Primena na metodite za ocenka na efikasnosta na investicionite proekti

Transcription

1 Primena na meodie za ocenka na efikasnosa na invesicionie proeki Sodr`ina Voved 1. Period na vra}awe na invesiciie Meodi za presmeka na periodo na vra}awe Prednosi i slabi srani na krieriumo period na vra}awe na invesiciie Prose~na sapka na prinos na invesiciie Slabosi na krieriumo sapka na prinos Neo sega{na vrednos na proeko Indeks na profiabilnosa na proeko Prednosi i slabi srani na neo sega{naa vrednos Inerna sapka na renabilnosa na proeko Prednosi i slabi srani na inernaa sapka Meodo neo sega{na vrednos nasproi IRR Primena na krieriumie za ocena na efikasnosa na proekie Ilusrirana so praki~en primer Zaklu~ok Summary

2 Summary The overall economic growh of a naional economy depend on he exen, srucure and efficiency of invesmens. Because of he refusion from curren consumpion in behalf of fuure expeced benefis, he mos imporan quesion is deermining economic efficiency of invesmens. Science of invesmens have developed differen crierions, sandards and indicaors for measuring he efficiency of invesmens, from ne naional economy's as well as invesor's poin of view. Following indicaors are used mosly in pracise of invesmens: he pay back period of invesmens; average rae of reurn; ne presen value of invesmens; profiabiliy index and inernal rae of reurn of invesmens. The indicaor of pay back period is a basic, inroducory crierion in invesmen's analyze, because firs appoined quesion is: how long is he period in which invesed capial can be reurned, hrough fuure profi. Decision for refusing or acceping of a projec is made by comparison of calculaed pay back period wih a "normall" pay back period. This normall pay back period is usually deermined individually for each projec in relaion o ne naure of he business and condiions for realizaion. Wih average rae of reurn shows he rae of profiabiliy of a projec and i's conribuion in capial growh. Two values are used wnen average rae of reurn is calculaed: projeced average income and iniial invesmen. Condiion for acceping of a projec is he value of his rae which mus be compared wih he lowes accepable rae (represen by he rae of ineres on capial marke). Ne presen value is used mosly, because he mos imporan wo elemens are involved in calculaion: ne profis from he enire economic life of a projec and ime value of money. Wih he echnique of discouning ov values, all inflows and ouflows derived from he projec, are reduced on presen value. Ne presen value is a difference beween he discouned value of cash flow and value of invesmens. For projec accepabiliy, ne presen value should be graer han zero. Profiabiliy index bases on meodology of calculaing he ne presen value and is known as relaive ne presen value. I is a relaion beween discouned value of cash flow and ne value of invesmens. 2

3 Condiion for accepabiliy of a projec is profiabiliy index iself, which should be graer han 1, showing ha more han a uni of ne income is realized on every uni invesed capial. Beside ne presen value, inernal rae of reurn is one of he mos imporan crierion in deermening efficiency of a projec. I is used as indicaor of marginal efficiency of capial. I is calculaed as a rae ha equalize he discouned value of ne incomes wih he value of invesmens. For projec's accepion, inernal rae of reurn should be higher han he minimum accepable rae which shows he average price of engaged capial from own and exernal resources. Because all of hese indicaors have heir own imperfecions and preferences, heir combinaion in uilizaion is recommended, in order o bring proper decision for invesmen. 3

4 Voved Invesiciie kako ekonomska kaegorija presavuvaa klu~en fakor za ekonomskio razvoj. Od nivnio obem, srukura i efikasnos na uporeba zavisi sepeno na razvojo na edna nacionalna ekonomija. Koga edno preprijaie invesira kapial gi erei ekovnie likvidni pari~ni rashodi, za korisa-prinoso koj }e bide osvaren vo idnina. Ocenkaa na preprijaieo i negovio sud za predlo`enaa invesicija zavisi od o~ekuvanio prinos. Pred donesuvaweo na sekoja invesiciona odluka se posavuva pra{aweo kakov }e bide odnoso na prinoso na odnosnio invesicionen proek so prinoso koj go bara invesioro? Invesiciie se skap i ograni~en resurs zaoa {o ro{oko za nivnoo anga`irawe e relaivno visok. Preprijaieo, kako i celaa nacionalna ekonomija opredeluvaa svoi srae{ki celi na razvojo i na~ini kako da gi posigna ie celi. Samo so koninuiran razvoj, koj se posignuva preku invesiraweo, mo`e da se posigne povisoko nivo na ekonomska razvienos. Od amu, osnovnaa cel e da se osvara programiranie celi so {o poefikasna uporba na invesiciie. Uspe{noo upravuvawe so invesiranio kapial na edno preprijaie opfa}a: 1 2. Sosavuvawe na invesicionio predlog; 3. Procena na pari~nie ekovi na invesicionio predlog; 4. Vrednuvawe na pari~nie ekovi; 5. Izbor na proeko vrz osnova na krieriumie za prifalivos; 6. Povorno koninuirano vrednuvawe na invesicionie proeki, po nivnoo prifa}awe. Zavisno od dejnosa so koja se zanimava odredeno preprijaie, invesicionie predlozi doa aa od razli~ni izvori. Obi~no, vo prakikaa invesicionie proeki se klasificiraa vo slednie grupi: voveduvawe na novi proizvodi ili pro{iruvawe na posoe~kio asoriman; zamena na opremaa ili zgradie; isra`uvawe i razvoj; ispiuvawa i drugo. Naukaa za invesiciie se rudi da dojde do relevanni krieriumi, merila i pokazaeli za merewe na efikasnosa i sozdava kompleksni meodolo{ki priodi za merewe, kako od aspek na nacionalnaa ekonomija, aka i od aspek na oddelnio invesior. Okako se pribereni sie relevanni informacii vo vrska so invesicionie predlozi, mo`e da se premine na nivna dealna analiza i ocenka za nivna prifalivos, so korisewe na meodie za odreduvawe na ekonomskaa efikasnos na proekie. Predme na ovoj rud e obraboka na osnovie za odreduvawe na porebnio kapial, poreben za realizacija na invesicionie proeki. Prioa preposavuvame deka riziko i kvalieo na invesicionie proeki koi se razgleduvaa ne se razlikuvaa od riziko na posoe~kie invesicii na preprijaieo, aka da prifa}aweo na bilo koj predlog 1 James Van Horn: Finansisko upravljanje I poliika, 1993, sr.138 4

5 ili grupa na predlozi, ne go menuva relaivnio deloven rizik na preprijaieo. Ovde gi obrabouvame slednie meodi za ocena na ekonomskaa efikasnos na invesicionie proeki: meodo na period na vra}awe na invesiciie; prose~naa sapka na prinoso; meodo na neo sega{na vrednos na proeko i meodo na inerna sapka na vra}awe (renabilnos). Na krajo na ovoj rud ja ilusrirame primenaa na ovie meodi za odreduvawe na porebnio kapial so eden hipoei~en primer. 1. Period na vra}awe na invesiciie Krieriumo za periodo na vra}awe na kapialo presavuva univerzalen, op{o pozna i pojdoven krierium za ocenuvawe na invesicionie proeki. 2 Periodo na vra}awe za odreden invesicionen proek go poka`uva brojo na godinie koi se porebni za da se nadomesi po~enoo vlo`uvawe na kapialo. Toj se korisi kako pojdoven krierium pri donesuvaweo na invesicionie odluki, od ednosavna pri~ina {o sekoj invesior najprvo bi se zapra{al za koe vreme }e se vraa vlo`enie sredsva preku o~ekuvanie prinosi vo idninaa. Poradi oa {o invesiraweo presavuva dolgoro~no vlo`uvawe, periodo na vra}awe se izrazuva vo godini. Dokolku presmeanio period na vra}awe na invesicionio proek e pomal od prifalivio maksimalen period na vra}awe, koj go posavuva invesioro kako ograni~uvawe, invesicionio predlog se prifa}a; dokolku presmeanio period e podolg od normalnio period, proeko se odbiva. Ova bi zna~elo deka osnovnio krierium za selekcija na proekie, spored ovoj meod, bi mo`el da se definira kako T min, koj upauva na oa deka pri sporedba na pove}e invesicioni alernaivi, pri ednakvos na drugie uslovi za sporeduvawe, prednos za realizacija }e ima proeko so najkraok period na vra}awe. Odreduvaweo na normalnio period na vra}awe e problem na sekoj oddelen proek, odnosno menaxmeno na preprijaieo, zavisno od konkrenie uslovi na raboewe, posavuva granica na maksimalen period na vra}awe nad koj ne bi se prifa}ale invesicioni proeki. Posoja odredeni preporaki koi bi im pomognale na invesicionie analii~ari vo odreduvaweo na normalnio period na vra}awe na invesiciie vo konkreen proek, kako {o se: proekiranio eksploacionen vek na proeko, koj naj~eso se odreduva preku fizi~kio vek na raeweo na opremaa; korisewe na periodie na vra}awe na sli~ni proeki kaj konkurennie preprijaija kako indikaor; odreduvawe na specifi~ni pokraki periodi za proekie so inezivni ehni~ko-ehnolo{ki probivi ili odreduvawe na sopsveni periodi na vra}awe koi invesioro gi opredeluva vo zavisnos od 2 D-r Meodija Nesorovski, "Invesiciona odluka", 1996, sr.179 5

6 raspolo`ivosa so kapial vo odreden momen, pogolemoo u~esvo na pozajmeni sredsva i sl Meodi za presmeka na periodo na vra}awe Posoja dva na~ina za presmeka na periodo na vra}awe na invesiciie: sai~ki i dinami~ki prisap. Presmekaa na periodo na vra}awe na invesiciie spored sai~kio meod se vr{i so korisewe na formulaa: T = Inicijalni invesicii / Neo priliv Taa poka`uva deka pri presmekaa na periodo na vra}awe na invesiciie kaj sai~kio prisap, porebno e proekirawe na dve golemini: vkupnio iznos na invesiciie vo fiksen i neo obren kapial i proekiranio neo priliv koj bi se osvaril vo izbranaa normalna, reprezenaivna godina. Za reprezenaivna godina obi~no se zema prvaa godina od eksploaacionio period na proeko. Kaegorijaa inicijalni invesicii gi presavuva kapialnie vlo`uvawa porebni za realizacija na odreden proek, dodeka neo prilivo go presavuva pari~nio priliv formiran od dobivkaa po odano~uvaweo i od iznoso na amorizacijaa. Osnoven problem pri koriseweo na sai~kio meod na presmeka na periodo na vra}awe e pravilnio izbor na reprezenaivnaa godina, kako i oa {o ocenkaa za prifalivosa na proeko ne ja izrazuva vremenskaa vrednos na parie. Za razlika od sai~kio, kaj dinami~kio prisap na presmeka na periodo na vra}awe se zemaa vo predvid pari~nie prilivi vo eko na celio ekonomski vek na proeko, a ne samo od reprezenaivnaa godina. Vo ovoj slu~aj, periodo na vra}awe se presmeuva kako odnos me u iznoso na inicijalnie invesicii i kumulaivo na proekiranie neo prilivi vo ekonomskio vek na proeko. Toa e onoj vremenski period za koj se izramnuvaa invesiciie so kumulaivo na neo prilivie, po~nuvaj}i od prvaa godina od ekonomskio vek pa se do godinaa vo koja }e dojde do nivno izedna~uvawe. Presmekaa na periodo na vra}awe spored dinami~kio prisap, vo slu~aj koga vlo`uvawaa se pove}ekrani, se vr{i so korisewe na slednaa formula: m j 0 I k 1 NP kade {o j go presavuva periodo na invesiraweo ( j=1do m); k e dol`inaa na eksploacionio period (k=1do n), a e periodo vo koj se izramnuvaa invesiciie so kumulaivo na neo prilivie. Osnoven nedosaok na dinami~nio meod na presmeka na periodo na vra}awe na invesiciie e pravilnoo uvrduvawe na 6

7 proekiranie neo prilivi vo sie godini od eksploaacionio vek na proeko. Golem broj na invesicioni proeki se moivirani od porebaa da se namali cenaa na ~inewe na posoe~koo proizvodsvo preku, na primer, voveduvawe na nova ehnologija, modernizacija, nova oprema i sl. Vo akvie slu~ai, presmekaa na periodo na vra}awe i selekcijaa na proekie se vr{i preku uvrduvawe na za{edie koi ja presavuvaa razlikaa me u dve sporeduvani sosojbi na efikasnosa: "sosojba bez voveduvawe na proeko" i "sosojba so proeko". Prinos od vlo`uvaweo vo ovoj slu~aj presavuva razlikaa me u dvee nivoa na cenaa na ~inewe, kako iznos na za{edaa napravena so primena na proeko. Presmekaa na periodo na vra}awe na invesiciie vo ovie slu~ai se presmeuva preku slednio model: T = I / Z kade I se invesiciie, a Z e godi{nio iznos na za{edie. Primer, dokolku cenaa na ~inewe za godi{nio obem na proizvodsvo na eden proek pred invesiraweo iznesuva EUR, a po sproveduvaweo na proeko za modernizacija so vrednos od EUR, isaa se namali na EUR, periodo na vra}awe bi bil: T = / = 4,5 godini Nezavisno od oa koj meod se korisi za presmeka na periodo na vra}awe na invesiciie, sie onie proeki koi imaa period na vra}awe podolg od prehodno posavenio normalen period na vra}awe }e bida ofrleni. Vo slu~aj na ograni~enos na kapialo, pri izboro pome u pove}e proeki so pokraki periodi na vra}awe od normalnio period, }e se odbere proeko koj nudi najkraok period na vr}awe na inicijalnie vlo`uvawa. 1.2 Prednosi i slabi srani na krieriumo period na vra}awe na invesiciie Osnovnio nedosaok na meodo na period na vra}awe na invesiciie e oa {o ne gi zema vo predvid pari~nie ekovi koi bi se osvarile po presmeanio period na vra}awe. Spored oa, ovoj meod mo`e da se smea kako eden vid merka na likvidnosa na proeko, bez poka`uvawe na sepeno na negovaa profiabilnos. Pokraj oa, ovoj meod ne ja zema vo predvid goleminaa i vremenskio raspored na pari~nie neo prilivi vo eko na eksploaacionio vek na proeko, {o zna~i deka se zanemaruva vremenskaa vrednos na parie. Periodo na vra}awe se razgleduva kako celina. 7

8 Periodo na vra}awe na invesiciie naj~eso se korisi kako dopolnenie na osanaie poslo`eni meodi, zaoa {o dava ograni~ena presava za likvidnosa i riziko na proeko. Se preposavuva deka kolku e pokraok periodo na vra}awe, olku e pomal riziko na proeko, a pogolema negovaa likvidnos. Preprijaieo koe ne raspolaga so dovolno sredsva, go korisi kako dosa pogoden ovoj meod vo procenkaa na {o pobrzoo vra}awe na invesiranie fondovi. Ovaa meoda ima odredena prednos vo oj pogled, no ne ja zema vo predvid disperzijaa na mo`nie rezulai-goleminaa i vremenskio raspored na o~ekuvanie vrednosi na rezulaie vo odnos na po~enoo vlo`uvawe. Od aa pri~ina ne mo`e da se korisi kako adekvaen pokazael na riziko na invesicionio proek. Od ovie pri~ini, meodo na vra}awe na invesiciie mo`e da se smea pove}e kako eden uslov koj reba da se ispolni za da se prifai proeko, odkolku kako merka na profiabilnosa koja reba da se maksimalizira. 2. Prose~na sapka na prinoso na invesiciie Eden od mnogu korisenie, univerzalni krieriumi za ocenka na efikasnosa na proekie e i sapkaa na prinoso na invesiciie. 3 So pomo{ na ovoj krierium se vrednuva pridoneso na proeko vrz zgolemuvaweo na kapialo, odnosno renabilnosa na invesiraweo. Osnovna cel na sekoe invesirawe na kapial e osvaruvawe na prinos,.e. vra}awe na vlo`enie sredsva so opredelen priras koj }e presavuva zadovolielen rezula od realiziranio invesicionen proek. Osnovnio, op{ model za presmeka na prose~naa sapka na prinos na invesiciie se presavuva so slednio model: RR = Proekirana prose~na godi{na dobivka / Invesicii h 100 Spored oa, za presmeka na prose~naa sapka na prinoso na invesiciie, porebni se dve golemini: vrednosa na proekiranio prose~en godi{en prinos vo ekonomskio vek na proeko; i vrednosa na inicijalnie invesicii. Kako prose~en godi{en prinos se zema neo dobivkaa po odano~uvaweo, a prose~nie godi{ni prinosi se presmeuvaa kako prosa arimei~ka sredina od neo dobivkie od sie godini na ekonomskio vek na proeko. Iznoso na invesiciie mo`e da se iska`e kako inicijalen iznos i kako prose~na golemina. Vo slu~aie koga invesiciie se izrzuvaa kako prose~na golemina, se srenuvaa dva modaliei: prvio, spored koj invesiciie se iska`uvaa kako prose~na knigovodsvena vrednos i 3 D-r Meodija Nesorovski, "Invesiciona odluka", 1996, sr.195 8

9 vorio, spored koj invesiciie se prose~na vrednos od inicijalnio izdaok na po~eoko na ekonomskio vek i od vrednosa na kapialo na krajo od ekonomskio vek na proeko. Odluka za prifa}awe na konkrenio invesicionen proek se donesuva vrz osnova na sporedba na presmeanaa sapka na prinos so baranaa sapka na prinos na invesiciie kako minimalno prifaliva. Proeko bi se prifail dokolku presmeanaa sapka na prinos e povisoka od kalkulaivnaa kamaa na pazaro na kapial, odnosno od kamanaa sapka na izvorie na finansiraweo na proeko. Vo sproivno, dokolku presmeanaa sapka e poniska od kalkulaivnaa kamaa, porenabilno bi bilo invesioro da go pozajmi kapialo na pazaro na kapial, okolku da go vlo`i vo proeko. Pri sporedba i selekcija pome u pove}e proeki, koi se me usebno sporedlivi, prednos za realizacija spored ovoj krierium, bi dobil proeko so najvisoka sapka na prinos,.e, proeko koj obezbeduva najgolema razlika me u presmeanaa i baranaa sapka na prinos. 2.2 Slabosi na krieriumo - prose~na sapka na prinos na invesiciie I pokraj oa {o e mnogu jasen i ednosaven krierium za vrednuvawe i izbor na invesicionie proeki, sapkaa na prinoso na invesiciie ima odredeni slabosi vo odnos na dinami~kie diskonni krieriumi za vrednuvawe na proekie. Eden od nedosaocie na ovoj meod e oa {o vo presmeuvaweo na prose~naa sapka na prinos se korisi dobivkaa kako smekovodsvena kaegorija, a ne proekiranio pari~en ek koj bi go osvaril proeko vo eko na eksploaacionio period. Bidej}i parie, a ne prihodo, se emel za donesuvawe na sie odluki vo preprijaieo, sie korisi koi se o~ekuvaa od proeko se izrazuvaa preku pari~nio ek, a ne preku prihodo kako smekovodsvena kaegorija. I kaj ovoj meod se zanemaruva vremenskaa vrednos na parie, so oa {o se vr{i ednakvo vrednuvawe na dobivkie osvareni vo razli~ni vremenski periodi, {o go pravi inferioren vo odnos na sovremenie meodi koi se zasnovaa na ehnikaa na diskonirawe. Presmeanaa prose~na dobivka vrz osnova na koja se presmeuva prose~naa sapaka na prinos na proeko ne mo`e da ja poka`e vremenskaa disperzija na oddelnie dobivki, kako i dol`inaa na ekonomskio vek na proekie. Poradi navedenie seriozni slabosi, krieriumo prose~na sapka na prinoso mo`e da se korisi pove}e kako indikaor za nivoo na renabilnosa na proeko, okolku kako selekiven krierium. 3. Neo sega{na vrednos na proeko 9

10 Krieriumo neo sega{na vrednos na proeko e univerzalen i naj~eso uporebuvan krierium za vrednuvawe na invesicionie proeki, so ogled na oa {o vo presmekie gi vklu~uva dvaa najva`ni elemeni za vrednuvawe - neo prinosie od celio ekonomski vek na proeko i vremenskaa vrednos na parie. 4 So presmekaa na neo sega{naa vrednos na proeko se nadminuva osnovnio nedosaok na prehodno obraboenie meodi za ocena na efikasnosa na invesicionie proeki, a oa e po~iuvaweo na vremenskaa vrednos na parie. Imeno, so korisewe na ehnikaa na diskonirawe, neo prinosie od proeko, osvareni vo sekoja oddelna godina, se sveduvaa na sega{na vrednos,.e. vo momeno koga se vr{a invesicionie vlo`uvawa. Neo sega{naa vrednos na proeko se dobiva kako razlika od akualiziranaa vrednos na neo pari~nio ek od eksploacionio vek na proeko i vrednosa na invesicionio izdaok. Visinaa na presmeanaa neo sega{na vrednos na proeko presavuva krierium za donesuvawe na odluka za prifa}awe ili odbivawe na invesicionaa mo`nos. Dokolku neo sega{naa vrednos.e. razlikaa pome u diskoniranie pari~ni prilivi i invesicionio izdaok e pogolema od nula, proeko mo`e da se prifai za realizacija; ako aa vrednos e pomala od nula proeko se ofrla. Proeko koj go zadovoluva ovoj uslov, se prifa}a za realizacija bidej}i neo prilivie koi bi se osvarile vo negovio ekonomski vek bi bile dovolni da gi pokrija invesicionie izdaoci i da osane odredena goovina kako neo koris, na raspolagawe na invesioro. Dokolku neo sega{naa vrednos na proeko e negaivna golemina, oj ne bi se prifail, bidej}i bi go namalil ekonomskio poencijal na preprijaieo. Pri sporeduvawe na pove}e invesicioni proeki so is invesicionen izdaok, prednos za realizacija bi dobil proeko so najvisoka neo sega{na vrednos.e. onoj koj obezbeduva najgolem prinos na kapialo ( NPV = max ). Vo zavisnos od oa dali invesiciie se javuvaa kako inicijalen ednokraen izdaok vo edna godina ili se ek na izdaoci vo pove}e godini, kako i od oa dali proeko ima proekiran osaok na vrednosa na krajo od eksploacionio period, posoja razli~ni prisapi za presmeka na neo sega{naa vrednos na proeko. Sepak, sie ie mo`a da se presava so edinsven meodolo{ki priod, koj izgleda vaka: NPV n NP 1 (1 i) Io kade {o NPV e neo sega{naa vrednos na proeko (ne presen value), NP se neo prinosie osvareni vo sie godini od ekonomskio vek na 4 D-r Meodija Nesorovski, "Invesiciona odluka", 1996, sr

11 proeko, i e diskonnaa sapka so pomo{ na koja se vr{i sveduvawe na neo prinosie vo vremeo 0, a Io e invesicionio izdaok. Ovoj model mo`e da se korisi kako op{ model za presmeka na neo sega{naa vrednos za sie vidovi na invesicioni proeki. Krieriumo na neo sega{na vrednos na proeko se korisi naj~eso vo rangiraweo i selekcija na invesicionie proeki. Dokolku se sporeduvaa pove}e ekonomsko nezavisni proeki, rangiraweo se vr{i spored visinaa na neo korisa.e. goleminaa na neo sega{naa vrednos na proeko, pri {o na prvo meso }e se rangira proeko so najvisoka NPV. Me uoa doa a do uslo`nuvawe na izboro i poreba od dopolnielni sogleduvawa, vo slu~aj koga proekie imaa razli~en ekonomski vek i razli~na golemina na invesiciie. Drugi bini fakori koi iso aka mo`e da doveda do nepravilen izbor i zaoa baraa vnimaelna procena, se dol`inaa na periodo na invesiraweo i visinaa na diskonnaa sapka. Pri ocenuvawe na grupa na invesicioni predlozi, mora najprvo da se odredi dali se ie invesicioni alernaivi me usebno zavisni. Odreden invesicionen predlog e me usebno isklu~iv, dokolku negovoo prifa}awe odnapred go isklu~uva prifa}aweo na eden ili pove}e drugi predlozi. Na primer, dokolku preprijaieo ja razleduva mo`nosa za invesirawe vo eden od dva sisemi za konrola na emperauraa, so prifa}aweo na ednio sisem na konrola, avomaski se isklu~uva drugio. Dva me usebno zavisni invesicioni proeki ne mo`a da bida prifaeni zaedno. Vzaemno povrzanio ili zavisen invesicionen predlog zavisi od prifa}aweo na eden ili pove}e drugi invesicioni alernaivi. Na primer, nabavkaa na odredena linija za proizvodsvo, mo`e da bara konsruirawe na novo krilo na pogonskaa zgrada za posavuvawe na isaa. Povrzanie predlozi moraa da bida del od plano, koga se razmisluva za osnovnio invesicionen predlog proek. Invesicionie odluki se donesuvaa so prehodno dobro poznavawe i prou~uvawe na me usebnaa zavisnos na invesicionie predlozi Indeks na profiabilnosa na proeko Indekso na profiabilnosa na proeko e eden od univerzalnie krieriumi za vrednuvawe na proekie koj e izveden od meodolo{kie osnovi na koi se bazira neo sega{naa vrednos na proeko. Od ie pri~ini, ovoj krierium e pozna kako relaivna neo sega{na vrednos na proeko i negovoo najgolemo zna~ewe se gleda vo oa {o ja eliminira glavnaa slabos na neo sega{naa vrednos- problemo na rangirawe i selekcija na proekie. Indekso na profiabilnosa ili.n. odnos na korisie i ro{ocie na proeko, se presmeuva kako odnos pome u sega{naa vrednos na idnie pari~ni ekovi i po~enio invesicionen ro{ok, ili, izrazeno so formula, oa bi izgledalo vaka: 11

12 Pi n NP 1 (1 i) Io kade {o: PI e indekso na profiabilnosa, NP se neo prilivie, e dol`inaa na eksploacionio period, i ja presavuva diskonnaa sapka a Io e sega{naa vrednosa na invesiciie. Dokolku invesiraweo se proega vo pove}e godini, a ne samo kako ednokraen invesicionen izdaok, oga{ vo modelo za presmeka na indekso na profiabilnosa, nameso inicijalnio invesicionen izdaok Io, se korisi diskoniranaa vrednos na invesiciie. Vo oj slu~aj, presmekaa bi bila: Pi n 1 m 0 NP Vaka presmeanio indeks e pozna i kako neo indeks na profiabilnosa, koj se korisi za da se uo~i razlikaa pome u po~enio invesicionen izdaok i idnie pari~ni izdaoci. 5 Po~enio kapialen izdaok e od diskrecionen karaker, bidej}i preprijaieo mo`e da gi vlo`i sredsvaa vo konkrenio proek, no i vo nekoja druga invesiciona alernaiva. Vo aa smisla, podocne{nie invesicioni izdaoci go nemaa oj diskrecionen karaker, bidej}i se zavisni od prehodnoo vlo`uvawe na kapial. Drugaa varijana na indekso na profiabilnosa, akanare~enio bruo ili agregaen indeks na profiabilnosa, go kvanificira odnoso me u neo sega{naa vrednos na proeko i sega{naa vrednos na invesiciie, {o zna~i deka ovde ne se presmeuva razlikaa pome u po~enie i dopolnielnie invesicioni vlo`uvawa. Od ovaa pri~ina neo indekso na profiabilnosa e mnogu poracionalna merka na profiabilnosa od agreganio indeks. Modelo za presmeka na bruo indekso na profiabilnosa bi mo`el da se presavi na sl.na~in: n m NP I 1 (1 i) o (1 i) PI 1 m I (1 i) 0 (1 i) I (1 i) Pri presmekaa na indekso na profiabilnosa, krierium za selekcija i rangirawe na proekie presavuva goleminaa na samio 5 James Van Horn: Finansisko upravljanje I poliika, 1993, sr

13 indeks. Vo slu~ajo na neo indekso na profiabilnosa, koga PI e pogolemo od 1, proeko e prifaliv za realizacija, bidej}i samio indeks poka`uva deka na edna edinica invesicionen izdaok, proeko bi osvaril pove}e od edna edinica akualizirani neo primawa. Vo sproivno, dokolku indekso na profiabilnosa e pomal od 1, proeko bi se ofrlil, bidej}i ne bi gi povrail niu vlo`enie sredsva. Koga indekso na profiabilnosa se presmeuva vrz bruo principo, proeko bi bil prifaen dokolku presmeanio indeks ima vrednos pogolema od nula, {o bi zna~elo deka na sekoja edinica invesicii obezbeduva nekoj iznos na poziiven priras na kapialo. Za bilo koj invesicionen predlog, primenaa na meodo na neo sega{na vrednos i indekso na profiabilnosa davaa isi rezulai vo donesuvaweo na odluka za prifa}awe ili odbivawe na proeko. Dokolku reba da se izbere pome u me usebno isklu~ivi proeki, prednos ima meodo na neo sega{na vrednos zaoa {o o~ekuvanio ekonomski doprinos na proeko go iska`uva vo apsoluna golemina. Nasproi nego, indekso na profiabilnosa ja izrazuva relaivnaa profiabilnos na proeko. 3.2 Prednosi i slabi srani na krieriumo neo sega{na vrednos na proeko Edna od osnovnie prednosi na krieriumo neo sega{na vrednos na proeko, {o ja ovozmo`uva negovaa univerzalna i naj~esa uporeba, e oa {o so koriseweo na ehnikaa na diskonirawe se dava razli~na vremenska preferencija na vrednosie vo zavisnos od nivnaa oddale~enos od deno na invesicionio izdaok. Pri presmekaa na neo sega{naa vrednos se zemaa vo predvid sie pari~ni prilivi i izdaoci od celio ekonomski vek na proeko, po~nuvaj}i od po~enoo vlo`uvawe do evenualnio rezidualen osaok na krajo od ekonomskio vek na proeko. Sporedbaa na pari~nie prilivi i izdaoci se vr{i na krajo od sekoja godina od ekonomskio vek na proeko, so {o posapkaa na presmekaa e objekivizirana i prisposobena za vrednuvawe na sie vidovi na invesicioni proeki. Pokraj navedenie prednosi, krieriumo na neo sega{naa vrednos ima i odredeni slabosi, na koi reba da se vnimava pri negovaa primena. Edna od osnovnie slabosi na ovoj meod e primenaa na realnaa diskonna sapka koja najdobro }e ja odrazi vremenskaa vrednos na neo prinosie, a od ~ija visina direkno zavisi goleminaa na neo sega{naa vrednos i donesenaa odluka za realizacija na konkrenio proek. Primenaa na krieriumo na neo sega{na vrednos go pravi nesiguren izboro vo slu~aie koga se sporeduvaa proeki so razli~na dol`ina na eksploacionio vek i so razli~en obem na invesicii, bidej}i ocenkaa na efikasnosa na proekie se donesuva spored apsolunaa vrednos na dobienio rezula so primenaa na ovoj meod. 13

14 I pokraj navedenie slabosi, meodo na neo sega{na vrednos se korisi kako eden od naj~eso korisenie meodi, vo kombinacija so prednosie na osanaie krieriumi za ocena na efikasnosa na invesicionie proeki. 4. Inerna sapka na renabilnos na invesiciie Inernaa sapka na renabilnosa, pokraj neo sega{naa vrednos, e eden od naj{iroko prifaenie krieriumi za merewe na efikasnosa na invesicionie proeki, poradi oa {o spa a vo grupaa na meodi koi se zasnovani na diskoniraweo na pari~nie ekovi. IRR e pokazael na marginalnaa efikasnos na invesiciie,.e. ja poka`uva sapkaa na prinoso {o se o~ekuva od invesicionio proek. Inernaa sapka na renabilnosa na proeko e vsu{nos diskonnaa sapka, koja ja izedna~uva sega{naa vrednos na o~ekuvanie prilivi so vrednosa na inicijalnie invesicii.e. so sega{naa vrednos na pove}ekranie invesicioni izdaoci. So voop{uvawe, preku vklu~uvawe na osaoko na vrednosa vo poslednio neo priliv i iska`uvawe na invesiciie kako neo priliv so negaiven znak, se dobiva slednio op{ model za presmeka na inernaa sapka na renabilnosa: n 0 NP (1 r) Kako {o se gleda od modelo, nepoznaa golemina presavuva inernaa sapka na renabilnosa - r, {o zna~i deka za razlika od meodo na neo sega{na vrednos ovde se izbegnuva problemo na realna procena na diskonnaa sapka. Samaa posapka na iznao awe na inernaa sapka na renabilnosa e dosa slo`ena i se izveduva so pomo{ na ieraivna posapka ili specijalni kompjuerski programi. Presmeanaa inerna sapka na renabilnosa e pokazael za marginalnaa efikasnos na kapialo. Za da se donese odluka za prifa}awe na invesicionio proek, presmeanaa inerna sapka na renabilnos reba da se sporedi so minimalno prifalivaa (grani~naa) sapka na prinoso. Minimalno prifalivaa sapka na prinos ja presavuva prose~naa cena na kapialo na izvorie {o se vklu~eni vo finansiraweo na proeko od cenaa na dolgo i cenaa na sopsvenio kapial. Zna~i, minimalno prifalivaa sapka na vra}awe na invesiciie {o }e ja posavi menaxmeno, e sapkaa koja }e bide ednakva na prose~naa cena na anga`iranio kapial. Pri sporedba na pove}e proeki, koi se ekonomski nezavisni, zavisno od raspolo`ivio kapial, }e bida prifaeni sie proeki koi imaa povisoka sapka na renabilnos od minimalno baranaa sapka. Problemo na izbor, i ovde kako i kaj krieriumo neo sega{na vrednos, sanuva nesiguren, dokolku se raboi za sporeduvawe na 0 14

15 proeki so razli~na golemina na invesiciie, bidej}i IRR e relaiven pokazael i ne poka`uva od koja vrednos na invesiciie proizleguva. 4.1 Prednosi i slabi srani na krieriumo inerna sapka na renabilnosa Kako i kaj meodo na neo sega{na vrednos na proeko, osnovna prednos na inernaa sapka na renabilnosa e oa {o se zemaa vo predvid i goleminaa i vremenskoo razgrani~uvawe na pari~nie prilivi i odlivi vo sekoj period od ekonomskio vek na proeko. So koriseweo na goovinskie ekovi presmeanaa inerna sapka na renabilnosa ja poka`uva efikasnosa na vlo`enio kapial,.e. sapkaa na prinos, {o ja pravi univerzalen krierium vo ocenkaa na invesicionie proeki. Osnovnaa slabos na krieriumo neo sega{na vrednos izrazena preku realna procena na diskonnaa sapka, presavuva osnovna prednos na inernaa sapka na renabilnos, od pri~ina {o kaj ovoj meod akva procena ne se vr{i. Pokraj oa {o dava mnogu jasna ocena za visinaa na prinoso, inernaa sapka na renabilnosa ja poka`uva i maksimalnaa prifaliva prose~na kamana sapka na sie izvori na finansiraweo na proeko, nezavisno dali se raboi za koriseni invesicioni kredii ili finansirawe so sopsven kapial. Edna od op{ie slabosi na ovoj krierium e oa {o se gubi neposrednaa vrska pome u inernaa sapka i goleminaa na invesiciie, bidej}i se raboi za relaiven pokazael koj ne ja poka`uva apsolunaa golemina na akualiziranie prinosi. Od ovie pri~ini, se prepora~uva redovno korisewe na ovoj krierium vo vrednuvaweo na invesicionie proeki, no vo kombinacija so krieriumo neo sega{na vrednos, so {o izboro na proeko bi bil mnogu posiguren. 5. Meodo na neo sega{na vrednos nasproi inernaa sapka na renabilnos Kako {o se gleda od prehodnaa analiza, vo eorijaa za invesiciie posoja nekolku univerzalni krieriumi preku koi se vr{i ocena na efikasnosa na invesicionie proeki. Sie ie rgnuvaa od razli~ni principi i aspeki na vrednuvaweo i na sekoj od niv mo`a da mu se pripi{a odredeni prednosi, no i slabosi. I pokraj oa {o vo prakikaa se korisa sie spomenai meodi za donesuvawe na {o e mo`no poobjekivna ocena za prifa}awe ili odbivawe na odreden invesicionen proek, sepak prednos im se dava na meodie koi baziraa na diskonnaa ehnika, koi ja po~iuvaa 15

16 Neo sega{na vrednos vremenskaa vrednos na parie. Zaoa vo ovoj del go razgleduvame odnoso pome u meodo na neo sega{na vrednos i inernaa sapka na renabilnosa, mo`nosa za nivnoo ednovremeno korisewe i nadopolnuvawe. Neo sega{naa vrednos i inernaa sapka na renabilnos, vo najgolem broj slu~ai, voda do isa odluka za prifa}awe ili odbivawe na invesicionio proek. Na grafikono 1-1 e presaven odnoso pome u ovie dve meodi, primenei na ipi~en invesicionen proek. Grafikono go poka`uva odnoso pome u neo srga{naa vrednos i diskonnaa sapka. Vo slu~aj koga diskonnaa sapka e ednakva na nula, neo sega{naa vrednos na proeko e ednakva na razlikaa pome u vkupnie pari~ni prilivi i odlivi na proeko. Pod preposavka da vkupnie pari~ni prilivi gi nadminuvaa invesicionie izdaoci, ipi~nio invesicionen proek }e ima najgolema neo sega{na vrednos koga diskonnaa sapka e ednakva na nula. So poraso na diskonnaa sapka, sega{naa vrednos na idnie pari~ni primawa opa a vo odnos na sega{naa vrednos na pari~nie odlivi. Kako rezula na ovoj odnos, neo sega{naa vrednos e presavena so funkcija koja ima rend na opa awe. Mesoo kade krivaa na neo sega{naa vrednos ja presekuva apcisnaa oska, ja presavuva inernaa sapka na renabilnos na proeko. Grafikon 1-1: Odnos pome u diskonnaa sapka i NPV Y Inerna sapkana renabilnos Diskonna sapka % Dokolku baranaa sapka na vra}awe na proeko e poniska od inernaa sapka na renabilnos, proeko se prifa}a spored bilo koj od ovie dva meoda. Preposavuvame deka baranaa sapka na vra}awe na proeko iznesuva 10 %. Kako {o mo`e da se vidi na slikaa, vo oj slu~aj neo sega{naa vrednos na proeko }e bide vo o~kaa ozna~ena so Y i bidej}i e pogolema od nula, proeko e prifaliv za realizacija. Vo iso vreme, proeko e prifaliv i spored krieriumo na inerna sapka na renabilnos, zaoa {o isaa e pogolema od baranaa sapka na vra}awe. Vo slu~aj koga baranaa sapka na vra}awe e pogolema od inernaa sapka na renabilnos, proeko bi bil ofrlen spored dvaa meoda. Ovoj primer poka`uva deka meodo na neo sega{na vrednos i inerna sapka na renabilnos davaa ideni~ni odgovori vo 16

17 odnos na prifa}aweo ili odbivaweo na odreden invesicionen proek. I pokraj ovaa ideni~nos na meodie, mora sepak da se idenifikuvaa i zna~ajnie razliki koi posoja me u niv, a se sre}avaa vo prakikaa vo odredeni specifi~ni slu~ai. Kako prvo, meodo na neo sega{na vrednos i inernaa sapka na renabilnos davaa sproivni rezulai koga se razgleduvaa dva me usebno isklu~ivi proeki, od koi mo`e da se izbere samo eden. Proivre~nosa pome u meodie vo ovoj slu~aj nasanuva poradi razlikaa vo vkamauvaweo. Imeno, meodaa na inerna sapka na renabilnos preposavuva deka fondovie se vkamauvaa po inernaa sapka na vra}awe, dodeka meodo na neo sega{na vrednos preposavuva vkamauvawe po baranaa sapka na vra}awe, koja se korisi kako diskonna sapka. Vo prakikaa se korisi edno op{o pravilo spored koe, vo slu~aj koga posoi konfliknos na ovie dva krieriumi za izbor na invesicionie proeki, reba da se presmea relaivnaa sapka na renabilnosa za razlikaa od finansiskie ekovi od sporeduvanie proeki. Proeko koj ima povisoka neo sega{na vrednos, presmeana po kalkulaivnaa diskonna sapka, mo`e da se prifai kako ekonomski poefikasen, samo ako ednovremeno i presmeanaa inerna sapka na razlikaa me u finansiskie ekovi e povisoka od kalkulaivnaa diskonna sapka. 6 Osven problemo na razli~nie sapki na vkamauvawe, se javuva problem i vo slu~ajo koga po~enie invesicioni izdaoci za dva me usebno isklu~ivi proeki se razli~ni. Od pri~ina {o neo sga{naa vrednos e izrazena vo apsoluen iznos, a inernaa sapka na renabilnos presavuva relaiven pokazael, pri donesuvaweo na invesicionaa odluka reba da se zeme vo predvid goleminaa na po~enie vlo`uvawa, od koi proizleguvaa dobienie pokazaeli. Kako eden od nedosaocie na meodo na inernaa sapka na renabilnos, koj ja doveduva vo pra{awe negovaa primena vo odnos na krieriumo na neo sega{na vrednos, e i mo`nosa za pojava na pove}e sapki na renabilnos, kaj.n. nekonvencionalni invesicioni proeki, kaj koi doa a do pove}ekrano menuvawe na predznako na pari~nie ekovi. Pri zavr{uvaweo na odreden proek od eksrakivnaa indusrija, na primer, mo`e da se pojavi poreba od obnovuvawe na okolinaa, kako kulivirawe na zemji{eo, {o poka`uva na menuvawe na predznako na pari~nio ek na krajo na ekonomskio vek na proeko. Kaj odredeni proeki mo`e da dojde i do pove}ekrano menuvawe na predznako na pari~nie ekovi i so oa dobivawe na pove}e inerni sapki na renabilnos. Ovoj problem vo prakikaa se re{ava so primena na alernaiven meod na prisposobuvawe na pari~nio ek od nekonvencionalen vo konvencionalen pari~en ek, so {o se dobiva edinsvena inerna sapka na renabilnos, kako krierium za ocena na efikasnosa na invesivionio proek. 6 D-r Meodija Nesorovski, "Invesiciona odluka", 1996, sr

18 Od analizaa na odnoso pome u ovie dva krieriumi, mo`e da se zaklu~i deka meodo na neo sega{na vrednos, za razlika od inernaa sapka na renabilnos, ovozmo`uva sekoga{ o~no rangirawe na me usebno isklu~ivie proeki. Kaj meodo na inerna sapka na renabilnos posredno izrazenaa sapka na reinvesirawe }e se razlikuva zavisno od dvi`eweo na pari~nie ekovi za sekoj invesicionen proek koj se razgleduva. Za proeko so visoka IRR se preposavuva i visoka sapka na reinvesirawe i obrano, za proek so niska IRR se preposavuva niska sapka na reinvesirawe. Mnogu reko presmeanaa IRR presavuva relevanna sapka za reinvesirawe na posrednie pari~ni ekovi. Kaj meodo na NPV, indirekno izrazenaa sapka na reinvesirawe, a oa e baranaa sapka na vra}awe, e isa za sekoj invesicionen predlog. Vo su{ina, sapkaa na reinvesirawe go presavuva minimalnoo vra}awe na vlo`uvawaa vo odnos na mo`nosie koi mu soja na raspolagawe na preprijaieo. Meodo na NPV ja zema vo predvid razlikaa vo raspono na invesiciie. Dokolku cela na invesiraweo e maksimizacija na vrednosa, edinsven o~en oporunieen ro{ok na fondovie e baranaa sapka na vra}awe na kapialo. Ovaa sapka redovno se primenuva vo presmekaa na NPV. So primenaa na meodo na NPV, iso aka ne posoi problem so pojava na pove}ekrani sapki na vra}awe, koi se javuvaa kaj primenaa na meodo na IRR. Ovie sporedbeni analizi, i izvedeni nedosaoci na IRR, sami po sebe go posavuvaa pra{aweo za primenaa na IRR vo vrednuvaweo na efikasnosa na invesicionie proeki. Pri~inaa e vo oa {o mnogu menaxeri smeaa deka e mnogu polesno da se prika`e i inerpreira inernaa sapka na renabilnos vo odnos na NPV. Pri presmeuvaweo na isaa ne e porebno specificirawe na baranaa sapka na vra}awe. Dodeka baranaa sapka na vra}awe presavuva samo gruba procena, inernaa sapka na renabilnos ovozmo`uva mnogu podobra sporedba pome u proekie, od aspek na ipi~nio menaxer. So drugi zborovi, za niv e mnogu poprifaliv rezulao koj poka`uva prinos, vra}awe, vo odnos na onoj rezula izrazen vo apsoluen iznos, kako kaj meodo na NPV. Meodo na IRR e prifaliv se dodeka preprijaijaa vo prakikaa ne se srena so me usebno isklu~ivi proeki ili proeki so nekonvencionalni pari~ni ekovi. Vo oj slu~aj se javuva poreba od modificirawe na meodo na IRR i ednovremena uporeba na meodo na NPV. 6. Primena na krieriumie za ocena na ekonomskaa efikasnos na proekie ilusrirana na hipoei~en primer Prehodno obraboenie meodi so pomo{ na koi se ocenuva ekonomskaa efikasnos na invesicionie proeki i se donesuva 18

19 odlika za nivno prifa}awe ili odbivawe, gi prika`uvame na eden praki~en primer. Vo edno preprijaie se razgleduva mo`nosa za realizacija na odreden invesicionen proek, za koj gi imame slednie podaoci kako osnova za presmeka na oddelnie krieriumi za ocena na ekonomskaa efikasnos na vlo`uvaweo: - iznoso na invesicionio izdaok koj se javuva kako ednokraen izdaok e EUR; - proekiranio ekonomski vek na proeko iznesuva 10 godini; - proekiranio ek na neo prilivie vo oddelnie godini od ekonomskio vek na proeko e kako {o sledi: ; ; 73487; ; ; ; ; ; ; EUR. - diskonnaa sapka, kako cena na anga`iranio kapial vo finansiraweo na ovoj proek iznesuva 12,5%; - ne posoi proekiran osaok na vrednosa na krajo od ekonomskio vek na proeko. I. Presmeka na periodo na vra}awe na invesiciie God.od veko na proeko Invesicii vo EUR NETO PRIHOD God.iznos Kumulaivno Nepokrien del od invesicij Od abelaa mo`e da se vidi deka spored osvarenio neo prihod vo oddelnie godini, invesicionie vlo`uvawa }e se vraa ve}e vo voraa godina od ekonomskio vek na proeko. To~naa presmeka na periodo na vra}awe na invesiciie se vr{i so meodo na inerpolacija: / = 1,84 god. II. Presmeka na prose~naa sapka na prinos na invesiciie- RR Presmekaa na prose~naa sapka na invesiciie }e ja izvr{ime preku prisapo na presmeka koj gi korisi inicijalnie invesicii kako osnovna kaegorija. Vo na{io primer, prose~naa sapka na prinos na konkrenio invesicionen proek, bi iznesuvala: RR = Proekirana prose~na god.dobivka / Inicijalni invesicii h 100 RR = ( ) /10 / h100 = = 56,26 % 19

20 Dobienio rezula poka`uva deka proeko bi osvaruval prose~en godi{en prinos od 56,26 % vo eko na negovio ekonomski vek. III. Presmeka na neo sega{naa vrednos na proeko- NPV God.od veko na proeko Neo priliv Diskonna Sapka 12,5% Neo sega{na vrednos NPV = Vrednosa na neo primawaa od invesiconio proek, svedeni na sega{na vrednos so primena na diskonna sapka od 12.5%, iznesuva EUR Bidej}i presmeanaa neo sega{na vrednos na proeko e pogolema od nula, oj e prifaliv za realizacija. So realizacijaa na proeko se obezbeduva neo goovinski prinos vo iznos od EUR vo eko na celio eksploacionen vek. III/1. Presmeka na indekso na profiabilnosa - PI Presmekaa na indekso na profiabilnosa na invesicionio proek se vr{i spored formulaa: Pi n NP 1 (1 i) Io Pi = / =

21 Dobienio indeks na profiabilnosa e pogolem od 1, {o zna~i deka proeko e prifaliv za realizacija i isio poka`uva deka na sekoja vlo`ena edinica kapial, so realizacijaa na proeko }e se osvara 2.09 edinici. IV. Meod na inerna sapka na renabilnosa Godina Neo priliv Diskonna sapka Neo sega{na vrednos 46 % 47% 46% 47% NPV (47-46) / ( ) = = % Dobienaa inerna sapka na renabilnos, so pomo{ na posapkaa na inerpolacija, vo iznos od 46.64% ja presavuva marginalnaa efikasnos na vlo`enio kapial. Bidej}i aa e pogolema od minimalno prifalivaa sapka na prinos koja iznesuva 12.5%, proeko e prifaliv za realizacija. Zaklu~ok Od obemo, srukuraa i efikasnosa na invesiciie vo edna nacionalna ekonomija, zavisi nejzinio celokupen ekonomski razvoj. Preku analizaa na odnoso me u invesiciie i osvarenie prinosi, se dava odgovor na pra{aweo za opravdanosa na `rvuvaweo na sega{naa poro{uva~ka na raspolo`ivie sredsva. Od pri~ina {o se vr{i oka`uvawe od sega{naa poro{uva~ka, zaradi osvaruvawe na pogolemi prinosi vo idnina, porebno e da se opredeli efikasnosa na nivnaa uporeba,.e. ocenuvaweo na ekonomskaa efikasnos na invesiciie. 21

22 Naukaa za invesiciie do{la do relevanni krieriumi, merila i pokazaeli za merewe na efikasnosa na invesiciie i sozdala kompleksni meodolo{ki priodi za nivno vrednuvawe, kako od makroekonomski aspek, aka i od aspek na poedine~nio invesior. Vo ovoj rud se obraboeni najop{ie i univerzalni krieriumi za ocenka na efikasnosa na proekie i ehnikaa na nivnaa presmeka. Preku praki~en primer e presavena posapkaa na nivnoo presmeuvawe i na~ino na olkuvaweo na dobienie pokazaeli, {o presavuva osnova za prifa}awe ili odbivawe na odreden proek. Naj~eso koriseni, vo prakikaa se slednie krieriumi: period na vra}awe na invesiciie; sapka na prinoso; neo sega{naa vrednos na proeko; indekso na profiabilnosa i inernaa sapka na renabilnosa na invesiciie. Periodo na vra}awe na invesiciie e pojdoven krierium vo vrednuvaweo, od pri~ina {o sekoj invesior, pred donesuvaweo na odlukaa za prifa}awe na proeko, se pra{uva za kolkav vremenski period }e se vraa vlo`enie sredsva, preku o~ekuvanie prinosi vo idninaa. Odlukaa za prifa}awe ili odbivawe na invesicionio proek, se donesuva so sporeduvawe na presmeanio period na vra}awe so odnapred opredelenio normalen period na vra}awe na invesiciie. So pomo{ na prose~naa sapka na prinoso na invesiciie, se presmeuva pridoneso na proeko vrz zgolemuvaweo na kapialo,.e. renabilnosa na proeko. Za presmeka na prose~naa sapka na prinoso, se porebni dve golemini: proekiranaa prose~na godi{na dobivka i iznoso na inicijalnie invesicii. Prose~naa dobivka se presmeuva kako arimei~ka sredina od dobivkie po odano~uvaweo vo sie godini od ekonomskio vek, a invesiciie mo`a da se java kako inicijalen izdaok i prose~na golemina, dokolku posoi pove}ekrano vlo`uvawe. Krirerium za prifalivos na proeko e samaa visina na prose~naa sapka na prinoso. Imeno, aa se sporeduva so kamanaa sapka na pazaro na kapial (.n. barana sapka na prinos), kako najniska prifaliva sapka. Neo sega{naa vrednos e eden od naj~eso uporebuvanie krieriumi, zaoa {o gi zema vo predvid dvaa najbini elemeni: neo prinosie od celio ekonomski vek na proeko i vremenskaa vrednos na parie. So pomo{ na ehnikaa na diskonirawe se vr{i sveduvawe na sie pari~ni prilivi i odlivi na sega{na vrednos. Neo sega{naa vrednos na proeko se dobiva koga od akualiziranaa vrednos na neo goovinskio ek od eksploacionio period, se odzeme vrednosa na invesicionio izdaok. Krierium za prifa}awe na proeko e goleminaa na neo sega{naa vrednos, koja reba da bide pogolema od nula. Indekso na profiabilnosa bazira na meodolo{kaa osnova na koja se zasnova neo sega{naa vrednos na proeko i zaoa e pozna kako relaivna neo sega{na vrednos na proeko. Toj ja eliminira glavnaa slabos na neo sega{naa vrednos- nesigurnosa pri rangiraweo i selekcijaa na proekie. 22

23 Indekso na profiabilnosa se presmeuva kako odnos me u diskoniranaa vrednos na operaivnio pari~en ek i sega{naa vrednos na invesicionio izdaok. Pri presmekaa na indekso na profiabilnosa, krierium za prifa}awe na proeko e samaa golemina na indekso. Imeno, dokolku indekso na profiabilnosa e pogolem od 1, proeko mo`e da se prifai, bidej}i na edna edinica invesicii so proeko se o~ekuva pove}e od edinica neo prinos. I obrano, dokolku indekso e pomal od edinica, proeko se odbiva bidej}i so nego nema da se povraa niu vlo`enie sredsva. Pokraj neo sega{naa vrednos, inernaa sapka na renabilnosa e eden od naj{iroko korisenie krieriumi za ocena na efikasnosa na proekie. Toj e pokazael na marginalnaa efikasnos na invesiciie.e. ja poka`uva sapkaa na prinoso {o se o~ekuva od invesiciie. Inernaa sapka na renabilnosa e onaa sapka koja ja izedna~uva akualiziranaa vrednos na neo prinosie so iznoso na invesiciie. Za da se prifai za realizacija eden proek, negovaa inerna sapka na renabilnos rba da bide povisoka od minimalno prifalivaa sapka na renabilnos. Ovaa minimalno prifaliva sapka ja poka`uva prose~naa cena na anga`iranio kapial vo finansiraweo na proeko (od sopsveni i u i izvori). Sekoj od krieriumie ima odredeni prednosi i slabosi i zaoa se prepora~uva nivno kombinirano korisewe, zaradi porealno ocenuvawe na efikasnosa na invesicionie proeki. 23

24 Korisena lieraura 1. Meodija Nesorovski, "Invesiciona odluka", Ekonomski fakule, Skopje, Meodija Nesorovski, "Ekonomija na invesiciie", Ekonomski fakule, Skopje, James Van Horne, Finansisko upravljanje i poliika, Zagreb,