Van~o \OR\IEV NEOFICIJALNI STAVOVI OD OFICIJALNI BUGARSKI LI^NOSTI I INSTITUCII ZA MAKEDONSKIOT IDENTITET OD KRAJOT NA XIX I PO^ETOKOT NA XX VEK

Transcription

1 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 253 Van~o \OR\IEV УДК: 323.1(=163.3):327(497.2)"18/19" NEOFICIJALNI STAVOVI OD OFICIJALNI BUGARSKI LI^NOSTI I INSTITUCII ZA MAKEDONSKIOT IDENTITET OD KRAJOT NA XIX I PO^ETOKOT NA XX VEK Kratka sodr`ina Vo ovoj prilog prezentirame nekolku izjavi od oficijalni bu garski li~nosti i pretstavnici na institucii vo vrska so ma kedon skiot identitet. Tie nedvosmisleno potvrduvat deka pret stavni cite na oficijalnite bugarski institucii bile svesni za posebniot ma kedonski identitet iako oficijalno site ja zastapuvale, pod dr- `u vale i dosledno ja branele i sproveduvale tezata za bugarskiot ka rakter na makedonskoto naselenie. Navedenive primeri gi obezvred nuvat prigovorite na bugarskata istoriografija deka makedon skata nacija e kominternovska tvroba, izmislica na skopskite ili srbokomunisti~ki istori~ari, deka terminot Makedonec se ko ristel kako geografska odrednica, a ne za ozna~uvawe etni~ka pri padnost, deka toa e produkt na makedonizmot - prote`iran od Sto jan Novakovi}, pa duri i na neomakedonistite. Me utoa, primerite {to gi priveduvame se od relevantni i kompetentni bugarski insti tucii ili nivni pretstavnici za koi takvite kvalifikacii nemaat mesto. Klu~ni zborovi: MAKEDONIJA; MAKEDONCI; IDEN- TITET Makedonskiot identitet od krajot na XIX i po~etokot na XX vek e slo `eno i kompleksno pra{awe, kako toga{, taka i denes. Pri sekoj obid za negovo determinirawe treba da se ima predvid toga{nata konstelacija i konfuznata realnost koja bila posledica na osmanskiot milet sistem, 1 1 Millet - narod#, nacionalnost# ili narodnost#. Vo Osmanliskata imperija nemuslimanskite narodi narodi od kniga imale vnatre{na religiozna samouprava. Tie bile grupirani spored verskite zaednici kon koi pripa ale. Taka, seto pravoslavno naselenie se smetalo za Rum milet#, a negov duhoven poglavar bil Carigradskiot patrijarh. Pod terminot Rum milet prvobitno se podrazbiralo seto pravoslavno naselenie bez razlika na negovata etni~ka pripadnost. Podocna ovoj terminot stal sinonim za Grk# vo etni~ka smisla na zborot bez ogled na nacionalnanata pripadnost. Ottuka terminot Rum milet# treba da se sfati samo kako verska konotacija za pripadnost kon Carigradskata patrijar{ija, a ne vo etni~ka smisla. So formiraweto na Bugarskata egzarhija vo 1870 godina, analogno na milet sistemot se pojavil terminot Bulgar milet#, {to stanalo sinonim za Bugarin, me utoa toa povtorno ozna~uva pripadnost kon odredena crkva, a ne nacionalna pripadnost.

2 254 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ ne postoeweto na metodologija za popis na naselenieto kako vo evropskite zemji, 2 razgranetiot sistem na crkovno-prosvetnite propagandni na sosednite balkanski dr`avi i nivnata asimilatorska politika kon makedonskoto naselenie. Od druga strana, vo isto vreme ne postoela nikakva makedonska institucija koja bi poslu`ila kako sto`er za bilo kakvo institucionalno obedinuvawe na makedonskoto naselenie i negovite interesi. Poradi slo`enata makedonska konstelacija, izvornata dokumentacija od toga{nite oficijalni institucii ne dava objektiven odgovor na pra{aweto za makedonskiot identitet. Taa e subjektivna, ednostrana, pristrasna i tendenciozna do stepen koj e proporcionalen so interesite na zainteresiranata strana - institucija od koja poteknuva dokumentacijata. Ottuka istata te{ko mo`e da pretstavuva relevanten pokazatel pri utvrduvaweto na makedonskiot identitet. Za poso~eniot period postoi dokumentacija i od uslovno nezainteresirani strani koja ako ne drugo, barem delumno gi otkriva sprotivnostite i tendencite na zainteresiranite i konfrontirani strani. Sepak od ovoj period postojat i svedo{tva na objektivno nezinterseirani faktori koi vrz nau~na osnova nastojuvale da go razre{at pra{aweto na makedonskiot identitet. So ogled na kompleksnosta i slo`enosta na temata vo ovoj prilog ne pretendirame na seopfaten odgovor na ova kompleksno i slo`eno pra{awe. Naprotiv! Na{ata cel e skromna. Povikuvaj}i se na nekolku primeri od izvori od kompetentni bugarski institucii ili nivni pretstavnici da posvedo~ime deka tie svoevremeno bile svesni za posebniot makedonski identitet iako vo osnova site ja zastapuvale, poddr`uvale i dosledno ja branele i sproveduvale tezata za bugarskiot karakter na makedonskoto naselenie. Napolno sme svesni za lavinata rekcii, komentari, odgovori i kontra argumentite {to mo`e da gi predizikame. Me utoa, faktite koi gi nudime se neosporni. Tie odnapred gi obezvrednuvat prigovorite od tipot deka makedonskata nacija e kominternovska tvroba, izmislica na skopskite ili srbokomunisti~ki istori~ari, deka terminot Makedonec 2 Vo Osmanliskata imperija se evidentiralo samo ma{koto naselenie spored negovata veroispovest. Za toa postoele t.n. nufuz defteri# (eden vid mati~ni knigi). Vo niv site muslimani: Turci, Cigani, islamizirani Makedonci, Alabanci, ^erkezi, Arapi i dr. se evidentirani kako Turci#. Site pripadnici od pravoslavnata veroispovest pod jurisdikcija na Carigradskata patrijar{ija se evidentirani kako Rum milet#. Dodeka pravoslavnite vernici pod jurisdikcija na Bugarskata egzarhija bile evidentirani kako Bulgar milet#. Evreite se zavedeni kako Jaudi#, dodeka Evrite muslimani se zapi{uvani kako Turci.

3 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 255 se koristel kako geografska odrednica, a ne za ozna~uvawe etni~ka pripadnost, deka toa e produkt na makedonizmot - vospostaven od Stojan Novakovi}, pa duri i na neomakedonistite. Naprotiv primerite {to gi priveduvame se od relevantni i kompetentni bugarski institucii ili nivni pretstavnici za koi takvite kvalifikacii nemaat mesto. Prviot primer {to go priveduvame e od 1885 godina od Atanas [opov. 3 Tojoj vo svojstvo na sekretar na Bugarskata egzarhija vo predve~erjeto na obedinuvaweto na Kne`estvoto Bugarija so avtonomnata provincija Isto~na Rumelija pismeno se obratil do poznatite ruski slavisti: Ivan Sergevi~ Aksakov i Vladimir Iv. Laminski, kako i do Emil de la Levele vo Lie`. Pritoa, A. [opov od ime na Makedoncite apelira tie so svojot avtoritet da se zalo`at za sproveduvawe na vetenite reformi vo Makedonija soglasno Berlinskiot dogovor. Vo toj kontekst, A. [opov me u drugoto pi{uva: Slovenskiot element vo Makedonija strada, toj moli samo edno: da mu dadat mo`nost da postoi, da ne ja zagrozuvaat negovata narodnost, da se moli i da u~i na svojot roden razbirliv jazik... Makedoncite na Vas smetaat, na Vas se nadevaat; pomognete so Va{eto pero, so Va{iot um, so Va{iot zbor, so Va{ite soveti. Makedoncite sakaat samo edno - to~no ispolnuvawe na Berlinskiot traktat, vetenite reformi, ni{to pove}e. Tie znaat deka pogolema `elba od toa vo ova vreme e opasna. Makedoncite se spremaat da ispratat molbi do evropskite dr`avi, duri i deputacii i da baraat to~no ispolnuvawe na Berlinskiot traktat za smetka na Makedonija. 4 Vo vtorta polovina na 1891 godina vo Sofija bila formirana Mladata makedonska kni`evna dru`ina (MMKD) koja vo januari 1892 godina go izdala prviot broj na spisanieto Loza. 5 MMKD vo Predgovorot na spisanieto uka`uva na opasnosta od stranskite propagandi vo Makedonija 3 Atanas [opov ( ). Bugarski kni`evnik, op{testvenik i diplomat. Roden e vo Pan uri{te. Zavr{il medicinsko u~ili{te vo Carigrad. Vo Sankt Peterburg zavr{il pravo. Specijaliziral vo Pariz. Rabotel vo Sofiskiot apelacionen sud i kako redaktor na v. Ote~estvo#. Od 1884 do 1890 bil sekretar na Bugarskata egzarhija vo Carigrad. Od godina e redktor na vesnikot Novini#. Od 1897 do 1908 godina bil bugarski trgovski agent vo Solun, a potoa generalen konzul. Objavil pove}e istoriski knigi: Vinovna li e RusiÔ za pogroma na BÍlgariÔ#; Kak ni se nalo`i Balkanskata voÿna#; D-r Stojan ^omakov#; Reformite i zaèitata na hristiônite ví TurciÔ #; Narodnosta i ezikít na Makedoncite#; MakedoniÔ ot etnografska, istori~eska i filologi~eska gledna to~ka# i drugi. 4 IliÔ IvanovÍ, Surovi materiôli, Sb. IlindenÍ, SofiÔ, 1929, Van~o \or iev, Petar Pop Arsov. Prilog kon prou~uvaweto na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, Skopje, 1997,

4 256 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ i povikuva na organizirano sprotivstavuvawe od strana na Makedoncite. 6 Vo prilozite objaveni vo Loza na eden ve{t na~in se pravi obid za prika`uvawe na posebniot istoriski, kulturen i etnografski karakter na Makedonija, pri {to se vodi smetka da se podzadovoli i vkusot na bugarskoto op{testvo. 7 Osven toa Lozarite praktikuvale eden specifi~en jazik i pravopis, razli~en od bugarskiot, so tendencija istiot da poslu`i kako osnova za idniot literaturen jazik na Makedonija. 8 Poradi ovie tendencii Mladata makedonska kni`evna dru`ina i spisanieto Loza se na{le na otstrel pred bugarskoto op{testvo i vlada. Pritoa predvodni~kata uloga ja imal provladiniot oficioz vesnikot Svoboda. Po pojavata na prviot broj na Loza, v. Svobda pi{uva: Usilbite na celata inteligencija, na celiot bugarski narod, zasega se naso~eni kon gluva, bes{umna borba, za bugarsko nacionalno edinstvo; se ar~at i pari i sili, i narodna energija vo taa borba so Srbite i Grcite; ne se {tedi ni{to za da pobedi idejata deka Bugarinot od Makedonija, Trakija i Mizija, e sin na edna i ista majka Bugarija... i pri seto toa na samoto predve~eje na taa zasega neramnopravna borba vo otvorena vojna, vo bugarskata prestolnina, vo srceto na Bugarija izleguvat lu e {to se osmeluvaat da gi rasipat plodovite od tolkugodi{nite usilbi, da doka`at deka Makedoncite se oddelna nacija, so poseben jazik, so posebni istoriski zada~i! Kakvi podobri dokazi mo`aat da baraat Srbite deka Makedonija ne e Bugarska?. 9 Poa aj}i ot ttuka Svoboda zakanuva~ki se obra}a na Lozarite: Da ne go navreduvaat bugarskoto narodno ~uvstvo so podigravka na svetiot bugarski ideal! Ako sakaat da mu pakostat na svetoto bugarsko delo, da ne go pravaat 6 Vo taa smisla vo Predgovorot na spisanieto stoi: Samo eden pogled e dosta da se vidat nasu{nite potrebi na na{ata rodina. Blagodarenie na poslednite politi~ki nastani na na{iot poluostrov i geografskata polo`ba na Makedonija, denes tamu se sobrale sevozmo`ni nadvore{ni elementi, koi, voodu{eveni od svoite sosipuva~ki planovi i interesi za na{ata idnina, slobodno i so treskava energija go zasiluvaat antagonizmot koj {to i taka postoi vo zemjata#. Poradi toa Dru`inata pora~uva: Samo eden silen otpor od na{a strana mo`e da ne za~uva od nezasitnite posegawa..., zatoa ni se potrebni sili, a na{ite se raznebiteni, razdrobeni, zna~i, treba da gi soedinime, da gi sobereme vo edna mo}na sila, sila narodna, ako sakame da ja zapazime idninata na na{ata tatkovina. Toa treba da bide streme`ot na sekoj ~uvstvitelen Makedonec, kade i da se nao a toj. Mladata makedonska kni`ovna dru`ina, imeno, taa cel ja ima predvid... Za postigawe na taa cel Dru`inata ja izdava svojata Loza#. (Predgovor, Loza, I/1, I - III.). 7 Vidi: V. \or iev, Petar Pop Arsov..., Isto, 31; Loza#, mese~no spisanie, izdava Mladata makedonska kni`evna dru`ina, Svoboda, VI/774, SofiÔ, , 3.

5 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 257 toa barem vo bugarskata prestolnina. Ete im go Belgrad: Neka povelat tamu i od tamu neka frlaat kamewa vrz zgradata {to se gri`el da ja izgradi celiot bugarski narod - od Crno More do Drim. 10 Po izleguvaweto na vtoriot broj na Loza, Svoboda odnovo se nafrlila vrz Lozarite ovoj pat preku peroto na Levov. 11 Toj me u drugoto pi{uva: Mladata dru`ina pod prevezot na kni`evnosta ne ja goni celta i propagandata za nekakov fonetski pravopis, tuku tendencii i celi, kolku kuriozni, `alni, tolku zbuniva~ki, sramni i opasni... Dru`inata poleka leka }e go podgotvuva bugarskoto op{testveno mnenie za oddeluvawe na Makedonija od Bugarija i poleka leka }e voveduva zborovi od ohridskoto podnare~je {to }e bide literaturen jazik na idnata Golema Makedonija, na ~elo na koja }e dojde nekoj od redaktorite na Loza vo svojstvo na Filip ili Aleksandar!?! Itro i ume{no zamisleno i toa znaete kade? Vo Sofija, vo toa srce, centarot na Bugarija i bugarizmot!!!. 12 Levov otkako gi analizira prvite dva broja na spisanieto Loza konstatira deka toa e separatisti~ko dvi`ewe i zatoa ja alarmira bugarskata javnost: Kako {to gledate Makedonskata dru`ina smeta deka nivnata tatkovina e Makedonija, deka poslednata e naselena so oddelno slovensko pleme nare~eno Makedonci; deka tamu se sobrale sevozmo`ni nadvore{ni elelmenti t.e. Bugari, Grci, Srbi... deka celta im e da ni dadat eden silen otpor i da se zapazat od na{ite razbojni~ki posegawa i deka Loza }e i slu`ela na istata cel. 13 Vo 1896 godina po me unarodnoto priznavawe na Ferdinand 14 za knez na Bugarija, istiot prevzel {iroka turneja niz Evropa koja zapo~nala D. T. LevovÍ. Loza#, Svoboda, VI/786, SofiÔ, , Ferdinand I Saksoburgotski ( ). Germanski princ. Knez na Bugarija ( ) i car na Bugarija ( ). Sin na avstriskiot general knez Avgust i knegiwata Klementina (}erka na francuskiot kral Luj Filip). Vo 1887 e izbran za knez na Bugarija, me utoa ne bil priznat od strana na Rusija i drugite golemi sili. Po promenata na Trnovskata konstitucija vo 1893 se sozdale uslovi knezot da sklu~i brak so Marija Luiza Burbon - Parmska. Vo 1896 po preminot na prestonaslednikot Boris vo pravoslavna vera, Ferdinand bil priznat od Rusija, a potoa i od ostanatite golemi sili. Kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek, ja zacvrstil sopstvenata vlast i nalo`il t.n. li~en re`im. Vo 1908 godina se proglasil za car na Bugarija, koja istovremeno proglasila nezavisnost. So svojata politika e odgovoren za Vtorata balkanska (me usojuzni~ka) vojna, koga Bugarija ja do`ivela prvata nacionalna katastrofa. Pod negovo vlijanie Bugarija se prisoedinila kon trojniot sojuz za vreme na Prvata svetska vojna, koga ja do`iveala vtorata nacionalna katastrofa. Poradi toa vo 1918 godina abdiciral vo korist na prestolonaslednikot Boris. Po napu{taweto na Bugarija se vratil na svojot imot vo Koburg - Germanija kade i umrel.

6 258 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ od Carigrad. 15 Ferdinand vo Carigrad ostvaril brojni sredbi so oficijalnite osmanski lica i pove}e pretstavnici na diplomatskiot kor. Na 6. IV 1896 g., se sretnal so srpskiot diplomatski pretstavnik Vladan \or evi}. 16 Pritoa Ferdinand ja istaknal potrebata od srpskobugarsko zbli`uvawe za {to glaven problem pretstavuvale nivnite sprotivstaveni interesi vo Makedonija. Vo razgovorot Ferdinand potenciral deka dodeka Srbite i Bugarite se raspravale za ra`enot, zajakot s u{te bil v {uma. 17 Vo kontekst na toa Ferdinand istaknal: Vo Makedonija, glavnata masa od naselenieto nitu se Bugari, nitu Srbi, tuku Sloveni i hristijani, koi zboruvaat jazik podednakvo dale~en ili ako sakate podednakvo blizok na srpskiot i na bugarskiot jazik, no, jazik, koj e poseben dijalekt, ako ne i poseben jazik. Namesto da se karame okolu toa, dali toj e dijalekt na srpskiot ili bugarskiot jazik, nie treba zaedni~ki da rabotime i toa ovde (Carigrad b.n) kaj na{iot zaedni~ki Tate kaj Sultanot za da im dade na svoite verni podanici vo Makedonija takvi reformi koi }e im osiguraat ~ove~ki `ivot i kulturen razvitok... Ako toa se re{i kulturata na Makedoncite }e go re{i pra{aweto koe {to nikoja sila nemo`e da go re{i, pa duri ako Srbite i Bugarite poradi toa ja frlaat na kocka svojata dr`avna egzistencija. 18 Pri popisot na naselenieto vo 1901 godina, Bugarija imala `iteli. 19 Vo sporedba so 1890 godina brojot na naselenieto se zgolemil za `iteli. Vo vrska so toa se pojavile i edna Informacija spored koja takviot prirast na naselenieto vo Bugarija bilo posledica na makedonskata emigracija. 20 Za ova Informacija, bugarskiot diplomatski pretstavnik vo Viena mu go svrtel vnimanieto na tamo{niot angliski diplomatski pretstavnik. Spored Informacijata vo Sofija imalo Makedonci, vo Plovdiv 8 000, a zna~itelen bil brojot na Makedoncite i vo ostanatite bugarski gradovi. Osven toa statistikata poka`ala deka edna tretina od oficerite vo bugarskata armija se Makedonci, od Pove}e za toa vidi: Van~o \or iev, Sloboda ili smrt. Makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet ( ), Skopje, 2003, Mihajlo VojvodiÊ, Sbija u meñunarodnim odnosima krajem XIX i po~etkom XX veka, Beograd, 1988, Dr`aven arhiv na Repubilka Makedonija (DARM), f. Politi~ko Oddeleni (PO), mf. 446, Pov. No. 228, Carigrad, 26. III DARM, f. Foreing Ofiice, 78/5146, mf 332, br

7 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 259 u~iteli 2300 bile Makedonci, od dr`avni slu`benici bile Makedonci, od 8 mitropoliti 4 bile Makedonci, a od 3412 popovi, 1262 bile Makedonci. 21 Pokraj toa sekoja godina vo Bugarija pristigale studenti Makedonci. Poradi toa vo Informacija se istaknuva deka rodeniot Bugarin na sekoj ~ekor se sre}ava so Makedonec, koj se natprevaruva so nego za negovata rabota i voop{to za egzistencija. 22 Ottuka makedonskoto pra{awe vo Bugarija ve}e ne bilo samo politi~ko, tuku i ekonomsko. Poradi toa Bugarite apelirale na Makedoncite da im se dadat reformi avtonomija, Kralstvo ili Republika, bez razlika {to, samo tie da se vratat vo svojata zemja. 23 Toa bilo zaedni~ki pla~ na site bugarski partii. 24 Francuskiot publicist, kni`evnik i novinar Gaston Rutie, esenta 1903 godina, vedna{ po Ilindenskoto vostanie ja posetil Makedonija. Svoite vpe~atoci od Makedonija gi objavil vo 1904 godina vo knigata: La qusetion masédoine on doit au peuple vérité. 25 Osven Makedonija, Gaston Rutie ja posetil i Bugarija, kade sobiral informacii za makedonskoto pra{awe. Me u drugite, tamu se sretnal so Ivan [i{manov - bugarski minister za obrazovanie, koj spored nego bil dosta zabele`itelen i obrazovan. 26 Pritoa vo razgovorot so nego vo vrska so makedonskoto pra{awe I. [i{manov istaknal: Po dest godini, ako Makedonija stane avtonomna, tamu nema da postojata nitu Bugari, nitu Srbi, nitu Grci, }e postojat samo Makedonci. Tie }e imaat mnogu zaedni~ki politi~ki interesi, osobeno ekonomski, {to treba da gi sozadaat so svojta neumorna rabota, ako sakaat da bidaat nezavisni od dr`avite {to se ponapredni od niv i ~ie proizvodstvo bi go uni{tilo nivnoto. Kako zemjodelci, ne }e im bide voop{to od interes da se spojat so zemjodeskite zemji kavi {to se Srbija i Bugarija; kako industrijalci, }e Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1903, redaktor: akademik Aleksandar Matkovski, Skopje, MMVII, Ivan [i{manov ( ), bugarski op{testvenik, politi~ar, folklorist, istori~ar na literaturata. Roden e vo Svi{tov. Studiral vo Viena, i Lajpcig. Bil mi nister za obrazovanie vo Bugarija, ~len na bugarskata akadmija na naukite i pretsedatel na sojuzot na bugarskite pistaeli. Po~inal vo Oslo kako u~esnik na kongresot na Pen klubot. Najgolem del od negovite trudovi se objaveni vo Sbornikot za narodnu umo tvorenija, nauka i kni`evnost, izdadeni od Ministersvoto za prosveta.

8 260 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ sakaat da ja {titaat svojata industrija koja }e bide protiv na{ata; najpo sle, tie }e sakaat da gi zadr`at za sebe mestata na funkcioneri vo niv nata administaracija i na oficeri vo nivnata vojska. Zna~i, Makedonija }e bide nezavisna i Makedoncite }e ostanat Makedonci. Ako Evropa go misli sprotivnoto, taa gre{i; ako Bugarite smetaat na bugarizacija na Ma kedonija, toa se iluzii. 27 Na kraj Gaston Rutie zaklu~uva: doktorot [i {manov ja zboruva{e vistinata i deka Makedonija na Makedoncite e najdobra varijanta za da se izbegne podelbta na ovaa oblast, tolku posa kuvana, a da ne se predizvika somnevawe kaj golemite slili. 28 Interesni svedo{tva za posebnosta na Makedoncite i za nivnata uloga vo bugarskiot op{testvenoekonomski, politi~ki i kulturen `ivot dava bugarskiot trgovski agent vo Solun Atanas [opov vo svojot izve{ataj od 20. II (st. stil) 1904 g., do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i veroispovest na Bugarija. 29 Vsu{nost vo fevruari 1904 godina, A. [opov imal sredba so solunskiot valija Hasan Fehmi pa{a, pri {to valijata postojano se oplakuval od Makedoncite i go pra{al [opov: Dali Makedoncite u{te bujstvuvaat vo Bugarija? Na toa A. [opov odgovoril: Kako da ne bujstvuvaat pa{a efendi koga denes pogolem del od makedonskoto naselenie e vo Bugarija, pogolemiot del od `itelite na Sofija se Makedonci; golem del od oficerite vo armijata se Makedonci; golem del od vidnite ~inovnici se Makedonci; celata makedonska inteligencija od Makedonija e vo Bugarija. Makedonska e i tolpata po ulicite. 30 Po ovaa valijata konstatiral deka Makedoncite igraat va`na uloga vo Bugarija. Na {to [opov dodal mnogu va`na pa{a efendi, pova`na od sekoga{. Ulogata na Makedoncite vo sudbinata i `ivotot na Bugarite vo op{to sekoga{ bila va`na. 31 Za potkrepuvawe na iznesenoto, A. [opov go potenciral pridonesot {to go dale Makedoncite na kulturen plan za Bugarite. Vo toj kontekst gi naveduva: otec Paisij kako avtor na prvata bugarska istorija; Kiril Pej ~inovi} i negovoto delo koe navodno e na bugarski jazik; Teodosij Si naetski koj ja otvoril prvata bugarska pe~atnica vo Solun i go ispe~atil 27 Makedonija vo delata na stranskite patopisci, , , DARM, Bugarski generalen konzulat (BGK) - Solun , mf. Br. 4278, No. 181, 20. II

9 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 261 pr viot bugarski bukvar; potoa Neofit koj go otvoril prvoto bugarsko u~i li{te vo Gabrovo poradi {to se smetal za patrijarh na bugarskoto u~i li{te. Poseben vpe~atok ostava faktot deka za nitu eden od niv ne se veli deka e Bugarin, tuku se potencira deka tie se Makedonci po rod. Is tovremeno A. [opov, potenciral deka Makedoncite dale zna~aen prido n es i za bugarskoto crkovno pra{awe. Na povtornata konstatacija od strana na valijata deka Makedoncite pri nele zna~ajni zaslugi za bugarskiot narod, sledi obrazlo`enie: ne samo za bugarskiot, tuku i za gr~kiot... vo vreme na gr~koto vos ta nie Na kraj od razgovorot [opov istaknal: Taka {to gledate pa{a efen di kakava uloga igrale sekoga{ Makedoncite vo `ivotot na bugarskiot narod. U{te pova`na igraat sega. Ako rabotata e za oplakuvawe, nie od Bu garija imame pove}e pravo od Vas (Turcite b.n) da se oplakuvame od Ma kedoncite, zo{to tie ni ja prevzedoa na{ata sila, tie ni gi zedoa najdobrite mesta i slu`bi, tie ni gi prevzedoa finansiite i gradovite, tie ni ja prezedoa vojskata i na{ite ministerstva, tie ni ja prezedoa trgovijata, tie prezedoa re~i si s vo Bugarija... Izbavete n od niv zaradi Boga. 33 Za koordinacija na bugarskata politika vo odnos na makedonskoto pra{awe vo 1904 godina pri Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Bugarija bilo formirano Vtoroto politi~ko oddelenie so zada~a isklu~ivo da se zanimava so makedonskite raboti. 34 Ovaa institucija vrz osnova na soznanijata dobieni preku oficijalnite bugarski institucii, po razuznava~ki kanali, i drugi izvori, izgotvuvala izve{tai, analizi i predlozi za potrebite na bugarskata politika vo odnos na makedonskoto pra{awe. Za taa cel na 25. III 1906 godina e podgotven op{iren izve{taj na 34 stranici ma{inopis. Vo nego e napravena analiza na sostojbite vo Makedonija i makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe predvodeno od VMORO kako i na uspesite i nedostatocite na bugarskata politika. Vo dokumentot istovremeno se prepora~uvat sretstva i metodi za perspektivnata bugarska politika vo odnos na Makedonija i makedonskoto osloboditelno dvi`ewe Vidi: Van~o \or iev, Bugarski dokument od 1906 godina za sostojbite vo Makedonija i VMORO i bugarskata politika kon niv, Istorija, XXXIII/1-2, Skopje 1997; V. \or- iev, Politikata na Bugarija kon Makedonija i VMORO godina, Istorija, XXXIV/1-4, Skopje 1998/9,

10 262 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ Spored izve{tajot glavna zada~a na bugarskata politika vo odnos na makedonskoto pra{awe treba da bide: od edna turska Makedonija, nie treba da sozdadem edna cela, nedeliva i bugarska Makedonija. 35 Dodeka vo odnos na idejata za avtonomija na Makedonija koja bila programska opredelba na VMORO vo izve{tajot se veli: Avtonomijata, ako taa se ostvari, nam ne n e potrebna kako odvle~en princip na slobodata. Taa treba da bide ili bugarska avtonomija ili nikakva. 36 Vo izve{tajot se konstatira deka triumfot za bugarskta ideja, vo Makedonija, }e bide golem, dokolku se podr`uva internacionalnosta vo Organizacijata. 37 Me utoa vo kontekst na toa se veli: Internacionalnosta na Organizacijata ne }e re~e prekinuvawe na site vrski i odrekuvawe od na{ata (bugarska b.n) narodnost, kako {to propovedaat nekoi divi socijalisti od tipot na Sandanski i ^erwopeev. 38 Poslednovo e eksplicitna potvrda od oficijalno bugarsko nivo deka Sandanski i negovite privrzanici ne samo {to ne se ~uvstvuvale za Bugari, tuku i taka propovedale. Po adresa na istata grupacija se izre~eni slednive konstatacii: Lu eto, koi navistina ja ocrnuvaat avtonomnata ideja i predizvikuvaat somnevawe vo nivnite ~uvstva kon narodnoto (bugarsko b.n) edinstvo, za `al postojat vo Organizacijata. 39 Vo prodol`enie za niv se veli: Tie, koi mislaat, deka mo`e lesno da se otcepat `iveat so iluzii za nekakvo pomiruvawe me u narodite. Tie gledaat pre~ki vo oddelnite aspiracii na sekoj narod za teritorijalno pro{iruvawe... Tie se odrekuvaat od politi~kata celina so Bugarija i pretpo~itat da obrazuvaat od Makedonija oddelna politi~ka edinica, koja }e poslu`ela, barem kako jatka na idnata Balkanska federacija. 40 Ponatamu za istata grupa se veli: Lu eto od taa grupa se vdahnovuvaat od mislata deka `iveat za Makedonija i samo za Makedonija. Ete zo{to tie se hranaat so iluzii da ne mu dopu{tat na bugarskiot knez da stavi kralska kruna na svojata glava za smetka na Makedonija, a isto da ja branat celosta i nezavisnosta na zemjata od pqa~kata na knezot V. \or iev, Bugarski dokument od 1906 godina Isto, Isto, Isto, Isto, Isto,

11 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 263 Vo spomenatiov izve{taj Makedoncite, voobi~aeno se tretiraat kako Bugari. Me utoa, pritoa se potencira deka za razbuduvawe na bugarskite nacionalni ~uvstva... zaslugi imaat crkvite i u~ili{tata. 42 Poslednovo e samopriznanie deka prisustvoto na bugarska nacionalna svest vo Makedonija vsu{nost ne e posledica na nekakvo vnatre{no ~uvstvo i samoopredeluvawe, tuku nametnata svest preku oficijalnite bugarski institucii vo uslovi na otsustvo na bilo kakva makedonska institucija. Interesno vo izve{tajot koga stanuva zbor za Makedoncite pod srpsko vlijnie za niv se koristat terminite: Makedonci, 43 srbomani, 44 posrbeni Makedonci, 45 i srbizirani Makedonci. 46 Kon kraj od dokumentot se predlagat merki za nivno ottrgnuvawe od srpskoto vlijanie, na na~in {to za taa cel treba da se iskoristat uslugite na nekolku vistinski Makedonci. 47 (Recenzent: prof. d-r Dalibor Jovanovski) 42 Isto, 85. Na drugo mesto vo dokumentot vo vrska so toa se veli: U~ili{tata go sozdadoa bugarskiot narod... Na negovoto bla`enstvo (Egzarhot b.n) mu pripa a ~esta,... za razbuduvawe na svetsa kaj makedonskite bugari.# Isto, 89.). 43 Isto, 83, 85, Isto, 85, Isto, Isto,

12 264 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ Vancho GJORGJIEV UNOFFICIAL VIEWS OF BULGARIAN OFFICIALS AND INSTITUTIONS ON THE MACEDONIAN IDENTITY AT THE END OF THE XIX AND THE BEGINNING OF THE XX CENTURY This article aims to present several statements of Bulgarian intellectuals, officials and politicians concerning the Macedonian identity. These statements confirm beyond any doubt that the official representatives of Bulgarian institutions were well aware of the existence of a separate Macedonian identity, regardless of the fact that they considered Macedonians a part of the Bulgarian nation. The examples mentioned in this article oppose the position of the official Bulgarian historiography namely, that the Macedonian nation is a product of the Communist Third International, as well as the claims that the term Macedonian was used as a geographical reference and that it is allegedly a construction of Serbocommunist historians from Skopje, as a product of Macedonism under the aegis of Stoyan Novakovic. That these allegations are in large part arbitrary becomes clear from the facts supplied by official, relevant and competent official Bulgarian sources.