This document has been provided by the International Center for Not-for-Profit Law (ICNL).

Transcription

1 This document has been provided by the International Center for Not-for-Profit Law (ICNL). ICNL is the leading source for information on the legal environment for civil society and public participation. Since 1992, ICNL has served as a resource to civil society leaders, government officials, and the donor community in over 90 countries. Visit ICNL s Online Library at for further resources and research from countries all over the world. Disclaimers Content. The information provided herein is for general informational and educational purposes only. It is not intended and should not be construed to constitute legal advice. The information contained herein may not be applicable in all situations and may not, after the date of its presentation, even reflect the most current authority. Nothing contained herein should be relied or acted upon without the benefit of legal advice based upon the particular facts and circumstances presented, and nothing herein should be construed otherwise. Translations. Translations by ICNL of any materials into other languages are intended solely as a convenience. Translation accuracy is not guaranteed nor implied. If any questions arise related to the accuracy of a translation, please refer to the original language official version of the document. Any discrepancies or differences created in the translation are not binding and have no legal effect for compliance or enforcement purposes. Warranty and Limitation of Liability. Although ICNL uses reasonable efforts to include accurate and up-to-date information herein, ICNL makes no warranties or representations of any kind as to its accuracy, currency or completeness. You agree that access to and use of this document and the content thereof is at your own risk. ICNL disclaims all warranties of any kind, express or implied. Neither ICNL nor any party involved in creating, producing or delivering this document shall be liable for any damages whatsoever arising out of access to, use of or inability to use this document, or any errors or omissions in the content thereof.

2 IDNI ZA FINANSIRAWE NA GRA\ANSKITE ORGANIZACII (NVO)* Prof. d-r Vesna Pendovska Prof. d-r Nata{a Gaber Dekemvri 2001 *Istra`uvawe sprovedeno vo ramkite na proektot "NVO i Biznis sektorot zaedno za doboroto na zaednicata", finansiran od Ambasadata na Kralstvoto na Velika Britanija vo Republika Makedonija 1

3 IDNI ZA FINANSIRAWE NA GRA\ANSKITE ORGANIZACII (NVO) Fakt e deka vo dene{nata klima na odnosi koja preovladuva pome u NVO i biznis sektorot vo Republika Makedonija preovladuvaat mo{ne labavi sponi na poddr{ka i me usebna sorabotka. Pri~inite se od mo{ne heterogena priroda i bi mo`ele da se lociraat na razli~ni domeni i mesta. Sepak nekoi od va`nite ~initeli za dene{nata situacija e tokmu nepostoeweto na doverba me u dvata sektora, no i bezdrugo dano~nata sfera, koja sepak e rezultat na opredelena politika koja se kreira od strana na dr`avata za da go regulira ovoj sektor na op{testveni odnosi. Ova posebno bidej}i sekoe op{testvo koe saka da ima razvien i nezavisen NVO sektor bi trebalo pred se da ovozmo`i toj sektor da stane {to ponezavisen nasprema stransite izvori na finasirawe, i ponaglaseno da se naso~i kon doma{nite resursi. Bidej}i se nametnuva potrebata od pozaokru`en pristap kon mo`nostite za idno finansirawe na NVO, potrebno e ova pra{awe da se razgleda od nekolku strani. Prvenstveno, potrebno e da se objasni i napravi analiza na dosega{nite iskustva vo drugi zemji na poimot organizacija od "javen interes", poto~no poimno da se opredeli, da se prika`e na koj na~in ovoj status se dobiva vo drugi dr`avi i koi pogodnosti ovoj status gi nosi za samata organizacija. Potoa, bi trebalo da se vidi koi se iskustvata so pooddelni dano~ni beneficii koi se ovozmo`uvaat na biznismenite (stopanstvenicite) vo drugi dr`avi, so ~ija primena se stimulira doniraweto vo vakov tip na organizacii (NVO). Tret aspekt bi bile konkretnite dano~ni olesnuvawa koi{to im se pru`aat direktno na samite gra anski organizacii (NVO). Vo ramkite na celokupnata slika za ovoj sektor, koja se obiduvame da ja dobieme za Republika Makedonija, neophodno e da se zemat predvid stavovite na doma{nite biznismeni (stopanstvenici), pretstavnicite na dr`avnata i lokalnata vlast, kako i na samite lica anga`irani vo NVO sektorot. Za taa cel, vo ovaa glava, }e se izlo`i kratok prikaz na nekoi od rezultatite dobieni pri istra`uvaweto sprovedeno godinava od strana na Institutot za trajni zaednici od Skopje 1. Anketiranite nevladini organizacii vo nivniot predominanten broj iska`aa nezadovolstvo od sorabotkata so biznis sektorot. Vkupno, odgovorite deka sorabotkata ne e dobra ili deka e nezadovolitelna opfa}aat 72% od odgovorite na NVO 2. Isto taka, golem del od NVO aktivistite (68%) izjavile deka postoi moralna obvrska biznis sektorot 1 "Assesment of Barriers to NGO Partnerships and Constituency Relations", Institute for Sustainable Communities, Skopje, spring Kako "delumno" uspe{na sorabotkata e oceneta od 8% od NVO, a kako "dobra" ili "odli~na" vkupno 19% od NVO. 2

4 nim da im pomaga, za razlika od drugi 27% koi smetaat deka pomo{ta ne mora da se dade, tuku taa se dava ako donatorot saka toa da go stori 3. No vo kolkava mera samite NVO bile aktivni vo baraweto na finansiska ili bilo kakov drug vid poddr{ka? Od delot na anketiranite organizacii, nad polovinata (54%) dosega dobile nekakov tip na pomo{ 4 ili poddr{ka. Ostanatiot del od skoro 1/4 ne dobile pomo{ iako ja pobarale, dodeka drugi 20% voop{to takva pomo{ ne se ni obidele da pobaraat. Ovie odgovori uka`uvaat na toa deka vo makedonskoto op{testvo sepak postoi kultura na donirawe i pomagawe. Kako u~esnici vo proektni aktivnosti zaedno so NVO, biznisite se javuvaat vo 52% od slu~aite. Ovoj rezultat isto taka poka`uva deka ne e mal brojot na stopanskite organizacii koi poka`uvaat volja za direktno vklu~uvawe vo nekoi aktivnosti, {to e vpro~em isto taka dobar znak. Od javnite pretprijatija e pobarana pomo{ vo 44% od slu~aite, dodeka tie fakti~ki se javuvaat kako donori vo polovinata od niv (24%). Isto taka e va`no dali otkako NVO ja dobile pomo{ta, tie se ot~itale za nea po zavr{uvaweto na proektnite aktivnosti na donatorot. Povratna ednostavna informacija e dadena vo 15% od slu~aite, firmata e spomenata kako sponzor vo 7% od slu~aite, dodeka celosen izve{taj prilo`ile 32% od organizaciite. Ne storile ni{to od prethodno nabroenoto 19% od organizaciite, dodeka ostanatite nemaat takvo iskustvo bidej}i nemaat dobieno pomo{. Gra anskite organizacii izjavile deka imale sorabotka i so dr`avnata i so lokalnata vlast 5 vo 10% od slu~aite, samo so lokalnata vo 41% od slu~aite, a samo so dr`avnata vlast 5%. Na nivo na kontakt ostanale 14% od organizaciite, a nikakva komunikacija nemale 31% od NVO. Vo svojata rabota, 81% od organizaciite izjavile deka nemale bilo kakvi opstrukcii od dr`avata ili lokalnite vlasti. Na takvi opstrukcii se po`alile od strana na dr`avata 12% a od lokalnite vlasti 7% na NVO. Isto taka, zagri`uva podatokot deka 40% od anketiranite izjavile deka postojat NVO koi se favorizirani od strana na dr`avata. Direktna pomo{ ili poddr{ka od lokalnite vlasti izjavile deka dobile 7% od gra anskite organizacii, i voedno 59% od niv smetaat deka vzaemnata sorabotka e nedovolna. Od svoja strana, nad polovina (52%) licata koi rabotat vo dr`avnite organi ili vo organite na lokalnata samouoprava, izjavuvaat deka imaat raboteno so NVO, so cel da se re{i nekoj problem. Toa 3 Ostanatite 5% izjavile deka ne postoi takva obvrska 4 Pomo{ta ili poddr{kata ne mora sekoga{ da bide vo pari~na forma. Taa mo`e da bide i vo forma na sponzorstvo, vo forma na nekakov tip stoka, vo u~inok i sli~no. 5 Ovie organizacii prete`no ne se konsultrirani (80%) od strana na lokalnite vlasti koga se donesuvaat odluki ili se kreira lokalnata politika. Edna tretina od NVO se obidela da pristapi na ovie vlasti, druga tretina voop{to ne go storila toa, dodeka ostanatite 15% bile ve}e odbieni, 10% dobile samo moralna poddr{ka, a ostatokot seu{te o~ekuva na ishodot na nivnoto barawe. 3

5 posebno i u{te ponaglaseno va`i za licata od dr`avnata administracija i lokalnite vlasti na grad Skopje (90%). Istovremeno, ogromen broj (97%) na lica koi rabotat vo administracijata (bilo lokalna ili dr`avna) smetaat deka vlastite i NVO moraat da rabotat zaedni~ki. Indikativno e i deka blizu polovina (48%) od ovie lica smetaat deka sorabotkata e nedovolna ili neuspe{na. Kako delumen uspehot go procenuvaat (10%) od ispitanicite, dodeka kako "uspe{en" 31%. Anketiranite administrativni rabotnici vo 62% od slu~aite bi bile spremni da prepora~aat za nekoi NVO aktivnosti da bidat dadeni dr`avni sredstva. Kako sovet za toa na koj na~in gra anskite organizacii da si gi finansiraat nivnite aktivnosti, anketiranite sugerirale: od raznorodni izvori istovremeno (52%), od donacii ili sponzorstva (21%), preku proekti (14%), od ~lenarina (7%), preku proekti (3%) i preku nudewe i napla}awe na opredeleni uslugi (3%). Interesno e i da se prosledi ocenkata na anketiranite dali NVO uspevaat realno da gi iskoristat resursite koi im se na raspolagawe. Potvrdno odgovorile 45% od administrativnite rabotnici, "nedovolno" smetaat 27%, a negativno odgovorile 28% od niv. Grupata na anketirani biznismeni isto taka dade interesni odgovori. Vo odnos na toa na koj na~in NVO bi trebale da gi finansiraat svoite aktivnosti, 83% od ispitanicite navele donacii, sponzorstva, ~lenarini i sli~no, no su{tinata e deka NVO treba da se snao aat sami, a ne da se "vrzat" samo za opredeleni izvori na sredstva ili donatori. Drugi 10% navele deka NVO mo`at da generiraat prihodi preku nudewe na opredeleni uslugi ili servisi. Samo 3,5% smetaat deka tuka vladata bi trebala da izleze vo presret, a ostanatite 3,5% poentirale na potrebata od poprecizna stimulativna regulativa vo ovaa nasoka. [to biznismenite navele kako faktori koi ja popre~uvaat efektivnata sorabotka me u niv i gra anskite organizacii? Nedostatok na svest za va`nosta na sektorot i sudir na interesi (41%), nedostatok na pari i lo{ata politi~ka situacija (28%), procenkata deka ne site NVO se profesionalni, seriozni i rabotat kvalitetno (14%), nedostatok na razrabotena i stimulativna legislativa (7%), biznismenite ednostavno ne se zainteresirani (7%) i vremenskiot faktor (nemaweto vreme) (3%). A {to e ona {to biznismenite bi go o~ekuvale za vozvrat, ako pomognat nekoja organizacija? Odgovorite poka`uvaat deka mo`ebi ne bi o~ekuvale ni{to li~no za niv, no definitivno bi sakale da znaat vo {to se sostoi proektot, dali NVO go odr`ale vetuvaweto i uspe{no go zavr{ile proektot, bi sakale da ja vidat satisfakcijata za efektite na nivnata pomo{, da vidat dali pomognale ne{to da se promeni i podobri. Isto taka, nekoi bi sakale da znaat to~no kako se sredstvata potro{eni i za koja cel, a nekoi bi sakale da bidat istaknati kako sponzori. Generalno zemeno, site biznismeni bi sakale da vidat i da se uverat deka celite za koi im e pobarana pomo{ se postignati i deka e postignata dolgotrajnost (odr`livost) na dobrite rezultati. 4

6 Iako samo 31%od anketiranite fakti~ki dosega sorabotuvale so NVO, sepak 3/4 od ovaa grupa veruvaat deka NVO, stopanstvenicite i dr`avata moraat da rabotat zaedno za postignuvawe na op{testven napredok. STATUS NA ORGANIZACII OD JAVEN INTERES 6 So cel da se determinira osnovniot tip na NVO koi prioritetno bi mo`ele da bidat dano~no oslobodeni, potrebno e na po~etokot da se obojasni i opi{e koj tip na organizacija bi se smetala kako organizacija od javen interes. Op{tiot poim "javen interes" se koristi za da se ozna~at onie organizacii ~ii celi i slu`at na javnosta kako celina, nasproti onie organizacii koi imaat privatni celi (vo koi dominiraat ili isklu~ivo se nameneti za interesite ili dobroto na svoite ~lenovi). Iako temata na organizacii od javen interes vo momentot ima osobeno zna~ewe vo zemjite na Centralna i Isto~na Evropa i novite nezavisni dr`avi od porane{niot Sovetski Sojuz, taa sepak ima podednakvo zna~ewe sekade kade postojat zakoni i uredbi koi go pokrivaat neprofitniot sektor. Op{to e prifateno deka organizaciite od javen interes zaslu`uvaat bilo direktna bilo indirektna vladina poddr{ka, no vladite niz celiot svet se soo~uvaat so problemot na preto~uvawe na ovoj princip vo zakon kako i negovo uspe{no ostvaruvawe. Va`no e da se istakne deka ovaa materija mo{ne {arenoliko se tolkuva vo razli~nite zemji vo svetot, pred se dol`ej}i go toa na specifi~nata pravna tradicija i op{testvenite priliki koi gi determinirale dene{nite legalni ramki 7. Ova pra{awe ne e podednakvo regulirano nitu harmonizirano nitu vo ramkite na zemjite-~lenki vo EU 8, i pokraj toa {to vo posledno vreme se evidentni naporite ne{to da se postigne i na ovoj plan. Me unarodni dogovori 9 koi se va`ni za osnovnite principi na nevladinoto organizirawe, ne odat podlaboko. Organizacii od javen interes vo razli~nite pravni sistemi Dvata glavni pravni sistemi vo svetot - gra anskiot i obi~ajniot - ja priznavaat vrednosta na organizaciite sozdadeni od gra anite i/ili rabotat vo interes na javnosta. Bidej}i organizaciite od javen interes se stremat da gi ispolnat obrazovnite, kulturnite, op{testvenite, 6 Avtorite na ovoj tekst srde~no se zablagodaruvaat na ICNL Washington DC za bogatiot fond na materijali koi im bea staveni na raspolagawe za priprema na ovoj trud. 7 Interesno e da se spomene deka razlikite ne postojat samo pome u dr`avite so obi~ajno i so gra ansko pravo, ~esto, postojat golemi razliki {to se odnesuvaat na strukturata na neprofitniot sektor pome u zemji koi imaat sli~ni pravni tradicii. 8 Evropskata zaednica raboti na dogovor za sozdavawe "edinstven pazar" za odredeni neprofitni organizacii. 9 Kako {to se Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, Me unarodnata konvencija za gra anski i politi~ki prava i Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi 5

7 fizi~kite i duhovnite potrebi na gra anite i na op{testvoto, i ~esto dopolnuvaj}i gi funkciite na dr`avata, vladite za vozvrat im dodeluvaat na ovie organizacii poddr{ka preku razli~ni sredstva, koi{to vklu~uvaat i dano~ni olesnuvawa. Ovie izgubeni dano~ni prihodi slu`at kako indirektna subvencija, koja im pomaga na organizaciite od javen interes da gi realiziraat svoite celi. Kako op{t princip, i organizaciite od javen interes i neprofitnite organizacii bi trebalo da se izzemat od danocite na prihodite, parite ili drugite vredni predmeti {to gi primaat od donatorite ili vladinite agencii, vo forma na ~lenarina, kamata, dividenda i prihodi od kapital, koga tie sredstva se koristat za ostvaruvawe na celite opredeleni vo statutot na organizacijata. Sepak, dopolnitelni pogodnosti, kako na primer, odbitoci/krediti za donatorite glavno se rezervirani za vlo`uvawe sredstva vo organizaciite so javno ovlastuvawe. 10 Sistemot na obi~ajno pravo (anglosaksonskiot sistem) dozvoluva skoro sekoja organizacija koja raboti vo interes na javnosta da se javi kako organizacija od javen interes zaradi dano~niot tretman. Gra anskite pravni sistemi (kontinentalnoevropskite sistemi) obi~no baraat od neprofitnite organizacii da se vklopat vo edna od dvete kategorii: fondacii i zdru`enija. I pokraj razli~nite priodi kon oblicite na pravnite lica, i dvata sistemi gi zemaat predvid celite na neprofitnite organizacii koga odgovaraat na osnovnoto pra{awe, imeno, dali organizacijata slu`i na javniot interes vo dovolna merka za da zaslu`i privilegiran dano~en tretman, bilo direktno ili poedine~nite donatori. 11 Kaj obi~ajnoto pravo prvi~nata regulativa datira od mnogu poodamna 12. Nejzinata namena be{e da gi nabroi pri~inite za milosrdie i da ja eliminira zloupotrebata. Pretstavata za javniot interes za prv pat formalno be{e pro{irena nadminuvaj}i ja granicata na ednostavna pomo{ na siroma{nite, pa vklu~uva{e i gri`a za bolnite, obrazovanie, infrastrukturna izgradba i drugo. Spored toa, konceptot na javno milosrdie be{e po{iroko tolkuvan. Ovoj praven sistem, delumno zaradi svojot dolg i kompliciran istoriski razvitok, poka`uva pove}e gri`a za celite otkolku za formata na organizaciite, bidej}i kolku i da postoi obid sepak, precizna definicija na milosrdnata cel ne e mo`na. Angliskoto obi~ajno pravo jasno gi odrazuva te{kotiite so koi se sre}avaat sudiite pri opisot i primenata na ovoj poim Vidi: The Blueprints Project 6 (International Center for Not-for-Profit Law, March 1995) i Oddelite na Open Society Institute Handbook on Laws for Civic Organizations (prigotveno od ICNL, 1996). 11 Leon E. Irish & Karla W. Simon, Definition and Boundaries of the Nonprofit Sector: The Role of Law 7 (1995) i the Open Society Institute Handbook on Laws for Civic Organizations, Chapter H. 12 Analizata na kodifikacijata na sistemot na milosrdie na obi~ajnoto pravo obi~no zapo~nuva so angliskiot Statut za na~inot na koristewe na milosrdieto, donesen vo 1601 godina od strana na kralicata Elizabeta Prva. 13 Serioznite pra{awa ostanaa se do 1950 god., koga Natanovata komisija se izjasni deka neprakti~nite definicii treba da se izbegnat, a poimot da se ostavi "prilagodliv i ~uvstvitelen na promenite vo strukturata na op{testvoto". James J. Fishman & Stephen 6

8 Za razlika od ovaa praksa, amerikanskiot sistem se karakterizira so zna~ajno zgolemuvawe na brojot na prifateni javni milosrdni celi 14. Dodeka registracijata i del od ureduvaweto na neprofitnite organizacii vo SAD se javuvaat na dr`avno nivo, odgovornosta za opredeluvaweto na statusot na organizacija od javen interes zaradi odano~uvaweto na federalno nivo ostanuva vo ramkite na Organot za javni prihodi na SAD (Internal Revenue Service/IRS). IRS nabrojuva osum milosrdni kategorii. Spored oddelot 501(c)(3) od Zakonikot na SAD za Vnatre{en Dohod od 1986, so amandmanskite izmeni, vo organizacii koi glavno se izemaat od pla}awe na federalen danok na dohod spa aat onie koi se posveteni na religiozni, milosrdni, nau~ni, onie koi vr{at testovi za op{ta sigurnost, prosvetitelski, ili obrazovni celi, koi promoviraat amaterski sportovi, i koi spre~uvaat nasilstvo vrz deca ili `ivotni. Sekoja od ovie kategorii ponatamu e razviena preku dopolnitelnite uredbi na Ministerstvoto za finansii na SAD kako i preku tolkuvawata na sudskite odluki. 15 Obi~ajnoto pravo vo svetot go sledi britanskiot primer. Zatoa, mnogu od principite koi se odnesuvaat na milosrdni aktivnosti se primenuvaat vo sega{nite i prethodnite ~lenovi na britanskiot Komonvelt. Gra anski pravni sistemi. Dr`avite so gra anski praven sistem priznavaat dva pravni oblici na neprofitni organizacii: zdru`enija i fondacii. 16 Zdru`enijata se sostojat od fizi~ki lica koi se anga`irani vo zaedni~ki aktivnosti, dodeka fondaciite se sostojat od imot (koj vo su{tina gi gubi svoite privatni karakteristiki) posveten na opredelena cel. Postoeweto na fondacii vo brojni evropski dr`avi u{te od pettiot vek pred novata era poka`uva deka ovaa forma na filantropska organizacija e priroden sostaven del na gra anskoto op{testvo. 17 Evropskite zdru`enija, isto taka, imaat damne{ni koreni vo crkovnite dvi`ewa i razli~nite svetovni organizacii kako {to se Rimskite Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials (The Foundation Press, 1995) na 132. Sepak, Anglija primenuva potesen pogled otkolku nekoi drugi dr`avi so obi~ajno pravo, izzemaj}i go unapreduvaweto na ~ovekovite prava i obvrzuvaj}i na precizni izjavi za celite. Na primer, celta "mir", spored angliskoto pravo, ne spa a vo milosrdna cel. Frits W. Hondius, The Law on Foundations: An International Status Report at 12, supra zab James J. Fishman & Stephen Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials, at 132, supra zab ICNL, Provisions of the United States Tax Laws Affecting Not-for-profit Organizations 4 (1995). 16 Vo nekoi dr`avi so gra ansko zakonodavstvo, osobeno vo Centralna i Isto~na Evropa, se sozdadeni dopolnitelni pravni formi na neprofitni organizacii. Na primer, vo ^e{kata Republika, vo septemvri 1995 god., donesen e zakon so koj se sozdavaat "dru{tva so javno ovlastuvawe". Ovie slu`at kako kako sredstvo za preorientirawe na opredeleni vladini socijalni programi vo programi koi se pove}e javno kontrolirani, kako i nivno odvojuvawe od dr`avniot sektor. Vidi: Zakon za neprofitni korporacii, ^e{ka Republika (stapen na sila na 1 januari 1996) (zaedno so ICNL). I drugi dr`avi go razgleduvaat ovoj model. Ungarija ima sozdadeno tri dopolnitelni formi, tie se: Javnata Komora, Javnata Fondacija i Dru{tvoto so javno ovlastuvawe. 17 Alain Anciaux et al., The Third Sector in Western Europe, vo Citizens Strengthening Global Civil Society na 238 (McNaughton and Gunn Inc. 1994). 7

9 zdru`enija na zanaet~iite, esnafite, dru{tvata za zaemna pomo{, kooperativite i sojuzite. 18 Denes, mnogu dr`avi so gra anski praven sistem gi pro{iruvaat dano~nite olesnuvawa i na fondaciite i na zdru`enijata. Dr`avite so gra ansko pravo ne se soo~uvaat so problemot na definirawe na milosrdnite celi, zatoa {to tradicionalnata definicija za milosrdieto e ograni~ena na gri`ata za bolnite i olesnuvawe na siroma{tijata, a na sudovite ne im e dadeno pravoto da interpretiraat 19. Tradicionalno, gra anskiot praven poredok priznava fondacii vo forma na organizacii opredeleni da rabotat vo javen interes. 20 Razlikata se temeli vrz preovladuva~kata ideja deka zdru`enijata se zaedni~ki organizacii od javen interes kade poedincite se zdru`uvaat za sopstven interes, dodeka fondaciite opfa}aat posvetuvawe na imotot (nasledstvoto) za napredok na opredeleni celi, glavno od javna korist, a so posredstvo na dodeleni sredstva. Sepak, vo mnogu dr`avi, kako na primer vo Anglija, Francija i Slovenija, zakonot posebno gi ovlastuva zdru`enijata koi deluvaat vo javen interes. Ponatamu, site dr`avi so gra anski praven poredok ne baraat fondaciite da bidat od javen interes. Danska, Grcija, Italija, Holandija, Germanija i [vajcarija dozoluvaat fondaciite da slu`at za privatni celi. 21 Germanija priznava privatni fondacii koi se glavno osnovani da go unapreduvaat semejniot interes. Koga na nekoi fondacii im se dozvoluva da slu`at na privatni interesi, toga{ dano~nite prednosti zavisat od vistinskite celi na fondacijata, a ne od toa dali uspe{no gi ispolnuvat barawata za specifi~na zakonska forma. Odano~uvaweto na organizacijata od javen interes Edna od osnovnite prednosti na neprofitnata organizacija od zdobivaweto na status na organizacija od javen interes e privilegiraniot fiskalen i dano~en tretman. Postojat mnogu privilegii koi mo`at da se pro{irat vrz organizaciite od javen interes, no ~esto najzna~ajnata pri~ina za zdobivawe na status na organizacija od javen interes le`i vo dano~niot tretman {to go dobiva taa. Glavno, zakonskata ramka vo pove}eto zemji ne im ovozmo`uva na neprofitnite organizacii pravna sposobnost da deluvaat soglasno so statusot na organizacija so javno ovlastuvawe. No postojat i isklu~oci. Na primer, vo dr`avi koi imaat specijalen praven oblik za neprofitni organizacii koi slu`at na javniot interes, pravata i odgovornostite zavisat od ispolnuvaweto na soodvetni kriteriumi. Vo SAD, obi~en depozit koj ne e namenet za javna dobrodetel se upravuva spored zakonot 18 Id. na Vidi: Frits W. Hondius, The Law on Foundations: An International Status Report 12 (Strasbourg, 1989). 20 Id. na 248, 251; Leon E. Irish & Karla W. Simon, Definition and Boundaries of the Nonprofit Sector: The Role of Law na 5, supra zab Alain Anciaux et al., The Third Sector in Western Europe na 252, supra zab. 13 8

10 protiv do`ivotna renta, i ima ograni~eno traewe po smrtta na korisnikot. Od druga strana, dobrotvoren depozit nema opredelen datum za prestanok, osven datumot {to e opredelen vo osnova~kite dokumenti na organizacijata. So zdobivaweto na status na organizacija od javen interes najzna~ajnite promeni {to se slu~uvaat pri tretmanot na organizacijata se vo dano~nata politika i dano~nite zakoni. Zatoa, od strana na razli~ni vladini tela, ~esto se vr{i pogolem nadzor i porigorozno se procenuva samoto barawe za zdobivawe so status na organizacija so javen interes (ovlastuvawe), otkolku {to toa se pravi so baraweto za registracija na bilo koja nevladina organizacija. Isto taka mo`e da postoi razlika vo stepenot na odgovornost nasprema Zakonot, mo`at da postojat razliki vo sistemite za osporuvawe na odlukite na organizacijata (koi mo`at da bidat administrativni ili sudski) ili duri nadle`nosta da bide prenesena vrz posebni kvazi-vladini agencii kako {to e Komisijata za milosrdie na Anglija i Vels. Vo sekoj slu~aj, dobivaweto status na organizacija od javen interes mo`e da vlijae vrz koli~estvoto pari~ni sredstva so koi se raspolaga. Ako od nekoja fondacija se bara da plati danok na dobivka na zave{tanie taa verojatno nema da mo`e da gi ispolnuva svoite zakonski propi{ani celi. Mo`e da se slu~i, ako od neke zdru`enie se bara da plati danok na nepari~na donacija, toa da go spre~i da ja prifati donacijata. Spored toa, dano~nata politika formira kolektivna odluka koja gi zema predvid vidovite organizacii koi spored zakonot ima mo} da gi podr`i i da sugerira preraspredelba na javnata dobivka. Toa e voedno i poraka do fizi~kite i pravnite lica vo odnos na socijalnata politika i vodi~ za deluvaweto na vakvite organizacii. Vo nekoi zemji, dano~niot status na organizacite zavisi kako se klasificirani spored zakonite za neprofitni organizacii. Na primer, vo Belgija, registracijata na organizacijata kako fondacija avtomatski povlekuva dano~no osloboduvawe. 22 Vo vakvi okolnosti, vlasta mo`e da ima pogolemi prava i/ili dol`nosti za temelno ispituvawe na organizacijata za vreme na procesot na registracija. Vo drugi zemji, registracijata ne e direktno povrzana so odano~uvaweto. Vo SAD, statusot za federalnoto odano~uvawe se opredeluva nezavisno od dr`avata kade organizacijata e registrirana. Vo Kanada, dano~nite vlasti go dodeluvaat statusot na organizacija od javen interes iako provinciite zadr`uvaat zna~itelni prava. 23 Postojat nekolku vidovi dano~ni olesnuvawa za neprofitnite (nevladini) organizacii kako {to se: osloboduvawe od danok na dohod i danok na dobivka, danok na imot, danoci za prenos, danok na promet, DDV, i danok na kupoproda`ba Vidi: Derek Allen, Tax and Giving in Europe: A Guide to the Tax Treatment of Voluntary Bodies in the European Community and of Donations Made to Such Bodies (London: The Directory of Social Change, 1993). 23 Frits W. Hondius, The Law on Foundations: An International Status Report at 21, supra zab The Blueprints Project at 12, supra zab. 4, the Open Society Institute Handbook on Laws for Civic Organizations, Chapter H. 9

11 Kako dopolnenie na dano~nite olesnuvawa, od vladata mo`e da se dobie i indirektna finansiska poddr{ka so toa {to na donatorite }e im ovozmo`i da baraat dano~ni olesnuvawa ili osloboduvawa. Zavisno od karakterot i celite na dano~nata politika, se utvrduvaat segmentite od op{testvoto koi{to treba da se pottiknuvaat preku izzemawe od danok na dobivka, odbivawe od dano~nata osnova ili ovozmo`uvawe pravo na dano~en kredit, osobeno ako dano~nite stapki se progresivni. Dano~nite propisi mo`at da pravat razlika pome u individualni i grupni donatori, ili pome u pari~ni prilozi i onie vo nepari~en oblik. Javna odgovornost na organizacijata od javen interes Od organizaciite, ~ija rabota e unapreduvawe na javniot interes i imaat privilegiran dano~en tretman, se bara da ja doka`at svojata podobnost. Vlastite imaat pravo da se obezbedat deka neprofitnite organizacii koi tvrdat deka slu`at na javniot interes navistina toa i da go ~inat. Bidej}i kaj niv se odlevaat sredstva koi vo poinakov slu~aj bi vlegle vo dr`avniot buxet, tie se odgovorni da se potrudat dano~nite privilegii pravilno da se upotrebuvaat. Treba da se bide svesen deka statusot na organizacija od javen interes e privilegija, a ne pravo. Toj mora da bide pobaran (iniciran) od strana na organizacijata i opravdan, no, isto taka, toj so sebe povlekuva i vzaemni obvrski. Razli~ni dr`avi propi{uvaat razli~ni uslovi za dobivawe i odr`uvawe na statusot na organizacii so javno ovlastuvawe, kako i za opredeluvaweto na dano~nite privilegii. Zaradi razlikite vo strukturata na upravuvaweto, kako i potrebata da se ispolnat `elbite na osnova~ite, mo`ebi postoi pogolem nadzor vrz fondaciite. 25 Sepak, vakvite barawa mo`at da se opfatat vo konceptot na odgovornosta. Organizaciite od javen interes koi se vo svojata pravna forma zdru`enija se odgovorni pred svoeto ~lenstvo, a odgovornosta kon javnosta e vo pridr`uvaweto kon zakonite. Zatoa tie moraat da se pot~inat na mehanizmite {to se vospostaveni od strana na op{testvoto za da dobijat svojot status. Iako merkite so koi se sproveduva javnata odgovornost se razli~ni, vobi~aenite merki vklu~uvaat dano~en povrat (duri i ako neprofitnite organizacii se oslobodeni od danok), i godi{ni izve{tai do ministerstvoto ili agencijata {to se nadle`ni za nadzor (i, mo`ebi, isto taka, izve{taj za zna~ajnite donatori). 26 Vo SAD, Zakonikot za vnatre{en dohod bara od pove}eto organizacii koi se oslobodeni od danok da popolnat godi{na dano~na prijava so op{irni informacii vo vrska so izvorite i koristeweto na fondovite, identitetot na golemite donatori, nadomestocite za slu`benicite i direktorite, prirodata na delovnite aktivnosti, itn. So otkrivawe na informaciite na soodveten na~in javnosta mo`e da gi vidi neizvr{enite odgovornosti. Ova vodi kon davawe presudna ocena za rabotata na neprofitniot sektor. Zatoa, od 25 Alain Anciaux et al., The Third Sector in Western Europe at 252, supra zab The Blueprints Project at 11, supra zab

12 neprofitnite organizacii vo ^e{kata Republika i vo Ungarija se bara da ja objavat svojata sostojba vo vesnicite. Druga privle~na mo`nost koja ja unapreduva transparentnosta bez nepotrebno opteretuvawe ili cena na ~inewe na neprofitnite organizacii e baraweto, vo nivnite prostorii, za javnosta da bidat dostapni odredeni informacii. Vo sekoj slu~aj, osnovnata cel e da se zgolemi otvorenosta vo raboteweto na organizaciite so javno ovlastuvawe. Drug primer postoi vo Italija, kade e potrebno da se dobie vladino odobrenie pred da se izvr{i promena vo pravilata na nekoja neprofitna organizacija koja ima privilegiran dano~en tretman. Zakonot, dopolnitelno, slu`i kako element na odgovornosta. Jasnosta na pravilata i propisite so koi se ureduvaat neprofitnite organizacii, detalni odredbi vo vrska so eti~kite barawa kako {to se ~esno rabotewe i neraspredelba na imotot, jasen opis na barawata za dobivawe status na organizacija so javno ovlastuvawe, kako i ~esno rakovodewe i primena na zakonite, sî zaedno vodi kon postavuvawe osnova za javna odgovornost. Kako se dobiva statusot na organizacija od javen interes? Vsu{nost klu~nata tema povrzana so dobivaweto na statusot na organizacija od javen interes e samiot proces na re{avawe (koj organ ja donesuva odlukata i spored koja postapka). Odgovorot delumno izvira od istoriskoto i op{testveno-kulturnoto iskustvo na razli~nite zemji. Vo osnova, postojat tri glavni modeli za opredeluvawe na status na organizacija od javen interes (iliovlastuvawe). Procesot mo`e da bide a) pod nadzor na nacionalnite dano~ni vlasti/administrativna agencija, b) nekoe ministerstvo so poobemen opseg na obvrski, ili v) specijalizirana kvazi-vladina agencija. Sudovite mo`at da igraat golem broj razli~ni ulogi, vo zavisnost od toa dali tie se involvirani samo vo registracijata ili vo primenata na propi{anite pravila, ili samo slu`at kako arbiter vo raspravite. Za ova pra{awe uloga igraat i razlikite dali se raboti za federalna ili unitarna dr`ava, dali postoi parlamentaren ili pretsedatelski sistem, koja e op{tata uloga na sudstvoto i kakva e organizacijata na dano~nata vlast. Prviot model se primenuva vo SAD i Kanada, kade najva`nite dano~ni pra{awa se vo racete na Organot za javni prihodi na SAD (IRS) i Kanadskiot dohod. Vo SAD, ova pra{awe go regulira Zakonikot za vnatre{en dohod, propisite se izdadeni od strana na IRS, sudskite odluki i obu~ajnoto pravo se razvieni vo sudskiot sistem. Opredeleni organizacii sami po sebe se smetaat deka se javni dobrotrvorni (milosrdni) organizacii, kako na primer, crkvite, obrazovnite organizacii so redovna nastava, objektite za medicinska pomo{, kako i vladinite organi (ili podra~ni edinici). Vo dvete zemji sudovite deluvaat kako kone~ni arbiteri za statusot na organizacija so javno ovlastuvawe, no kaj najgolemiot del od organizaciite re{enie se dobiva po administrativen pat, re{avaj}i po dano~nite prijavi. 11

13 Vtoriot model, koj se povikuva na ministerska odgovornost, ~esto se nao a vo evropskite dr`avi. Odobruvawe od soodvetnoto ministerstvo se bara vo Belgija, Portugalija, [panija i Danska. Vo Luksemburg, Ministerstvoto za Pravda mora da odobri kvalifikuvan status, a potoa dano~nite olesnuvawa se rezultat na formalnata postapka "arrete grand ducal". Vo Francija, fondaciite moraat da bidat odobreni od ministerot za vnatre{ni raboti, po preporaka na Sovetot na Dr`avata, a potoa tie avtomatski dobivaat dano~ni olesnuvawa. Vo mnogu porane{ni socijalisti~ki dr`avi, kako Romanija, Litvanija i Estonija, najaktivno e vklu~en ministerot za finansii. Postojat, se razbira, isklu~oci i vo Evropa. Pretsedatelski dekret se bara za fondaciite vo Italija i Grcija. Vo Irska, se dostavuva prijava do Komesarite za dohod. A vo Holandija, soodvetnite dokumenti treba samo da bidat verifikuvani i odobreni od javen notar, a potoa popolneti 27. Va`no e da se ka`e deka vo mnogu porane{ni socijalisti~ki dr`avi, kako na primer Polska, sudskiot sistem ja igra glavnata uloga pri registracijata kako i za drugi raboti koi se odnesuvaat na neprofitnite organizacii. Tretiot model se odnesuva na mo}ta za odobruvawe, kako na primer registracija, opredeluvawe na dano~ni olesnuvawa, pa duri i dodeluvawe na beneficii, na specijalizirana ili kvazi-vladina agencija/organizacija. Primer za ova, koj zaslu`uva najgolemo vnimanie, e Komisijata za milosrdie na Anglija i Vels. Iako Komisijata za milosrdie formalno e pod nadzor na ministerot za vnatre{ni raboti, taa ima golema nezavisnost i e krajno specijalizirana. Od strana na sudovite i vladata se posvetuva golemo vnimanie na odlukite so koi se opredeluvaat milosrdnite organizacii i se ocenuva soodvetnosta na nivnoto rabotewe. Momentalno se prezemaat ~ekori za voveduvawe na takov model vo Bugarija i Ungarija. Dobivaweto status na organizacija od javen interes, ja pokrenuva dilemata okolu toa vo koj period od postoeweto na neprofitnata organizacija da i se dodeli vakov status. Pra{awe e dali ovie organizaciii treba da gi opravdaat svoite barawa za dobivawe status na organizacii od javen interes vo vremeto koga se registriraat (zaedno so ispolnuvaweto na drugite osnovni uslovi za dobivawe status na pravno lice). Pove}eto neprofitni organizacii pretpo~itaat registracijata da bide ednostaven administrativen akt, so koj }e se utvrdi usoglasenosta so standardnite preduslovi. Od druga strana, nekolku vladi vo dr`avite od Centralna i Isto~na Evropa i vo porane{nata Sovetska Federacija sakaat da vr{at potemelno ispituvawe i baraat neprofitnite organizacii da ja doka`at podobnosta. Ova mo`e da ja napravi registracijata poneopovolen i pokompliciran proces. Zatoa, dobivaweto status na organizacija od javen interes ne bi trebalo da bide neposredno povrzana so organizaciskata forma, tuku ova odluka 27 Duri ne e ni potrebno da se izvesti vladata osven vo slu~ai koga godi{nite dohodi nadminuvaat guldeni. 12

14 treba da se donese podocna, vo posebna procedura, na barawe na prganizacijata i so retroaktiven efekt. Preocenuvawe se pojavuva koga neprofitnata organizacija bara zadr`uvawe ili obnovuvawe na svojot status na organizacija so javno ovlastuvawe. Dodeka mnogu dr`avi baraat podobnosta da se doka`uva sekoja godina, vo Belgija i Germanija standardot e tri godini pred da se obnovi statusot potrebno e povtorno da se ispolnat uslovite. (Skoro site Evropski zemji propi{uvaat da se podnesuva barawe sekoja godina, iako, ~esto, postoi po~etno nivo na dohod koj go pottiknuva baraweto). Na kraj, mo`e da nastane rasprava koga dano~nite vlasti }e ja koristat svojata vlast za da go otpovikaat statusot na organizacija so javno ovlastuvawe, vo slu~aj koga organizacijata nema da se uspee da ja so~uva usoglasenosta so soodvetnite zakonski barawa. Vo site ovie slu~ai, mnogu e va`no da postoi za{tita na postapkata, kako {to e pravoto na `alba do nezavisen organ, vo slu~aj na negativno re{enie. Vo zavisnost koj od gorenavedenite modeli bide usvoen vo edna dr`ava, definitivno deka }e postojat opredeleni posledici za zakonskata ramka so koja se ureduvaat neprofitnite organizacii, vrzano so dobivaweto na statusot na organizacija so javno ovlastuvawe. Ako vladinite organizacii se specijalizirani, profesionalni i nezavisni, tie }e gi re{avaat pra{awata koi se povrzani so statusot na organizaciite od javen interes na nepristrasen na~in. Politiziranite agencii }e go primenuvaat zakonot proizvolno, vo zavisnost od politi~kite tekovi i najnovite izborni rezultati. Od svoja strana pak, ministerstvata im nudat na administrativnite strukturi i na profesionalnite slu`benici utvrdeni postapki, no mo`at da imaat institucinalna pristrasnost ili da bidat izolirani od tekovnite sostojbi. Na kvazi-vladinite agencii, od druga strana }e im bide potrebno da osnovaat sopstvena administracija i da vostanovat postapki, za {to }e bidat potrebni dopolnitelni tro{oci, no mo`at da obezbedat nepristrasnost. Sudovite isto taka mo`at da bidat izvor na apoliti~ni i nezavisni presudi. Sepak, sudiite imaat diskreciono pravo, koe mo`e da sozdade nesigurnost ili pravoto da go odnese vo nepredvideni nasoki. Iako lokalnite vlasti mo`at da bidat podobro informirani vo vrska so neprofitnite organizacii {to gi nadgleduvaat, sepak definitivno nacionalnite vlasti se pove}e nakloneti da primenuvaat standardni pravila i da bidat nepristrasni zatoa {to postoi centraliziran sistem na kontrola i se preveniraat lokalnite pristrasnosti. Va`no e ovie pra{awa da se razgleduvaat koga dr`avite gi usvojuvaat postapkite za ureduvawe na ovoj status. Od dosega navedenoto jasno e deka oblikot na vlasta direktno ne ja opredeluva postapkata za dovivawe na status na organizacija so javno ovlastuvawe. Dr`avi so parlamentarni ili pretsedatelski sistemi koristat specijalizirani vladini agencii. Zemji so parlamentarni sistemi ja prenesuvaat odgovornosta vrz razli~ni ministerstva, duri i na ponisko nivo (kako {to e Javniot Notarijat vo Holandija). Modelot na Komisijata za milosrdie (Britanija) izgleda deka vo potpolnost mo`e da 13

15 se iskoristi i pokraj istoriskite razliki. Sudovite mo`at da imaat zna~ajna uloga vo oblikuvaweto na ramkite za neprofitnite organizacii, a ne samo kako organi za re{avawe na sporovi. Pove}eto sistemi najdobro se opi{uvaat kako me{ani, vklu~uvaj}i elementi od site tri modeli. Ova ne treba da ne ~udi zatoa {to i vo ovie dr`avi se raboti za raste` i razvivawe na ovaa ideja, kako postojan proces. Logikata na dano~nite olesnuvawa na organizaciite od javen interes Osnovniot element na neprofitna organizacija e obvrskata da ne im se raspredeluva ostvarenata dobivka na osnova~ite, upravuva~ite, menaxerite ili na drugi ~lenovi na organizacijata. Ova organi~uvawe, poznato kako princip na ne-distribucija, go spre~uva sudirot na interesi i zabranuva direktno i indirektno prelevawe na imotot od neprofitnite organizacii vo koj i da bilo drug izvor osven za celite zacrtani so statutot. Za organizaciite od javen interes bi se o~ekuvalo dodeluvawe na dopolnitelni privilegii, bidej}i navistina i slu`at na dr`avata i na op{testvoto obezbeduvaj}i potrebni sredstva i uslugi {to vladata i/ili privatniot sektor ne mo`at ili ne sakaat da gi obezbedat. Zaradi nivnite nepazarni karakteristiki, otkrivaweto i ispolnuvaweto na op{testvenite potrebi pobrzo otkolku {to toa go pravi dr`avata, obezbeduvaweto poefikasni i podirektni uslugi, organizaciite od javen interes zaslu`uvaat subvencii {to }e im ovozmo`at da gi realiziraat nivnite celi. Isto taka, dozvoluvaj}i im na gra anite namaluvawe na danocite zaradi nivniot pridones vo organizaciite od javen interes, vlasta ovozmo`uva tie da gi iskoristat sredstvata za mnogu va`ni op{testveni celi. Spored teorijata za merewe na dohodot, na organizaciite od javen interes im se davaat dano~ni osloboduvawa zatoa {to pove}eto dano~ni sistemi ne se dizajnirani precizno da go opredelat nivoto na dohodot koj podle`i na odano~uvawe. 28 Teorijata za subvencija na kapitalot sugerira deka dano~nite osloboduvawa se potrebni za da im nadomestat na organizaciite od javen interes, koi na opredelen krug potro{uva~i, im davaat podobri uslugi otkolku neprofitnite dru{tva, pa sepak imaat problemi so privlekuvawe kapital ili iskoristuvawe na drugite olesnuvawa {to im se davaat na investitorite. 29 Teorijata za donacii predlaga organizaciite od javen interes da ja doka`at svojata vrednost na toj na~in {to }e privle~at golema poddr{ka od javnosta, a vlasta da 28 James J. Fishman & Stephen Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials, na , citiraj}i gi Boris I. Bittker & George K. Rahdert, The Exemption of Nonprofit Organizations from Federal Income Tax, 85 Yale L.J. 299, (1976). 29 James J. Fishman & Stephen Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials, na str , citiran Hanry Hansmann, The Rationale for Exempting Nonprofit Organizations from Corporate Income Tax, 91 Yale L.J. 54, (1981) 14

16 mora da ja sledi podr{kata na javnosta vo forma na dopolnitelni prilozi. 30 Modeli za opredeluvawe na statusot na organizacija od javen interes I pokraj toa {to na prv pogled ova pra{awe izgleda ednostavno i re{livo, sepak vo praksata e mo{ne te{ko da se opredeli. Da gi pogledneme postojnite modeli. Zapadnoevropskata praktika Javniot interes kako poim terminolo{ki razli~no se koristi vo razli~ni dr`avi koi gi identifikuvaat celite od javen interes direktno so zakon: Danska ("javna poleznost" i "javna dobrotvorna cel"), Germanija ("razvoj i blagosostojba na celoto op{testvo"), Velika Britanija ("celi korisni za zaednicata") i SAD ("milosrdie"). 31 Dano~nite zakoni ~esto, no ne i sekoga{, gi postavuvaat granicite i go propi{uvaat tretmanot na organizaciite od javen interes. Obi~ajnoto pravo e od osobena va`nost vo dr`avite so obi~ajno pravo, kako {to se SAD i Avstralija. Vo Velika Britanija, sudovite go imaat definirano principot kako "celi korisni za zaednicata". Vo mnogu dr`avi ne postoi precizna definicija za javen interes vo koj i da bilo zakon, no vlastite koi gi registriraat neprofitnite organizacii go priznavaat ovoj koncept. Slednite dr`avi spa aat vo taa kategorija: Francija ("humanitarni aktivnosti"), Grcija ("op{toto dobro na lu eto") Irska ("op{ta korist za zaednicata"), Holandija ("blagosostojba na op{testvoto"), Portugalija ("celi koi pridonesuvaat za kulturniot ili op{tiot razvitok na dr`avata") i [panija ("celi koi slu`at na javnoto dobro"). Mnogu zemji upotrebuvaat "seopfatna" kategorija, koja ednostavno spomenuva "drugi aktivnosti" koi slu`at na javniot interes. Ova e efikasno sredstvo so koe se obezbeduva deka nabroenite celi ne se tolkuvaat na ograni~uva~ki na~in, i deka konceptot na javniot interes ostanuva trajno fleksibilen, iako se menuvaat op{testvenite uslovi. Se na sî, javniot interes e dinami~en, a ne stati~en koncept, a mehanizmite {to go ovozmo`uvaat negovoto {irewe/razvitok se soodvetni. 30 James J. Fishman & Stephen Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials, na str , citirani Mark A. Hall i John D. Colombo, The donative Theory of tha Charitabel Tax Exemption, 52 Ohio S. L.J. 1379, (1991). 31 Za pove}e informacii za dano~niot tretman vo Evropskata unija, vidi Derek Allen, Tax and Giving in Europe: A Guide to the Tax Treatment of Voluntary Bodies in the European Community and of Donations Made to Such Bodies (London: The Directory of Social Change, 1993) spored koe delo ovaa sekcija najve}e se potpira. 15

17 Voobi~aeno e da se nabrojat opredeleni specifi~ni celi za koi se smeta deka slu`at za op{toto dobro. Ovie ~esto vklu~uvaat unapreduvawe na zdravstvoto, obrazovanieto, naukata, umetnostite, tradiciite, kulturata i za{titata na kulturnite spomenici, olesnuvawe za siroma{nite, pomo{ za invalidiziranite lica, decata i starcite, namaluvawe na opteretuvawata od vlasta, zgolemuvawe na znaeweto i gra anskoto u~estvo, za{tita na prirodata i `ivotnata sredina, poddr{ka na religioznite i ~ovekovi prava, unapreduvawe na socijalnata pomo{, pravata na malcinstvata i ~ovekovite prava, poddr{ka na javnite raboti i infrastrukturata, sportot, itn. 32 Na primer, Germanskiot dano~en zakon vklu~uva zdravstvena za{tita, op{ta socijalna pomo{, za{tita na `ivotnata sredina, obrazovanie, kultura, sport, nau~ni celi, poddr{ka na invalidite, kako i crkovni i religiozni celi. Belgija bez da nabroi koi i da bilo op{ti celi od javen interes, doa a do sli~en rezultat so toa {to gi pro{iruva privilegiite vrz kulturnite zdru`enija. Nabroenite kategorii ja poka`uvaat i ja opredeluvaat namerata na op{testvoto da gi poddr`uva duhovnite, fizi~kite, intelektualnite i kulturnite potrebi. 33 No nekoi dr`avi mo`at da isklu~at opredeleni vidovi aktivnosti. Na primer, ponekoga{ postojat ograni~uvawa za politi~kite i zakonodavnite aktivnosti na neprofitnite organizacii, kako {to se lobirawe i vodewe kampawi (toa po~esto e slu~aj vo zemjite so obi~ajno pravo). 34 Sportot, isto taka, razli~no se tretira. Dodeka Belgija, Francija, Germanija i Luksemburg go ozna~uvaat sportot kako prifatliva cel od javen interes, Velika Britanija posebno gi isklu~uva sportskite organizacii od privilegiraniot dano~en tretman, osven ako ne rabotat za druga dozvolena cel 35. Religijata pretstavuva tret primer na razli~na praktika. Iako e prifatena i pomognata vo mnogu zemji, religijata e isklu~ena od privilegiraniot dano~en tretman vo Avstralija. Zemjite so obi~ajno pravo ~esto dozvoluvaat nekolku razli~ni zakonski formi. Na primer, vo Irska, site, trustovi, dru{tva ograni~eni so garancija, korporacii i nekonstituirani zdru`enija mo`at da se prijavat. Vo zemjite so gra ansko pravo, kako na primer, Danska i Francija, se dozvoluva samo zdru`enija i fondacii da se prijavat za dobivawe dano~ni privilegii. Sepak, odredeni dr`avi so gra ansko pravo se pomalku restriktivni. Vo Germanija, Italija i Holandija mo`at da se osnovaat neprofitni organizacii kako {to se korporacii, dru{tva, institucii i dru{tva so organi~ena odgovornost kako dodatok na fondaciite i zdru`enijata. Za da se vidi deka nadzorot koj se primenuva vrz organizaciite od javen interes e porigorozen, procedurite za osnovawe i registracija na 32 The Blueprints Project na 6, supra zab Frits W. Hondius, The Law on Foundations: An International Status Report at 5, supra zab The Blueprints Project na 7, supra 4. Vidi isto taka, ICNL dokument vo vrska so politi~kite aktivnosti na nevladinite organizacii. 35 Kako na primer pomo{ na invalidiziranite lica. 16

18 fondacii ponekoga{ se poslo`eni otkolku za zdru`enijata. Zdru`enijata 36 ~esto mo`at da se osnovaat samo so deponirawe na zavereni statuti ili propisi kaj opredelena vladina agencija. Fondacii ili entiteti koi baraat privilegiran dano~en tretman ponekoga{ treba da ispolnat postrogi barawa vostanoveni od strana na vladite i/ili ministerstvata. Na primer, vo Francija, zaedni~kite interesni ili ednostavnite zdru`enija mo`at da se registriraat so deponirawe na nivnite statuti kaj Prefecture de Police, dodeka fondaciite i zdru`enijata Reconnues d Utilité Publique baraat odobrenie od ministerstvoto za vnatre{ni raboti po preporaka na Dr`avniot sovet. Sepak podobro e da se odvoi procesot za opredeluvawe za status na organizacija od javen interes od procesot za registracija. Postojat tri op{ti modeli vo vrska so vremeto/postapkata za dobivawe dano~ni privilegii. Apriori kvalifikacija se pojavuva koga dano~ni privilegii avtomatski i se dodeluvaat na neprofitna organizacija koja ispolnuva specifi~ni kriteriumi u{te za vreme na nejzinata registracija, od pri~ina {to zakonot go nalo`uva toa. [tom organizacijata se registrira pod tie (pote{ki) uslovi, taa avtomatski e podobna za dano~ni privilegii koi proizleguvaat od nejziniot status. Vo vtoriot slu~aj, registracijata e prviot ~ekor a potoa sledi kvalifikacijata za dano~ni privilegii, koi mo`at da bidat zadol`itelni ili po izbor. Luksemburg e primer za zadol`itelnata postapka, bidej}i po registracijata kako organizacija od javen interes vo ministerstvoto za pravda, neprofitnata organizacija mora da dobie u{te i arrete gri ducal za da stekne dano~ni privilegii. Holandija go sledi dobrovolniot priod, kade{to organizaciite od javen interes mo`at no ne moraat da dobijat prethodna odluka od Holandskata slu`ba za dohod koja se odnesuva na nivniot status. Vo SAD, po registracijata spored dr`aven zakon, neprofitnite organizacii dobivaat povlasten dano~en status so popolnuvae na prijava, obrazec 1023, kaj Servisot za vnatre{en dohod. Tretiot model go opfa}a ispituvaweto na statusot za organizacija od javen interes na neprofitnata organizacija samo vo procesot na odano~uvawe. Vo vakvi slu~ai, neprofitnata organizacija mora da bide osnovana spored zakon, so polnova`na forma i zakonski celi. Sepak, ispituvaweto {to se odnesuva na statusot na organizacija od javen interes zapo~nuva so baraweto za privilegiran dano~en tretman, i ne postoi postapka za re{avawe na dano~niot status se dodeka ne se popolni dano~na prijava kaj soodvetniot organ. Primeri od dr`avite na Centralna i Isto~na Evropa Mnogubrojni se mo`nostite i aktivnostite na organizaciite od javen interes vo Centralna i Isto~na Evropa kako i vo zemjite na porane{niot Sovetski Sojuz. Toa se dol`i na namalenata finansiska i 36 Naj~esto koga tie ne te`neat da dobijat status na organizacija od javen interes 17

19 administrativna sposobnost na prethodno centraliziranite dr`avi da odgovorat na op{testvenite, kulturnite, obrazovnite, medicinski potrebi kako i za za{titata na `ivotnata sredinata. Nekoi zemji, kako na primer Polska, ^e{kata Republika, Ungarija i Estonija napravija zna~itelen progres vo utvrduvaweto dobra zakonska ramka za organizaciite so javno ovlastuvawe. Drugi, pak, dr`avi, ne se razvivaat tolku brzo. Problem e direktnata komparacija na razli~nite zakoni od zemja do zemja, no sepak generalno religioznite organizacii, politi~kite partii, i sindikatite se ureduvaat sekoj so poseben zakon, dodeka osnovnite formi na organizaciite od javen interes se zdru`enijata i fondaciite. Sepak, vo mnogu slu~ai postojat razliki vo ovie formi, duri se utvrduvaat i novi zakonski formi, za da se odgovori na potrebite. Edna od formite, {to postoi vo Ungarija, a {to se predlaga vo Polska (iako se soo~uva so neodobruvawe) e Javnata fondacija. Vo Ungarija, Javnite fondacii obezbeduvaat postojano vr{ewe na opredeleni op{testveni zada~i. Niv mo`at da gi osnovaat dr`avata ili lokalnite vlasti (germanskite länder mo`at da se sporedat so niv). Ungarija, isto taka, ima i Javni Komori, so samouprava i registrirano ~lenstvo, a koi se osnovani spored specijalni zakoni (kako {to e Akademijata na naukite i odredeni profesionalni organizacii). Vo Slova~ka, Profesionalnite komori se osnovaat spored specijalen zakon, kako na primer Fondovite, koi se javnopraven ekvivalent na privatnopravnite fondacii. ^e{kata Republika neodamna donese zakon so koj se sozdavaat dru{tva od javen interes, {to mo`at da slu`at kako sredstvo za transformacija na dr`avnite institucii vo organizacii od javen interes (iako zaradi minimalniot vlog tie se privle~na zamena za uslu`nite fondacii). Ova e sli~no na dru{tvata od javen interes {to postojat spored Ungarskiot zakon, koi se temelat vrz izjava za zdru`uvawe, a koi ~esto se upravuvani spored pravilata na dru{tvata so ograni~ena odgovornost. Sli~na organizaciona forma se predlaga i vo Slova~ka. Ruskoto zakonodavstvo ima sli~na zakonska forma, nare~ena Nekomercijalna organizacija, kako druga mo`nost spored zakonot za javni zdru`enija (koi{to ne se spored standardite na gra anskoto pravo). Litvanija donese zakon so koj se osnovaat Op{testveni organizacii, koi mo`at da se osnovaat kako fondacii ili kako zdru`enija, no niv mo`at da gi osnovaat samo litvanski gra ani. Vakvo eksperimentirawe so razli~ni zakonski formi e prepora~livo samo do odreden stepen. Vo Polska, osloboduvawe od danok na dohod, kako i namaluvawe na danok na lica i pretprijatija e dozvoleno koga neprofitnite organizacii poddr`uvaat nau~ni, tehni~ki, obrazovni i kulturni aktivnosti, za{tita na `ivotnata sredina, op{testveni inicijativi i milosrdie, za{tita na javnoto zdravje, rehabilitacija na invalidi i od religiozni pri~ini. Sli~ni kategorii se priznavaat i vo ^e{kata Republika. Ungarija ima osobeno dobro razvien sistem. Donaciite na fondaciite (iako ne op{to za zdru`enijata) se odbivaat od danokot na fizi~ki i pravni lica, ako se koristat vo opredeleni aktivnosti vo poleto na kulturata, obrazovanieto, religijata, itn. Se pretpostavuva 18