voveduva glasawe po Badinterovo mnozinstvo vo Sobranieto koga se izbira Narodniot pravobranitel. 13 Ovaa institucija stanuva pova`na posle Ohridskiot ramkoven dogovor za pogolema za{tita na pravata na site 9 Amandman VII na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 10 Amandman VIII na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 11 Amandman IX na Ustavot na Republika Makedoniija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 12 Amandman X na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 13 Amandman XI na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) gra ani na Republika Makedonija vklu~uvaj}i gi i pripadnicite na etni~kite zaednici. Narodniot pravobranitel gi po~ituva principite na objektivnost, nepri stra snost, odgovornost, ~esnost, sovesnost, a`urnost, it nost, ekspeditivnost, partiska nepripadnost, edna k vost vo za{titata na pravata i slobodite na gra anite bez razlika na pol, boja, rasa, vera i sli~no. Amandman XII (zamena na ~lenot 78 i bri{e na alinejata 7 na ~lenot 84 od Ustavot) Amandman XII go preimenuva Sovetot za me u naci onalni odnosi vo Komitet za odnosi me u zaednicite. Isto taka brojot na ~lenovi vo ova telo se zgolemuva od 13 na So izmenite vo ovoj ~len Komitetot za odnosi me u zaednicite e isklu~itelno zna~ajno telo vo Sobranieto bidej}i vo slu~aj na spor vo vrska so sproveduvawe na postapkata za glasawe vo Sobranieto, utvrdena vo ~lenot 69 stav 2, Komitetot odlu~uva, so mnozinstvo glasovi od ~lenovite, za toa dali }e se sprovede postapkata. Zna~i se voveduva eden politi~ki mehanizam za re{avanie na mo`ni nesoglasuvawe vo samoto Sobranie na Republika Makedonija. Amandman XIII (dopolnuvawe na stavot 2 na ~lenot 86 od Ustavot) Amandman XIII se odnesuva na imenuvawe na trojca ~lenovi vo Sovetot za Bezbednost od stra na na Pret sedatelot na Republika Makedonija. Ime nuva weto mora soodvetno da go odrazuva sostavot na naselenieto. 15 Amandman XIV (dopolnuvawe na stavot 2 na ~lenot 104 od Ustavot) Amandman XIV se se odnesuva na imenuvawe na tri ~lenovi na Republi~kiot sudski sovet od strana na Sobranieto i glasaweto mora da pomine so Badinterovo mnozinstvo. 16 Amandman XV (zamena na stavot 2 na ~lenot 109 od Ustavot) Amandman XV se odnesuva na izbor na sudiite na Ustavniot sud od strana na Sobranieto. Pri izborot na trojca sudii, glasaweto mora da pomine 14 Amandman XII na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 15 Amandman XIII na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 16 Amandman XIV na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 11 str.

14 so Badinterovo mnozinstvo. 17 Ova izmena }e garan tira deka barem edna tretina od sostavot na Ustavniot sud }e bide prifatliv za etni~kite zaednici. Amandman XVI (zamena na stavot 5 na ~lenot 114 od Ustavot) Amandman XVI se odnesuva na lokalnata upotreba i voveduvaweto na glasawe so Badinterovo mnozinstvo za Zakonot za lokalnata samouprava, Zakonite za lokalno finansirawe, lokalni izbori, op{tinskite granici i za gradot Skopje. 18 Amandman XVII (zamena na stavot 1 na ~lenot 115 i stavot 2 na ~lenot 117 od Ustavot) Amandman XVII se odnesuva na edinicite na lokalnata samouprava i Gradot Skopje. 19 Amandman XVIII (dodavka na nov stav 4 na ~len 131 od Ustavot) Amandman XVIII go voveduva Bandinterovoto mnozin stvo za izmeni na Preambulata i ~lenovite vo Ustavot {to se odnesuvat na pravata na pri padnicite na zaednicite Legislativni izmeni Zakon za lokalna samouprava Izmenite vo Zakonot za lokalna samouprava se predvi deni vo Aneks B, to~ka 1 od Ramkovniot dogovor. Zakonot e objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.5 od So zakonot se ureduvaat: nadle`nostite na op{tinata; neposrednoto u~estvo na gra anite vo odlu~uvaweto; organizacijata i rabotata na organite na op{tinata; op{tinskata administracija; aktite na organite; imot - sopstvenost na op{tinata; nadzorot nad rabota ta na organite na op{tinata; raspu{taweto na sovetot na op{tinata; mehanizmite na sorabotka me u op{tinite i Vladata na Republika Makedonija; mesnata samouprava; za{titata na lokalnata sa mo uprava; 17 Amandman XV na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 18 Amandman XVI na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 19 Amandman XVII na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) 20 Amandman XVIII na Ustavot na Republika Makedonija (usvoen na 16 noemvri 2001 god.) utvrduvawe na slu`beni jazici vo op {ti nite i drugi pra{awa od zna~ewe za lokalnata samouprava. 21 Zakon za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava Zakon za finansirawe na edinicite na lokalnata samo uprava e predviden vo Aneks B, to~ka 2 od Ramkov niot dogovor. Zakonot e objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.61/04 od god. So ovoj zakon se ureduva finansiraweto na edinicite na lokalnata samouprava. 22 Zakon za teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija Zakonot za teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija e predviden vo Aneks B, to~ka 3 od Ramkovniot dogovor. Zakonot e objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.55/04 od god. So ovoj zakon se ureduva teritorijalnata organi zacija na lokalnata samouprava vo Republika Makedo nija; se osnovaat op{tinite kako edinici na lokalnata samouprava; se utvrduvaat podra~jata na op{tinite i na gradot Skopje kako posebna edinica na lokalnata samouprava; se utvrduvaat imiwata, sedi{tata i granicite na op{tinite; se opredeluvaat vidot i imiwata na naselenite mesta; se ureduva spojuvaweto, podelbata i promenata na granicite na op{tinite i na gradot Skopje, kako i drugi pra{awa {to se odnesuvaat na teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava. 23 Decentralizacijata i razvojot na lokalnata samouprava e eden od osnovnite principi na Ohridskiot ramkoven dogovor. Ovaa va`na reforma }e pottikne u~estvoto na gra anite vo demokratskiot `ivot, i go unapreduva po~ituvaweto na identitetot na zaed nicata. 21 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.5 od god. 22 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.61/04 od god. 23 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 55/04 od god. 12 str.

15 Zakon za policija Zakonot za policija e predviden vo Aneks B, to~ka 4 od Ramkovniot dogovor. Zakonot e objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.114 od i po~na da se primenuva od godina. So zakonot se ureduvaat policiskite raboti, organizacijata na policijata, policiskite ovla stu vawa i pravata i obvrskite {to proizleguvaat od rabotniot odnos na policiskite slu`benici vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Zakonot predvi duva deka pri vrabotuvaweto vo Policijata treba da bidat soodvetno i pravi~no zastapeni gra anite koi pripa aat na site zaednici, so po~ituvawe na kri teriumite na stru~nost i kompetentnost. 24 Zakon za dr`avni slu`benici Izmenite vo Zakonot za dr`avni slu`benici e predviden vo Aneks B, to~ka 5 od Ramkovniot dogovor. Izmenite vo zakonot se objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br.108 od god. Pri vrabotuvaweto vo dr`avnite organi navedeni vo zakonot, se primenuva na~eloto na soodvetna i pravi~na zastapenost na gra anite koi pripa aat na site zaednici, vo site zvawa utvrdeni so ovoj zakon i po~ituvawe na kriteriumite na stru~nost i kompetentnost. 25 Izboren zakonik Nov zakon za izbornite edinici e predviden vo Aneks B, to~ka 6 od ramkovniot dogovor. Izmenite bea vklu~eni vo Izborniot Zakonik objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br.40 od god. 26 Sega{niot proporcionalen model na izbirawe pratenici ovozmo`uva pravi~no zastapuvawe na zaednici vo Sobranieto, posebno na albanskata etni~ka zaednca. Dokaz za ova e deka okolu 25% od pratenicite pripa aat na ovaa zaednica. 24 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.114 od god. 25 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br.108 od god. 26 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br.40 od god. Zakon za upotreba na jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra anite vo Republika Makedonija i vo edinicite na lokalnata samouprava Zakon za upotreba na jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra anite vo Republika Makedonija i vo edinicite na lokalnata samouprava e predviden vo Aneks B, to~ka 8 od Ramkovniot dogovor. Zakonot ja ureduva, pokraj makedonskiot jazik, upotre bata na jazicite {to go zboruvaat najmalku 20% od gra anite vo Republika Makedonija i vo edinicite na lokalnata samouprava. Ovie jazici se upotrebuvaat vo Sobranieto na Republika Makedonija; komu nikacija na gra anite so ministerstvata, sud skite po stapki; upravnata postapka; izvr{uvawe na sankcii; Naroden pravobranitel; izborniot pro ces; pri neposredno izjasnuvawe na gra anite; pri izda vaweto na li~nite dokumenti na gra anite; pri vodeweto na mati~nata evidencija; primena na poli ciski ovlastuvawa; vo radiodifuznata dejnost; infrastrukturni objekti; lokalnata samouprava; fi nansiite; ekonomijata; obrazovanieto i naukata; kul turata i vo drugi oblasti i institucii soglasno so ovoj zakon. 27 Zakon za patnite ispravi na dr`avjanite na Republika Makedonija Izmenite vo Zakonot za patnite ispravi na dr`avjanite na Republika Makedonija e predviden vo Aneks B, to~ka 8 od Ramkovniot dogovor. Izmenite vo ovoj zakon ovozmo`uvaat na gra anite koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, na nivno li~no barawe, obrazecot na paso{ot i patniot list da se pe~ati i na slu`beniot jazik i pismoto {to go upotrebuva gra aninot. Isto taka na gra anite koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, na nivno li~no barawe, podatocite koi se vnesuvaat vo paso{ot i vo patniot list se zapi{uvaat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na slu`beniot jazik i pismoto {to go upotrebuva gra aninot Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 101 od god. 28 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br.73/04 od god. 13 str.

16 Zakon za osnovawe dr`aven univerzitet vo Tetovo Zakon za osnovawe dr`aven univerzitet vo Tetovo e predviden vo delot 6 od op{tite odredbi na Ramkovniot dogovor i Aneks B, to~ka 8 od istiot. So ovoj zakon se osnova Dr`aven univerzitet vo Tetovo, kade {to nastavata se izvr{uva na albanski, makedonski i angliski. 29 Visokoto obrazovanie na albanski jazik be{e eden od najkontraverznite temi posle 1991 god. Donesuvaweto na ovoj zakon go zatvori ova pra{awe, i gi ispolni barawata na albanskata etni~ka zaednica. Zakon za Narodniot pravobranitel Izmeni vo Zakonot za Narodniot pravobranitel se predvideni vo Aneks B, to~ka 9 od Ramkovniot dogovor. Izmeni vklu~uvaat i prezemawe na dejstvija i merki za za{tita na na~elata na nediskriminacija i soodvetna i pravi~na zastapenost na pripadnicite na zaednicite vo organite na dr`avnata vlast, organite na edinicite na lokalnata samouprava i javnite ustanovi i slu`bi. 30 Zakon za upotrebata na znamiwata na zaednicite vo Republika Makedonija Zakonot za upotrebata na znamiwata na zaednicite vo Republika Makedonija e predviden vo delot 7 od Ramkovniot dogovor. So Zakonot se ureduvaat pravoto i na~inot na upotrebata na znamiwata preku koi zaednicite vo Republika Makedonija go izrazuvaat svojot identi tet i posebnostite. Vo edinicita na lokalnata sa mo uprava, vo koja `iveat gra ani pripadnici na zaednicata, pred i vo objektite na organite na edinicata na lokalnata samouprava se istaknuva znameto na Republika Makedonija i znameto na taa zaednica soglasno so odredbite vo zakonot i Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija (U.br.133/ od ) Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.8 od god. 30 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.60/03 od god. 31 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.58/05 od god. Zakon za amnestija Zakonot za amnestija ne e direktno predviden vo Ramkovniot dogovor, no zakonot e donesen vo duhot na to~ka 2 od op{tite odredbi na Ramkovniot dogovor i Aneks B, to~ka 10 od istot. 32 So zakonot se osloboduvaat od gonewe, se zapiraat krivi~nite postapki i potpolno se osloboduvaat od izvr{uvaweto na kaznata zatvor, gra ani na Republi ka Makedonija, lica so zakonski prestoj, kako i lica koi imaat imot ili semejstvo vo Republika Ma kedonija, za koi postoi osnovano somnevawe deka podgotvile ili storile krivi~ni dela povrzani so konfliktot vo 2001 godina. 33 Delovnik na Sobranie na Republika Makedonija Nov sobraniski delovnik e predviden vo Aneks B, to~ka 7 od Ramkovniot dogovor. Na 18 juli 2008 god. Sobranieto na Republika Makedonija go donese noviot Delovnik kade {to megu drugoto ovozmo`uva upo trebata na albanskiot jazik vo soglasnost so delot 6.5 od Ramkovniot dogovor, Aneks B, to~ka 8 i ustavnite izmeni predvideni vo Aneks A od istiot. 34 Noviot delovnik be{e eden od najspornite dokumenti vo poslednite godini i negovoto donesuvawe go zatvori pra{aweto na upotreba na albanskiot jazik vo zakonodavniot dom. 32 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 18/02 od god. 33 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 18/02 od god. 34 Delovnik na Sobranie na Republika Makedonija, donesen na god. 14 str.

17 2. EVALUACIJA NA SPROVEDUVAWE NA OHRIDSKIOT RAMKOVEN DOGOVOR Sproveduvawe na ustavnite i legislativnite izmeni Pravnite izmeni (ustavni i legislativni) {to proizlegoa od Ohridskiot ramkoven dogovor (ORD) se zavr{eni. Sobranieto gi donese pogolemiot del od izmenite vo vremenskata ramka predvidena vo samiot dogovor. Ima{e nekolku izklu~oci, posebno Zakonot za jazici koj {to be{e donesen celi sedum godini posle potpi{uvaweto na ORD. Sproveduvawe na principot na pravi~nata zastapenost na eti~kite zaednici Statisti~kite podatoci se edinstvenite i najto~nite merila za utrduvawe na stepenot na pravi~nata zastapenost na etni~kite zaednici vo Republika Makedonija. Spored oficalnite podatoci od Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot ramko ven dogovor mnogu rabota ostanuva za da se stigne do soodveten stepen na pravi~nata zastapenost na etni~kite zaednici. Vo ministerstvata, od vkupno 65,506 vraboteni, od pogolemite etni~ki zaednici, etni~kite Makedonci se zastapeni so 84,26%, etni~kite Albanci so 9.98%, etni~kite Turci so 0.97%, etni~kite Srbi so 2,02%, i Romite so 0, Zna~itelen progres e napraven so pravi~nata zastapenost na etni~kite Albanci vo nekoi poedini~ni ministerstva. Na primer vo Ministerstvoto za ekonomija, Albancite se zastapeni so 19,8%, Ministerstvoto za zdravstvo 19.91% i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti so 18,5%, dodeka vo Ministerstvoto za Obrazovanie brojkata stigna do optimalna 25,05%. 36 Pogolemo vnimanie mora da se posveti na zgolemuvaweto na 35 Baza na podatoci na stepenot na pravi~nata zastapenost na etni~kite zaednici so sostojba, Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor, Ibid. zastapenosta na etni~kite Albanci vo nekoi ministerstva kade zastapenosta e na mnogu nisko nivo. Ministerstvoto za kultura zaslu`uva posebno vnimanie kade {to ima samo 90 Albanci vraboteni od vkupno 2,313 (3,89%). 37 Vo sudstvoto, od vkupnite 2,905 vraboteni vo ovoj sektor, od poglemite etni~ki zaednici, etni~kite Makedonci se zastapeni so 87,37%, etni~kite Albanci so 8.06%, etni~kite Turci so 0.96%, etni ~kite Srbi so 1,14% i Romite so 0.76%. 38 Vo poedini~nite sudski institucii, etni~kite Albanci se najmnogu zastapeni vo Narodniot pravobranitel (35,17%), Vospitno popravni domovi i zatvori (11%) i Vi{oto javno obvinitelstvo (7,69%). O~igledno e pove}e rabota treba da se posveti na pravi~nata zastapenost na eti~kite Albanci vo Republi~kiot sudski sovet kade {to momentalno zastapenosta e 0% i vo Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija (3,08%). 39 Vo javnite pretprijatija, od vkupno 15,272 vraboteni vo ovoj sektor, od pogolemite etni~ki zaednici, etni~kite Makedonci se zastapeni so 86,4%, etni ~kite Albanci so 7,98%, etni~kite Turci so 1.34%, etni~kite Srbi so 2,06% i Romite so 0.66%. 40 Etni~kite Albanci se najmnogu zastapeni vo Makedonska Po{ta (16,88%) i vo Aerodromite (15,30%). Napredok }e mora da se napravi vo Javnoto Pre t prijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, Makedonski `eleznici i Makedonski {umi kade {to Albancite so~inuvat pomalku od 6% od vrabotenite Ibid. 38 Ibid. 39 Ibid. 40 Ibid. 41 Ibid. 15 str.

18 3. PERSPEKTIVI Sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor kako obrska za za~lenuvawe vo EU Celosnoto sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor ostanuva obvrska na Republika Makedonija vo procesot na za~lenuvawe vo EU. Iako Evropskata komisija priznava deka vo Republika Makedonija pravnata ramka vo delot na malcinski prava i kulturni prava ovozmo`uva visoko nivo na za{tita, nivnata prakti~no sproveduvawe ne e na soodvetno nivo. 42 Zabele{kite na Komisijata najmnogu se odesuvaat na integracijata na etni~kite zaednici, posebno vo obrazovanieto i vrabotuvaweto. Kako {to be{e doka`ano vo predhodniot del, zastapenosta na etni~kata albanska zaednica vo javna administraija se u{te ne ja reflektira nivnata brojka vo op{testvoto. Vo 2007 Vladata ne Republika Makedonija podgotvi Strategija za soodvetna i pravi~na zastapenost na pripadnicite na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija. 43 Iako strategija treba da bide pozdravena, sepak ostanuva da se realizira nejzinata celosna implementacija. 42 Izve{taj na Evropskata komisija za Republika Makedonija, noemvri 2007 god. 43 Strategija za soodvetna i pravi~na zastapenost na pripadnicite na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija, Vlada na Republika Makedonija, 29 januari 2007 god. ANALIZA NA REZULTATITE OD ISTRA@UVAWETO ZA PRAKTIЧNATA IMPLEMENTACIJA NA MALCINSKITE PRAVA I. METODOLOGIJA I VREMENSKA RAMKA Vo periodot od mesec septemvri do oktomvri 2008 godina, zdru`enieto na gra ani za poddr{ka na me uetni~ki dijalog i razvoj na zaednicite Zaedni~ki vrednosti sprovede istra`uvawe na javnoto mislewe, vo ramkite na proektot Pravata na malcinstvata vo praktika vo Jugoisto~na Evropa. Za taa cel be{e anga`iran ekspertski tim. Ispituvaweto na javnoto mislewe be{e sprovedeno po pat na terenska anketa na reprezentativen primerok od 1060 ispitanici po de leni vo nekolku kategorii: pol, vozrast, obra zo vanie, zanimawe, etni~ka pripadnost, nase leno mesto i region. Tim sostaven od okolu 40 anketari, go sprovede istra`uvaweto na cela teri to rija na Republika Makedonija. Demografskata struktura na primerokot po koj be{e sprovedeno istra`uvaweto vo celost se poklopuva so demografskata struktura na naselenieto vo Republika Makedonija spored poslednite popisni podatoci. Spored polot, okolu 52% od ispitanicite se pripadnici na `enskiot pol, dodeka 48% od ispitanicite se od ma{ki pol. Vo odnos na vozrasta okolu 20% od ispitanicite se do 29 godini, 21% od 30 do 39 godini, ist procent od 40 do 49 godini, i po 18% od 50 do 59 godini i nad 60 godini. Obrazovnata struktura na ispitanicite e sledna: do osnovno se 8,4%, so osnovno obrazovanie 20%, so sredno obrazovanie se okolu 55% i so vi{o i visoko obrazovanie 16,7% od ispitanicite. Od aspekt na profesijata, 9,8% se studenti, 23,3% se rabotnici, 14,4% se slu`benici, 2,4% se zemjodelci, 15% se penzioneri, 11,3% imaat privaten biznis i 20% od ispitanicite se deklarirale kako nevraboteni. Spored etni~kata pripadnost, najgolem del od ispitanicite se Makedonci 64,6%, Albancite se pretstaveni so 25,2%, Turcite so 3,7%, Srbite so 2,1% 16 str.

19 i Romite so 2,7% dodeka Vlasite i Bo{wacite se zastapeni so 0,8% i 0,4%, soodvetno. Za potrebite na istra`uvaweto, primerokot be{e podelen vo sedum regioni i toa: Skopski (30,8%), Pelagoniski (12,3%), Ohridski (11,3%), Polo{ki (14,2%), Povardarie (7,7%), Kumanovski (7,7%) i Bregalni~ki (16%). Vo odnos na naselenoto mesto 24% od ispitanicite `iveat vo selo, 25% vo pomal grad, 26% vo pogolem grad i 25% se vo Skopje. Pra{alnikot (Aneks 1 od analizata) se sostoe{e od vkupno 36 pra{awa, podeleni vo tri glavni delovi: 1 del Percepcii na gra anite za me uetni~kite odnosi, 2 del Doverba i 3 del Zaedni~ko `i veewe. Sekoj od ovie delovi ima{e za cel da ispita razli~ni aspekti na me uetni~kite odnosi vo Republika Makedonija i od taa pri~ina sekoj od ovie delovi vo analizata }e bide posebno obraboten. II. REZULTATI OD ISTRA@UVAWETO 1. Del: percepcii na gra\anite za me\uetniчkite odnosi Vo ramkite na prviot del od ispituvaweto glaven fokus na interes se percepciite na gra anite za me uetni~kite odnosi. Na po~etokot e bitno da se napomene deka stavovite na gra anite vo ovoj del pred s$ se zasnovani na emocionalen i perceptiven osnov i vo nikoj slu~aj ne pretstavuvaat objektivna ocenka, evaluacija ili sud za sostojbata so me uetni~kite odnosi. Sepak, vakvata percepcija dava dobar osnov za ponatamo{no elaborirawe i pojdovna to~ka za utvrduvawe na slabite to~ki vo odnosite me u zaednicite vo dr`avava i kako istite se do`ivuvaat vo o~ite na javnosta, {to e od isklu~itelna va`nost za podobruvawe na istite. Vo prviot set na pra{awa, ispitanicite bea zapra {ani za nivna li~na (subjektivna) ocenka za me uetni~kite odnosi vo dr`avata, za me u etni~kite odnosi vo nivnata op{tina, so glavna cel poblisku da se dopre do su{tinata na vakvite relacii vo lokalnata sredina kade {to pred s$ gra anite gi ostvaruvaat najgolemiot del od svoite prava no i naj~esto ostvaruvaat kontakti so pripadnici na razli~ni etni~ki zaednici. Isto taka, va`no od aspekt na celite na ispituvaweto, e sporedbata, odnosno progresot (ili eventualno regresot) na me uetni~kite odnosi spored percep ciite na gra anite vo odnos na minatata godina. Me uetni~kite odnosi na lokalno i nacionalno nivo t.e. percepcijata za niv kaj gra anite na lokal no i nacionalno nivo e razli~na. Imeno, iako i vo dvata slu~aja (na lokalno i nacionalno nivo) najgolem del od ispitanicite smetaat deka me uetni~kite odnosi se generalno dobri (mnogu dobri ili dobri vo zbiren procent pove}e od 55%), gra a nite vo zna~itelno pogolema mera smetaat deka me uetni~kite odnosi vo nivnata op{tina se mnogu podobri vo odnos na dr`avno nivo. Pri~inite za vakvata razlika vo precepciite na ispitanicite pome u op{tinata i dr`avata mo`eme da gi barame na pove}e nivoa. Analizata na odgovorite poka`uva deka raznite faktori (politi~ki partii, mediumi i ostanati akteri) vo politi~kiot sistem koi posreduvaat pome u javnata sfera (koja za gra anite pretstavuva dr`avata) i privatnata sfera (op{tinata kade gi ostvaruvaat neposredno najgolem del od sekojdnevnite aktivnosti) zna~itelno ja promenuvaat slikata za me uetni~kite odnosi. Ova od edna strana doka`uva deka politi~kite partii, mediumite, gra anskite organizacii i ostanatite akteri vo javniot `ivot imaat ogromna i su{tinska uloga vo sozdavaweto na javnoto mislewe za etni~kite odnosi. Na lokalno nivo, kade gra anite sekojdnevno se sre}avaat i ostvaruvaat kontakti so pripadnicite na razli~ni etni~ki zaednici, bez posredstvo na ostanatite akteri na sistemot, ocenkata za sostojbata so me uetni~kite odnosi e zna~itelno podobra vo odnos na centralno nivo. (tabela 1) Tabela 1 Spored Vas, kakvi se me uetni~kite odnosi vo: Dr`avata Op{tinata Mnogu dobri Dobri Lo{i Mnogu lo{i Ne znam str.

20 Vakvata argumentacija e potkrepena i so podatocite dobieni od vkrstuvawata na ovie pra{awa so etni~kata struktura na ispitanicite i so regionot vo koj {to `iveat. Spored etni~kata pripadnost, kaj dvete najgolemi etni~ki zaednici (makedonskata i albanskata) percepcijata za me uetni~kite odnosi e zna~itelno podobra na lokalno otkolku na dr`avno nivo. (grafikon 1). Vakvata situacija se preslikuva i kaj pomalite etni~ki zaednici (romskata, vla { kata, srpskata i turskata) {to samo ja potvrduva gore navedenata konstatacija. (grafikon 2). I vo regi onite so me{ana etni~ka struktura (polo{kiot i kumanovskiot region) gra anite smetaat deka me uetni ~kite odnosi se podobri vo lokalnite sredini otkolku na dr`avno nivo. Grafikon % 60.00% 50.00% 40.00% 30.00% 20.00% 10.00% 0.00% Spored Vas, kakvi se me uetni~kite odnosi na dr`avno i lokalno nivo, sporedeno so etni~ka pripadnost Dr`. Op{t Makedonec Albanec Mnogu dobri Dobri Lo{i Mnogu lo{i Grafikon Spored Vas, kakvi se me uetni~kite odnosi na dr`avno i lokalno nivo, sporedeno so etni~ka pripadnost Dr`. Op{t Dr`. Dr`. Dr`. Dr`. Op{t Op{t Op{t Op{t Tur~in Srbin Rom Vlav Mnogu dobri Dobri Lo{i Mnogu lo{i Vo odnos na minatoto, najgolem del od gra anite smetaat deka me uetni~kite odnosi ostanale nepro meneti ili se promenile vo odreden stepen. (tabela 2). Vo odnos pak na o~ekuvawata, najgolem del od ispitanicite smetaat deka me uetni~kite odnosi vo tekot na slednata godina, }e se podobrat. Vakvoto mislewe go delat okolu polovinata od vkupniot broj ispitanici (okolu 50%) od koi 10% mislat deka odnosite pome u zaednicite zna~itelno }e se podobrat, dodeka 40% smetaat deka }e se podobrat vo odredena mera. Rezultatite od odgovorite na ovie pra{awa (Kako gi ocenuvate me uetni~kite odnosi vo zemjata/op{tinata vo odnos na minatata godina i koi se Va{ite o~ekuvawa za slednata godina vo odnos na me uetni~kite odnosi) davaat edna optimisti~ka i pozitivna slika za odnosite pome u zaednicite vo dr`avava vo idnina. Tabela 2 Kako gi ocenuvate me uetni~kite odnosi vo odnos na minatata godina Vo dr`avata Vo op{tinata Zna~itelno podobreni Podobreni vo odreden stepen Ni{to ne e promeneto Vlo{eni vo odredena mera Zna~itelno vlo{eni Ne znam Slednite nekolku pra{awa konkretno se odnesuvaat na tip na problemi od me uetni~ka priroda. Iako najgolem del od gra anite, 85% nemale problem so gra ani od drug etnikum, okolu 15% odgovorile deka, li~no imale problem od etni~ka priroda. Vo ponatamo{niot del od istra`uvaweto, voo~eno e deka najgolem del od vakvite problemi se slu~ile vo direkten kontakt so gra anite od druga etni~ka pripadnost zaradi li~ni nedorazbirawa (okolu 6% od ispitanicite) i istite ne sekoga{ se bazirani na etni~ki pra{awa tuku samo se slu~ile vo kontakt so gra anin od druga etni~ka zaednica. Od druga strana, problemi od tipot: nerazbirawe na jazikot koristen vo formalna komunikacija, nemawe mo`nost za koristewe na maj~iniot jazik ili diskriminacija od strana na organite na vlasta se problemi so koi samo mal del od gra anite se soo~ile (samo 7% od gra anite). Vakvite rezultati poka`uvaat deka vo oficijalnata komunikacija so instituciite na 18 str.

21 si s temot gra anite imaat problem vo minimalna mera. Najgolem del od problemite koi {to gi imaat se na sociolo{ko nivo, vo me usebnata komuni kacija i zaradi osetlivosta i senzitivnosta na me uetni~kite odnosi mnogu ~esto se percepiraat i do`uvaat kako problem od me uetni~ka priroda. Koga stanuva zbor za problemi od etni~ka priroda, golem del od gra anite slu{nale za vakov tip problemi iako li~no ne se soo~ile. Imeno, okolu 35% od ispitanicite slu{nale za problem od etni~ka priroda. Sli~no kako i kaj prethodnite pra{awa, najgolem del od gra anite imaat problem so gra ani od druga etni~ka pripadnost (15%) od vkupniot broj ispitanici, dodeka problemite od etni~ka priroda vo komunikacijata so instituciite na sistemot se izrazeni vo pomala mera. Slednite pra{awa opfateni so istra`uvaweto se odnesuvaa na ulogata na odredeni subjekti vo dr`avata koi imaat vlijanie na me uetni~kite odnosi. Spored rezultatite od istra`uvaweto, golem del od ispitanicite, glavnite akteri odnosno institutite na politi~kiot sistem vo koi e skoncentrirana najgolema mo}, gi poso~uvaat kako subjekti koi imaat negativno vlijanie na me uetni~kite odnosi. Taka, spored odgovorite na gra anite, politi~kite partii se smetaat kako subjekti koi imaat najnegativno vlijanie na me ue tni ~kite odnosi (56,9%). Isto taka mediumite se percepirani kako faktor koj ima mnogu negativno vlijanie na me uetni~kite odnosi (46,2%), no isto taka i sudskite i policiskite organi (39% i za dvata subjekti). ) Grafikon Kakvo vlijanie imaat slednive subjekti na me uetni~kite odnosi? Vlada Pol. partii Lokalna vlast Mediumi Verski inst. Me unarodni org. Obrazovanie Pozitivno Negativno NVO Sudstvo Policija Interesna e analizata za vlijanieto na odredeni subjekti na politi~kiot i op{testveniot sistem podelena po osnov na etni~kata pripadnost. Isklu ~i telno negativno mislewe za vlijanieto na politi~ kite partii na me uetni~kite odnosi imaat pri padnicite na turskata etni~ka zaednica (82%) dodeka pripadnicite na makedonskata i albanska ta politi~ka zaednica vo podednakva mera smetaat deka politi~kite partii vlijaat lo{o na me u etni~kite odnosi (57% Makedonci i Albanci). Zna~itelni razliki postojat kaj makedonskite i albanskite gra ani okolu pra{aweto kakva e ulogata na mediumite vo me uetni~kite odnosi i pri toa pripadnicite na albanskata etni~ka zaednica vo mnogu pogolema mera veruvaat deka mediumite imaat pozitivno vlijanie na vakvite odnosi (52%), dodeka za Makedoncite ulogata na obrazovanieto i me unarodnite i doma{nite nevladini organi zacii e najvlijatelna na me uetni~kite odnosi (obrazovanie 66,3%, i me unarodni i doma{ni nevladini organizacii 48,6%). Grafikon % 60.00% 50.00% 40.00% 30.00% 20.00% 10.00% 0.00% Kakvo vlijanie imaat slednive subjekti na me uetni~kite odnosi (Makedonci i Albanci)? Мак. Alb. Мак. Alb. Мак. Alb. Мак. Alb. Мак. Alb. Vlada Pol. partii Mediumi Sudstvo Policija Pozitivno Negativno Nema vlijanie Na pra{aweto, {to od navedenoto e najzna~ajno za podobri me uetni~ki odnosi vo va{ata op{tina, naj golem del od gra anite smetaat deka toa e obrazovanieto, kako i vlezot na Makedonija vo EU. Iako misleweto na gra anite deka obrazovanieto i vlezot vo EU (24% i 23%, soodvetno) }e gi podobrat me uetni~kite odnosi, sorabotkata pome u poli ti ~kite partii i pogolemite inicijativi od op{tinite se za golem del od gra anite va`ni za podobri me uetni~ki odnosi. Edukativnite instrumenti za najgolem del od gra anite se merki koi mo`at da gi podobrat etni~kite odnosi i tokmu zatoa proekti koi se odnesuvaat na razli~nite etni~ki zaednici, koi bi se implementirale vo u~ili{tata i imaat za cel podobruvawe na komunikacijata pome u ovie zaednici se dobredojdeni. 19 str.

22 2. DEL: DOVERBA Vtoriot del od analizata se odnesuva na doverbata koja gra anite ja imaat vo instituciite na sistemot, odnosno kon onie institucii koi imaat za cel podobruvawe na me uetni~kite odnosi. Na po~etokot od istra`uvaweto be{e opfatena va`nosta i zna ~e weto na Ohridskiot ramkoven dogovor (ORD). Najgolem del od gra anite vo dr`avava smetaat deka ORD primarno e vo korist na albanskata etni ~ka zaednica (46%), dodeka okolu 25% mislat deka dogovorot e vo korist na site gra ani. Po odnos na etni~kata pripadnost, najgolem del od Makedoncite smetaat deka ORD e vo korist na alban skata etni~ka zaednica, dodeka najgolem del od Albancite smetaat deka dogovorot e od korist za site gra ani vo dr`avava. Vakvoto mislewe go delat i pripadnicite na turskata zaednica, dodeka gra anite od romska i srpska etni~ka pripadnost, kako i ispitanicite od make don ska pripadnost smetaat deka dogovorot e vo korist samo na albanskata etni~ka zaednica. Od druga strana, poveke od 60% od ispitanicite smetaat deka generalno imalo podobruvawe na etni~kite odnosi me u zaednicite i toa vo skoro podednakva mera e izrazeno kaj pripadnicite na site zaednici vo dr`avava. Od aspekt na stabilizacijata na dr`avata, misleweto na javnosta e podeleno. Okolu 35% od gra anite smetaat dela celosnoto ostvaruvawe na ORD }e ja stabilizira dr`avata, dodeka 38% smetaat deka sproveduvaweto na dogovorot nema da ja stabilizira. Kako stabilizira~ki faktor ORD najmnogu go gledaat ne-mnozinskite zaednici vo dr`avava i toa pred se albanskata etni~ka zaednica (57%), turskata etni ~ka zaednica (56,4%), kako i pripadnicite na bo{wa~kata zaednica (55%). Od druga strana pri padnicite na makedonskata (50,2%) i srpskata (77,3%) etni~ka zaednica ne go gledaat Ohridskiot ramkoven dogovor kako faktor za stabilizacija. Vo odnos na poleto kade ORD izvr{il najpozitivni promeni, gra anite se so podelno mislewe. Iako najgolem del od gra anite smetaat deka promenite se vo domenot na za{titata na malcinskite prava (17,7%), vo nezna~itelno pomal procent (okolu 16%) od ispitancite mislat deka promeni se napravile vo vrabotuvaweto i bezbednosta. Pottikot za koriste weto na jazicite e najpozitivna promena za 12,2% od gra anite, dodeka reformata na lokalnata samouprava i decentralizacijata za 7,6% od ispitanicite. Ponatamu, vo ovoj del od istra`uvaweto gra anite bea zapra{ani dali gi koristat uslugite na instituciite na sistemot nadle`ni za podobruvawe na me u etni ~kite odnosi, dali voop{to se zapoznati so postoeweto i funkci oniraweto na ovie institucii, kako i da ja ocenat nivnata rabota. Pove}e od 80% od ispitanicite nikoga{ ne se obratile do nekoja od navedenite institucii odgovorni za me uetni~ki pra{awa i ne pobarale bilo kakva informacija od niv, dodeka ostanatite gra ani nemaat odgovor ili ne se zapoznati so postoeweto na vakvite organi. Dobienite informacii za funkcioniraweto na Komitetot za odnosi me u zaednicite i komisiite za odnosi me u zaednicite se analizirani vo kontekst na slednite nekolku pra{awa. Generalen zaklu~ok od ovoj set na pra{awa i dobieni podatoci e deka gra anite skoro i voop{to da ne se zapoznati nitu so rabotata na Komitetot nitu so rabotata na komisiite za odnosi me u zaednicite. Konkretno, na pra{aweto dali ste slu{nale za komitetot za odnosi me u zaednicite, 72% od gra anite na Republika Makedonija nikoga{ ne ~ule za postoeweto na vakvo telo. Visokiot procent na neinformirani gra ani pred s$ za postoeweto na Komitetot, a potoa i so su{tinata na negovata rabota, iako kako relativno novo telo pri Sobranieto na Republika Makedonija, se dol`i na negovata fakti~ka nefunkcionalnost, kako i delmuna netransparentnost vo negovoto rabotewe. Skoro podednakov procent na ispitanici od site etni~ki zaednici ne slu{nale nikoga{ za postoeweto na Komitetot. Edinstven isklu~ok od ovaa konstatacija se pripadnicite na vla{kata etni~ka zaednica, koja za razlika od drugite etnikumi vo pogolema mera e informirana za postoeweto na Komitetot za odnosi me u zaednicite (grafikon 5). 20 str.

23 Grafikon 5 Dali ste slu{nale za Komitetot za odnosi me u zaednicite? 90.00% 80.00% 70.00% 60.00% 50.00% 40.00% 30.00% 20.00% 10.00% 0.00% Makedonec Albanec Tur~in Srbin Rom Vlav Bo{wak Da Ne Nema odgovor Od onie ispitanici t.e. od gra anite koi ~ule za postoeweto na Komitetot, be{e pobarano da se izjasnat za kvalitetot na negovata rabota, kako i zadovolnosta od personalniot sostav na istiot. Iako, brojot odnosno, procentot na gra ani koi ~ule za rabotata na komitetot e mal, sepak i ovie gra ani vo pogolema mera ili ne se zadovolni od rabotata na Komitetot za me uetni~ki odnosi ili se nezadovolni od negoviot personalen sostav. Imeno, 40% od gra anite koi ~ule za Komitetot ne se zapoznati so negovata rabota, i isto tolkav procent ne se zadovolni od rabotata na Komitetot. Spored etni~kata pripadnost, najmalku zadovolni od rabotata na komitetot se pripadnicite na turskata etni~ka zaednica (60%), albanskata etni~ka zaednica (51%), vla{kata etni~ka zaednica (50%) i romskata etni~ka zaednica (40%). Vakviot empi riski prikaz na zadovolnosta od rabotata na komitetot za me uetni~ki odnosi od zaednicite koi ne se mnozinstvo, poka`uva deka komitetot ne ja ispolnuva svojata misija celosno odnosno, ne gi opravduva o~ekuvawata na onie za koi e su{tinski nadle`en. Edinstveno pripadnicite na makedonskata etni ~ka zaednica vo pogolema mera se zadovolni od rabo tata na Komitetot (37%). Od personalniot sostav na Komitetot zadovolni se mnogu mal procent od gra anite (10%), ne se zadovolni 16% i ne znaat koi pratenici u~estvuvaat vo negovata rabota 40% od ispitanicite. Vo rabotata na Komitetot treba da bidat vklu~eni pove}e pratenici od drugite etni~ki zaednici smetaat 11% od gra anite vo dr`avava. Tabela 3 Dali ste zapoznati so rabotata na Komitetot za odnosi me u zaednicite? Dali smetate deka Komitetot dobro si ja izvr{uva svojata rabota? Dali ste zadovolni od personalniot sostav na Komitetot? Da Ne Ne znam koi pratenici u~estvuvaat vo negovata rabota Treba da bidat vklu~eni pove}e pratenici od drugite etni~ki zaednici Nema odgovor Na lokalno nivo, komisiite za odnosi me u zaedni cite se isto taka mnogu malku poznati pome u gra anite. Skoro 80% od vkupniot broj ispitanici ne slu{nale za postoeweto na Komisija za odnosi me u zaednicite. Iako spored zakonot za lokalna samouprava, komisija za odnosi me u zaednicite se formira vo onie op{tini vo koi najmalku 20% od vkupniot broj na `iteli na op{tinata utvrden na posledniot izvr{en popis na naselenieto se pripadnici na odredena zaednica (~len 55), {to zna~i deka ne vo site op{tini se osnovaat vakvi komisii, podatokot dobien so istra`uvaweto e apsolutno reprezentativen zatoa {to i vo re gio nite so me{ana etni~ka struktura (Skopskiot, Ku manovskiot, Polo{kiot i Ohridskiot region) naselenieto vo golema mera ne e informirano za postoeweto na ovie komisii (grafikon 6). Vo vakva situacija jasno se javuva potrebata od dopolnitelni aktivnosti na op{tinite no i na akterite od civilnoto op{testvo da gi zapoznaat gra anite so rabotata i karakterot na ovie komisii, kako i da pottiknat formalni inicijativi propi{ani so Zakonot za lokalna samouprava za pogolema vklu~enost na razli~nite etni~ki zaednici vo procesot na donesuvawe na odlukite. So rabotata 21 str.

24 na komisiite zapoznati se okolu 10% od gra anite i pogolemiot del od niv (46%) ne se zadovolni od nivnata rabota ili nemaat odgovor na ova pra{awe (38%). Samo mal del od gra anite, 15% se zadovolni od rabotata na komisiite za odnosi me u zaednicite. Grafikon 6 Da Ne funkcionira Ne Dali vo va{ata op{tina postoi Komisija za odnosi me u zaednicite? Ne znam Da Ne funkcionira Ne Se formira Ne znam Skopski region Ohridski region Polo{ki region Kumanovski region Makedonec Albanec Tur~in Rom Poslednite nekolku pra{awa od delot za doverba vo instituciite se odnesuvaa na doverbata koja gra anite ja imaat vo razni institucii na op{testveniot i politi~kiot sistem. Generalno, nivoto na doverba vo instituciite na politi~kiot sistem e mnogu pomalo (i sledstveno nivoto na nedoverba e zna ~itelno pogolemo), dodeka doverbata vo ban kite, nevladinite organizacii i verskite zaednici e pogolema (grafikon 7). Najgolema doverba gra anite imaat vo armijata (57%) i vo bankite (55%), dodeka najgolema nedoverba postoi vo sudskite organi (63,9%), Sobranieto (63,9%), Pretsedatelot na dr`avata (58,4%) i mediumite (55,4%). Grafikon Da Ne funkcionira Ne Dali imate doverba vo? Vlada Pretsedatel Parlament Sudstvo Armija Policija Mediumi Da Ne Se formira Banki Ne znam Da Ne funkcionira Ne Ne znam NVOa Lokalna vlast Verski lideri 3. DEL: Posledniot del od analizata na istra`uvaweto se odnesuva na sekojdnevnoto `iveewe i komunikacijata pome u gra anite od razli~ni etni~ki zaednici. Celta na ovoj del e da se detektiraat potencijalnite opasnosti od predrasudi i stereotipi koi se javuvaat pome u pripadnicite na ovie zaednici, kako i mo`nostite za nivno nadminuvawe i podobro zaedni~ko `iveewe. Na pra{aweto dali se ~ustvuvate ramnopravni so drugite etni~ki zaednici, najgolem del od gra a nite vo dr`avava se ~ustvuvaat ramnopravni (53,8%), dodeka 40% smetaat deka ne se ramnopravni so ostanatite etni~ki zaednici. Od oblastite vo koi se ~ustvuvaat neramnopravni, najgolem del od gra anite, smetaat deka se diskriminirani pri vrabo tuvaweto (48%). Koga podatocite se analiziraat po etni~ka pripadnost, najdiskriminirani se ~u stvuvaat pripadnicite na romskata etni~ka zaednica, i toa vo isklu~itelno visoki 93%! Isto taka i pripadnicite na albanskata i turskata etni~ka zaednica smetaat deka ne se ramnopravni so drugite etni~ki zaednici (54,7% i 64,1% soodvetno). Vo odnos na regionot, pripadnicite na etni~kite zaednici vo kumanovskiot region vo najgolema mera se izjasni le deka se ~ustvuvaat neramnopravni (57,3%). Od aspekt na vrabotuvaweto, gra anite od srpska i rom ska nacionalnost vo najgolema mera smetaat deka se diskriminirani pri (66,7% i 70%), dodeka ovoj procent kaj pripadnicite na makedonskata i albanskata etni~ka zaednica iako visok e izrazen vo pomala mera (48% i 45%). Spored polovata struktura, gra anite od `enski pol se ~ustvuvaat poramnopravni vo odnos na ispitanicite od ma{ki pol. Grafikon Dali se ~uvstvuvate ramnopravni so drugite etni~ki zaednici? Vkupno Da Ne Nema odgovor 22 str.