ANALIZA DELA SMUČARSKEGA TRENERJA V EKSTREMNO NIZKIH TEMPERATURNIH RAZMERAH

Transcription

1 Organizacija in management delovnih sistemov ANALIZA DELA SMUČARSKEGA TRENERJA V EKSTREMNO NIZKIH TEMPERATURNIH RAZMERAH Mentor: red. prof. dr. Zvonko Balantič Kandidat: Matija Grašič Kranj, avgust 2016

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Zvonku Balantiču za konstruktivne nasvete, hitro in strokovno pomoč. Hvala sodelavcem Slovenske alpske reprezentance v hitrih disciplinah za pomoč pri merjenju in posredovanju podatkov in ruski ženski smučarski reprezentanci za sodelovanje v eksperimentu. Hvala najbližjim za potrpežljivost in podporo v stresnih trenutkih.

3 POVZETEK Trenerji alpskega smučanja so pri svojem delu vsakodnevno izpostavljeni različnim zunanjim vremenskim dejavnikom. Velik problem predstavlja njihova dolga časovna izpostavljenost nizkim temperaturam, pred katerimi se lahko zaščitijo le do neke mere. Pri njihovem delu so prisotne dolgotrajne faze manj aktivnega dela, sama narava in okolje dela pa onemogočata najbolj efektivne ukrepe, kot sta ogrevanje s povečano fizično aktivnostjo in ogrevalni odmori. Po daljši časovni izpostavljenosti pridejo do točke, ko so toplotne izgube telesa klub zaščitni obleki večje, kot jo telo lahko proizvede. Posledice so otrdelost prstov na rokah in nogah, zmanjšan tipalni občutek in gibljivost, nastajajo omrzline, ozebline in podhladitve, zmanjšane so fizične in kognitivne sposobnosti, podaljšani reakcijski časi, poslabša se koncentracija, splošno počutje, zbranost, delovaje srčne mišice in mnoge druge sposobnosti, ki vodijo v povečano tveganje za nastanek poškodb, zdravstvenih težav, slabšo produktivnosti in zmanjšano varnost in zdravje pri delu. Analizirali smo toplotne obremenitve trenerjev v času celotne sezone, uporabili smo anketni vprašalnik za pridobivanje informacij o najpogostejših težavah, poškodbah in boleznih, preventivnih ukrepih in načinu oblačenja. Ugotavljali smo, kakšno vlogo pri tem igra narodnost, spol, starost, telesna sestava, bolezenska stanja, uživanje različnih substanc in kakšne poškodbe pri delu nastajajo. Iskali smo korelacije med posameznimi spremenljivkami in jih primerjali s teoretičnimi osnovami. Glede na izmerjene podatke smo izračunali priporočene izolacijske vrednosti oblačil in čase izpostavljenosti. Rezultati toplotne obremenitve so pokazali, da so trenerji res izpostavljeni ekstremnim temperaturam. Ugotovljeno je bilo, da ima to negativne posledice na vrsto njihovih sposobnosti, bolezni in poškodbe pri delu. Veliko trenerjev pride do točke, ko svojega dela zaradi posledic nizkih temperatur res ne more več opravljati. Spoznali smo, da je od telesnih lastnosti posameznika odvisno kako telo reagira na ekstremne temperature. Zauživanje različnih substanc, kot so tobak, alkohol in zdravila, negativno vplivajo na delovanje termoregulacijskih mehanizmov, primerna hidracija, prehrana in vrsto drugih preventivnih ukrepov pa imajo pozitivne učinke na telo. Izračuni so pokazali premajhno izolacijsko vrednost trenutnih oblačil in večkrat prekoračene priporočene čase izpostavljenosti nizkim temperaturam. Z eksperimentom smo potrdili, da se negativni vplivi nizkih temperatur na telo z uporabo dvojnih rokavic in nogavic, zmanjšajo. Predlagali smo nekatere smernice, s katerimi bi lahko izboljšali obstoječe stanje in ugotovili, da so največje rezerve v ozaveščenosti in posledično pravilnejšem ravnanju trenerjev in njihovih nadrejenih. KLJUČNE BESEDE: - trenerji - alpsko smučanje - analiza - nizke temperature - izpostavljenost

4 ZUSAMMENFASSUNG Ski Trainer sind bei ihrer Arbeit tagtäglich unterschiedlichster Wetterbedingungen ausgesetzt. Ein großes Problem stellt der lange Aufenthalt auf Schipisten bei niedrigen Temperaturen dar, vor denen sie sich nur bedingt schützen können. Bei ihrer Tätigkeit gibt es lange Phasen von weniger aktiver Arbeit. Die Arbeitsbedingungen auf den Trainingspisten ermöglichen leider keine effektiven Aufwärmmöglichkeiten, keine erhöhte körperliche Aktivität, oder Pausen in beheizten Räumen. Nach langem Aufenthalt unter diesen Bedingungen kommt der Trainer an den Punkt, an dem der Wärmeverlust trotz guter Winterkleidung größer ist als der Körper Wärme produzieren kann. Die Folgen davon sind steife Finger und Füße, reduzierter Tastsinn und Beweglichkeit, resultierende Erfrierungen und Unterkühlungen. Beeinträchtigt werden auch die physischen und kognitiven Fähigkeiten, die Aufmerksamkeit wird schwächer, es kommt zu verlängerten Reaktionszeiten, schlechtem Allgemeinbefinden, Unkonzentriertheit, und der Beeinträchtigung der Funktion des Herzmuskels und auch anderer Muskeln. Das alles kann zu Unfällen und Verletzungen, schlechter Produktivität, und der Reduzierung von Arbeitssicherheit und Gesundheitsschutz führen. Über eine ganze Saison haben wir die Kältebelastung der Trainer mit Hilfe eines Fragebogens analysiert, Informationen über die häufigsten Probleme, Verletzungen und Krankheiten, Präventivmaßnahmen, und die Art der Kleidung wurden gesammelt. Wir haben herausgefunden, welche Rolle die Ethnizität, das Geschlecht, Alter, Körperbau, allgemeiner Gesundheitszustand, Konsum unterschiedlichster Substanzen dabei eine Rolle spielen und welche Verletzungen entstehen. Wir suchten nach Korrelationen zwischen Variablen und verglichen sie mit den theoretischen Grundlagen. Wir haben den empfohlenen Isolationswert von Kleidung in Relation zu den Einwirkungszeiten von Kälte gestellt. Die Resultate haben wirklich eine enorme Kältebelastung der Trainer bei extrem kalten Außentemperaturen erwiesen. Es wurde herausgefunden, dass diese Tatsache negative Auswirkungen auf ihre Arbeitsfähigkeit, Krankheiten und Verletzungen bei ihrer Arbeit haben. Viele Trainer kommen zu dem Punkt, an dem sie auf Grund der extremen Kältebelastung ihre Arbeit auf den Pisten nicht mehr ausüben können. Wir haben gelernt, dass es von unterschiedlichen Eigenschaften des Menschen abhängt, wie der Körper auf extreme Kälte reagiert, das die Zufuhr unterschiedlichster Substanzen, die Einnahme von Medikamenten, Tabak und der Genuss von Alkohol, negativ auf die Regulierung der Körperwärme einwirkt. Umgekehrt kann eine ausreichende Flüssigkeitszufuhr, gesunde, übermäßige Ernährung und eine Vielzahl von anderen Präventionsmaßnahmen positive Auswirkungen auf den Körper haben. Berechnungen haben den unzureichenden Isolationswert der Trainerkleidung bei stetiger Überschreitung von internationalen Standards vorgeschlagenen maximalen Einwirkungszeiten gezeigt. Experimente konnten bestätigen, dass der negative Einfluss von niedrigen Temperaturen auf den Körper, unter der Benutzung von doppelten Strümpfen und Handschuhen verringert wird. Wir haben einige Richtlinien vorgeschlagen die die bestehende Situation verbessern könnten. Die größten Reserven bestehen darin, das Bewusstsein der Trainer und Verantwortlich zu richtigem Verhalten zu stärken.

5 SCHLÜSSELWORTE: - Trainer - Alpines Schifahren - Analyse - Niedrige Temperaturen - Belastung

6 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV DELA TRENERJA TRENINGI TEKMOVANJA PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE DELA CILJI IN HIPOTEZE TEORETIČNE OSNOVE MRZLO DELOVNO OKOLJE TERMOREGULACIJA ČLOVEŠKEGA ORGANIZMA IZMENJAVA TOPLOTE MED ČLOVEKOM IN OKOLICO S PREVAJANJEM TOPLOTE OZ. S KONDUKCIJO S TOPLOTNO KONVEKCIJO Z IZHLAPEVANJEM ZNOJA S SEVANJEM TOPLOTNO UGODJE KLIMATSKI DEJAVNIKI TEMPERATURA ZRAKA HITROST GIBANJA ZRAKA TEMPERATURA POVRŠIN ČLOVEKOVE OKOLICE RELATIVNA VLAŽNOST ZRAKA EFEKTIVNA TEMPERATURA IN WIND CHILL FAKTOR ČLOVEŠKI DEJAVNIKI PREHRANA IN HIDRACIJA METABOLIZEM ADAPTACIJA IN AKLIMATIZACIJA VELIKOST IN TELESNA MASA TELESNA MAŠČOBA SPOL STAROST BOLEZNSKA STANJA UPORABA ZDRAVIL, ALKOHOLA IN TOBAKA VPLIV EKSTREMNO NIZKIH TEMPERATUR NA TELO SPREMEMBE V KRVNEM TLAKU DIHALA IN DIHALNE POTI SKELETNE MIŠICE ROČNE SPOSOBNOSTI NEVRO-MUSKULATORNE SPOSOBNOSTI FIZIČNE SPOSOBNOSTI MISELNE IN KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI PRODUKTIVNOST VARNOST PRI DELU SISTEM VEČPLASTNEGA OBLAČENJA OSNOVNE PLASTI... 21

7 2.9.2 ZAŠČITA ROK IN NOG POMEMBNOST PRAVILNE VELIKOSTI OBLAČIL ZAŠČITA GLAVE SISTEM SLAČENJA OB AKTIVNEJŠEM DELU KONTAKTNO HLAJENJE POŠKODBE ZARADI EKSTREMNO NIZKIH TEMPERATUR LOKALNE POŠKODBE ZARADI MRAZA SISTEMSKE POŠKODBE ZAKONSKE OMEJITVE IN STANDARDI PREVENTIVNI UKREPI OZAVEŠČENOST PRAVILNA OBLEKA KONTROLA ČASOV IZPOSTAVLJENOSTI ADAPTACIJA IN AKLIMATIZACIJA DELAVCA PRIMERNA PREHRANA IN HIDRACIJA PLANIRANJE IN ORGANIZACIJA DELA PRIPOROČILA ZA DELO ORODJE IN OPREMA RAZISKAVA TEMPERATURNA OBREMENITEV TRENERJEV MERILNI PRIPOMOČKI MERITEV PRIDOBIVANJE HITROSTI GIBANJA ZRAKA PRERAČUN PODATKOV V DEJANSKO OBČUTENE TEMPERATURE WIND CHILL PRIDOBIVANJE ČASOV IZPOSTAVLJENOSTI REZULTATI MERITEV ANKETNI VPRAŠALNIK KORELACIJE IN UGOTOVITE EKSPERIMENT UPORABE DVOJNIH ROKAVIC IN NOGAVIC PRVI DAN EKSPERIMENTA - ENOJNE ZAŠČITA ROK IN NOG DRUGI DAN EKSPERIMENTA DVOJNA ZAŠČITA ROK IN NOG REZULTATI EKSPERIMENTA IZOLATIVNOST OBLAČIL ČASI IZPOSTAVLJENOSTI MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE OBSTOJEČEGA STANJA ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE TEST HIPOTEZ POVZETEK UGOTOVITEV MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA LITERATURA IN VIRI PRILOGE KAZALO SLIK KAZALO TABEL... 88

8 1 UVOD Kot začetek športnega smučanja velja leto 1888, ko je Fridjord Nansen s svojo spremljevalno ekipo opravil prvi pohod na smučeh preko Grenlandije. Do tedaj je bilo smučanje namenjeno lovu, vojaškim pohodom in potrebam vsakdanjega življenja (Šugman, 1990). V Sloveniji segajo prvi zapisi smučanja v leto 1689, ko je Janez Vajkard Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal spuščanje bloških smučarjev po strminah in omenil njihove prve smukaške zavoje na svetu. Na slovenskih tleh je smučanje prvi poučeval Edmund Čibej. Leta 1894 je bil na gradu Snežnik ustanovljen prvi smučarski klub, pa ustanovljena Zimsko-športna zveza Jugoslavije (ZSSJ) s sedežem v Ljubljani. Prvo tekmo alpskega smučanja z uporabo smučarskih vrat in merjenjem časa je bila prirejena 1922 v Švicarskem Murrnu (Šugman 1990). Že sama zgodovina kaže, da smo Slovenci precej smučarski narod. Z razvojem tekmovalnega smučanja in s tekmovalci, kot so Ciril Praček, Bojan Križaj, Jure Franko, Boris Strel, Rok Petrovič, Jure Košir, Tina Maze idr. smo postali prepoznavni po vsem svetu. Sočasno z razvojem tekmovalnega smučanja so nastajale vedno večje potrebe po strokovnih trenerskih znanjih in tako je nastal poklic profesionalnih trenerjev. S pomočjo smučarskega športa se je v Sloveniji razvijala športna industrija, turizem in tudi gospodarstvo. Veliko novitet na področju tega športa je nastalo in nastaja v Sloveniji. Od nekdaj so slovenski trenerji in delavci v tem športu cenjeni po vsem svetu. Priznan slovenski trener Pavel Grašič pravi, da so Slovenci vedno iskali nove, boljše rešitve in stremeli k inovativnosti. Sam spada med tiste, ki jih novosti in predvsem iskanje poti do prednosti, ki jih te novosti prinašajo, že od nekdaj in neprestano zanimajo (Murovec, 2006). 1.1 PREDSTAVITEV DELA TRENERJA Delo trenerja ni le treniranje smučanja in priprava športnikov na tekmovanja, temveč obsega veliko več. Da tekmovalca pripelje do cilja, mora obvladati organizacijske, logistične, vodstvene, administrativne, vzgojne, jezikovne, psihološke, tehnološke in druge vrline, na podlagi katerih lahko doseže rezultat. Osredotočili se bomo na njihovo delo na terenu, ki se na treningih in tekmovanjih razlikuje TRENINGI PRIPRAVA NA TRENING HITRIH DISCIPLIN Med hitre discipline štejemo smuk, superveleslalom in alpsko kombinacijo, ki je sestavljena iz ene vožnje smuka ali superveleslaloma in ene vožnje slaloma. Za postavitev proge za trening potrebujemo vrata, ki so sestavljena iz dveh plastičnih pregibnih palic in zastavice. Za lažji transport je skupaj v snop, oz. v smučarskem žargonu»šop«spetih po 10 vrat oz. 20 palic, ki tehtajo 22 kg. Za trening je potrebno od vrat, torej trije do štirje»šopi«. Poleg tega je potrebna baterijska vrtalka in sveder za vrtanje lukenj v sneg, ključ za privijanje Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 1

9 oz. odvijanje palic v snežno podlago, merilna naprava s fotocelicami za merjenje časa in razpršilec s tremi do petimi litri barve, s katero se pobarva snežno podlago za boljšo vidnost. Vsak trener običajno na smučišče odnese nahrbtnik z naštetimi rekviziti, pijačo, kamero, rezervno baterijo in rezervnimi oblačili; na eni rami nosi šop palic, na drugi pa smuči. Obut je v smučarske čevlje in oblečen v smučarska oblačila. Tako pred vsakim treningom na vrh smučišča oz. proge za trening nese breme mase preko 30 kg. Kljub žičniškim napravam so razdalje, ki jih prehodi pod vplivom dodatne sile, precej dolge, sploh ko je treba iz doline priti na vrh ledenika. Delo poteka od vrha proge proti dnu, kjer en trener vrta luknje v snežno površino (imenujemo ga postavljač) in ob sebi vleče en»šop«ter v luknje vstavlja palice, dokler jih ne porabi. Drugi trener oz. dva trenerja z vrha ob sebi vlečeta ostale»šope«in palice podajata postavljaču, ko jih temu zmanjka. Trenerji nato s ključem zavijejo palice v snežno podlago, postavijo napravo za merjenje časa in na sneg nanesejo barvne oznake, ki prispevajo k boljši vidnosti priporočenega koridorja vožnje. Gre za fizično aktivno delo s težjimi bremeni, pri katerem ne glede na zunanje temperature zelo pogosto pride do znojenja, ki kasneje v manj aktivni fazi treninga privede do večjih izgub toplote. TRENIRANJE Varnost je pri treniranju hitrih disciplin na prvem mestu, saj se dosegajo hitrosti preko 130 km/h. Ko je proga za trening pripravljena, trenerji zavzamejo določeno pozicijo na progi, iz katere nadzirajo vožnje in tekmovalce na progi. Na start posredujejo informacije, skrbijo za varnost z nadzorom turističnih smučarjev, snemajo vožnje in beležijo čase. Tekmovalci se na progo spuščajo v določenem časovnem intervalu. Glede na dolžino proge in število tekmovalcev ima trener tako nekaj časa, da tekmovalci iz cilja pridejo nazaj na start. Tega lahko izkoristi za ogrevanje s fizično aktivnostjo (tek na mestu, kroženje z rokami idr.) Pri večjem številu smučarjev in krajši progi je ta čas zanemarljiv; ko je zadnji tekmovalec v cilju je prvi že nazaj na startu. Treningi povprečno trajajo od tri do štiri ure, odvisno od dolžine prog, hitrosti žičniških naprav in čakalne vrste. ZAKLJUČEK TRENINGA Po treningu trenerji odvijejo vrata iz snežne površine, jih spnejo nazaj v»šope«in pospravijo merilno napravo. Pri tem so neprestano v stiku z mrzlimi predmeti. Z eno roko držijo plastičen kol z drugo pa aluminijast ključ, kar ob ekstremnih temperaturah povzroča dodatno obremenitev že tako občutljivih in po navadi zaradi mraza odrevenelih rok. Vse rekvizite se po treningu odnese nazaj v dolino. Če gre za večdnevne treninge, običajno težke»šope«pustijo na vrhu smučišča za naslednji dan TEKMOVANJA Tekmovanja v hitrih disciplinah so časovno najbolj zamudna. Proge so dolge, časovni intervali med tekmovalci predvsem zaradi varnosti daljši. Pred vsako tekmo smuka sta izvedena dva oz. trije uradni treningi po enaki progi, kot je kasneje tekma. Pri superveleslalomu uradnih treningov ni. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 2

10 Trenerji zgodaj zjutraj, pogosto še v temi, postavijo progo za trening, kjer se tekmovalci kasneje pred tekmo ogrevajo. Nato se prestavijo na trenerski ogled tekmovalne proge, kjer se interno znotraj ekipe dogovorijo, kdo od trenerjev bo pokrival kateri odsek proge. Trener nato na svojem odseku poišče najprimernejše mesto, iz katerega lahko vidi čim večji del proge. To so običajno visoka drevesa, stolpi žičniških naprav in razsvetljav, tv stolpi, strehe hiš, lestve in drugi objekti, ki zagotavljajo dober pregled. To pozicijo si trener rezervira z nahrbtnikom ali zastavico svoje države. Med posameznimi trenerji in nacijami se v šali tekmuje, kdo bo našel boljše oz. višje mesto. To je pomembno za kvalitetne video posnetke in kasnejše analize linij ter smučanja, kar na koncu prinaša rezultat. Po trenerskem ogledu proge odide nazaj na ogrevalno progo, kjer s tekmovalci opravi ogrevanje. Sledi ogled tekmovalne proge s tekmovalci, kjer stoji na svojem odseku in se s tekmovalcem pogovori o liniji, tehniki in taktiki smučanja. Ogled traja 90 minut na prvem uradnem treningu in 60 minut na ostalih treningih in tekmi. Po pravilih FIS mora trener 20 minut pred startom zavzeti svojo pozicijo na oz. ob progi in tam ostane dokler zadnji tekmovalec ne prismuča v cilj. To v povprečju traja 3h; med tem časom so popolnoma onemogočeni odmori za ogrevanje. Če zraven prištejemo še oglede prog in trening oz. ogrevanje pred tekmo, njegova izpostavljenost traja več kot 4,5h. Fizična aktivnost, s katero bi si trener lahko pomagal pri ogrevanju, je zaradi samega okolja zelo omejena. Njegovo stanje dodatno slabša stik z mrzlimi predmeti. Eno roko uporablja za varovanje v drugi večino časa drži kamero. Mnogokrat je zaradi varnosti primoran biti v sedečem položaju (predvsem na drevesih). Vremenskim dejavnikom je izpostavljen iz dneva v dan, tako da je popolna regeneracije oz. okrevanje po hudih izpostavitvah mrazu nemogoča. Slika 1: Delovno mesto trenerja na tekmah svetovnega pokala (Vir: P. Jeronči,, in ) 1.2 PREDSTAVITEV PROBLEMA Alpsko smučanje ni povsem zimski šport, saj na profesionalni ravni treningi in tekmovanja potekajo vse leto. Čim trša oz. poledenela snežna površina nudi najbolj optimalne pogoje za trening. Za dosego teh pogojev je potrebna zadostna vlažnost snežne površine in nizke oz. ekstremno nizke temperature zraka. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 3

11 Trenerji so ves čas opravljanja trenerskega dela pod vplivom zunanjih vremenskih dejavnikov. Največji problem predstavlja njihova dolga časovna izpostavljenost nizkim temperaturam, pred katerim se je možno zaščiti le do neke mere. Delovna aktivnost se pri treningih in tekmovanjih sicer razlikuje, vendar so pri obeh prisotne dolgotrajne faze manj aktivnega dela. Zaradi okolja in narave dela je ogrevanje s povečano fizično aktivnostjo oz. metabolizmom zelo omejena, prav tako so omejeni oz. onemogočeni odmori za ogrevanje. Po daljši časovni izpostavljenosti pogosto pride do točke, kjer so kljub zaščitni obleki, izgube toplote večje, kot jo telo lahko proizvede. Organizem poskuša ohraniti temperaturo jedra in s tem življenjsko pomembne procese. Izgubo toplote zmanjšuje s krčenjem žil na periferiji. Pride do odrevenelosti prstov na rokah in nogah, zmanjšana sta tipalni občutek in gibljivost (Hočevar,1980). Če se telo še naprej ohlaja, pride do podhladitev. Zmanjšujejo se fizične in miselne sposobnosti, slabšata se koncentracija, splošno počutje, delovanje srčne mišice in prenos živčnih signalov (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Zaradi obrambnih mehanizmov telesa je zmanjšana delovna zmogljivost, zbranost in natančnost, povečana pa je poraba energije. Gibi so počasnejši, težji in manj natančni, k temu pripomore tudi debela zaščitna obleka, rokavice in smučarski čevlji. Posledično je zmanjšana produktivnost in varnost pri delu, poveča se tveganje za nastanek trajnih poškodb in nesreč. 1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA Delovno okolje trenerjev predstavlja visokogorski svet na različnih kontinentih sveta. Trener je pri svojem delu izpostavljen vsem naravnim vremenskim dejavnikom, ki imajo glede na svojo geografsko lego v svetu specifične lastnosti. Gre za raznovrstne padavine, visoko vlažnost ob meglenem vremenu, močan veter, sonce, suh zrak, pogosto pa ga dodatno obremenjuje visoka nadmorska višina. Pomemben je mraz, ki ga povzroča kombinacija različnih dejavnikov in ki kvalitetno treniranje sploh omogoča. Priprave potekajo celotno leto. V poletnih mesecih terene za trening predstavljajo ledeniki, ki se povzpnejo tudi nad 4000 m n. m. Višina povzroča dodaten napor, vremenski pogoji so bolj nepredvidljivi in udarni, spremembe pa hitrejše. Zatočišča v takih višinah so redka. 1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Vpliv ekstremno nizkih temperatur na človeško telo je dodobra raziskan. Zasledili smo predvsem raziskave iz področja vojske, gorništva, alpinizma, različnih odprav v polarna območja in dela na prostem v državah z ekstremno nizkimi temperaturami. Pri samem testiranju ljudi ob ekstremnih temperaturah gre za etično vprašanje, saj je resno ogroženo človeško zdravje. Zato so bili nekateri eksperimenti, ki smo jih zasledili, narejeni z umetnimi okončinami in lutkami. Raziskav v povezavi s trenerskim delom v alpskem smučanju nismo zasledili. Predpostavljamo, da posledic nizkih temperatur ne bo mogoče povsem odpraviti, saj so zaradi narave in okolja dela onemogočeni nekateri najbolj efektivni ukrepi. Predvidevamo, da so časi izpostavljenosti daljši od tistih, pri katerih bi telo s svojimi Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 4

12 mehanizmi lahko nadzorovalo telesno temperaturo. Zaradi dolge izpostavljenosti predvidevamo, da bomo dosegli točko, kjer so izgube toplote večje od proizvedene. Pri raziskavi temperaturne obremenitve trenerjev smo omejeni s količino podatkov. Temperatura je bila izmerjena le enkrat dnevno pred začetkom treninga oz. tekmovanja, izpostavljenost pa je trajala dlje časa. Ker na vseh lokacijah ni bilo mogoče neposredno pridobiti vetrnih podatkov, smo manjkajoče dobili s pomočjo vremenske baze World Weather Online. Portal deluje na podlagi dveh visoko tehnoloških centov v Nemčiji in na Danskem in združuje številne svetovne vremenske modele, na podlagi katerih lahko določijo točne vremenske informacije za katerokoli geološko točko na zemlji. Pri računanju potrebne izolacije oblačil bomo potrebovali podatke o trenutni skupni izolaciji oblačil. S pomočjo ankete bomo ugotovili, koliko plasti trenerji v povprečju nosijo, in vrednosti (Clo) odčitali iz tabel. Prav tako bomo vrednosti stopnje metabolizma glede na aktivnost trenerjev pridobili iz tabel. Eksperiment z dodatno zaščito rok in nog bo slonel na subjektivnih ocenah občutkov posameznika. Zaradi dela na prostem ne bo mogoče zagotoviti povsem enakih vremenskih pogojev med posameznimi dnevi eksperimenta. Vsak od udeležencev ima različen prag bolečine in občutenja mraza, a bo vseeno možno ugotoviti trend izboljšanja ali poslabšanja. Pri anketnem vprašalniku bomo omejeni s številom anketiranih, saj gre za specifično ciljno skupino. Anketni vprašalnik bo napisan v slovenskem in angleškem jeziku in poslan trenerjem iz različnih smučarskih držav. Ker vsi vodilni mednarodne smučarske organizacije FIS ne dovolijo uporabljati seznamov e-poštnih naslovov, si bomo pomagali z drugimi možnostmi, kot so socialna omrežja in privatni e-poštni naslovi. Posledično pričakujemo nekoliko manjši vzorec. 1.5 METODE DELA Izmerili bomo temperature zraka, relativno vlažnost in na žičniških postajah oz. signalnih displejih pridobili podatke o hitrosti vetra. Če jih ne bo možno odčitati direktno na smučišču, bodo pridobljeno s pomočjo vremenske podatkovne baze World Weather Online. Meritve in pridobivanje podatkov bo potekalo celotno sezono 2014/2015 na vseh treningih in tekmovanjih Slovenske reprezentance za hitre discipline. Iz smučarskega dnevnika in poročil bomo dobili podatke o času trajanja dela v posameznih dneh. Podatke bomo z Microsoft Excelom uredili, analizirali in jih s pomočjo enačbe Wind Chill, ki predstavlja občutek mraza zaradi vetra, preračunali v dejansko občutene temperature. Prikazane bodo tudi občutene temperature pri sunkih vetra. Rezultati bodo skupaj s časovno izpostavljenostjo pokazatelj temperaturne obremenitve trenerja v času celotne sezone. Izpostavili bomo pet dni z najbolj ekstremnimi temperaturami in s pomočjo pridobljenih podatkov in Java ver. 4.2 programa (Hakan O. Nilsson, Ingvar Holmer, 2008) izračunali potrebno izolacijo oblačil IREQ in ISO 9020 in jo primerjali z dejansko. Zahtevana izolacija oblačil IREQ predstavlja matematični model za Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 5

13 zagotavljanje toplotnega ravnovesja glede na temperaturo okolice, sevalno temperaturo predmetov v okolici, relativno zračno vlažnost, stopnjo metabolizma oz. aktivnost delavca, upošteva gibanje delavca, prepustnost oblačil in hitrost gibanja zraka (Holmer I., 2008, Kuklane K. in sod., 2007). Prav tako bo izračunan priporočen maksimalni in nevtralni čas izpostavljenosti trenerjev pri določenih temperaturnih in vremenskih pogojih. Dodatno bo narejen interni eksperiment znotraj reprezentance, kjer bomo testirali učinkovitost dvojnih nogavic in rokavic. V dveh dneh z najbolj podobnimi temperaturami in vremenskimi pogoji, ob enakem času dneva, z enakimi zaščitnimi oblekami ob enaki aktivnosti, bodo člani ruske reprezentance izpolnjevali vprašalnik o občutkih v njihovih prstih na rokah in nogah. Vsakih 30 minut bodo na lestvici od 1-10 ocenili svoja občutenja. V enem dnevu z enojno zaščito v drugem pa z dvojno. Na podlagi poskus bomo ugotovili, ali so dvojne rokavice in nogavice res učinkovite pri premagovanju posledic ekstremno nizkih temperatur. Anketirali bomo trenerje iz različnih držav in pridobili podatke o najpogostejših težavah, poškodbah in boleznih pri delu ob ekstremno nizkih temperaturah, njihovih preventivnih ukrepih, načinu oblačenja. Ugotavljali bomo, kakšno vlogo pri tem igra narodnost, spol, starost, telesna sestava, bolezenska stanja uživanje različnih substanc, primerna prehrana in hidracija ter kakšne poškodbe pri delu nastajajo. Iskali bomo korelacije med posameznimi spremenljivkami in jih primerjali s teoretičnimi osnovami. 1.6 CILJI IN HIPOTEZE Cilj naloge je ugotoviti, kakšna je dejanska izpostavljenost trenerjev ekstremno nizkim temperaturam, kako to vpliva na telo, ali se to odraža pri sposobnostih trenerjev oz. delu in kakšne so možnosti za omilitev oz. preprečitev posledic. Vprašati se bomo morali : - zakaj posamezniki na ekstremno nizke temperature reagirajo drugače, - ali obstajajo dejavniki, ki povečujejo tveganja pri delu v ekstremnem mrazu, - kateri so najbolj pogosti simptomi, bolezni in poškodbe, ki trenerje ovirajo pri delu, - kakšni so dosedanji ukrepi proti mrazu in kakšno vlogo igrajo oblačila, - kako se proti nizkim temperaturam spopadajo drugje, v drugih reprezentancah. - ali so trenerji v ekstremno nizkih temperaturnih pogojih zmožni neprestano opravljati svoje delo, ali pridejo do točke, ko tega ne zmorejo več, - ali se pojavljajo poškodbe pri delu zaradi ekstremnih temperatur in kakšne, - ali obstajajo normativi, omejitve ali standardi za delo v mrzlem okolju. Hipoteze: 1. Vsaj 30 % trenerjev zaradi vpliva ekstremno nizkih temperatur ni bilo več sposobnih opravljati svojega dela. 2. Telesne sposobnosti in spretnosti trenerjev se pri delu v nizkih temperaturnih pogojih poslabšajo. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 6

14 3. Posledice izpostavljenosti zaradi nizkih temperatur so povezane s primerno prehrano in zadostno hidracijo. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 7

15 2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 MRZLO DELOVNO OKOLJE Mrzlo delovno okolje je opredeljeno s pogoji, ki povzročijo večjo toplotno izgubo kot v normalnem okolju. Kot normalno štejemo pogoje, ki zagotavljajo temperaturno ugodje in normalno termoregulacijo. O ekstremnem mrazu govorimo, kadar lahko nizke temperature povzročijo resne zdravstvene težave, torej kadar termo regulacijski mehanizmi telesa ne morejo vzdrževati stalne telesne temperature in so izgube telesne toplote večje, kot jo telo lahko proizvede (U.S. National Library of Medicine, 2013). Ohlajanje celotnega telesa ali njegovih delov povzroči nelagodje, oslabljene senzorične in živčno-mišične funkcije, lahko pa celo trajne poškodbe in bolezni. Zaznane so vedenjske spremembe, ki negativno vplivajo na učinkovitost in varnost pri delu. Delavci so proti temperaturam zaščiteni s primerno zaščitno obleko, obutvijo, pokrivali in rokavicami, ki pa negativno vplivajo na njihovo gibčnost, spretnost in posledično na njihovo varnost in produktivnost. Gibi so omejeni in bolj naporni, reakcijski časi daljši, natančnost pa manjša. Ključni trije dejavniki za varne delovne razmere so primerna izolacija telesa (zaščitna oblačila), telesna oz. fizična aktivnost in nadzorovana izpostavljenost mrazu (premori za ogrevanje) (Canadian Center for Occupational Health and Safety, 2008). 2.2 TERMOREGULACIJA ČLOVEŠKEGA ORGANIZMA Termo regulacija opisuje sposobnost človeškega telesa za ohranjanje stalne telesne temperature v smislu proizvodnje in izmenjave toplote z okoljem. Zunanji dejavniki, v katerih se človek giblje, se neprestano spreminjajo, zato mora telo ves čas regulirati notranjo telesno temperaturo. Telo je sestavljeno iz jedra (notranjost trupa, vratu in glave) in skorje (površina trupa, vratu glave in udov). Temperatura jedra niha okoli 37 C in je pogoj za biokemične reakcije v telesu in vzdrževanje življenja. Temperatura skorje lahko niha, ne da bi nastala škoda na organizmu in je v povprečju od 3 C do 4 C nižja od temperature jedra. Največje temperaturne odklone prenesejo mišice, sklepi in koža - tudi do 15 C navzgor ali navzdol. V mrzlem okolju se bolj ohladijo okončine, ki so bolj oddaljene od jedra telesa. Telesno temperaturo vzdržuje termoregulacijski mehanizem, ki ga krmili toplotni center v možganih. Preko živčnih celic je povezan s kožnimi celicami, ki zaznavajo temperaturne spremembe v okolici in tudi temperaturo telesa neposredno. Preko živčnih poti regulira toploto s pomočjo krvi, znojenja in z mišičnim tresenjem (Mikeln, 2000). Najvažnejšo nalogo ima transport krvi. Kapilare prevzemajo funkcijo grelne naprave, saj se kri v toplejših tkivih telesa segreje in toploto v hladnejših tkivih odda. Toplota se prenaša v kožo, ki se ohlaja zaradi zunanjega vpliva okolja. Za vzdrževanje konstantne telesne temperature je najvažnejša transportna funkcija krvi; regulacija prekrvavitve je najvažnejši mehanizem pri izmenjave toplote med človekom in okoljem. Toplotni center krmili še izločanje znoja in ustvarjanje toplote z mišičnim tresenjem, s katerim se poviša presnova oz. metabolizem v Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 8

16 mišicah. Kemična energija hrane se spreminja v mišično in toplotno energijo (Hočevar,1980). S fiziološko regulacijo toplotnih tokov telo samo skrbi za uravnovešeno toplotno bilanco. Vsota vseh količin toplote, ki nastaja v telesu ali ki jo telo sprejme iz okolice, je enaka vsoti vseh količin toplote, ki jo telo odda (Mikeln, 2000). 2.3 IZMENJAVA TOPLOTE MED ČLOVEKOM IN OKOLICO Izmenjava toplote med temperaturnim okoljem in človeškim telesom poteka deloma po fizikalnih zakonitostih, deloma pa po fizioloških prilagoditvah človeškega telesa na klimatske razmere okolja. Poteka na štiri načine: S PREVAJANJEM TOPLOTE OZ. S KONDUKCIJO Predstavlja tok toplotne energije skozi materijo. Pri delu to pride do izraza, kadar se delavec dotika mrzlih predmetov ali materialov, kar povzroči lokalno podhladitev organizma. Prevajanje toplote je odvisno od toplotne prevodnosti materiala oz. predmeta, katerega se človek dotika. Lokalno odvajanje telesne toplote iz delov telesa, ki so nenehno v stiku s toplotno dobro prevodnimi materiali, povzročajo neprijeten občutek, nastanek vnetnih obolenj; lokalna temperatura tkiva se znatno zniža (Hočevar,1980). Direktni prevod toplote v okolico in na predmete znaša 3 % celotne izmenjave toplote (Balantič Z., 2000). Slika 2: Direktni prevod toplote v okolico in na predmete (Vir: Balantič Z., 2000) S TOPLOTNO KONVEKCIJO Izmenjava toplote je odvisna od hitrosti pretakanja okoliškega medija. Prehod toplote med telesom in vodo je mnogi večji kot pri zraku. Temperatura kože se lahko zniža do temperature okolice (Balantič Z., 2000). Telesna toplota direktno prehaja v zrak ali tekočino, ki obdaja telo. Izmenjava toplote je na eni strani odvisna od izolacijske vrednosti obleke, na drugi strani pa od razlike med temperaturo kože in temperaturo zraka, ki jo obdaja. Boljša je izolacijska vrednost obleke, manjše so toplotne izgube zaradi konvekcije. Izmenjava je večja, če sta temperatura kože in hitrost gibanja zraka večja. V normalnih razmerah znaša izguba telesne toplote zaradi konvekcije 25 do 30 % celotne izmenjave toplote med telesom in njegovo okolico (Hočevar,1980). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 9

17 Slika 3: Prestop toplote s konvekcijo (Vir: Balantič Z., 2000) Z IZHLAPEVANJEM ZNOJA Ohlajanje telesa nastane zaradi izgube telesne toplote, ki je potrebna za izhlapevanje znoja. Koža se ohlaja le, kadar znoj izhlapeva. Oddaja telesne toplote se zaradi izhlapevanje znoja močno poveča. Količina oddane toplote je tako odvisna od velikosti kožne površine, od vlažnosti zraka, ki neposredno obdaja telo (zrak med kožo in obleko), in od vlažnosti zunanjega zraka. Ohlajanje telesa s pomočjo znojenja je torej najbolj odvisno od relativne vlažnosti zraka. Človek dnevno izgubi približno en liter vode, ne da bi se vidno potil, pri tem pa porabi okoli 2510,4 kj (600 kcal), kar pomeni ¼ vse oddane toplote (Hočevar,1980). Če je temperatura okolice večja od 25 C ali temperatura kože večja od 34 C, se za izparevanje vode porablja telesna energija. Telo se zato ohlaja. Če je temperatura okolice večja od temperature telesa, je izjemno pomembno znojenje, saj telo oddaja toploto le z izparevanjem (Balantič Z., 2000). Slika 4: Ohlajanje telesa z izhlapevanjem znoja (Vir: Balantič Z., 2000) S SEVANJEM Pri tem oddajanje telesne toplote temelji na izmenjavanju toplotne energije med človeškim telesom in predmeti, ki ga obdajajo. Sem spada snežna podlaga, na kateri trenerji stojijo. Predmeti oz. okolica lahko toploto oddajajo ali izžarevajo. Koliko telesne toplote človeško telo odda oz. vsrka, je odvisno od povprečne temperature teh predmetov, pri čemer velikost temperature gibanja in vlažnost zraka ne igrata nobene vloge. To je neodvisno tudi od temperature zraka. Človeško telo izžareva oz. vsrkava 97 % toplote iz okolice, kar pomeni, da je dober radiator oz. absorber toplotne energije. V fizikalnem pomenu se vede kot črno telo, ki toploto stoodstotno žarči ali vsrkava, odvisno od smeri temperaturne razlike. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 10

18 Toplotna energija se med človekom in okolico izmenjava soodvisno od klimatskih dejavnikov (Hočevar,1980). Slika 5: Izmenjava toplote s sevanjem (Vir: Balantič Z., 2000) 2.4 TOPLOTNO UGODJE To je toplotno ravnotežje telesa z okolico pri različnih fizikalnih vplivih okolja. Na ugodje vplivajo spol, obleka, zdravje, hrana, zgradba, starost, letni čas, vrsta dela, razsvetljava, hrup, psiha idr. (Balantič Z., 2000). Opredeljeno je z britanskim standardom BS EN ISO Pomeni subjektivni občutek posameznika, ki izraža zadovoljstvo glede temperaturnega okolja. Opisuje psihično občutenje posameznika. Težko ga je opredeliti, saj je potrebno upoštevati vrsto osebnih in okoliških dejavnikov, da se bodo ljudje počutili ugodno. V skladu s HSE (Health and Safety Executive) smernicami je potrebno zagotoviti ugodje vsaj 80 % zaposlenih na določenem delavnem mestu. Toplotno ugodje se ne meri s temperaturo zraka ampak s številom zaposlenih, ki se pritožujejo nad toplotnim neugodjem. Za ljudi, ki delajo v hladnih okoljih se poveča verjetnost za nevarno obnašanje, saj so njihove ročne sposobnosti in sposobnosti za sprejemanje odločitev poslabšane. Potrebno se je zavedati tveganj in poskrbeti, da ta vedenja razumemo in upoštevamjo. To izboljšuje moralo, produktivnost, zdravje in varnost zaposlenih. Toplotnemu okolju se ljudje prilagajajo na različne načine: lahko z oblačenjem in slačenjem posameznih plasti oblačil, nezavednimi spremembami drže telesa, premiki na toplejše lokacije idr. Problem nastane, ko so te možnosti omejene in prilagoditve niso možne. V številnih primerih je okolje, kjer zaposleni delajo, posledica delavnega procesa, zato so prilagoditve težje. Odvisno je od klimatskih dejavnikov (Zbornica zdravja in varstva pri delu, 2010). 2.5 KLIMATSKI DEJAVNIKI TEMPERATURA ZRAKA Vpliva na izmenjavo telesne toplote s prevajanjem. Čim hladnejši je zrak, več toplote telo izgubi. Temperatura zraka okoli človeškega telesa ne vpliva direktno na telo. Pomembna je temperatura med obleko in kožo, ki je odvisna od izolativnosti in temperature oklice (Health and Safty Executive, 2015). Pri prenizki temperaturi okolice telo toploto odda okoliškemu zraku. Pojavi se drgetanje in otrdelost okončin, togost sklepov in mišic, zmanjšana koncentracija in hiter občutek prepiha (Balantič Z., 2000). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 11

19 2.5.2 HITROST GIBANJA ZRAKA Pomeni, kako hitro se zračne mase gibljejo okoli delavca. Izguba telesne toplote s konvekcijo in izhlapevanjem znoja se poveča s hitrostjo gibanja zraka, saj se segreti zrak hitreje umakne iz človekove okolice. Je pomemben dejavnik temperaturnega ugodja, saj povečuje občutek mraza (Health and Safty Executive, 2015). Pri višjih hitrostih gibanja zraka pride do lokalnega ohlajanja kože. To povzroči nezadovoljstvo nad prepihom, bolečine v mišicah, revmatična obolenja, vnetje čelne in nosne votline in vnetje sluznice (Balantič Z., 2000) TEMPERATURA POVRŠIN ČLOVEKOVE OKOLICE Vpliva na izžarevanje in izgubo telesne toplote. Čim nižja je temperatura predmetov in površin v okolici tem večje so toplotne izgube telesa. V vsakem okolju nenehno poteka izmenjava toplotne energije, ki je soodvisna od reflekcije in absorpcije. Ob premikanju osebe oz. delavca se nenehno spreminja (Health and Safety Executive, 2015). Če telo odda preveč toplote hladnim predmetom v okolici, nastopijo podobni simptomi kot pri hladni temperaturi. Poleg tega lahko pride do okvare perceptorjev, poškodbe kožnih žil in padca odpornosti (Balantič Z., 2000) RELATIVNA VLAŽNOST ZRAKA Vpliva na intenzivnost izhlapevanja znoja. Absolutna vlažnost je izražena kot masa vodne pare na kubični meter zraka, torej kot delna gostota vodne pare v vlažnem zraku. Relativna vlažnost je določena kot razmerje med absolutno vlažnostjo in nasičeno vlažnostjo (največjo mogočo absolutno vlažnostjo) pri določeni temperaturi (Strnad J. 1977). Previsoka vlažnost povzroči zmanjšanje izparevanje znoja in padec odpornosti proti visokim temperaturam. Prenizka vlažnost povzroči preveliko izparevanje znoja, izsuševanje nosne in žrelne sluznice, prehlad in gripozna obolenja (Balantič Z., 2000). V mrzlih temperaturnih pogojih človek odda več kot polovico toplotne energije z izžarevanjem, ostalo pa odda s pomočjo konvekcije. (Hočevar,1980) 2.6 EFEKTIVNA TEMPERATURA IN WIND CHILL FAKTOR Različne kombinacije temperature zraka, relativne vlažnosti in hitrost gibanja zraka povzročijo pri človeku enako toplotno počutje kot neka temperatura zraka pri 100 % relativni vlažnosti in najmanjšemu možnemu gibanju 0,1 m/s (Mikeln, 2008). Kadar so zaradi hitrosti gibanja zraka občutene temperature nižje od dejanskih, uporabljamo tako imenovani Wind Chill faktor. Človek izgublja toplotno energija s prevajanjem, konvekcijo in sevanjem. Konvekcija je odvisna od temperaturne razlike med temperaturo kože in zraka, ki ga obdaja. Zrak okoli kože se segreva, kar povzroči nastanek toplotnega plašča. Večja hitrost gibanja zraka povzroči večjo menjavo toplega in mrzlega zraka in na ta način hladi kožo (Pasachoff J. A., Vincent J.S., John A. D., 1998). Hitrost gibanja zraka ne vpliva direktno na temperaturo predmetov in bitij, ampak to povzroči posredno z menjavanjem zraka v okolici. Fiziološko to pomeni, da mora telo proizvesti več toplote. ( ) Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 12

20 Originalen model Wind Chill so uporabljali v Kanadi do leta Izražen je bil v kcal/m 2 /h. Vsak posameznik je prilagodil lestvico glede na lastne izkušnje. Graf je podal smernice za udobje in mejne vrednosti (Bluestine M., Zecher J., 1999). Leta 2001 so Kanada, Amerika in Velika Britanija s pomočjo znanstvenikov in medicinskih strokovnjakov razvile nov model, ki obsega korelacije med hitrostjo vetra in hitrostjo prenosa toplote. Prenos toplote je bil izračunan na golem obrazu pri hitrosti hoje 1,4 m/s. Nov model preračunava hitrosti vetra iz višine 10 m na hitrost vetra v višini obraza po naslednji formuli (Nelson in sod., 2002): Twc = Ta V Ta V 0.16 Twc = Wind Chill index Ta = temperatura zraka v C V = hitrost gibanja zraka v višini 10m v km/h Za dva konkretna primera z najbolj ekstremnimi pogoji smo na podlagi enačbe Wind Chill izračunali dejansko občutene temperature: Primer 1: Najnižja temperatura v sezoni 2014/2015 je bila izmerjena v Kanadskem Lake Louisu in je znašala -41,3 C, hitrost vetra pa 5 km/h. Iz tega sledi: Ta = - 41,3 C V = 5 km/h Twc = ( x -41,3) (11.37 x ) + ( x -41,3 x ) Twc = -48,45 C Dejansko občutena temperatura pri kateri so trenerji opravljali delo je ob danih pogojih znašala -48,45 C. Primer 2: Druga najhladnejše temperatura je bila prav tako izmerjena v Kanadi. Znašala je - 33,4 C, hitrost vetra pa 13 km/h. Sledi izračun: Ta = -33,4 C V = 13 km/h Twc = ( x -33,4) (11.37 x ) + ( x -33,4 x ) Twc = -44,75 C Kombinacija hitrosti vetra in nizke temperature sta povzročili nižjo občuteno temperaturo od dejansko izmerjene, ki v drugem primeru znaša -44,75 C. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 13

21 2.7 ČLOVEŠKI DEJAVNIKI ZAŠČITNA OBLEKA Obleka nam zagotavlja toplotno izolacijo med človeškim telesom in okolico. Pomaga ohraniti telo v primernem toplotnem stanju v različnih vremenskih situacijah. Zaščitno obleko je potrebno nositi v vseh temperaturnih razmerah pod 4 C; ustrezati mora zunanji temperaturi, vrsti dela in stopnji aktivnosti. Bolje je nositi več plasti kot eno debelo plast, saj je zrak med posameznimi plastmi dober izolator. V mokrih razmerah mora biti obleka vodotesna, v vetrovnih pa ne sme prepuščati vetra, saj ta ohlaja zrak med posameznimi sloji obleke (Canadian Center for Occupational Health and Safety, 2008). Biti moramo pozorni pri opravljanju dela z golimi rokami. Pri temp. pod -16 C ga ne smemo opravljati več kot minut oz. mora biti zagotovljena možnost ogrevanja. Če natančno delo ni potrebno, so obvezne rokavice pri temp. pod -17 C pa so priporočljive rokavice na en prst oz. prstniki. Pri obutvi mora biti preprečen vdor vode, hkrati pa mora zagotavljati prezračevanje, da ne pride do prevelikega potenja. Podloga obutve mora biti dobro izolirana, da preprečimo mrzlo sevanje podlage (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Glava mora biti dobro zaščitena s podkapo, kapo, čelado ali drugimi pokrivali, ki ne prepuščajo vetra in ne povzročajo prevelikega potenja. Več kot 50 % toplote izgubimo skozi glavo (Worker's Compensation Board Alberta, 2014). Nepravilna obleka lahko povzroči prekomerno segrevanje telesa in nastanka potu, ki se nabira v plasteh oblačil. Pri manjši aktivnost potna oblačila povzročijo dodatno izgubo toplote. Voda ima zaradi višje gostote 20x večjo prevodnost od zraka in povečuje intenzivnost ohlajanja telesa (Balantič Z., 2000). Ni oblačil, ki lahko vsrkajo veliko količino potu in ohranjajo udobje in dobro izolativnost. Volna sicer ostaja najbolj navidezno zračna in suha; sposobna je absorbirati znoj, vendar v večjih količinah ta kondenzira in povzroči še večje izgube toplote. Sodobna tehnologija prinaša številne nove materiale in tkanine. Razvijajo se predvsem v smer dobre vodotesnosti z dobro prepustnostjo vodne pare in visoko izolativnostjo, z majhno težo in debelino. Zaščita pred ekstremnim mrazom je določena z vrednostjo toplotne izolacije celotnih oblačil in se meri v Clo. Bistveno vlogo igrajo lastnosti, kot so prepustnost zraka, paroprepustnost in vodotesnost zunanjega sloja. Te lastnosti določata evropska standarda EN 511 in EN 344 (CEN 19929) (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I. 2011). Trenerji potrebujejo obleko, ki med aktivnim delom prepušča vodno paro, med fazami neaktivnega dela pa zadrži čimveč toplote PREHRANA IN HIDRACIJA Delo v ekstremih temperaturnih razmerah je povezano s povečano porabo energije. Nosimo več plasti oblačil in opreme, kar predstavlja dodatno težo, gibi so težji in počasnejši, zato za enake naloge v mrzlih pogojih porabimo več časa in energije. Telo potrebuje več energije za ogrevanje z mišičnim tresenjem. V mrzlem delavnem okolju porabimo od % več energije (Castelini J.W., Young A.J., Giesbrecht G.G. in sod., 2006, povzeto po Freund, Sawka in Telesu, 1996, stran ). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 14

22 Temu primerno moramo zagotoviti dovolj ogljikovih hidratov in s tem zadostno raven sladkorja v krvi. Priporočljiv je povečan vnos maščob. Tako kot hrana je zelo pomemben tudi zadosten vnos tekočine. Pri mrzlih temperaturah smo priča precej suhemu zraku, kar dodatno spodbuja kontinuirano izhlapevanje iz kože in dihalnih poti. Dostikrat nimamo občutka, da se potimo in izgubljamo tekočino, ker imamo na sebi veliko plasti oblačil. Potrebno je preprečiti nastanek dehidracije. Pomanjkanje tekočine vodi v zmanjšano delovno sposobnost in poveča tveganje za nastanek poškodb zaradi mraza (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Zaradi prerazporeditve krvnega volumna v jedru telesa, pride do povečanja izločanja urina, ki prav tako povzroča dodatno nevarnost dehidracije (Worker's Compensation Board Alberta, 2014). Človeška energija je zato draga, ca x dražja od električne energije (Balantič Z., 2000). Pri pogostem sodelovanju in delu s tujimi reprezentancami smo ugotovili, da trenerji, ki prihajajo iz območij z ekstremnimi zimami in temperaturami, pri vseh obrokih zaužijejo precej večje količine ogljikovih hidratov in maščob METABOLIZEM Je življenjski proces, pri katerem se kemična energija (hrana) spreminja v toplotno (75 %) in mehanično energijo (25 %). Jetra so kemična tovarna organizma; hrana skozi črevesno steno prehaja v kri; ta jo transportira v celice. Razkroj hranil imenujemo katabolizem, sintezo hranil v nove spojine pa anabolizem. KATABOLIZEM + ANABOLIZEM = METABOLIZEM (Balantič Z., 2000). Metabolizem je torej primarni vir toplote. Hrana predstavlja vir energije in telesno temperaturo dviguje. Na dvig temperature vpliva hrana bogata z ogljikovimi hidrati, beljakovinami, še najbolj pa z maščobami. Toplota, ki nastane zaradi metabolizma, se proizvaja v telesnih celicah, ki morajo tudi vsaka zase vzdrževati temperaturno ravnovesje. Prenaša se iz celic na njeno okolje s kondukcijo (zaradi toplotnih gradnikov med celicami in njihovo okolico) in s konvekcijo (zaradi gibanja zunaj celičnih tekočin). Gre za dinamičen in kompleksen prenos toplote med celicami, ki je odvisen od termofizikalnih in fizioloških lastnosti, prevodnosti, gostote tkiva in prekrvavitve (Holmer I., 2011). Človeški organizem greje v povprečju z močjo 120 W; tako v celotnem dnevu odda okoli kj toplote, ki jo mora v telo vnesti s hrano. Metabolizem povečuje delovanje mišic, zato mišična aktivnost lahko sprosti tudi do 100 % več toplote kot v mirovanju (Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege 2015, povzeto po Mali 2014). Ločimo bazalni in delovni metabolizem. Bazalni je skupek vseh biokemičnih procesov, ki potekajo ne glede na to, ali človek dela ali počiva. Je pogoj za funkcioniranje in vzdrževanje organizma. Delovni metabolizem pa je prirastek velikosti metabolizma, ki nastaja pri fizičnem delu. Težje je fizično delo, večji je prirastek. Največji enodnevni sprejem energije v obliki hrane je 20,16 MJ. Povprečni moški za svoj obstoj in izvenpoklicno dejavnost porabi 10 MJ v 24 urah (Balantič Z., 2000) ADAPTACIJA IN AKLIMATIZACIJA Ob večkratni izpostavljenosti mrzlim temperaturam ljudje dojemajo manjše nelagodje in se naučijo prilagoditi in spopasti z razmerami na bolj učinkovit način Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 15

23 kot na začetku izpostavljenosti. Učinke zmanjšujejo z večjo previdnostjo in preventivo. Najbolj naravna in učinkovita strategija za preprečevanje temperaturnega stresa sta previdnost in namerno ravnanje. Fiziološki načini so omejeni, zato so delavci zelo odvisni od zunanjih ukrepov (oblačil, zavetja in oskrbe s toploto). Nenehno izboljševanje in izpopolnjevanje opreme zagotavlja osnovo za varno izpostavljenost mrazu. Proizvodi morajo biti testirani v skladu z mednarodnimi standardi. Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje izpostavljenosti mrazu so pogosto odgovornost delodajalca. Učinkovitost zaščitnih ukrepov je v veliki meri odvisna od znanja, izkušenj, motivacije in sposobnosti posameznega delavca. Potrebe mora prilagoditi svojim zahtevam, okolju in delu. Zato so izobraževanje, informiranje in usposabljanje prav tako kot aklimatizacija in adaptacija pomembni elementi zdravstvenega varstva delavca (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Receptorji čutilnih organov se prilagodijo na različne intenzitete dražljajev. Trajanje močnih dražljajev zmanjšuje občutljivost receptorjev, trajanje šibkih dražljajev pa povečuje občutljivost receptorjev (Balantič Z., 2000). Glede na dolgoročno izpostavljenost mrazu so bile dokazane različne vrste adaptacije. Izboljša se prekrvavitev rok in prstov, vzdržuje se višje temperatura tkiva in poviša se vazodilatacija 1. Ročno delo se s ponavljajočo izpostavljenostjo izboljšuje. Pri večkratnem ponovnem ohlajanju celotnega telesa je bila ugotovljena krepitev periferne vazokonstrikcije 2 in povečana izolativnost površine tkiva. Ugotovljene so bile tri vrste prilagoditev (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011): povečana izolativnost tkiva, hipotermična reakcija (nadzor padca tel. Temp.), presnovna reakcija (povečanje metabolizma) VELIKOST IN TELESNA MASA Večje osebe imajo večjo telesno površino in zato izgubijo več toplote. Telo to kompenzira z večjo relativno telesno maso. Proizvodnja toplote z metabolizmom se poveča, hkrati pa večja masa pomeni boljšo izolativnost in tako manjše izgube toplote. Veliki ljudje imajo sorazmerno daljše okončine, zato je transport tople krvi iz jedra do okončin daljši, kar povzroča hitrejše ohlajanje (Stover W.R., 2007, povzeto po Shapiro, Moran, Epstein, 1998). Telesne mere se razlikujejo po pokrajini, rasi, spolu, socialnem razredu, generaciji. Ob ekvatorju so ljudje manjši kot v smeri proti poloma (do 8 cm) (Balantič Z., 2000). V polarnih in mrzlih podnebjih imajo relativno kratke in čokate okončine, ljudje v puščavah in vročih podnebjih pa relativno dolge in ozke (Ward P., 2001) TELESNA MAŠČOBA Telesna maščoba je pomemben faktor med človeškim temperaturnim ravnovesjem in mrzlo okolico. Vpliva preko fizioloških in internih termalnih procesov na dva načina. Zagotavlja izolativnost, saj je prevodnost maščobe zelo nizka, povezana pa je z nižjo presnovo in dušenjem mišičnega tresenja (Stover W.R., 2007, povzeto po 1 Vazodilatacija - povečanje tonusa gladkih mišic v žilni steni, ki povzroči zoženje žil udov. 2 Vazokonstrikcije - povzročijo relaksacijo gladkih mišičnih celic v steni žil, povečajo pretok krvi skozi žile in znižajo arterijski krvni tlak. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 16

24 Wedin, Vanggaard in Hirvonen, 1979). Študije so pokazale korelacijo med telesno maščobo in hitrostjo ohlajanja telesa. Telo z večjim deležem maščobe se ohlaja počasneje. Ljudje z višjim deležem od 25 % imajo tudi višji prag vazokonstrikcije, kar jim dodatno omejuje izgubo toplote. S krvjo manj prepojeno mišično tkivo omogoča izolacijo med manjšo aktivnostjo in lahko prispeva 85 % izolacije okončin (Castelini J.W., Young A.J., Ducharme M.B., Giesbrecht G.G., Glickman E., 2006, povzeto po Rennie, 1998) SPOL Ženske so v povprečju do 10 cm manjše od moških in imajo krajše okončine, ožje rame in širšo medenico (Balantič Z., 2000). Generalno imajo večji delež telesne maščobe, debelejše maščobno podkožje, manj mišične mase in višje razmerje med površino in maso kot moški. Trup se pri ženskah ohlaja počasneje, okončine pa hitreje. Pri ženskah se manj toplote proizvede z metabolizmom saj je mišično tresenje manjše. Tveganje za ženske je pri ekstremno mrzlih temperaturah večje (Castelini J.W., Young A.J., Ducharme M.B., Giesbrecht G.G., Glickman E., 2006) STAROST Starejši ljudje so bolj dovzetni za podhladitve. Zmanjšana je vazokonstrikcija in zmožnost ohranjanja toplote. So slabše telesno pripravljeni. Pri enaki aktivnosti je poraba kisika (VO2Max) višja. Odziv telesa na mraz je lahko zmanjšan zaradi starostnih bolezni, slabše prekrvavitve in jemanja zdravil. Starejše osebo so manj aktivne in ustvarjajo manj telesne toplote. Do podhladitev lahko pride že pri manjših padcih temperature in pri majhni izpostavljenosti (Castelini J.W., Young A.J., Ducharme M.B., Giesbrecht G.G., Glickman E., 2006, povzeto pa Falk, Smolander, Frost 1994, stran 72-78) BOLEZNSKA STANJA Za posameznike z zdravstvenimi težavami je izpostavljenost mrazu lahko precej bolj tvegana. Delavcem je treba omogočiti, da sami presodijo, ali so za delo sposobni ali ne, zato morajo biti informirani o večji tveganosti in možnosti nastanka hujših in trajnih obolenj. Hudo tveganje predstavljajo infekcije bolezni, kardiovaskularna obolenja, težave z metabolizmom, fiziološki stres, artritis, Raynaudov sindrom, mišične bolezni kot miopatija (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Miopatija predstavlja primarno mišično bolezen nog, medeničnega in kasneje tudi ramenskega obroča, simetrično na obeh straneh ( ). Nobena zdravila, dodatki k hrani in pijači ne vplivajo na večjo proizvodnjo telesne toplote (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011) UPORABA ZDRAVIL, ALKOHOLA IN TOBAKA S spremembo telesne temperature se spremenijo tudi učinki zdravil. Predpisana zdravila ob normalni temperaturi ne prinašajo večjih stranskih učinkov, med mrzlimi pogoji pa se to spremeni. Zaznana je bila zmanjšana pozornost in zavedanje nevarnih situacij. Dodatno lahko zavirajo obrambne mehanizme proti podhladitvi. Uporaba tobačnih izdelkov poveča relaksacijo gladkih mišičnih celic v steni žil; s tem pride do povečanega pretok krvi skozi žile, zniža se arterijski krvni tlak. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 17

25 Zmanjšana je spretnost in povečano tveganje za poškodbe. Dokazan je tudi učinek na tako imenovan sindrom belih prstov (Raynaudov sindrom) oz. lokalno občutljivost in prekrvavitve. Zmotno je mišljenje, da alkohol ogreje telo in daje občutek topline. Prav tako poveča relaksacijo gladkih mišičnih celic v steni žil, s tem pretok krvi in arterijski krvni tlak. Eksperimenti na ljudeh so pokazali da sicer kratkoročnih učinkov na toplotno ravnovesje nima, po daljšem času pa se zmanjša mišično tresenje, zato pride do večje izgube toplote (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). 2.8 VPLIV EKSTREMNO NIZKIH TEMPERATUR NA TELO SPREMEMBE V KRVNEM TLAKU Nizke temperature in velika izguba telesne toplote povzročijo periferno vazokonstrikcijo, ki zmanjšuje kožni in podkožni pretok krvi v posamezne periferne dele telesa. Kri se preusmeri v krvne žile, ki so locirane globlje v telesu. To poveča centralni volumen krvi in zviša krvni tlak. Med prehodno fazo se poveča periferni žilni upor (obrobni) in s tem sistolični krvi tlak 3, ki poveča srčni utrip. Delo srčne mišice je večje, kot bi bilo pri normalnih temperaturah; posledice so podobne kot pri angini pektoris. Hlajenje globljega tkiva upočasni fiziološke procese v celicah in organih, slabi proces oživčenosti in zavira kontrakcijo (krčenje) srčne mišice. Krčna moč je zmanjšana, upor v žilah povečan, zato je srčna proizvodnja manjša. Kardiovaskularna (srčno-žilna) funkcija pada v razmerju z zmanjšanjem metabolizma (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011) DIHALA IN DIHALNE POTI Vdihavanje zmernih količin mrzlega suhega zraka ne predstavlja bistvenih težave pri zdravih ljudeh. Zelo hladen zrak povzroči nelagodje zlasti pri dihanju skozi nos. Pri večjih količinah vdihanega mrzlega zraka nastanejo mikrovnetja membrane sluznice zgornjih dihalnih poti (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Respiratorni sistem se na stres odzove najprej s hiperventilacijo (pospešenim dihanjem), nato pa s hipoventilacijo (upočasnjenim dihanjem). Temperatura kožnih aferentov 4 lahko bistveno vpliva na dihalne funkcije. Hiperventilacija je zmanjšan minutni volumen vdihanega zraka proporcionalno z zmanjšanjem metabolizma. Podhladitev vpliva na delovanje možganov in nadzor dihanja. Frekvenca dihanja pade iz 15 na 7 vdihov pri temperaturi jedra 30 C in na 7 do 4 vdihe pri 20 C. Ogljikov dioksid, ki se kopiči v tkivih, povzroči acidozo dihal. Posledice so krvavenje iz bronhijev, nastanek pljučnega edema zaradi premikanje tekočin, omejena funkcija medrebrne prepone (ta prevzeme do 80 % mišičnega dela, potrebnega za dihanje); s tem je omejena dihalna funkcija; posledično se zmanjša tudi elastičnost prsnega koša. (Pozos R., Denzel D.F., 2001). Z napredovanjem podhladitve se pljučna funkcija zmanjša z zmanjšanjem metabolizma (Koskela H.O., 2007). 3 Sistolični krvni tlak: tlak, ko srce potisne kri po žilah. 4 Kožni aferenti: živčna vlakna, ki posredujejo informacije iz čutil v osrednje živčevje. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 18

26 2.8.3 SKELETNE MIŠICE Človeško telo reagira na mrzlo okolje z mišičnim trzljajem. Stimulacijo refleksa skeletnih mišic povzroči povečanje metabolizma, ki je glavni vir toplote človeškega telesa. Napetost v mirujočih mišicah se poveča, zato pride do tresenj in posledično ogrevanja telesa. Toplota, ki se pri tem generira, je odvisna od temperature okolice in od časa izpostavljenosti. V ekstremnih pogojih se metabolizem poveča od 4- do 5,5-krat (Parsons K. C., 2003) ROČNE SPOSOBNOSTI So zelo odvisne od temperature okolja. Zaradi majhne mase in velike površine roke in prsti izgubijo veliko toplote. Sposobnost rok in prstov je odvisne od lokalne temperature tkiva. Občutljivost, hitrost in fini občutki v rokah se poslabšajo že, če temperatura pade za nekaj stopinj. Za globljim hlajenjem in nižanjem temperature funkcije rok slabijo. Znatno so poslabšane pri temperaturi kože 15 C, do hude prizadetosti pa pride pri 6-8 C, kjer se blokirajo senzorični in termalni receptorji kože. Temperatura prstov je do 10 C nižja kot temperatura na zgornji strani dlani. Roke je potrebno zaščititi s primernimi rokavicami, vendar pa tople rokavice pomenijo debelino in večji volumen, s katerim se natančnost in spretnost zmanjša (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Pri izpostavljenosti telesa 5 C se hitrost tapkanja z rokami začne zniževati po 20 minut in se neto konstantno niža. (Hoffman R.G., 2001, povzeto po Enander A., 1987, stran ) NEVRO-MUSKULATORNE SPOSOBNOSTI Hlajenje mišičnega tkiva zmanjša prekrvavitev, upočasnijo se nevrološki procesi, kot so prenos živčnih signalov in sinaptične funkcije 5. Posledično se poveča viskoznost tkiva, kar povzroča večja notranja trenja med gibanjem. Izometrična sila mišic se zmanjšuje za 2 %, dinamična sila pa za 2-4 % na vsako znižano stopinjo Celzija mišičnega tkiva. Hlajenje tako zmanjšuje proizvedeno mišično silo in vpliva na dinamično krčenje mišic (Hoffman R.G., 2001) FIZIČNE SPOSOBNOSTI Omenili smo, da se mišična učinkovitost poslabša v mrzlih okoliščinah, kar posledično vpliva na fizično zmogljivost pri delu. Povečan periferni upor krvnega sistema povzroča zmanjšane aerobne sposobnosti. Zaradi vazokonstrikcije se poveča centralni krvni obtok, kar povzroči povečano izločanje urina in zvišan krvni tlak. Hlajenje jedra ima tako tudi negativne posledice na krčenje srčne mišice. Delovne sposobnosti z maksimalno aerobno zmogljivostjo se zmanjšujejo od 5-6 % na vsako znižano stopinjo mišičnega tkiva (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Maksimalne aerobne sposobnosti se dodatno zmanjšajo s povečano potrebo po mišičnem delu. Gibljivost se je po 180 minutah in temperaturi -7 C v vseh od izvedenih šestih testov bistveno zmanjšala (Hoffman R.G 2001, povzeto po Wadin, Vangaard, Hirvonen, 1979, stran ). 5 Sinapsa: stična točka nevronov; mesto, na katerem signali prehajajo iz nevrona na nevron. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 19

27 2.8.7 MISELNE IN KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI Kognitivne sposobnosti so lahko zmanjšane zaradi zmanjšane temperature jedra. Testi so pokazali, da mentalne sposobnosti niso bile prizadete, dokler temperatura jedra ni padla na C. Opaženo je bilo poslabšanje vizualnih reakcijskih časov. Ti so se linearno slabšali pri temperaturi nižji od -26 C (Hoffman R. G. 2001, povzeto po Teichner W. H. 1954, stran 128,149). Pri temperaturi -5 C so se reakcijski časi poslabšali pri hitrih 60 minutnih ohladitvah. Pri počasnejši 180 minutni ohladitvi pa so ostali nespremenjeni (Hoffman R.G., 2001, povzeto po Ellis H.D. 1985, stran ). Testirani subjekti so v mrzlih okoliščinah pokazali izgubo pozornosti in povečano sovražnost. Po 200 minutah na temperaturi 4 C je bil zaznan znaten padec v izvajanju miselnih nalog (Hoffman R.G., 2001, povzeto po Payne R.B. 1959, stran ). Pri 60 minutni izpostavljenosti temperaturi 5 C se bistveno poslabša vizualni spomin (Hoffman R. G., 2001, povzeto Thomson R. J. 1989, stran ). Izveden je bil eksperiment z 72 študenti. Enkrat na teden (3h/dan) so se študentje 6 zaporednih tednov učili določena besedila. Vsakič so spremenili temperaturo okolja. Največ napak je bilo zaznanih pri najnižji temperaturi okolice (Hoffman R.G 2001, povzeto po Papler R.D., Warner R.E. 1968, stran ) PRODUKTIVNOST Učinkovitost delavca in njegova produktivnost močno pade s padcem temperature. Kombinacija nizkih temperatur z dodatnim učinkom vetra močno vpliva na delavca, predvsem na njegove ročne sposobnosti. Ugotovljeno je bilo, da se je moč stiska roke zmanjšala za 28 %, prstov pa za 44 %, ko je bila roka 15 minut izpostavljena vodi s temperaturo 7 C. Za 28 % se je zmanjšala moč stiska roke ob 180 minutah izpostavljenosti telesa temperaturi -25 C (Hoffman R.G 2001, povzeto po Horvath S.M., Freedman A. 1947, stran ). V raziskavi ameriške vojske je bila narejena primerjava med produktivnostjo v normalnih pogojih in produktivnostjo pri izpostavljenosti ekstremnim zunanjim dejavnikom. V ekstremno nizkih temperaturnih pogojih produktivnost pade tudi za 50 %. (U.S. Army Corps of Engineers Cold Weather Region Research Laboratory, 2016). Na podlagi temperaturnih in vesternih podatkov so izračunali padec produktivnosti in dodatno nastale stroške dela. Produktivnost je v veliki meri odvisna od telesnega stanja posameznika, na katerega imajo ekstremne temperature različno močan vpliv. Dokazano je, da se vrsta človeških sposobnosti pod vplivom nizkih temperatur zmanjša, kar posledično vodi v zmanjšano sposobnost za delo in produktivnost (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011) VARNOST PRI DELU Dolga izpostavljenost mrazu povzroči omejen dotok krvi v okončine telesa z namenom ohraniti toplo jedro in življenjsko pomembne procese v njem. To privede do poslabšanega tipalnega občutka, odrevenelosti, ozeblin in omrzlin (Hočevar, 1980). Reakcijski časi so daljši, splošno počutje, koncentracija, miselne in fizične sposobnosti slabše. Poleg tega povzroča dodatno utrujenost, saj telo porablja dodatno energijo za ohranjanje telesne temperature. Zaradi poslabšanega fiziološkega oz. metabolnega stanja organizma se znatno poveča tveganje pri delu; Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 20

28 gibi so dodatno omejeni zaradi večjega števila plasti oblačil in zaščitne opreme. (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011) Pri smučarskih trenerjih pogosto pride do padcev na terenu zaradi otopelih prstov na nogah in slabega občutka za snežno površino. 2.9 SISTEM VEČPLASTNEGA OBLAČENJA V ekstremnih pogojih primerno zaščito predstavlja večplastno oblačenje. Priporočljivih je več tankih plasti, saj se med njimi zadržuje zrak, ki ga s telesno toploto ogrevamo. Zrak je boljši izolator kot oblačilo samo in deluje kot zelo dobra izolirna plast, ki naš ščiti pred zunanjimi vplivi (Canadian Center for Occupational Health and Safety, 2008). Potrebno je poznati lastnosti oblačil in materialov ter jih uporabiti v smiselnem zaporedju, da nam bo zagotovljena optimalna izolacija (United States Antarctic Program, 2009) OSNOVNE PLASTI Ločimo tri osnovne plasti: prva plast oblačil je v stiku s kožo in predstavlja prvo izolacija. Njen primarni namen je odvajanje znoja. Ostati aktiven in proizvajati toploto hkrati pomeni znojenje, ki pa povzroči izrazito odvajanje telesne toplote ( ). Včasih so v ta namen uporabljali predvsem volnena oblačila, ki so sposobna absorbirati vlago, hkrati pa so dovolj debela da se vlaga vpije v zunanjo steno oblačila. Danes se uporabljajo sintetični materiali, ki delujejo po enakem principu. Odvajanje vlage od telesa deluje na osnovi kapilarnosti. Specialna oblačila so tanjša in predstavljajo dobro ravnovesje med odvajanjem znoja, fleksibilnostjo med gibanjem in so lažja od volne. Nikakor niso priporočljiva bombažna oblačila, saj ostanejo mokra in tako pospešijo odvajanje toplote. Tako kot telo je treba zaščititi tudi roke in noge. Priporočljiva je dvoplastna zaščita. Tanjša notranja plast pod nogavicami ali rokavicami predstavlja dodatni zračni prostor in izolacijo (Centeno A., 2011). Druga izolirna plast ima nalogo zadrževanja telesne toplote. Naravni materiali, kot sta perje in volna, predstavljajo odlično izolativnost glede na majhno težo. Volna lahko absorbira do 30 % vlage svoje teže in še vedno zadržuje toploto. Perje je lažje in boljši izolator kot volna, a če je mokro izgubi izolacijske lastnost. Kombinacija volne, kašmirja in angore predstavlja idealno kombinacijo za puloverje. Odlično in cenovno vsem dostopno možnost predstavljajo različna oblačila iz flisa, ki ohranjajo izolacijske lastnosti kljub morebitni mokroti. Material je uporaben tudi za hlače, ki v kombinaciji z volno in primerno prvo plastjo predstavljajo najboljšo kombinacijo (Centeno A., 2011). Tretja zaščitna plast ščiti vse notranje plasti pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Najpomembnejša lastnost tega sloja je, da zadrži segret notranji zrak in ščiti pred vdorom hladnega zunanjega zraka. Mora biti zračena, da omogoča prepuščanje vodne pare: torej vodoodporna a ne povsem vodotesna. Pri tem Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 21

29 gre za ustrezno prepletenost materialov in prehod različno velikih molekul (Centeno A., 2011). Pri manj aktivnem delu se je potrebno osredotočiti na oblačila, ki bolje zadržujejo toploto in manj prepuščajo zrak in vlago. Potrebujemo debelejše izolacijske plasti in neprepustno zunanjo zaščito. Če sta znojenje in vlaga majhna potem je idealna kombinacija tanjših spodnjih plasti in volne z umetnimi vlakni po vrhu (Occupational Safety and Health Service, 1997) ZAŠČITA ROK IN NOG Tudi pri zaščiti nog in rok je priporočljivo uporabljati več plasti zaščite. Par različnih debelin nogavic s tanjšo notranjo plastjo, ki omogoča vpijanje vlage in debelejšo izolirano zunanjo plastjo. Priporočljive so tanjše spodnje rokavice, preko katerih lahko nadenemo debelejše izolirane oz. palčnike. Ti lahko ostanejo na roki, dokler ne izvajamo natančnejšega dela. Palčniki so toplejši, saj prsti ostanejo skupaj, lahko pa jih zlahka snamemo ob potrebi (United States Antarctic Program, 2009) POMEMBNOST PRAVILNE VELIKOSTI OBLAČIL Velikost je zelo pomembna pri efektivni zimski zaščiti. Glede na večplastno oblačenje je pomembno da nam ni onemogočeno gibanje. Prva plast naj bi bila tesno oprijeta telesu, da omogoča odvajanje znoja, med drugimi plastmi pa mora biti zagotovljen zračen prostor da se zrak lahko segreje in da se odvaja vlaga. Če so material raztegnjeni, ne zagotavljajo več enakih izolacijskih lastnosti. Pri debelejših materialih vrsta vlaknin ne igra bistvene vloge. Ko gre za uporabo tanjših in lažjih materialov, prevleke vlaknin in membrane postanejo pomembnejše (Centeno A., 2011) ZAŠČITA GLAVE Igra pomembno vlogo v boju proti ekstremnim temperaturam. Skozi glavo izgubimo do 50 % telesne toplote. Priporočljiva je uporaba podloženih kap, ki ne prepuščajo vetra (Canadian Center for Occupational Health and Safety, 2008). Pomembno je, da pokrijemo celotna ušesa, da ne pride do zmrzlin. Zelo dobro alternativo predstavlja čelada, ki nas zelo dobro ščiti pred zunanjimi vplivi. Pokrivala glave se uporabljajo v kombinaciji s podkapo ali zaščitno masko za obraz (Centeno A., 2011) SISTEM SLAČENJA OB AKTIVNEJŠEM DELU Oblačila izbiramo tako, da nam bo toplo, ko smo neaktivni. Ko začnemo z aktivnejšim delom, se pod enako obleko začnemo potiti. Mokra oblačila izgubijo svojo izolativnost in pospešijo odvajanje toplote. Ta se zaradi potenja izgublja skozi zapletene procese, kot so evaporacija, kapilarnost, absorpcija, resorpcija, kondukcija in kondenzacija potu (Richards G.M. in sodelavci, 2008). Voda ima zaradi višje gostote dvajsetkrat večjo prevodnost od zraka in povečuje intenzivnost ohlajanja telesa (Balantič Z., 2000). Pomembno je, da odstranimo plasti oblačil, ko smo aktivni, in jih ponovno nadenemo, ko prenehamo z aktivnostjo, še preden nas zazebe. To naj bi storili po naslednjem vrstnem redu (Canadian Center for Occupational Health and Safety, 2008): Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 22

30 1. najprej začnemo z odpenjanjem zadrge vrhnjega oblačila, 2. slečemo eno ali več plasti oblačil, 3. šele nato odstranimo pokrivalo, 4. na koncu odstranimo rokavice, če nimamo stika z mrzlimi predmeti. Zdrave, dobro trenirane osebe z zadostnim vnosom hrane in tekočine se lažje prilagajajo ekstremno nizkim temperaturam. Bolezenska stanja, zdravila, alkohol in splošna aklimatizacija vplivajo na to, kako se posameznik prilagodi na mraz. Telo ob ekstremnih temperaturah ves čas opravlja veliko dela z ohranjanjem telesne temperature, zato vsako dodatno delo pomeni dodaten velik napor, ki obremenjuje srce in mišice (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011) KONTAKTNO HLAJENJE Ker so trenerji pogosto v stiku z mrzlimi predmeti, se bomo dotaknili kontaktnega hlajenja. Kontakt med roko in kovinsko površino hitro zniža lokalno temperaturo kože in lahko povzroči poškodbe. Ni priporočljivo dotikanje predmetov, ki imajo temperaturo nižjo od -1 C. Ugotovljeno je bilo, da so kljub višjim lokalnim temperaturam kože, nastale ozebline. Temperatura kontaktne točke roke je bila le nekaj stopinj nad temperaturo predmeta, ki so se ga udeleženci eksperimenta dotikali. Subjekti so se pritoževali nad bolečinam v prstih pri temperaturi nižji od 0 C. (Tochihara Y., Ohnaka T. 2005, povzeto po Chen, Nilsson in Holmer, 1994, stran ). V raziskavi z umetnim prstom je bilo ugotovljeno, da kritično mejo za omrzline prstov predstavlja temperatura kože 0 C. Merjen je bil čas za doseganje te kritične meje. Pri dotikanju jeklenih oz. aluminijastih predmetov, ki imajo temperaturo - 30 C, je bila meja dosežna že v dveh sekundah (slika 6). Kritična meja za doseganje bolečine prstov je bila določena s temperaturo kože 15 C, odrevenelost s temperaturo kože 7 C, nastanek poškodb pa s temperaturo kože 0 C. Hlajenje je bilo v vseh primerih hitrejše pri ženskah (Tochihara Y. in Ohnaka T., 2005). Slika 6: Čas doseganja temperature prstov 0 C ob stiku z aluminijastimi in železnimi predmeti (Vir: Tochihara Y., Ohnaka T., 2005) Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 23

31 2.11 POŠKODBE ZARADI EKSTREMNO NIZKIH TEMPERATUR Poškodbe nastale zaradi nizkih temperatur delimo na sistemske oz. podhladitev (hipotermija) in lokalne, kamor štejemo zmrzline (congelatio) in ozebline (perniones). Bolj so jim izpostavljeni visokogorski smučarji, alpinisti in športniki v hladnem okolju, vojaki in drugi, ki so dlje časa izpostavljeni izredno nizkim temperaturam. V Sloveniji zdravijo približno deset primerov omrzlin na leto. Na poškodbe ne vpliva samo temperatura, temveč mnogi drugi dejavniki, kot so čas izpostavljenosti, veter, vlažnost zraka, obleka in zaščitna oprema, prebolele bolezni, hidracija, prehrana, kajenje, zauživanje alkohola, vedenje v nizkih temperaturah, vlažnost telesnih površin in po2 oz. nadmorska višina (Tomazin I., 2003) LOKALNE POŠKODBE ZARADI MRAZA Lokalnim poškodbam so močno izpostavljeni periferni deli telesa: prsti rok, nog, uhlji, nos in brada. Imajo veliko razmerje med površino in prostornino in majhno proizvodnjo lastne toplote. Segreva jih kri iz telesnega jedra. Telo v mrzlem okolju varčuje z oddajanjem toplote tako, da skrči žile na periferiji. Posledično ostane več toplote za življenjsko pomembne organe (srce, možgani) in pomanjkanja tople krvi v perifernih delih, zaradi česar pride do omrzlin in ozeblin (Savič M., Petre B., Perše B., 2012). Ozebline se praviloma pojavijo ob izpostavljenosti temperaturam nad lediščem, v tesnem in vlažnem okolju (obutvi, oblačilih in delovni zaščiti). Tveganje zanje se močno poveča že pri temperaturah pod 10 C in pri relativni vlažnosti nad 60 %. Koža postane modrikasto rdeča, otekla in srbi. Pri kroničnih spremembah je stanjšana, razpokana in suha. Pojavijo se brazgotine, občutek za mraz pa se zmanjša. Ozebline močno povečajo verjetnost nastanka omrzlin (Savič M., Petre B., Perše B. 2012). Rovsko stopalo Je posebna oblika ozeblin, ki je bila pogosta pri vojakih v prvi svetovni vojni. Zaradi dolgotrajne stoje v tesni obutvi, vlažnem in hladnem okolju je prišlo do poškodb nog. Gre za spremenjeno zaznavanje občutka v nogah; pojavijo se bolečina, rdeča in otekla koža z mehurji. Lahko pride do odmrtja uda (Savič M., Petre B., Perše B. 2012). Raynaudov sindrom Zaradi bolezenskih sprememb v malem žilju pride do pretiranega odziva na mraz. Prsti teh bolnikov so popolnoma beli in onemeli, kasneje pri ogrevanju pa vijoličasti in rdeči. Pojavi se mravljinčenje in žgoča bolečina. Pri ljudeh s temi težavami je ustrezna zaščita še toliko bolj pomembna. Pogostejše se pojavi pri kadilcih. (Savič M., Petre B., Perše B. 2012). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 24

32 Slika 7: Primer Raynaudovega sindroma po izpostavitvi mrazu (Vir: Grašič M. 2016) Omrzline nastanejo pri temperaturah okolja pod lediščem. Najprej začnejo v medcelični tekočini nastajati vodni kristali, spremeni se ravnovesje ionov v celicah, kar jih poškoduje. Zaradi krčenja žil v perifernih delih telesa in poškodbe žilnih sten tkivo ne dobi dovolj krvi in s tem kisika. Posledice so obsežne okvare tkiva ali celo odmrtje delov telesa. Globino in resnost poškodbe lahko ocenimo po urah po ogretju prizadetega predela (Savič M., Petre B., Perše B., 2012). Delimo jih na: povrhnje 1. stopnje: v prizadetem delu telesa čutimo zbadanje, začetni odrevenelosti sledi bolečina, značilna je bleda koža, ki nam daje občutek nategnjenosti, mestoma pomodri; ob ogrevanju se pojavita rdečica in srbenje. Ne pušča trajnih posledic (Tomazin I. 2003). Povrhnje 2. stopnje: simptomi enaki kot pri prejšnji skupini. Modrikasta in mestoma bleda koža, kjer se po 12 urah pojavijo mehurji z bistro tekočino. Posledično se zmanjša občutljivost na dotik in mraz; na teh mestih lahko pride do motenj znojenja (Pegan C.P,Ozebline in Omrzline). Poškodba sega v globlje sloje tkiva, vendar trajnih izgub tkiva praviloma ni (Tomazin I., 2003). Slika 8: Povrhnje omrzline 2. st. na rokah (Vir: Grašič M., 2016) Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 25

33 Globoke 1. stopnje: prizadeti deli so sprva popolnoma neobčutljivi, oleseneli, kasneje se pojavi zbadanje, trgajoča bolečina, pečenje (Tomazin I. 2003). Koža je modrikasta, po 12 urah pa sivo modra, pojavijo se mehurji s krvavo tekočino. Prizadeto je podkožje; možna je trajna izguba tkiva, pojavijo se funkcijske posledice (motnje čutenja, omejena gibljivost idr.) (Medicinska Fakulteta, Poškodbe zaradi mraza, 2007). Globoke 2. stopnje: popolna neobčutljivost brez bolečine in občutka. Koža je obarvana temno modro, črno ali rdeče, je suha, lisasta in mumificirana. Pulzi na teh delih so odsotni. Izguba tkiva je pravilo. Prizadeti so vsi sloji tkiv (koža, vezi in kosti) (Medicinska Fakulteta, Poškodbe zaradi mraza, 2007). Slika 9: Globoka omrzlina 2. st. na rokah (Vir: U.S. Army Medical Department, 2016) Posamezni poškodovanci z zmrzlinami imajo različne stopnje zmrzline. Okvare so običajno hujše na periferiji. Zgoraj navedena klasifikacija zmrzlin je pomembna predvsem za prognosticiranje, manj pomembna pa je za prvo in nujno medicinsko pomoč, saj se večina sprememb razvije med 24 in 48 urami po zamrznitvi (Tomazin I. 2003) SISTEMSKE POŠKODBE V telesu se sprožijo obrambni mehanizmi, kadar je telo izpostavljeno nizkim oz. ekstremnim zunanjim temperaturam. Telo poveča proizvodnjo toplote z mišičnim tresenjem in krčenjem žil na periferiji. Tako se zmanjša oddajanje toplote v okolico. Začetni odzivi na mraz so pospešen srčni utrip in dihanje, povečan mišični tonus in povečano izločanje urina. Ko telo s temi mehanizmi ne uspe obdržati stalne temperature jedra, kamor sodijo možgani in notranji organi v trupu, obrambni mehanizmi prenehajo, upočasnijo se vsi procesi v organizmu, človek postane zaspan, sledi nezavest ali smrt (Savič M., Petre B., Perše B. 2012). Kadar telesna temperatura pade pod 35 C, govorimo o hipotermiji (Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege 2015, povzeto po Nettina, 1997). Podhladitve glede na temperaturo jedra delimo na : blago podhladitev. Temperatura notranjosti telesa je med 35 C in 32 C; oseba z blago podhladitvijo je jasno zavestna, vznemirjena. Značilno je drgetanje mišic, pulz in dihanje sta Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 26

34 pospešena. Upočasni se delovanje encimskih sistemov in metabolizem (Jurica N., 2010). Zmerno podhladitev. Temperatura jedra se giblje med 33 C in 30 C; pojavi se zaspanost, vendar je kontakt do podhlajene osebe še možen, drgetanje mišic preneha, dihanje in pulz sta upočasnjena in neredna, zaznavanje bolečine se zmanjša (Medicinska Fakulteta, Poškodbe zaradi mraza, 2007). Hudo podhladitev. Hudo podhlajena oseba ima telesno temperaturo pod 28 C. Bitje srca in dihanje sta komaj zaznavna, neredna in plitva. Nastopi nezavest, odsotna je vsaka reakcija na bolečino. Zenici sta široki, a reaktivni. Če temperatura jedra pade pod 24 C, govorimo o navidezni in klinični smrti (Jurica N. 2010) ZAKONSKE OMEJITVE IN STANDARDI Zakon o varnosti in zdravju pri delu - ZVZD-1 (Uradni list RS št. 43/2011) določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z zdravim in varnim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ne določa pa zahtev glede toplotnih razmer na delovnih mestih. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS št. 89/1999 in 39/2005) pa določa posamezne zahteve tudi glede temperatur v prostorih oz. na delovnih mestih. Izjema so hladilnice, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Najosnovnejši je standard SIST EN ISO 7730:2006. Določa kazalnika PMV in PPD v zmernem toplotnem okolju. PMV (Predicted Mean Vote) dejansko pomeni vrednost, ki ugotavlja ustreznost toplotnih razmer v delovnem okolju. Osnovni dejavniki, ki vplivajo na izračunano vrednost PMV, so temperatura zraka, relativna vlažnost zraka, hitrost gibanja zraka, izolativnost obleke ter stopnja metabolizma. Vse te vrednosti so ravno tako razvidne iz veljavnih slovenskih standardov SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2005. Pravilnik za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih podaja tudi zahteve za delovna mesta na prostem. Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci na prostem zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi tudi pred mrazom. Enako velja za delodajalce, ki zaradi tehnoloških postopkov dela upravljajo stalna delovna mesta na prostem. Ta delovna mesta nimajo značaja začasnosti. Delodajalec mora oceniti raven in stopnjo tveganja v zvezi z nevarnostmi, povezanimi z neugodnimi vremenskimi pogoji, in določiti ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje tveganj. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih tudi določa, da mora delodajalec delavcem, ki opravljajo lažja fizična dela na prostem, na stalnih delovnih mestih med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 C. Vsekakor pa je pri tem potrebno tudi poudariti, da zahteve iz Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 27

35 predhodno omenjenega pravilnika ne veljajo za delovna mesta na začasnih in premičnih gradbiščih. Zahteve za delovna mesta na gradbiščih opredeljuje Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005). Določa, da morajo biti med delovnim časom temperature delovnega okolja primerne za človeški organizem. Na gradbišču je potrebno zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 C. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti opredeljuje delo pri nizkih temperaturah in določa, da se delo v gradbenih dejavnostih normalno izvaja do temperature -8 C. Pri nižjih temperaturah se izvajajo dela samo pod pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Med delom pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti tudi za tople napitke in za urejen prostor za ogrevanje delavcev. Pravilnik v zvezi z neugodnimi vremenskimi vplivi opredeljuje, da na odprtem prostoru niso dovoljena dela pri temperaturah nižjih od -18 C. Skladno z ZVZD-1 ima delavec pravico odkloniti delo, ko mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili s strani delodajalca izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Omenjena dikcija je dokaj široka in uresničitev te dejansko zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega primera glede upravičenosti odklonitve dela s strani delavca (Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorat republike Slovenije za delo, 2012). Zasledili smo še nekatere druge standarde povezane z delom v mrzlem okolju: ISO predstavlja standard za vrednotenje toplotnega ravnovesja. Na podlagi klimatskih dejavnikov in delovne aktivnosti določa izolacijsko vrednost oblačil (IREQ) Vsebuje tudi merila za ocenjevanje lokalnega hlajenja ob stiku z mrzlimi predmeti. Temperatura prstov pri daljši izpostavljenosti naj ne bi bila nižja od -24 C, pri krajši oz. občasni izpostavljenosti pa ne pod -15 C. ISO se nanaša na kontakte s hladnimi površinami, opisuje načela za ocenjevanje in preprečevanje vplivov na telo. Stik s hladnimi površinami povzroči velik padec trenutne temperature tkiva. Vsebuje informacije o temperaturah različnih materialov. Opredeljuje tri različne kriterije vpliva na telo: občutek bolečine, odrevenelost in ozebline. ISO je standard za merjenje dejanske izolacijske vrednosti oblačil. Osnovna izolacijska vrednost je izmerjena na termalni lutki v brezvetrnih pogojih, zato jo je potrebno prilagoditi glede na hitrost vetra in gibanje telesa. ISO obsega program zdravniškega nadzora in pregleda delavcev v mrzlem delovnem okolju. Izpostavljenost lahko znatno poslabša simptome delavcev, pri katerih so bile diagnosticirane hipertenzija, Raynaudov sindrom, angina pektoris ali astma. Veleva obvezni zdravniški pregled in kontrolni seznam za osebe, ki so redno izpostavljene nizkim temperaturam. ISO 8896 obsega proizvodnjo energije z metabolizmom glede na različne vrste dela. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 28

36 ISO 9922 določa metode za ocenjevanje toplotnih lastnosti (odpornost na izgubo suhe toplote in izgubo toplote z izhlapevanjem). Preučuje vpliv gibanja telesa in prodor zraka na toplotno izolacijo in odpornost vodne pare. Ne obsega drugih področij, kot so absorpcija vode, vpliv dežja in snega na toplotne značilnosti. Navedeni standardi so povzeti in prevedeni po (Holmer I. 2008) PREVENTIVNI UKREPI Splošnih standardov in preventivnih ukrepov za delo smučarskih trenerjev v mrzlem okolju ni. Normalno naj bi delodajalec zagotavljal varno delovno okolje, ki ne povzroča resnih zdravstvenih tveganj. Izuriti bi moral delavce, kako prepoznati nevarnosti in tveganja, kako se vesti v določenih situacijah, izvajati nadzor in uporabljati varne delovne prakse (Canadian Center for Occupational Health and Safety, 2008) OZAVEŠČENOST Najbolj očitna in naravna strategije za prepričevanje in nadzor posledic mraza je previdnost in namernost. Ljudje so zelo odvisni od zunanjih ukrepov, kot so obleka, zavetje in zunanja oskrba s toploto (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Delavci, ki izvajajo dela ob ekstremno nizkih temperaturah, morajo biti poučeni o simptomih in škodljivih učinkih mraza na telo, zaščitnih oblačilih, navadah, varnih delovnih praksah in prvi pomoči v primeru poškodb oz. podhladitev. Priporočljivo je uporabljati tako imenovani partnerski sistem, kjer drug drugega nadzoruje in opazuje morebitne simptome podhladitve in drugih nevarnosti. V veliki meri je prilagoditev na nizke temperature odvisna od vedenja. Zato so potrebni znanje in izkušnje (Canadian Center for Occupational Health and Safety, 2008) PRAVILNA OBLEKA Da bi preprečili bolezni in poškodb pri nizkih temperaturah, je potrebno nositi večplastno zaščitno obleko in se izogibati potenju. V Ameriški literaturi (U.S. Army Medical Department, 2016) smo zasledili pravilo: Keep it Clean - ohrani čisto obleko, Avoid Overheating - prepreči pregrevanje in potenje, Wear it Loose and in Layers - nosi ohlapno obleko v več plasteh, Keep it Dry - ohrani suho obleko. Pomembno je zadostno število plasti (vsaj 3), dovolj velika skupna izolacijska vrednost obleke glede na delovno aktivnost, izbira preizkušenih materialov, pravilna velikost in zaporedje oblačil in upoštevanje sistema slačenja ob aktivnejšem delu (natančneje v poglavju 2.9.5). Glede na predviden čas izpostavljenosti in na zunanje dejavnike je potrebno obleko prilagoditi. Pomembni so zaščita glave, skozi katero se izgubi največ toplote, uporaba zaščitne maske za obraz, primerna zaščita rok in nog, po možnosti dvoplastna (US Army Public Health Command, 2014). Priporočljiva je uporaba oblačil, s katerimi že imamo izkušnje. Zunanja plast naj ima neprepustne zadrge, ki jih je mogoče uporabljati z rokavicami. Priporočljiva je zadostna Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 29

37 elastičnost, ki nam omogoča dodajanje spodnjih izolirnih plasti oblačil (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011) KONTROLA ČASOV IZPOSTAVLJENOSTI Spodnja tabela predstavlja dobro časovno orientacijo za izpostavljenost nizkim temperaturam z upoštevanjem hitrosti vetra. Delavcem in nadrejenim lahko pomaga oceniti tveganje za ozebline (slika 10). Pri prekoračitvi časov izpostavljenosti hitro pride do resnih poškodb in bolezni, zato je potrebno čas izpostavljenosti in počitka primerno načrtovati. Nizko tveganje za večino ljudi Povečano tveganje v času od 10 do 30 minut Visoko tveganje za večino ljudi v času izpostavljenosti 5 do 10 minut Visoko tveganje za večino ljudi v času od 2 do 5 minut Visoko tveganje za večino ljudi v času 2 minut Slika 10: Občutene temperature Wind Chill in stopnje tveganja za omrzline (Vir: Meteorologic Society of Canada, 2006) ADAPTACIJA IN AKLIMATIZACIJA DELAVCA Adaptacija in aklimatizacija sta pomembna faktorja za lažje prenašanje nizkih temperatur in vplivov na telo - podrobneje v poglavju (2.7.4). Delavcu je potrebno omogočiti, da se počasi in postopno prilagodi na razmere. Priporočljivo je, da začne s krajšo izpostavljenostjo pri višjih temperaturah in se počasi navaja na hladnejše okoliščine, da je telesna adaptacija oz. aklimatizacija sploh omogočena (Dahlstrom G, Granberg P.O., Holmer I., 2011) PRIMERNA PREHRANA IN HIDRACIJA Delo v hladnem okolju je povezano s povečano porabo energije. Napori so večji; zaradi opreme in debelih oblačil so gibi oteženi. Telo porabi veliko več energije za proizvodnjo toplote. Podrobneje v poglavju (2.7.5). Priporočljiva je sprotna in zadostna hidracija, še posebej topli napitki in redna prehrana pred in med izpostavljenostjo. Bogata naj bi bila z ogljikovimi hidrati in maščobami (US Army Public Health Command, 2014). Delodajalec naj bi v ta namen zagotovil odmore, po možnosti tudi ogrevan prostor (Canadian Center for Occupational Health and Safety, 2008). Ker pri delu smučarskih trenerjev to ni mogoče, je potrebno hrano in Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 30

38 pijačo zauživati med delom oz. pri vožnji z žičniškimi napravami. Priporočljivo se je izogibati uživanju alkohola, tobaka, zdravil in drugih sredstev, ki vplivajo na oženje ali krčenje žil oz. kakorkoli vplivajo na krvožilni sistem, saj zavirajo delovanje obrambnih mehanizmov telesa za regulacijo temperature in povečajo tveganje za nastanek poškodb in bolezni (Stover W.R., 2007) PLANIRANJE IN ORGANIZACIJA DELA Delo načrtujemo in oblikujemo tako, da ima pozitiven vpliv na človeka. Z njim spodbujamo razvoj človeka kot celovite osebnosti. Izogibati se moramo delnim ali enostranskim spodbudam in poneumljanju (Balantič Z., 2000). S primerno organizacijo, planiranjem oz. predvidevanjem dela lahko preprečimo vrsto nevarnosti in tveganj za delavce v nizkih temperaturnih razmerah. Spodaj so našteti nekateri bistveni ukrepi, katerih pa zaradi specifičnega okolja in narave dela pri delu smučarskega trenerja ni mogoče v celoti uporabiti. Treba je poudariti, da se prilagoditev oblačil, opreme in obnašanja med delavci razlikuje in je prepuščena posamezniku. Pred nastopom dela v nizkih temperaturnih razmerah naj bi: za enake naloge upoštevali in načrtovali več časa kot v normalnih pogojih; analizirali primernost orodja in opreme pred izpostavljenostjo; pripravili urnik za ogrevalne premore, če so ti mogoči; zagotovili ogrevan prostor ali zavetje za okrevanje in čas za menjavo oblačil; preverili zdravstveno stanje osebja, znanje in usposobljenost zaposlenih; zagotovili informacije o tveganju, težavah in simptomih; poskrbeli za dodaten kader za skrajšanje izpostavljenosti posameznika; preverili vreme, napoved in klimatske razmere ob nastopu dela; organizirali komunikacijski sistem med zaposlenimi; izbrali ustrezno zaščitno obleko glede na aktivnost; zagotovili dovolj časa za regeneracijo po izpostavljenosti ekstremnim temperaturam; večkratne ekstremne izpostavljenosti povečajo tveganje za nastanek trajnih poškodb. Največje težave pri delu na prostem predstavljajo različni in spreminjajoči se klimatski dejavniki. Kombinacije nizkih temperatur, vetra in različnih padavin povečajo tveganje za delavca, zato je zelo pomembno načrtovati in predvidevati. Treba je upoštevati razlike v delovni aktivnost in sproti prilagajati oblačila. Pomembno je, da je delavcu omogočen toplejši prostor, kjer lahko varno zamenja oblačila. Pri temperaturah pod lediščem naj bi beležili temperature, hitrosti gibanja zraka in tudi vreme - predvsem zaradi kontrole in varnostnih razlogov. Obstajati morajo jasna pravila in postopki v primeru znatnega poslabšanja klimatskih oz. vremenskih razmer (Dahlstrom G, Granberg P.O., Holmer I., 2011) PRIPOROČILA ZA DELO Za neprekinjeno delo v temperaturah pod lediščem naj bi bil zagotovljen ogrevan prostor ali šotor. Aktivnost dela naj bo prilagojena tako, da je preprečeno prekomerno potenje. Če prilagoditev aktivnosti ni mogoča in je tako delo nujno potrebno, mora obvezno biti na voljo ogrevan prostor za menjavo oblačil. Novim delavcem naj bi zagotovili dovolj časa za adaptacijo in aklimatizacijo na Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 31

39 temperature in debelo zaščitno obleko, preden jih polno obremenimo (Dahlstrom G, Granberg P.O., Holmer I., 2011). Priporočljivo je: prilagoditi trajanje dela in počitka glede na temperaturo in vremenske dejavnike; zagotoviti odmore za tople napitke in prehrano; preprečiti nepotrebne toplotne izgube zaradi sevanja hladnih površin (izolacija stojne površine); poskrbeti, da na delovnem mestu ne bo vode, ledu ali snega; ko drugih virov toplote ni, je priporočljiva uporaba baterijskih grelnikov za roke in noge (v praksi se je žal izkazalo, da niso učinkoviti pri ekstremnih temperaturah. Moderni baterijski vložki ne zagotavljajo energije dovolj dolgo, zato po določenem času pride do nasprotnega učinka); med delom je efektivna neoprenska zaščita za smučarske čevlje, ki prepreči vdor vode in je dober izolator; uporabljati dodatno zaščito: pred vetrom, dežni plašč, ki ga nadenemo kot zunanji ščit čez ostale plasti oblačil; uporabljati efektivno zaščito rok:palčniki oz. rokavice na 1 prst, če ni potrebno opravljati finega dela; spremljanje podnebnih razmer in predvidevanje vremenskih sprememb; delovni prostor je potrebno prilagoditi razmeram (izolirane površine, zavetje, sončna stran pobočij idr.); na razpolago moramo imeti dodatna oblačila (dodana zaščita pred nizkimi temperaturami, menjava ob potenju); po opravljenem delu mora biti delavcem zagotovljen zadostni čas za regeneracijo; po nastopu težav in pomanjkljivosti je potrebno temeljito analizirati vzroke in se jim v bodoče izogniti (Dahlstrom G, Granberg P.O., Holmer I., 2011). Odmori za delo so odvisni od obremenjenosti delavca med delom, učinkovitosti okrevanja v odmorih in razporeditvi odmorov med delom (Balantič Z., 2000) ORODJE IN OPREMA Delovna sredstva in pripomočki morajo biti prilagojeni človeku in njegovim sposobnostim; biti morajo čimbolj učinkoviti pri opravljanju delovnih procesov, ustrezne dimenzije, oblike in varni za uporabo (Balantič Z., 2000). Rokovanje s kovinskimi deli orodja in opreme lahko znatno zniža lokalno temperaturo tkiva in tako povzroči dodatno tveganje za nastanek ozeblin in omrzlin (Tochihara Y., Ohnaka T. 2005). Pred uporabo naj bi sledili naslednjim priporočilom: izbira orodja in opreme, ki je testirana za delo v ekstremnih pogojih; kovinski deli opreme, ki so v stiku z rokami morajo biti primerno izolirani; oblikovani morajo biti tako, da jih lahko normalno in varno uporabljamo z rokavicami; če je mogoče, jih hranimo v toplih prostorih. Osnove za varno izpostavljenost nizkim temperaturam so nenehno izboljševanje in izpopolnjevanje orodja in opreme (Dahlstrom G, Granberg P.O., Holmer I., 2011). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 32

40 Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 33

41 3 RAZISKAVA 3.1 TEMPERATURNA OBREMENITEV TRENERJEV Na vseh treningih in tekmovanjih slovenske alpske smučarske reprezentance za hitre discipline so bile v sezoni 2014/2015 izmerjene temperature zraka in snega, relativna zračna vlažnost in pridobljene hitrost vetra. Temperatura in vlažnost se uporabljata za primerno izbiro drsne obloge smuči in voskov za tekmovanja. Na treningih se testirajo različne vrste smuči z različnimi drsnimi oblogami in strukturami. Glede na temperaturo in vlažnost se spreminjajo snežni kristali, zato se tudi drsnost materialov spreminja. Vsakodnevno se beleži podatke, na podlagi katerih se izbere optimalen par smuči in voske za tekmovanja. Hitrosti vetra so pomembne za relevantnost testiranj. Podatkov o temperaturi snega za raziskavo nismo potrebovali, zato smo se osredotočili na ostale pridobljene MERILNI PRIPOMOČKI Meritve temperature zraka in relativne vlažnosti so potekale pred startom treningov in tekmovanj. Merjenje temperature zraka in relativne zračne vlage smo izvajali s SWIX digitalni Higrometrom (T0092). Meri relativno zračno vlažnost od 1 99 % z natančnostjo ± 3 % in temperaturo od 40 C do + 70 C z natančnostjo ± 0,5 C. Lahko se kalibrira, ima funkcijo minimalne in maksimalne vrednosti, relativno vlažnost podaja na podlagi temperature mokrega termometra. Slika 11: Swix digitalni higrometer (Vir : Nekatere meritve temperature so bile izvedene s Holmenkol digitalnim termometrom (SKU 20732), ki meri temperaturo zraka in snega od 50 C do C z natančnostjo ± 0,5 C. Najpogosteje je bil uporabljen za temperature nižje od - 40 C. Slika 12: Homenkol digitalni termometer za temp. zraka in snega (Vir : Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 34

42 3.1.2 MERITEV Meritve smo izvajali na 154-ih smučarskih treningih in tekmovanjih na različnih krajih sveta. Meritve so bile izvedene tik pred časom starta. Na treningih je startni čas pogojen z vidljivostjo oz. zadostno svetlobo, kar načeloma pomeni tik po sončnem vzhodu, ko je snežna podlaga še poledenela. Na tekmovanjih štartni čas določajo televizijski prenosi in je v hitrih disciplinah izveden med 10. in 13. uro (CET+1). Meritve je izvajal bodisi serviser, bodisi trener, ki je bil zadolžen za merjenje časov. Ta je vsako vožnjo oz. spust zapisal vmesne in končne čase za posameznega tekmovalca na progi, oznako in model smuči, na vrhu tabele pa izmerjene vremenske podatke. Zaradi lažje analize se podatke prenese v tabelo. Spodaj je prikazan vzorec Excel tabele (tabela 1) za vpis podatkov. Kraj/datum/discipl LA PARVA_ _DH Vreme:sončno, vetrovno(10kmh) Sneg: trd, poledenel (-3,2) Temp.:-5,4 / 43% 1. VOŽNJA Št. Ime Smuči 1. Zaos. R 1. > 2. Zaost. R 2. Zaos. R 2.>Cilj Zaos. R Končni Zaos. R Hitrost Best time 29,69 28,51 58,89 22,18 82,19 4 Bank 6 29, ,32 0, ,01 0, , , Čater 33 30,38 0, , , ,79 1, ,68 0, Kosi 4 30,60 0, ,55 0, ,15 0, ,18 1, ,33 1, Šporn ,72 1, ,89 1, ,61 1, ,39 2, ,00 2, Perko ,44 0, , ,06 1, ,18 4. dnf ##### ## 2. VOŽNJA Št. Ime Smuči 1. Zaos. R 1. > 2. Zaost. R 2. Zaos. R 2.>Cilj Zaos. R Končni Zaos. R Hitrost Best time 29,76 28,39 58,44 23,94 82,60 4 Bank 1 29,93 0, ,51 0, , ,16 0, , Čater ,37 0, ,46 0, ,83 0, , ,77 0, Šporn 9 30,42 0, ,51 0, ,93 0, ,95 0, ,88 0, Perko 5 30,67 0, , ,06 0, ,99 0, ,05 0, Kosi 2 29, ,08 0, ,84 0, ,65 0, ,49 0, VOŽNJA Št. Ime Smuči 1. Zaos. R 1. > 2. Zaost. R 2. Zaos. R 2.>Cilj Zaos. R Končni Zaos. R Hitrost Best time 29,56 28,52 58,13 24,41 82,54 4 Bank 9 29, ,57 0, , , , Kosi 4 29,72 0, , ,24 0, , ,65 0, Čater 33 29,82 0, ,63 0, ,45 0, ,65 0, ,10 0, Perko ,29 0, ,30 0, ,59 1, ,24 0, ,83 2, Šporn ,22 1, ,99 1, ,21 3, ,14 0, ,35 3, VOŽNJA Št. Ime Smuči 1. Zaos. R 1. > 2. Zaost. R 2. Zaos. R 2.>Cilj Zaos. R Končni Zaos. R Hitrost Best time 29,37 27,98 57,35 23,44 81,46 4 Bank 1 29, , , ,11 0, , Perko 5 29,87 0, ,20 0, ,07 0, , ,51 0, Šporn 9 30,76 1, ,38 0, ,14 1, ,46 0, ,60 1, Kosi 2 30,69 1, ,04 1, ,73 2, ,05 0, ,78 2, Čater ,21 0, ,40 1, ,61 2, ,18 0, ,79 2,33 5. Tabela 1: Vzorec Excel tabele za beleženje časov in vremenskih podatkov (Vir: Grašič M., 2014) PRIDOBIVANJE HITROSTI GIBANJA ZRAKA Hitrosti gibanja zraka je pomemben faktor pri testiranju smučarske opreme, saj lahko bistveno vpliva na rezultate, posredno pa tudi na vlažnost snežne podlage. Kjer je bilo mogoče, smo podatke dobili na postajah žičnic. Uporabljajo jih za varno delovanje naprav. Na nekaterih smučiščih je hitrost vetra prikazana na posebnih displejih ali tablah. Zaradi enačbe Wind Chill so vse hitrosti preračunane v km/h. Ker na vseh lokacijah ni bilo mogoče direktno pridobiti podatkov o hitrosti gibanja zraka, smo manjkajoče pridobili s pomočjo vremenske baze World Weather Online. Portal deluje na podlagi dveh visokotehnoloških centov v Nemčiji in na Danskem in združuje naslednje modele: model Evropskega centra za srednjeročne napovedi, Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 35

43 model Svetovne meteorološke organizacije, vremenske satelitske posnetke NASA, GFS2 (Global Forecast System) model organizacije NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration), model JMA (Japan Meteorological Agency). Na podlagi naštetih modelov lahko določijo točne vremenske informacije za katerokoli geološko točko na zemlji. Mogoče je pridobiti zgodovinske podatke od naprej PRERAČUN PODATKOV V DEJANSKO OBČUTENE TEMPERATURE WIND CHILL Za preračunavanje izmerjene temperature in hitrosti gibanja zraka v dejansko občutene temperature smo uporabili naslednjo enačbo (Nelson in sod., 2002): Twc = Ta V Ta V 0.16 Twc = Wind Chill index Ta = Temperatura zraka v C V = Hitrost gibanja zraka v višini 10 m preračunana v km/h Enačbo so razvile in poenotile Kanada, ZDA in Velika Britanija s pomočjo znanstvenikov in medicinskih strokovnjakov. Obsega korelacije med hitrostjo vetra in hitrostjo prenosa toplote. Prenos toplote je bil izračunan na golem obrazu pri hitrosti hoje 1,4 m/s. Model preračunava hitrosti vetra iz višine 10 m na hitrost vetra v višini obraza (Nelson in sod., 2002). Excel (tabela 2) spodaj prikazuje preračun izmerjenih temperatur in hitrosti vetra v dejansko občutene temperature. Tabela 2: Preračunavanje vremenskih podatkov v dejansko občuteno temperaturo Wind Chill s pomočjo MS Excel-a Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 36

44 3.1.5 PRIDOBIVANJE ČASOV IZPOSTAVLJENOSTI Podatke o časovni izpostavljenosti trenerjev smo pridobili iz trenerskega dnevnika Tabela 3. Trener vsakodnevno beleži statistiko treningov, ki mu služi kot baza podatkov za naslednje sezone. Iz te razbere in analizira, kaj je prinašalo rezultate in kaj ne, kaj bi bilo potrebno v prihodnji sezoni spremeniti, kje so bile mogoče obremenitve previsoke in so nastopile posamezne poškodbe idr. Date day Place GS SG DH Gliding SL SC FS weather snow hrs Remarks races free races races runs km races races days flat hard soft gates runs gates free runs km runs gates free runs sun fog 1 1,0 1, Stelvio 3,00 1 Vaje za ravnotežje in koordinacijo Stelvio 1,0 1,0 3,00 1 Vsl srednje zaprt, ravninski, ritmičen vaje brez palic Stelvio ,0 1,0 3,50 1 Vsl hitrejša postavitev, tezave z vodenjem smuči Stelvio 1,0 1,0 4,00 1 valovi, vaje brez palic, test 8 1, Stelvio 8 1,1 4,00 1 Valovi, skok, vaje za pozicijo 1,0 1, Čile 1,0 1,0 3,50 1 Vaje, šola smulanja na prosto Čile 1,0 1,0 3,50 1 Sg ravninski, vodenje, roke Čile ,0 1,0 4,00 1 Sg srednje strm, vaje za os. položaj Čile 1,0 1,0 4,00 1 Glid zavoji, dh smuli 12 1, Čile 12 1,3 1,0 1,0 4,50 1 Glide zavojii, dh Čile 0,7 0,6 4,00 1 DH trening, test čevljev 2,8 6 0,3 0, Čile ,8 6 0,7 0,3 0,4 0,6 4,50 1 DH trening, test čevljev Čile ,8 6 1,0 1,0 9,00 1 DH trening, test čevljev Čile 1,0 0,8 0,2 4,00 1 SG strmina, vaje za ravnotežje brez palic Tabela 3: Izsek iz trenerskega smučarskega dnevnika (Vir: Grašič M., 2014) REZULTATI MERITEV Na sliki 13 so prikazane izmerjene temperature in relativne zračne vlažnosti pri določenih krajih treningov in tekmovanj. Ugotovljeno je bilo, da je povprečna izmerjena temperatura na letni ravni znašala -7,74 C, povprečna relativna zračna vlažnost pa 77,87 %. Najnižjo izmerjeno temperaturo -41,3 C smo zabeležili v kraju Lake Louise v Kanadi. Nizke temperature so posledice subarktičnega podnebja in visoke nadmorske višine. Najvišja 4,2 C je bila izmerjena v avstrijskem Hinterstodru. Temperature so zaradi letnega časa in položaja sonca v tem času višje. To so bile dejansko izmerjene temperature brez upoštevanja hitrosti gibanja zraka oz. Wind Chill faktorja. timing off Slika 13: Temperatura in relativna zračna vlažnost v času celotne sezone 2014/2015 Slika14 prikazuje hitrosti in sunke vetra v km/h. Veter je pomemben dejavnik pri dejansko občuteni temperaturi, saj vpliva na menjavo toplega in hladnega zraka v človekovi okolici. Večja hitrost gibanja zraka povzroči večjo menjavo zraka in na ta način bolj hladi kožo oz. izpostavljene dele. Povprečna hitrost vetra na letni ravni je znašala 7,81 km/h, z upoštevanjem sunkov vetra pa 15,52 km/h. Maksimalna hitrost vetra, pri kateri je še bil izveden trening oz. tekma je znašala 31 km/h, najmočnejši sunek pa 79 km/h. S podatki o vetrnih hitrostih in pomočjo formule za Wind Chill smo lahko natančno izračunali dejansko občutene temperature. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 37

45 Slika 14: Hitrosti in sunki vetra v času celotne sezone 2014/2015 Spodnja slika 15 prikazuje primerjavo med izmerjenimi temperaturami (modra krivulja) in dejansko občutenim temperaturam z upoštevanjem Wind Chill faktorja (siva krivulja). Za primerjavo smo prikazali še občutene temperature z upoštevanjem sunkov vetra (rumena krivulja). Najbolj ekstremna občutena temperatura je znašala -48,45 C, z upoštevanjem sunkov vetra pa celo -52,66 C. Povprečna občutena temperatura ja na letni ravni znašala -11,36 C, s sunki vetra pa -13,57 C. Slika 15: Temperatura in relativna zračna vlažnost v času celotne sezone 2014/2015 Porazdelitev v tabeli 4 kaže, da so bili trenerji najbolj izpostavljeni temperaturam med -6 in -10 C, in sicer 51 dni oz. skupno 298 ur. Sledile so izpostavljenosti temperaturam med -11 in -15 C, kjer so preživeli 32 dni oz. skupno 191 ur. Skupno 20 dni oz. 112,5 ur so bili izpostavljeni temperaturam pod -20 C Najmanj so bili izpostavljeni temperaturam pod -45 C, skupaj 1 dan oz. 3,5 h. Temperatura C Število dni izpostavljenosti Skupno število ur izpostavljenosti 5 / / / / / ,5-21 / ,5-26 / / ,5-36 / ,5-41 / < 1 3,5 Tabela 4: Frekvenčna porazdelitev temperaturne obremenitve trenerjev v sezoni 2014/2015 Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 38

46 V tabeli 5 so prikazane maksimalne, minimalne in povprečne vrednosti v 154-ih smučarskih dneh v sezoni 2014/2015. Povprečna letna temperatura niti ni tako zelo ekstremna, če pa pogledamo minimalne vrednosti temperatur, lahko trdimo da so trenerji delo opravljali tudi v zelo ekstremnih pogojih. MIN MAX AVG Izmerjena temperatura ( C) -41,3 4,2-7,74 Relativna zračna vlaga (%) ,87 Hitrosti vetra (km/h) ,81 Sunki vetra (km/h) ,52 Občutene temperature "Windchill" ( C) -48,45 4,02-11,36 Občutene tem. pri sunkih vetra "Windchill" ( C) -52,66 2,17-13,57 Čas izpostavljenosti (h) 2,5 14 5,97 Tabela 5: Minimalne, maksimalne in povprečne izmerjene vrednosti v sezoni 2014/ ANKETNI VPRAŠALNIK Skupaj je bilo anketiranih 275 trenerjev alpskega smučanja;, od tega jih je na anketni vprašalnik ustrezno odgovorilo 147. Anketiranje in analiziranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega vprašalnika ( in MS Excel-a. Podatke smo zbirali od (7:54) do (19:15). Z nekaterimi anketiranci je bil zaradi tolmačenja in lažjega razumevanja izveden direktni intervju. Vprašalnik je bil napisan v angleškem in slovenskem jeziku, intervjuji pa izvedeni tudi v ruščini in nemščini. Z začetnimi vprašanji o spolu, starosti, telesni višini in deležu telesne maščobe smo ugotavljali, kako telesne lastnosti oz. predispozicije posameznika vplivajo na prenašanje nizkih temperatur oz. kako so povezana s poškodbami, simptomi in boleznimi. Ugotovitve, povezave in korelacije so podrobneje opisane v podpoglavju (3.2.1). 1. Spol: (n = 147) Slika 16: Delež anketiranih glede na spol Podatke smo potrebovali za primerjavo med spoloma. Ugotavljali smo razlike glede bolezni in poškodb zaradi mraza. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 39

47 2. V katero starostno skupino spadate? (n = 147) Slika 17: Prikaz starostnih skupin anketirancev Starejši ljudje naj bi bili bolj občutljivi na nizke temperature. Njihovo telo sodeč po spoznanjih iz teorije (Castelini J.W. in sod., 2006) reagira slabše. Ugotavljali smo, kakšen je delež poškodb in bolezni zaradi nizkih temperatur glede na starostno skupino. 3. Vaša telesna višina? (n = 147) Slika 18: Porazdelitev telesne višine anketiranih trenerjev Primerjali smo simptome med visoko grajenimi in majhnimi trenerji. V teoriji (Stover W.R., 2007, povzeto po Shapiro, Moran in Epstein, 1998) smo zasledili, da imajo višji ljudje relativno daljše okončine, zaradi katerih je transport krvi v prste na nogah in rokah daljši; tako se kri hitreje ohlaja in jih hitreje zebe. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 40

48 4. V kateri državi ste rojeni? (n = 147) V kateri državi ste rojeni? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 4 (Andorra) 1 1% 1% 1% 10 (Austria) 2 1% 1% 2% 16 (Belarus) 1 1% 1% 3% 22 (Bosnia and Herzegovina) 3 2% 2% 5% 32 (Canada) 4 3% 3% 8% 43 (Croatia) 1 1% 1% 8% 46 (Czech Republic) 1 1% 1% 9% 59 (Finland) 3 2% 2% 11% 60 (France) 3 2% 2% 13% 64 (Germany) 2 1% 1% 14% 66 (Greece) 1 1% 1% 15% 86 (Kazakhstan) 2 1% 1% 16% 129 (Norway) 3 2% 2% 18% 143 (Russia) 15 10% 10% 29% 157 (Slovakia) 1 1% 1% 29% 158 (Slovenia) 88 60% 60% 90% 164 (Spain) 1 1% 1% 90% 169 (Sweden) 2 1% 1% 92% 170 (Switzerland) 1 1% 1% 92% 187 (UK (United Kingdom)) 9 6% 6% 99% 188 (USA(United States of America)) 2 1% 1% 100% Veljavni Skupaj % 100% Povprečje 139,5 Std. Odklon 45 Tabela 6: Narodnosti anketirancev Podatke o narodnosti so nam služili za ugotavljanje razlik med preventivnimi ukrepi; zanimale so nas specifične značilnosti posameznih narodnosti in njihov odziv na nizke temperature. 5. Kako ocenjujete delež vaše telesne maščobe? (n = 147) Slika 19: Deleža telesne maščobe anketirancev Kako ocenjujete delež vaše telesne maščobe? Podvprašanja Odgovori Zelo velik Velik Niti velik, niti majhen Majhen majhen Skupaj Delež vaše telesna maščobe je: % 17% 51% 26% 6% 100% Tabela 7: Delež telesne maščobe anketirancev Veljavni Št. enot Povprečje Std. Odklon ,2 0,82 Maščoba zagotavlja dobro izolativnost, saj je prevodnost maščobe zelo nizka. Hkrati je povezana z nižjo presnovo in dušenjem mišičnega tresenja (Stover W.R., 2007). Zanimalo nas je, ali imajo trenerji z manjšim deležem maščobe več bolezni in poškodb zaradi nizkih temperatur. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 41

49 6. Ali imate katero od spodaj navedenih zdravstvenih težav? (n = 147) Slika 20: Zdravstvene težave anketiranih trenerjev Ali imate katero od spodaj navedenih zdavstvenih težav? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni Veljavni Ustrezni Ustrezni Frekvence % Težave ali motnje krvožilnega sistema % 147 4% 6 43% Težave ali motnje metabolizma % 147 2% 3 21% Mišične bolezni % 147 0% 0 0% Fiziološki stres % 147 3% 5 36% SKUPAJ % Tabela 8: Bolezni in motnje anketiranih trenerjev Težave in motnje krvnožilnega sistema, metabolizma, mišične bolezni in fiziološki stres vplivajo na poslabšano delovanja obrambnih mehanizmov telesa za vzdrževanje stalne telesne temperature. Za osebe z motnjami nizke temperature predstavljajo povečano tveganje in možnost nastanka hujših obolenj in poškodb (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Ugotavljali smo prisotnost motenj in bolezni in njihov vpliv na trenerje. 7. Kako pogosto kljub bolezni (prehladu, angini, gripi... ) opravljate trenersko delo v hudem mrazu? (n = 147) Slika 21: Pogostost opravljanja trenerskega dela kljub bolezni Kako pogosto kljub bolezni (prehladu, angini, gripi... ) opravljalite trenersko delo v hudem mrazu? Podvprašanja Odgovori Veljavni Št. enot e Odklon Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli Skupaj Delo sem kljub bolezni opravljal: ,4 1,27 32% 21% 23% 17% 6% 100% Tabela 9: Pogostost opravljanja trenerskega dela kljub bolezni Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 42

50 Oslabelo zdravstveno stanje in prebolevanje prehladov, grip, angin in drugih na prvi pogled nenevarnih bolezni prestavlja povečano tveganje in zavira oz. spreminja delovanje mehanizmov za vzdrževanje telesne temperature (Stover W.R. 2007). Zanimalo nas je, če se trenerji zavedajo dodatnega zdravstvenega tveganja pri svojem delu oz. če so dovolj poučeni o tem, kakšne posledice ima lahko to na telo in njihovo zdravje. Iz rezultatov je razvidno, da kljub bolezni 32 % trenerjev vedno opravlja delo, 21 % pa pogosto. Samo 6 % jih ob bolezni dela na opravlja. To kaže na precejšno nezavedanje glede tveganja. Razlog je pogosto tudi v tem, da večina trenerjev noče izpustiti treninga oz. tekmovanja, ker to vpliva na delovanje celotne ekipe, kakovost dela in rezultat. 8. Ali po večkratni oz. redni izpostavljenosti lažje prenašate ekstremno nizke temperature? (n = 147) Slika 22: Adaptacija na nizke temperature po večkratni oz. redni izpostavljenosti Ali po večkratni oz. redni izpostavljenosti lažje prenašate ekstremno nizke temperature? Podvprašanja Po večkratni oz. redni izpostavljenosti lažje prenašam mraz oz. se nanj privadim. Odgovori Popolnoma se strinjam Strinjam se Niti se strinjam, niti se ne strinjam Ne strinjam se Sploh se ne strinjam Skupaj % 55% 18% 4% 4% 100% Veljavni Št. enot Povprečje Std. Odklon Tabela 10: Adaptacija na nizke temperature po večkratni oz. redni izpostavljenosti 2,2 0,93 18 % trenerjev se je s trditvijo popolnoma strinjalo 55 % pa strinjalo. To kaže na to, da skupno na 73 % trenerjev adaptacijski mehanizmi v določeno meri delujejo oz. da lažje prenašajo nizke temperature po redni ali večkratni izpostavljenosti. 9. Kakšna je bila najnižja temperatura, pri kateri ste opravljali trenersko delo? (n = 147) Slika 23: Porazdelitev najnižjih temperatur, pri katerih trenerji opravljali delo Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 43

51 Pri merjenju temperaturne obremenitve trenerjev v slovenski reprezentanci je bila najnižje temperatura -41,3 C, rezultati anketnega vprašalnika pa so pokazali, da je največje število trenerjev že opravljalo delo pri temperaturah med -26 C in -30 C, temu je sledila izpostavljenost temperaturam med -31 C in -35 C. Ugotovljeno je bilo, da je večina, ki je delo opravljala pod -40 C, prihajala iz Kanade, Rusije, Finske, Norveške ali ZDA. 10. Ocenite, koliko časa ste bili izpostavljeni ekstremno nizki temperaturi? (n = 147) Slika 24: Porazdelitev časov izpostavljenosti ekstremno nizkim temperaturam Čas izpostavljenosti predstavlja pomemben faktor pri posledicah nizkih temperatur na telo. Daljši je čas, težje telo vzdržuje telesno temperaturo (Stover W.R., 2007). Podatke smo potrebovali za primerjavo s priporočenimi maksimalnimi in nevtralnimi časi izpostavljenosti izračunanih v poglavju (4.1.) Največ anketiranih trenerjev je bilo ekstremni temperaturi izpostavljeno 2-3 h, sledila je izpostavljenost 3-4 h, najmanj jih je bilo izpostavljeno pod 1 h. 11. Kakšni so vaši najpogostejši trije simptomi po daljši časovni izpostavljenosti mrazu? (n = 147) Slika 25: Najpogostejši simptomi trenerjev po daljši časovni izpostavljenosti nizkim temperaturam Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 44

52 Iz preteklih izkušenj v poslu smučarskega trenerja je znano, da ima večina največje težave s prsti na rokah in nogah. To lahko potrdimo tudi z rezultati anketnega vprašalnika. Bolečinam in odrevenelosti prstov na rokah in nogah sledi pekoča bolečina na obrazu, nosu, bradi in ušesih. Najmanj jih je imelo težav s povišanim oz. znižanim srčnim utripom, ki pa je lahko že znak za podhladitev. 12. Kako na vaše občutenje mraza in posledice (simptome) vpliva stik z mrzlimi predmeti (plastične palice, aluminijasti ključ, aluminijasta lestev...)? (n = 147) Slika 26: Vpliv stika z mrzlimi predmeti na simptome trenerjev Kako na vaše občutennje mraza vpliva stik z mrzlimi predmeti (plastični koli, aluminijasti ključ, aluminijasta lestev...)? Podvprašanja Odgovori Veljavni Št. enot Povprečje Std. Odklon Zelo nagativno vpliva Negativno vpliva Neodločen Ne vpliva nagativno Sploh ne vpliva negativno Skupaj Stik z mrzlimi predmeti name: ,4 1,02 20% 39% 30% 7% 4% 100% Tabela 11: Vpliv stika z mrzlimi predmeti na simptome trenerjev Teorija (Tochihara Y., Ohnaka T. 2005) kaže, da stik z mrzlimi predmeti znatno zniža lokalo temperaturo tkiva. Zanimalo nas je, ali to dejansko vpliva na poslabšanje stanja oz. simptome trenerjev. Ugotovili smo, da ima na skupaj 59 % stik z mrzlimi predmeti negativen vpliv. 13. Kako na lažje prenašanje ekstremno nizkih temperatur na vas vplivata primerna prehrana in zadostna hidracija? (n = 147) Slika 27: Vpliv hidracije in prehrane na lažje prenašanje nizkih temperatur Kako na lažje prenašanje ekstremno nizkih temperatur na vas vplivata primerna prehrana in zadostna hidracija? Podvprašanja Odgovori Veljavni Št. enot Povprečje Std. Odklon Zelo vpliva Vpliva Neodločen Ne vpliva Sploh ne vpiva Skupaj Primerna preharana ,9 0,83 34% 45% 16% 5% 0% 100% Zadostna hidracija ,9 0,84 36% 45% 14% 3% 1% 100% Tabela 12: Vpliv hidracije in prehrane na lažje prenašanje nizkih temperatur Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 45

53 Ob mrzlih temperaturah telo porabi več energije za ogrevanje; gibanje je zaradi debelih oblek in zaščitne opreme oteženo, kar predstavlja dodaten napor. Primerna in zadostna prehrana je prvi pogoj za efektiven boj proti mrazu. Dehidracija poveča tveganje za nastanek poškodb in obolenj zaradi mraza (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Zanimalo nas je, kako na lažje prenašanje nizkih temperatur na trenerje vplivata primerna prehrana in hidracija. Na več kot 77 % anketiranih zelo vpliva ali vpliva primerna prehrana na 81 % pa primerna hidracija. 14. Ali ste že imeli katero od spodaj navedenih poškodb zaradi mraza? (n = 147) Slika 28: Najpogostejše bolezni in poškodbe anketiranih trenerjev Daljša časovna izpostavljenost ekstremnim temperaturam lahko povzroči vrsto poškodb in bolezni. Med anketiranimi trenerji so bile najpogostejše ozebline, sledile so omrzline 1. st., blage podhladitve in vnetje zgornjih dihalnih poti. Najmanj je bilo globokih omrzlin 1. in 2. stopnje. 15. Ali ste kdaj tik pred oz. med izpostavljenostjo mrazu uporabili katere od spodaj navedenih substanc? (n = 147) Slika 29: Zaužite substance anketiranih trenerjev Največ trenerjev uporablja oz. je uporabljalo tobak in tobačne izdelke, sledita alkohol in zdravila. Kaj so ob jemanju občutili v kombinaciji z ekstremnimi temperaturami je navedeno v spodnjih treh vprašanjih (16,17,18). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 46

54 16. Kaj ste občutili ob jemanju zdravil? (n = 147) Kaj ste občutili ob jemanju zdravil? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni %- Veljavni Ustrezni %- Ustrezni Frekvence % Zmanjšan učinek zdravil % 111 1% 1 8% Povečani stranski učinki % 111 3% 3 25% Zmanjšana pozornost in zavedanje % 111 1% 1 8% Povečana občutljivost na mraz % 111 5% 5 42% Drugo: % 111 2% 2 17% SKUPAJ % Tabela 13: Učinki zdravil na trenerje v ekstremnem mrazu Zdravila je jemalo le 8 izmed vseh anketiranih. Največ med njimi 63 % jih je občutilo povečano občutljivost na mraz. 17. Kaj ste čutili po zaužitju alkohola? (n = 147) Kaj ste občutili po zaužitju alkohola? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni %- Veljavni Ustrezni %- Ustrezni Frekvence % Zmanjšana občutljivost na mraz % 111 6% 7 25% Povečana občutljivost na mraz % 111 1% 1 4% Zmanjšanje mišičnega tresenja % 111 5% 6 21% Občutek dodatne toplote % 111 5% 6 21% Boljše počutje % 111 4% 4 14% Drugo: % 111 4% 4 14% SKUPAJ % Tabela 14: Učinki alkohola na trenerje v ekstremnem mrazu Teoretično alkohol nima bistvenih kratkoročnih učinkov. Po daljšem času se zmanjša mišično tresenje (Dahlstrom G., Granberg P.O., Holmer I., 2011). Največ trenerjev je bilo mnenja, da se zmanjša občutljivost na mraz, druga najbolj pogost simptom je bilo zmanjšano mišično tresenje in občutek dodatne toplote. 18. Kaj ste občutili po uporabi tobačnih izdelkov? (n = 147) Kaj ste občutili po uporabi tobačnih izdelkov? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni %- Veljavni Ustrezni %- Ustrezni Frekvence % Povečana občutljivost na mraz % 147 2% 3 10% Zmanjšane telesne spretnosti % 147 3% 4 13% Slabša prekrvavitev udov % 147 6% 9 29% Sindrom belih prstov % 147 3% 4 13% Drugo: % 147 7% 11 35% SKUPAJ % Tabela 15: Simptomi po zauživanju tobačnih izdelkov (Drugo: ) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa nič od naštetega 1 1% 13% 13% nothing 1 1% 13% 25% umirjenost 1 1% 13% 38% none 1 1% 13% 50% nič 1 1% 13% 63% nič 1 1% 13% 75% nic 1 1% 13% 88% nisem občutil nobene razlike 1 1% 13% 100% Skupaj 8 5% 100% Tabela 16: Drugi simptomi po uporabi tobačnih izdelkov V teoriji (Stover W.R., 2007) je navedeno da substance, ki vplivajo na krvožilni sistem, poslabšajo delovanje obrambnih mehanizmov telesa. Ugotovili smo, da je Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 47

55 največ trenerjev uporabljalo prav tobačne izdelke. Večina ni čutila sprememb, 33 % je čutilo slabšo prekrvavitev udov, 15 % anketiranih je občutilo zmanjšane spretnosti in sindrom belih prstov, 11 % pa povečano splošno občutljivost na mraz. 19. Kako daljša časovna izpostavljenost nizkim temperaturam vpliva na vaše(o): (n = 147) Slika 30: Vpliv nizkih temperatur na sposobnosti in spretnosti anketiranih trenerjev Navedeni so negativni vplivi na posamezne sposobnosti in spretnosti trenerjev. Če upoštevamo skupaj zelo negativne in negativne vplive, so bile najbolj prizadete ročne in fizične sposobnosti ter reakcijski časi. Najmanjši je bil vpliv na miselne oz. kognitivne sposobnosti in na sovražnost. 20. Koliko plasti oblačil uporabljate v ekstremnem mrazu? (n = 147) Koliko plasti oblačil uporabljate v ekstremnem mrazu? Veljavno Št. enot Povprečje Std. Odklon Minimum Maksimum ,4 1, Tabela 17: Število plasti zaščitnih oblačil anketiranih trenerjev Število plasti oblačil smo potrebovali za izračun priporočene izolacijske vrednosti oblačil in priporočenih časov izpostavljenosti v poglavju (3.4.) Povprečno trenerji uporabljajo 4,4 plasti zaščitnih oblačil, kar po oceni (Holmer I., 2008) predstavlja vrednost zaščitnih oblačil 4 Clo. 21. Kako izbirate plasti vaših oblačil? (n = 148) Kako izbirate plasti vaših oblačil? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (Naključno, ne oziram se na materiale in lastnosti svojih oblačil.) 24 16% 22% 22% 2 (Točno poznam lastnosti materijalov svojih oblačil, zato jih oblečem v določenem zaporedju) 83 56% 78% 100% Skupaj % 100% Tabela 18: Naključna in namerna izbira oblačil Pri zagotavljanju toplotnega ugodja oz. temperaturnega ravnovesja je pomembna Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 48

56 uporaba pravilnih materialov v pravilnem vrstnem redu. To nam zagotavlja optimalno zaščito v ekstremnih pogojih (Canadian Center for Occupational Health and Safety, 2008). S ciljem izboljšanja obstoječega stanja nas je zanimalo, če je naključna izbira plasti oblačil povezana s hujšimi posledicami mraza na telo. 55 % trenerjev pozna materiale svojih oblačil in jih zato oblači v točno določenem zaporedju. 22. Ali glede na aktivnost vašega dela sprotno prilagajate plasti oblačil (slačenje/oblačenje)? (n = 147) Ali glede na aktivnost vašega dela sprotno prilagajate plasti oblačil (slačenje/oblačenje)? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (DA) 83 56% 78% 78% 2 (NE) 24 16% 22% 100% Veljavni Skupaj % 100% Povprečje 1,2 Std. Odklon 0,4 Tabela 19: Prilagajanje plasti oblačil glede na aktivnost dela Pri aktivnejšem delu proizvedemo več toplote z mišičnim delom, zato se z enako zaščitno obleko pri večji aktivnosti potimo. Pot povzroča vlažna oblačila, voda pa ima zaradi višje gostote dvajsetkrat večjo prevodnost od zraka in povečuje intenzivnost ohlajanja telesa (Balantič Z., 2000). To povzroči hujše posledice za telo. Zanimalo nas je, kako se teoretične ugotovitve odražajo pri trenerskem delu, če je prilagajanje oblačil povezano z nastankom bolezni in poškodbami trenerjev. 23. Ali uporabljate 2 para nogavic? (n = 147) Ali uporabljate 2 para nogavic (tanjše notranje in debelejše (volnene oz. sintetične) zunanje)? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (DA) 19 13% 18% 18% 2 (NE) 88 59% 82% 100% Veljavni Skupaj % 100% Povprečje 1,8 Std. Odklon 0,4 Tabela 20: Delež anketirancev, ki uporabljajo dvojne nogavice 24. Ali uporabljate več kot ene rokavice? (n = 147) Ali uporabljate več kot ene rokavice ( volnene oz. sintetične notanje ali dodatne vodoodporne zunanje? Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa 1 (DA) 28 19% 26% 26% 2 (NE) 78 53% 74% 100% Veljavni Skupaj % 100% Povprečje 1,7 Std. Odklon 0,4 Tabela 21: Delež anketirancev, ki uporabljajo več kot enih rokavic Trenerske izkušnje so že v preteklosti pokazale, da je uporaba dvojnih rokavic in nogavic lahko učinkovita, če je zagotovljena dovolj velika prostornost. Glede na dokazano učinkovitost te metode (poglavje 3.3) nas je zanimalo, koliko trenerjev jo dejansko uporablja. Razvidno je, da samo 18 % trenerjev uporablja 2 para nogavic in 26 % več kot ene rokavice. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 49

57 25. Ali ste zaradi posledic ekstremno nizkih temperatur že utrpeli kakšno poškodbo pri delu? (n=147) Ali ste zaradi posledic ekstremno nizkih temperatur že otrpeli kakšno poškodbo pri delu? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni %- Veljavni Ustrezni %- Ustrezni Frekvence % Da % % 37 32% Ne % % 78 68% SKUPAJ % Tabela 22: Poškodbe pri delu zaradi ekstremno nizkih temperaturah Kakšno poškodbo ste utrpeli? 26. Katero? (n = 147) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa Izpah rame 4 3% 11% 8% Zlom Roke 4 3% 11% 15% Zlom Noge 3 3% 8% 23% Poškodba kolena 5 4% 14% 31% Poškodba ahilova tetive 1 1% 3% 38% Zvin 4 3% 11% 46% Zlomljen prst 3 3% 8% 54% Poškodba glave 2 2% 5% 62% Zlomljen nos 2 2% 5% 69% Odrgnine na obrazu 3 3% 8% 77% Poškodbe hrbta 1 1% 3% 85% Ureznine 4 3% 11% 92% Poškodbe zob 1 1% 3% 100% Skupaj 37 32% 100% Tabela 23: Vrste poškodb pri delu ob ekstremno nizkih temperaturah Zaradi poslabšanja različnih telesnih sposobnosti ob ekstremno nizkih temperaturah se poveča tveganje za poškodbe pri delu. Ugotavljali smo, koliko izmed anketiranih trenerjev je že utrpelo poškodbe in katere so bile najpogostejše. Ugotovili smo, da so na prvem mestu poškodbe kolena, sledijo izpah rame, zlom roke, zvin in ureznine, najmanj je poškodb Ahilove tetive, hrbta in zob. Do poškodb pogosto pride zaradi odrevenelosti nog, ki bistveno zmanjšajo občutek za snežno podlago; to privede do padcev, hkrati je zmanjšana koncentracija in poslabšan reakcijski čas, mišice pa so bolj trde in negibljive. Dodatno tveganje predstavljajo slabo vreme, vidljivost in zmehčana snežna podlaga. 27. Katere spodnje pripomočke najpogosteje uporabljate v ekstremnem mrazu? (n = 147) Slika 31: Pripomočki, ki jih trenerji najpogosteje uporabljajo v ekstremnem mrazu Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 50

58 (Drugo: ) Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa Zaščita za obraz iz flisa 1 1% 13% 13% Mazilo zivalska mast 1 1% 13% 25% Volnen pulover 1 1% 13% 38% Nič od naštetega 1 1% 13% 50% Grelci za roke znotraj jakne 1 1% 13% 63% Nič 1 1% 13% 75% Nič posebnega 1 1% 13% 88% Jakno, brazrokavnik, volnen pulover 1 1% 13% 100% Skupaj 8 5% 100% Tabela 24: Drugi pripomočki v ekstremnem mrazu Prikazani so pripomočki, ki jih trenerji najpogosteje uporabljajo v ekstremnem mrazu. Presenetljivo je na prvem mestu zaščitna krema, sledijo palčniki oz. rokavice na en prst in dežni plašč. Zelo malo jih uporablja stojno podlago, s katero bi se zaščitili pred sevanjem mrzle snežne podlage in neoprensko zaščito smučarskih čevljev. 28. Kateri preventivni ukrepi za lažje prenašanje nizkih temperatur so za vas najbolj učinkoviti, ko odmori za ogrevanje niso mogoči? (n = 147) Kateri preventivni ukrepi za lažje prenašanje nizkih temperatur so za vas najbolj učinkoviti, ko odmori za ogrevanje niso mogoči? Podvprašanja Navedbe Rusija Slovenija Skandinavija Vaši preventivni ukrepi: Oblačila iz naravnih materialov Povečana fizična aktivnost Mastna hrana Prekomerna vnos hrane Več plasti oblačil Topla pijača Zauživanje maščob Topli napitki Prepričanje, da nas ne zebe Zaščitna krema(živalska mast) Grelci za roke in noge Več plasti oblačil Topli napitki Dodatne rokavice Grelci za noge Več plasti oblačil Rokavice na 1 prst Večji čevlji in rokavice Uporaba podkape Prepričanje, da nas ne zebe Podlaga na kateri stojimo Dežni plašč Drgnjenje Povečana aktivnost Dežni plašč Tabela 25: Preventivni ukrepi po različnih narodnostih Zaradi velikega števila naštetih preventivnih ukrepov smo jih zaradi preglednosti po narodnostih in pogostosti razvrstili v skupine. Preventivni ukrepi se po posameznih nacijah razlikujejo. V Rusiji so na prvem mestu oblačila in pokrivala iz naravnih materialov (kože), prekomeren vnos hrane in zadosten vnos maščob. Pri skandinavskih narodih je na prvem mestu vnos mastne hrane, sledijo topli napitki in mentalno prepričanje, da jih ne bo zeblo. Slovenci smo na prvo mesto dali povečano fizično aktivnost, sledi več plasti oblačil in topli napitki. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 51

59 29. Ali ste kdaj prišli do točke, ko zaradi posledic nizkih temperatur na vaše telo niste bili več sposobni upravljati trenerskega dela? (n = 147) Slika 32: Delež trenerjev, ki zaradi posledic nizkih temperatur niso bili več sposobni opravljati dela Iz rezultatov je razvidno, da kar 42 % trenerjev zaradi ekstremnih temperatur ni bilo več sposobno opravljati svojega dela. To kaže na eni strani na zelo težke obremenitve telesa, na drugi pa tudi na slabo poznavanje primernih ukrepov za preprečevanje posledic in vplivov na telo KORELACIJE IN UGOTOVITE 1. Med anketiranci je bilo 78 % moških in 22 % žensk. Glede na teoretične osnove naj bi ženske težje prenašale nizke temperature (Stover W.R., 2007). Naredili smo primerjavo med spoloma glede na bolezni in poškodb zaradi nizkih temperatur. Ali ste že imeli katero od spodaj navedenih poškodb zaradi mraza? Podvprašanja Moški Ženske Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Ozebline 91 56% 17 47% Blaga podhladitev 91 41% 17 59% Zmerna podhladitev 91 20% 17 18% Huda podhladitev 91 1% 17 6% Povrhnje omrzline 1. st % 17 41% Povrhnje omrzline 2. st % 17 6% Globoke omrzline 1. st. 91 1% 17 0% Globoke omrzline 2.st. 91 1% 17 0% Vnetje zgornjih dihalnih poti 91 42% 17 53% Drugo: 91 5% 17 6% SKUPAJ Tabela 26: Primerjava bolezni in poškodb glede na spol Ženske so imele več blagih in hudih podhladitev ter več vnetij zgornjih dihalnih poti. Ozebline, zmerne podhladitve, povrhnje in globoke ozebline 1. in 2. st. pa so bile pogostejše pri moških. Zato lahko pri delu smučarskih trenerjev delno potrdimo ugotovitve iz teorije, kjer naj bi bile ženske bolj dovzetne za posledice nizkih temperatur na telo. 2. Primerjali smo dve starostni skupini in ugotavljali, če obstajajo povezave med starostjo in poškodbami. V teoriji (Castelini J.W., Young A.J., Giesbrecht G.G. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 52

60 in sod., 2006) je omenjeno, da se starejši ljudje slabše odzovejo na nizke temperature. Ali ste že imeli katero od spodaj navedenih poškodb zaradi mraza? Podvprašanja Do 21 let Nad 61 let Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Ozebline 7 14% 9 78% Blaga podhladitev 7 43% 9 44% Zmerna podhladitev 7 0% 9 11% Huda podhladitev 7 0% 9 11% Povrhnje omrzline 1. st. 7 43% 9 44% Povrhnje omrzline 2. st. 7 0% 9 44% Globoke omrzline 1. st. 7 0% 9 0% Globoke omrzline 2.st. 7 0% 9 0% Vnetje zgornjih dihalnih poti 7 43% 9 67% SKUPAJ 7 9 Tabela 27: Primerjava bolezni in poškodb glede na starostno skupino Ugotovili smo, da imajo trenerji do 21. leta manj poškodb in bolezni kot trenerji nad 61. letom starosti. 3. V tabeli 28 spodaj smo primerjali trenerje do 170 cm višine in tiste nad 191 do 200+ cm glede na njihovo simptome v rokah in nogah. Kakšni so vaši najpogostejši trije simptomi pri daljši časvni izpostavljenosti mrazu? Podvprašanja do 170 cm od cm Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Otrdelost (odrevenelost) in bolečina prstov na roki 23 61% 9 89% Otrdelost (odrevenelost) in bolečina prstov na nogi 23 74% 9 89% Tabela 28: Povezava telesne višine in otrdelosti oz. bolečine v prstih na rokah in nogah Razvidno je, da so večji trenerji imeli višji odstotek otrdelosti in bolečine v prstih na rokah in nogah. Pot tople krvi iz jedra do okončin je pri višjih osebah z relativno daljšimi okončinami daljša, zato se kri hitreje ohlaja. Lahko potrdimo teoretične ugotovitve in povezavo med telesno višino in pogostejšo odrevenelostjo in bolečino v prstih na rokah in nogah. 4. Zanimalo nas je, kako je delež telesne maščobe povezan s poškodbami in simptomi zaradi izpostavljenosti ekstremnim temperaturam. Primerjali smo trenerje z zelo velikim in velikim deležem s trenerji z majhnim in zelo majhnim deležem maščobe (tabela 29). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 53

61 Ali ste že imeli katero od spodaj navedenih poškodb zaradi mraza? Podvprašanja Zelo velik/velik % maščobe Majhen/zelo majhen % maščobe Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Ozebline 84 51% 23 70% Blaga podhladitev 84 43% 23 44% Zmerna podhladitev 84 18% 23 26% Huda podhladitev 84 2% 23 0% Povrhnje omrzline 1. st % 23 52% Povrhnje omrzline 2. st % 23 22% Globoke omrzline 1. st. 84 1% 23 0% Globoke omrzline 2.st. 84 1% 23 0% Vnetje zgornjih dihalnih poti 84 37% 23 70% SKUPAJ Tabela 29: Primerjava poškodb glede na delež telesne maščobe Ugotovili smo, da imajo tisti z manjšim deležem maščobe večji delež ozeblin, blagih in zmernih podhladitev, povrhnjih omrzlin 1. in 2. stopnje in večji delež vnetja zgornjih dihalnih poti. Primerjava globokih omrzlin in hudih podhladitev ni relevantna, saj je bil vzorec trenerjev s temi poškodbami premajhen. Ugotovitve iz teorije tako lahko potrdimo tudi na primeru smučarskih trenerjev. Obstaja povezava med večjim deležem telesne maščobe in manjšim deležem bolezni in poškodb. Kakšni so vaši najpogostejši trije simptomi pri daljši časvni izpostavljenosti mrazu? Podvprašanja Zelo velik/velik% maščobe Majhen/zelo majhen % maščobe Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Otrdelost (odrevenelost) in bolečina prstov na roki 24 67% 34 74% Otrdelost (odrevenelost) in bolečina prstov na nogi 24 67% 34 59% Pekoča bolečina na obrazu (nosu, bradi, ušesih) 24 38% 34 53% Drgetanje telesa (mišično tresenje) 24 21% 34 32% Povišan srčni utrip 24 0% 34 0% Znižan srčni utrip 24 4% 34 0% Zaspanost, utrujenost, vznemirjenost 24 17% 34 18% Otežen govor 24 8% 34 18% Povečana sovražnost 24 8% 34 3% Slabo splošno počutje 24 25% 34 3% Prekomerno izločanje urina 24 13% 34 6% Bolečine v mišicah in sklepih 24 13% 34 6% Uteženo gibanje 24 17% 34 9% SKUPAJ Tabela 30: Primerjava simptomov glede na delež telesne maščobe Tisti z manjšim deležem maščobe imajo pogostejše težave z odrevenelostjo in bolečinami v prstih na rokah, pekočo bolečino na obrazu in ekstremitetah, njihovo telo pogosteje drgeta in proizvaja toploto z mišičnim tresenjem, so pogosteje zaspani, utrujeni, vznemirjeni in imajo pogosteje težave z oteženim govorom. Trenerji z višjim deležem telesne maščobe pa pogosteje kažejo znake sovražnosti, se splošno slabše počutijo, pogosteje izločajo urin, imajo pogosteje bolečine v sklepih in se težje gibljejo. V teoriji smo spoznali, da tisti z manj maščobe kompenzirajo izgubo telesne toplote s povečanim mišičnim tresenjem, kar lahko potrdimo tudi za naš primer (Stover W.R., 2007). 5. Težave ali motnje krvožilnega sistema, motnje metabolizma, mišične bolezni in fiziološki stres vplivajo na slabše delovanje telesnih mehanizmov za termo regulacijo in predstavljajo večji faktor tveganja. Ugotavljali smo, kako to vpliva na nastanek poškodb zaradi mraza. Primerjali smo tiste, ki imajo bolezni in motnje s Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 54

62 tistimi brez. Ali ste že imeli katero od spodaj navedenih poškodb zaradi mraza? Podvprašanja Imajo bolezni Nimajo bolezni Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Ozebline 11 73% % Blaga podhladitev 11 43% % Zmerna podhladitev 11 45% % Huda podhladitev 11 9% 109 2% Povrhnje omrzline 1. st % % Povrhnje omrzline 2. st % % Globoke omrzline 1. st. 11 1% 109 0% Globoke omrzline 2.st. 11 1% 109 0% Vnetje zgornjih dihalnih poti 11 64% % SKUPAJ Tabela 31: Vpliv bolezni in motenj na nastanek poškodb zaradi mraza Ugotovili smo, da imajo tisti z boleznimi in motnjami posledično več bolezni in poškodb zaradi mraza. Njihova obstoječa bolezenska stanja predstavljajo povečano tveganje. 6. Primerjali smo, če obstajajo povezave med trenerji posameznih narodnosti in boleznimi zaradi nizkih temperatur. V eno skupino smo uvrstili pretežno evropske narode z normalnimi zimami (Andora, Avstrija, BIH, Hrvaška, Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Slovenija, Slovaška, Španija, Švica in Velika Britanija) v drugo pa narode z bolj ekstremnimi zimami in temperaturami (Belorusija, Kanada, Finska, Kazahstan, Norveška, Rusija, Švedska in ZDA) Ali ste že imeli katero od spodaj navedenih poškodb zaradi mraza? Podvprašanja Prebivalci evropskih držav Prebivalci drugih držav Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Ozebline 78 46% 31 77% Blaga podhladitev 78 42% 31 45% Zmerna podhladitev 78 14% 31 32% Huda podhladitev 78 1% 31 3% Povrhnje omrzline 1. st % 31 55% Povrhnje omrzline 2. st. 78 9% 31 35% Globoke omrzline 1. st. 78 1% 31 0% Globoke omrzline 2.st. 78 1% 31 0% Vnetje zgornjih dihalnih poti 78 35% 31 65% SKUPAJ Tabela 32: Povezava med narodnostjo in poškodbami zaradi mraza Ugotovili smo, da so prebivalci, ki prihajajo iz držav z ekstremnimi zimami, imeli več bolezni in poškodb zaradi nizkih temperatur. Povezanost vidimo v tem, da so pogosteje in dlje časa izpostavljeni bolj ekstremnim vremenskim dejavnikom. Primerjava globokih omrzlin 1. in 2. stopnje zaradi majhnega vzorca ni relevantna. 7. Zanimalo nas je, če imajo trenerji, ki glede na aktivnost dela ne prilagajajo plasti oblačil, več bolezni zaradi mraza (tabela 33). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 55

63 Ali ste že imeli katero od spodaj navedenih poškodb zaradi mraza? Podvprašanja Ne prilagajajo oblačil Prilagajajo oblačila Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Ozebline 23 74% 73 53% Blaga podhladitev 23 48% 73 45% Zmerna podhladitev 23 35% 73 18% Huda podhladitev 23 3% 73 0% Povrhnje omrzline 1. st % 73 42% Povrhnje omrzline 2. st % 73 18% Globoke omrzline 1. st. 23 0% 73 0% Globoke omrzline 2.st. 23 0% 73 1% Vnetje zgornjih dihalnih poti 23 57% 73 42% Drugo: 23 4% 73 3% SKUPAJ Tabela 33: Vpliv prilagajanja plasti oblačil na poškodbe zaradi mraza Ugotovljena je bila povezanost. Tisti, ki ne prilagajajo oblačil glede na aktivnost, se teoretično bolj potijo in skozi mokra oblačila odvajajo več toplote, zato je pričakovati večje tveganje za bolezni. To lahko potrdimo tudi z rezultati, saj je delež bolezni pri njih pogostejši. 8. Ugotavljali smo, kakšne učinke imajo dvojne plasti nogavic in rokavic na nastanek ozeblin in omrzlin. Zanimalo nas je, ali imajo tisti, ki nosijo samo eno plast, več ozeblin in omrzlin od tistih, ki nosijo več plasti. Ali ste že imeli katero od spodaj navedenih poškodb zaradi mraza? Podvprašanja Ne uporabljajo več rokavic Uporabljajo več rokavic Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Ozebline 72 58% 23 47% Povrhnje omrzline 1. st % 23 38% Povrhnje omrzline 2. st % 23 18% Globoke omrzline 1. st. 72 0% 23 0% Globoke omrzline 2.st 72 4% 23 0% SKUPAJ Tabela 34: Nastanek ozeblin in omrzlin glede na uporabo različnega št. plasti rokavic Ali ste že imeli katero od spodaj navedenih poškodb zaradi mraza? Podvprašanja Ne uporabljajo 2 para nogavic Uporabljajo 2 para nogavic Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Ozebline 78 64% 18 33% Povrhnje omrzline 1. st % 18 39% Povrhnje omrzline 2. st % 18 17% Globoke omrzline 1. st. 78 0% 18 0% Globoke omrzline 2.st 78 1% 18 0% SKUPAJ Tabela 35: Nastanka ozeblin in omrzlin glede na uporabo različnega št. plast nogavic Ugotovili smo, da pri nošenju več plasti rokavic in nogavic nastane manj omrzlin in ozeblin. Iz tega lahko sklepamo, da ima tak ukrep pozitivne učinke pri izpostavljenosti ekstremnim temperaturam. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 56

64 9. Trenerji so v največji meri uporabljali tobačne izdelke. Zanimalo nas je, kako to vpliva na njihove simptome pri delu v nizkih temperaturnih razmerah. Primerjali smo simptome med tistimi, ki uporabljajo tobačne izdelke in tistimi, ki jih ne. Kakšni so vaši najpogostejši trije simptomi pri daljši časvni izpostavljenosti mrazu? Podvprašanja Ne uporabljajo tobačnih izdelkov Uporabljajo tobačne izdelke Veljavni %- Veljavni Veljavni %- Veljavni Otrdelost (odrevenelost) in bolečina prstov na roki 86 72% 35 77% Otrdelost (odrevenelost) in bolečina prstov na nogi 86 73% 35 80% Zaspanost, utrujenost, vznemirjenost 86 15% 35 20% Slabo splošno počutje 86 13% 35 14% SKUPAJ Tabela 36: Pojav simptomov glede na uporabo tobačnih izdelkov Ugotovili smo, da je otrdelost in bolečina v prstih na rokah in nogah nekoliko večja pri tistih, ki uporabljajo tobačne izdelke; prav tako so pogosteje zaspani, utrujeni, vznemirjeni in se splošno slabše počutijo. 3.3 EKSPERIMENT UPORABE DVOJNIH ROKAVIC IN NOGAVIC Iz večletnih izkušenj v trenerskem delu je znano, da imajo trenerji pri ekstremno nizkih temperaturah največ težav s prsti na rokah in nogah. To so potrdili rezultati anketnega vprašalnika. Prsti na rokah in nogah so pomemben faktor pri samem trenerskem delu in varnosti. Mnenja o uporabi dvojnih plasti so bila deljena. Zato smo z namenom izboljšanja stanja v sezoni 2015/2016 izvedli eksperiment znotraj ruske ekipe za svetovni in evropski pokal. Sodelovalo je 6 trenerjev in serviserjev, med njimi pet moških in ena ženska. Izbrali smo dva dni z najbolj podobnimi vremenskimi razmerami, kjer smo upoštevali temperaturo in vlažnost zraka, oblačnost, hitrosti vetra in občutene temperature z upoštevanjem Wind Chill faktorja. Sodelujoči so v obeh dneh raziskave opravljali enako delo z enako aktivnostjo na enakih delovnih mestih. Razen zaščite rok in nog so uporabili popolnoma enaka zaščitna oblačila. Udeleženci so izpolnjevali vprašalnik in vsakih 30 minut zapisovali svoja občutenja oz. občutke v prstih na rokah in nogah. Ocenjevali so jih od 1 do 10, pri čemer je ocena 1 pomenila, da niso občutili mraza oz. odrevenelosti okončin, 5 je pomenilo srednji občutek, 10 pa največji možen občutek mraza oz. odrevenelosti prstov na rokah in nogah (priloga 2) PRVI DAN EKSPERIMENTA - ENOJNE ZAŠČITA ROK IN NOG Prvi dan meritev je bil opravljen z običajno enoplastno zaščito rok in nog, torej z enim parom nogavic in rokavic. Vseh 6 udeležencev je uporabljalo normalne rokavice na 5 prstov. Štirje so uporabljali sintetične nogavice, dva pa nogavice iz naravnih vlaken. Zabeležili smo naslednje podatke: Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 57

65 Abzakovo, Ural -Rusija ( ) Izmerjena Temperatura zraka C "Windchill" Veter km/h Sunki Km/h Oblačnost % Rel. Vlaga % -19,3-26, , Tabela 37: Vremenski podatki za prvi dan eksperimenta Ocene občutkov v prstih na rokah(enojna zaščita) 30 min 60 min 90 min 120 min 150 min 180 min Oseba Oseba Oseba Oseba Oseba Oseba Povprečje 1,17 2,17 3,50 5,17 6,33 7,83 1 Ni oobčutka mraza in odrevenelosti 5 Srednji občutek mraza in odrevenelosti 10 Največji možen občutek mraza in odrevenelosti Tabela 38: Ocena občutkov v prstih na rokah z enojno zaščito Ocene občutkov v prstih na nogah (enojna zaščita) 30 min 60 min 90 min 120 min 150 min 180 min Oseba Oseba Oseba Oseba Oseba Oseba Povprečje 1,33 2,50 3,33 4,33 5,83 7,50 1 Ni oobčutka mraza in odrevenelosti 5 Srednji občutek mraza in odrevenelosti 10 Največji možen občutek mraza in odrevenelosti Tabela 39: Ocena občutkov v prstih na nogah z enojno zaščito DRUGI DAN EKSPERIMENTA DVOJNA ZAŠČITA ROK IN NOG Drugi dan meritve so vsi udeleženci uporabljali dve plasti zaščite. Na rokah je pet udeležencev uporabljalo tanke sintetične rokavice kot spodnjo plast in normalne smučarske rokavice kot zunanjo plast. En udeleženec je kot prvo plast uporabljal normalne rokavice na 5 prstov, kot zunanjo pa neprepustne tanke rokavice na 1 prst oz. tako imenovane palčnike. Za zaščito nog so vsi udeleženci uporabljali tanjše sintetične notranje nogavice, štirje med njimi debelejše zunanje iz mešenih vlaknin, dva pa debelejše volnene nogavice. Drugi dan meritve smo zabeležili naslednje podatke: Abzakovo, Ural -Rusija ( ) Izmerjena Temperatura zraka C "Windchill" Veter km/h Sunki Km/h Oblačnost % Rel. Vlaga % -19,7-25, Tabela 40: Vremenski podatki drugega dneva eksperimenta Ocene občutkov v prstih na rokah (dvojna zaščita ) 30 min 60 min 90 min 120 min 150 min 180 min Oseba Oseba Oseba Oseba Oseba Oseba Povprečje 1,00 1,17 2,17 3,67 4,83 6,00 1 Ni oobčutka mraza in odrevenelosti 5 Srednji občutek mraza in odrevenelosti 10 Največji možen občutek mraza in odrevenelosti Tabela 41: Ocena občutkov v prstih na rokah z dvojno zaščito: Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 58

66 Ocene občutkov v prstih na nogah (dvojna zaščita) 30 min 60 min 90 min 120 min 150 min 180 min Oseba Oseba Oseba Oseba Oseba Oseba Povprečje 1,00 1,33 2,33 3,50 4,50 5,67 1 Ni oobčutka mraza in odrevenelosti 5 Srednji občutek mraza in odrevenelosti 10 Največji možen občutek mraza in odrevenelosti Tabela 42: Ocena občutkov v prstih na nogah z dvojno zaščito REZULTATI EKSPERIMENTA Za eksperimenta smo izbrali dva dneva z najbolj podobnimi vremenskimi razmerami. Zaradi dela na prostem laboratorijskih pogojev s popolnoma enakimi vremenskimi dejavniki nismo mogli zagotoviti. Izmerjene temperature so se razlikovale za 0,4 C, maksimalna hitrost vetra za 7 km/h, relativna zračna vlažnost za 2 %, oblačnost pa za 6 %. Občutene temperature z upoštevanjem Wind Chill faktorja so se med dnevoma meritev razlikovale za 1,55 C. ROKE Rezultati so pokazali, da so udeleženci pri enaki časovni izpostavljenosti in pod približno enakimi pogoji, občutili manjše posledice nizkih temperatur. Občutki mraza in odrevenelosti prstov na rokah so se v vseh časovnih intervalih povprečno zmanjšali za 29,11 %. Izboljšanje je bilo zaznano tudi v vseh posamičnih 30 minutnih intervalih. Natančne rezultate prikazuje spodnje tabela 43 in slika 33. Povprečje občtkov v prstih na rokah 30 min 60 min 90 min 120 min 150 min 180 min Povprečje občutkov v rokah (1 zaščitna plast) 1,17 2,17 3,50 5,17 6,33 7,83 Povprečje občutkov v rokah (2 zaščitni plasti) 1,00 1,17 2,17 3,67 4,83 6,00 Zmanjšanje občutenja mraza (odevenelosti) -0,17-1,00-1,33-1,50-1,50-1,83 Zmanjšanje občutenja mraza (odevenelosti) % -14,29-46,15-38,10-29,03-23,68-23,40 Povprečje vseh časovnih intervalov % -29,11 1 Ni oobčutka mraza in odrevenelosti 5 Srednji občutek mraza in odrevenelosti 10 Največji možen občutek mraza in odrevenelosti Tabela 43: Povprečje ocen občutkov v prstih na rokah Slika 33: Primerjava občutkov v prstih na rokah z enojno in dvojno zaščito Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 59

67 NOGE Pri enaki časovni izpostavljenosti in pod približno enakimi pogoji so se občutki mraza in odrevenelosti prstov na nogah prav tako izboljšali. Povprečno v vseh časovnih intervalih za 28,03 %. Prav tako kot pri prstih na rokah se je stanje v posameznih časovnih intervalih občutno izboljšalo. Rezultate prikazuje tabela 44 in slika 34. Povprečje občutkov v prstih na nogah 30 min 60 min 90 min 120 min 150 min 180 min Povprečje občutkov v nogah (1 zaščitna plast) 1,33 2,50 3,33 4,33 5,83 7,50 Povprečje občutkov v nogah (2 zaščitni plasti) 1,00 1,33 2,33 3,50 4,50 5,67 Zmanjšanje občutenja mraza (odevenelosti) -0,33-1,17-1,00-0,83-1,33-1,83 Zmanjšanje občuttenja mraza (odevenelosti) % -25,00-46,67-30,00-19,23-22,86-24,44 Povprečje vseh časovnih intervalov % -28,03 1 Ni oobčutka mraza in odrevenelosti 5 Srednji občutek mraza in odrevenelosti 10 Največji možen občutek mraza in odrevenelosti Tabela 44: Povprečje ocen občutkov v prstih na nogah Slika 34: Primerjava občutkov v prstih na nogah z enojno in dvojno zaščito Določen učinek lahko pripišemo nekoliko ugodnejšim vremenskim razmeram v drugem dnevu eksperimenta, ko smo uporabljali dve zaščitni plasti, zagotovo pa ne v taki meri kot kažejo rezultati. Eksperiment je bil izveden na podlagi subjektivnih ocen posameznikov, pri katerem je šlo za ocenjevanje občutkov. Prag zaznavanja bolečine, občutka mraza in odrevenelosti okončin se med posamezniki gotovo razlikuje, vseeno pa je pri vseh viden znaten trend izboljšanja. Pogoj za uporabo dvojnih rokavic in nogavic je večja prostornost smučarskih čevljev in rokavic, kar je med smučarskimi delavci prej pravilo kot izjema. Že v preteklih izkušnjah se je pokazalo, da tudi pri ugodnejših vremenskih razmerah in nošenju ene plasti prostornost omogoča lažje premikanje prstov. Uporabo dvojnih plasti nogavic in rokavic vidimo kot efektivni ukrep za zmanjšanje posledic ob ekstremno nizkih temperaturah. 3.4 IZOLATIVNOST OBLAČIL Primerna zaščitna obleka je najpomembnejši faktor pri zagotavljanju toplotnega ravnovesja v ekstremnih temperaturnih razmerah. Metode v ISO standardu računajo potrebno izolativnost oblačil (IREQ) za zagotavljanje toplotnega ravnovesje pri določeni stopnji fizične aktivnosti. Upoštevajo klimatske faktorje, med katerimi sta najbolj pomembna temperatura zraka in hitrost vetra. Poleg teh potrebujemo še temperaturo sevanja okolice, ki je v večini primerov enaka Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 60

68 temperaturi zraka oz. nekoliko višja zaradi vpliva sonca. (Holmer I., 2008). V našem primeru smo vzeli enako vrednost, saj podatkov o sevanju nismo beležili. Potrebovali smo podatke o proizvodnji toplote z metabolizmom, ki je odvisna od porabe kisika posameznika. Podatke za naš primer smo pridobili iz tabele 46, prikazane spodaj. Vzeli smo vrednost 100 Wm 2, saj so nas zanimali rezultati pri nizki aktivnosti. Prepustnost oblačil je po podatkih trenutnega proizvajalca 5 l/m2s, hitrost hoje (hitrost zraka proizvedena z delom) pa smo nastavili na minimalno 0,2 m/s. Hitrosti gibanja zraka iz naših merjenj so bile preračunane v m/s. Prav tako smo vnesli izmerjene podatke o relativni zračni vlažnosti in temperaturi. Toplotno izolacijo trenutnih oblačil določa ISO standard (Holmer I., 2008). V praktičnem primeru je izolativnost trenutnih oblačil določena s tabelo 45 po ISO standardu. Z anketnim vprašalnikom je bilo ugotovljeno da največ trenerjev uporablja 4 do 5 plasti oblačil, natančno 4,4 plasti. Za to število plasti oblačil, so bili podatki pridobljeni iz tabele 45, modificirane po I. Holmerju, Poimenuje jo arktična oblačila. Gre za debelo in dolgo spodnje perilo, majico, hlače in jakno iz flisa, kombinezon in močno podložena plašč in hlače. Kombinacija oblačil predstavlja skupno izolacijsko vrednost 4 (Clo), ki smo jo uporabili za naš izračun in primerjavo. Oblačila Toplotna izolacija (Clo) Toplotna izolacija m2 C/W Skupna odpornost vodne pare (Pam2/W) 2 plasti (tanko, dolgo spodnje perilo, kombinezon) 1 0, plasti (tanko, dolgo spodnje perilo, majica, hlače, jakna) 1,5 0, plasti (tanko, dolgo spodnje perilo, majica, hlače, podložena jakna in hlače) 2 0, plasti (tanko, dolgo spodnje perilo, flis jakna in hlače, podložen plašč in hlače) 2,5 0, plasti (debelo,dolgo spodnje perilo, majica in hlače, flis jakna, podložen plašč in hlače) 3 0, plasti (arktična oblačila) (debelo, dolgo spodnje perilo, majica, flis jakna in hlače,kombinezon,močno podložen plašč in hlače) 4 0,62 > 100 Tabela 45: Vrednosti toplotne izolacije, glede na število plasti oblačil (Vir: Holmer I., 2008) Vrsta dela Stopnja metabolizma Wm2 Primer dela Počitek 65 Počitek Nizka aktivnost 100 Lahko ročno delo, uporaba rok, vožnja, lahka hoja do 3,5 km/h Srednja aktivnost 165 Zmerno ročno delo,uporaba rok in nog, hoja od 3,5-5,5 km/h Visoka aktivnost 230 Intenzivno ročno delo,uporaba rok in nog, nošenje težkih bremen, hoja od 5,5-7,5 km/h Zelo visoka aktivnost 290 Zelo intenzivno delo, lopatanje,kopanje, hoja po stopnicah ali lestvi, tek ali hoja nad 7,5 km/h Najvišja aktivnost 400 Zahtevna reševanja, gašenje v težkem okolju, vzdržljivostni napor manjši od 2h Tabela 46: Stopnje metabolizma glede na aktivnost dela (Vir: Holmer I., 2008) Na podlagi vseh podatkov smo s pomočjo programa (slika 35) izračunali potrebno izolativnost oblačil. Za izračun smo vzeli podatke petih najhladnejših dni v sezoni 2014/2015. Dobili smo po dve vrednosti IREQ in ISO Višja izračunana vrednost predstavlja toplotno ugodje, kar pomeni, da je zagotovljeno temperaturno ravnovesje. Nižja izračunana pa predstavlja vrednost, pri kateri se telesna temperatura zniža za 1 C, torej ni zagotovljenega popolnega temperaturnega ravnovesja (Holmer I., 2008). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 61

69 Slika 35: Izračun potrebne izolacije (IREQ) in mejnih časov izpostavljenosti ( Iz podatkov petih najhladnejših dni, smo s pomočjo programa (slika 35) izračunali priporočene izolativnosti IREQ in ISO 9920 in jih primerjali s 5-plastno zaščito, ki jo uporablja največ trenerjev. Dobili smo naslednje rezultate: Stopnja metabolizma M(W/m2) Temperatura okolice ( C) -41,3-33,4-27,1-26,6-23,0 Prepustnost zraka (l/m2s) Hitrost vetra (m/s) 1,4 3,6 3,6 3,1 3,3 Relativna zračna vlažnost % Priporočena izolativnost (IREQ) 5,5 4,9 4,5 4,4 4,1 Priporočena izolativnost (ISO 9920) 6,3 6,6 5,9 5,6 5,2 Arktična 5 plastna zaščita (clo) (Holmer) Tabela 47: Primerjava priporočene izolativnosti (IREQ) in ISO9920 z dejansko 5- plastno zaščito Slika 36: Primerjave dejanske in zahtevane izolativnosti oblačil Iz slike 36 je razvidno, da je bila dejanska izolacija obleke v vseh primerih nižja od zahtevane. Povprečno trenerji uporabljajo 4,4-plastno zaščito. Vzeli smo približek vrednosti 4-5-plastne zaščite iz Holmerjeve tabele z izolacijsko vrednostjo 4 Clo in jo primerjali z zahtevami po standardih. Primerjava je bila izvedena z višjo izračunano vrednostjo, ki zagotavlja toplotno ugodje. Razvidno je, da je priporočljiva izolacijska vrednost obleke precej višja, Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 62

70 kot jo uporablja večina trenerjev. To pomeni, da temperaturno ravnovesje ni zagotovljeno in da prihaja do izgub telesne toplote. Vključijo se številni obrambni mehanizmi telesa; poveča se tveganje za poškodbe in bolezni. 3.5 ČASI IZPOSTAVLJENOSTI Prav tako smo za pet najhladnejših dni, s programom (slika 35) izračunali priporočene nevtralne in maksimalne čase izpostavljenosti. Nevtralni čas zagotavlja toplotno ugodje, maksimalni pa zmanjša temperaturo jedra za 1 C (Holmer I., 2008). Uporabili smo enake podatke kot za računanje izolativnosti zaščitnih oblačil v poglavju 3.4 in dobili naslednje rezultate: Stopnja metabolizma M(W/m2) Temperatura okolice ( C) -41,3-33,4-27,1-26,6-23,0 Prepustnost zraka (l/m2s) Hitrost vetra (m/s) 1,4 3,6 3,6 3,1 3,3 Relativna zračna vlažnost % Neutralni čas izpostavljenosti (Holmer, Nilsson 2008) (h) 0 0,8 1,1 1,2 1,5 Max čas izpostavljenosti (Holmer, Nilsson 2008) (h) 1,1 1 1,4 1,7 2,2 Dejanska časovna izpostavljenost (h) 3, ,5 3,5 Tabela 48: Primerjava priporočenih časov izpostavljenosti z dejanskimi Slika 37: Primerjave dejanskih in priporočenih časov izpostavljenosti Iz slike 37 je razvidno, da je bila dejanska izpostavljenost mnogo daljša kot maksimalna priporočena. Iz tega sledi, da se je prav tako porušilo toplotno ravnovesje; temperatura telesa se znižuje, žile v periferiji se ožijo, počasi nastajajo podhladitve in poškodbe, povečuje se tveganje. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 63

71 4 MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE OBSTOJEČEGA STANJA Rezultati temperaturne obremenitve so pokazali, da so trenerji res izpostavljeni ekstremnim temperaturam. Ugotovljeno je bilo, da ima to negativne posledice na vrsto njihovih sposobnosti, bolezni in poškodbe pri delu. Veliko trenerjev pride do točke, ko svojega dela zaradi posledic nizkih temperatur ne more več opravljati. Spoznali smo, kako telo reagira na ekstremne temperature, kaj vpliva na slabše delovanje telesnih mehanizmov za uravnavanje telesne temperature, kakšni so pripomočki in preventivni ukrepi, ki se uporabljajo in kako delujejo adaptacijski mehanizmi. Za izboljšanje obstoječega stanja lahko uporabimo nekatere ugotovitve naše raziskave. Pri planiranju dela, nalog in časov izpostavljenosti je potrebno upoštevati telesne značilnosti posameznikov. Ženske, višji, starejši in ljudje z manjšim deležem telesne maščobe so bolj občutljivi na nizke temperature in tako bolj dovzetni za bolezni in poškodb. Bolezni in motnje krvožilnega sistema, fiziološki stres in različne mišične bolezni povzročajo dodatno tveganje za nastanek poškodb in bolezni zaradi mraza. Uporaba različnih substanc, kot so alkohol, zdravila in tobak, zavirajo obrambne mehanizme telesa za uravnavanje telesne temperature. Tako delodajalci kot delavci se morajo zavedati dodatnega tveganja in ga izločiti, če to delovno okolje omogoča. Izogibati se moramo delu v ekstremnih pogojih, ko prebolevamo bolezni, kot so angina, gripa, prehladi idr. Pred in med izpostavljenostjo mrazu je potrebno zaužiti dovolj ogljikovih hidratov in maščob ter skrbeti za stalno hidracijo - tudi ko ne čutimo potrebe (nismo žejni in lačni). Telo se na ekstremne temperature adaptira in aklimatizira, zato je potrebno telesu zagotoviti dovolj časa za adaptacijo, se ravnati načela postopnosti in začeti s krajšimi časi izpostavljenosti in višjimi temperaturami. Preprečiti je potrebno stik z mrzlimi predmeti, ki dodatno poveča tveganje za ozebline in omrzline oz. izolirati potrebno orodje in pripomočke in s tem zmanjšati negativne učinke na telo. Upoštevati je potrebno, da je trener pod vplivom nizkih temperatur sposoben manj. Poslabšajo se njegove miselne oz. kognitivne sposobnosti, reakcijski časi, fizične in ročne sposobnosti, splošno počutje, storilnost, kvaliteta dela idr. To je potrebno upoštevati pri storilnosti, kvaliteti dela in varnosti. Za enake naloge je potrebno več časa. Uporabljati je potrebno kvalitetna in preizkušena oblačila in jih nositi v točno določenem zaporedju. Ob aktivnejšem delu je treba prilagoditi plast oblačil in upoštevati sistem slačenja, da preprečimo potenje in tako dodatno izgubo toplote. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 64

72 Pozitiven vpliv na lažje prenašanje ekstremnih temperatur ima nošenje dvojnih plasti rokavic in nogavic, ob predpostavki, da je zagotovljena zadostna prostornost. V ekstremnih pogojih je potrebno ali povečati aktivnost, ali uporabljati kombinacijo oblek z večjo izolacijsko vrednostjo, ali zmanjšati čas izpostavljenosti, če hočemo preprečiti bolezni in poškodbe. Priporočljivo je uporabljati efektivne pripomočke, ki se glede na rezultate ankete redko uporabljajo. To so neoprenska zaščita za obraz in smučarske čevlje, stojna podlaga, grelci za roke in noge ter drugi, ki so značilni za narode z ekstremnimi zimami. Poleg večjega vnosa hrane in maščob sem spadajo oblačila iz naravnih materialov, zauživanje toplih napitkov in uporaba zaščitnih krem za izpostavljene dele telesa. Poleg naštetih izboljšav gotovo obstajajo še druge možnosti. Predvsem bo treba razmisliti, kako bi organizatorji tekem v ekstremnih razmerah omogočili varnejša in za delo prijaznejša trenerska delovna mesta. Vprašati se je treba, ali je res smiselno trenirati v ekstremno mrzlih pogojih, saj so poleg trenerjev tudi tekmovalci izpostavljeni velikemu tveganju. Delo ni le porabljanje energije za spreminjanje kakega predmeta, temveč obsega tudi načrtovanje (Balantič Z., 2000). Z načrtovanjem, predvidevanjem in organizacijo dela lahko preventivno preprečimo vrsto nevarnosti in tveganj za delavce v nizkih temperaturnih razmerah. Spodaj so navedeni predlogi in priporočila za čas pred, med in po nastopu dela. Nekaterih zaradi narave in specifičnega okolja ne bo mogoče vedno ali v celoti uporabiti. Pred izpostavljenostjo: potrebno je izobraziti nadrejene in trenerje, jih seznaniti z dejanskimi obremenitvami, tveganji in skupaj iskati možnosti za varnejše delovne prakse; seznaniti vpletene o pomembnosti dobrega zdravstvenega stanja za opravljanje dela v ekstremnih temperaturnih pogojih in odpraviti zmotno mišljenje, da mora trener kljub bolezni opravljati delo; priporočljiv bi bil vprašalnik o zdravstvenem stanju trenerjev, s katerim bi preprečili dodatna zdravstvena tveganja; potrebno bi bilo posredovati znanja in teorijo o primerni uporabi zaščitnih oblačil in orodja, pomembnosti prehrane in hidracije, učinkovitih preventivnih ukrepih, negativnih posledicah uživanja različnih substanc in adaptaciji; pred izpostavljenostjo je potreben natančen pregled vremenske napovedi in dobra priprava na ekstremne pogoje (rezervna oblačila, hrana, pijača, stojna podlaga ipd.); pregledati je potrebno delovno opremo in jo po potrebi modificirati oz. izolirati kovinske dele; načrtovati partnerski sistem dela, kjer se delavci med seboj nadzorujejo, opazujejo znake morebitnih podhladitev in se po potrebi izmenjujejo. Če partnerski sistem ni mogoč, naj bi bile zagotovljene vsaj radijske povezave med trenerji. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 65

73 Med izpostavljenostjo: je pomembna uporaba preizkušenih oblačil in zadostnega števila plasti, slačenje ob aktivnejšem delu, oblačenje ob manj aktivnem delu. Obvezna je uporaba preizkušenih pokrival in rokavic; prilagodili oz. izbrali naj bi primerno delovno mesto oz. lokacijo, kjer spremljamo treninge in tekmovanja (izolacija mesta, kjer sedimo ali stojimo, postavitev vetrne zaščite oz. iskanje zavetja in sončne lokacije ); sprotno naj bi vnašali zadostno količino hrane in pijače; nadzor drugih trenerjev (opazovanje znakov podhladitve); upoštevanje telesnih lastnosti posameznikov in različne reakcije na ekstremne temperature (če je en trener še sposoben opravljati delo, ima mogoče drugi že ozebline, omrzline ali trpi za podhladitvijo); povečali naj bi fizično aktivnost vedno, ko je to mogoče; izkoristili naj bi vsak možen trenutek za odmor v ogrevanem prostoru, pa tudi če samo za kratek čas Po izpostavljenosti: zagotoviti bi bilo potrebno dovolj časa za regeneracijo trenerjev, saj ekstremno nizke temperature močno obremenijo telo; ob morebitnih omrzlinah in ozeblinah omogočimo trenerju dovolj časa za okrevanje (prizadeti deli so bolj občutljivi, ob ponovni hudi izpostavljenosti lahko pride do hujših poškodb, tudi do odmiranja tkiva); analiziramo, kaj bi ob naslednjih ekstremnih situacijah lahko naredili bolje, kje so bile težave in kako jih lahko odpravimo. Po večletnem delu v stroki smučarskih trenerjev nismo nikoli zasledili kakršnegakoli pogovora, kaj šele izobraževanja ali ukrepov glede trenerskih obremenitev ob ekstremno nizkih temperaturah. Nadrejeni se s tem ne ukvarjajo in ne posredujejo nikakršnih informacij, smernic, kaj šele, da bi se ukvarjali s pregledom zdravstvenega stanja in varnimi delovnimi praksami. Delovne obremenitve, izobraževanje, preventivni in kurativni ukrepi so docela na plečih posameznikov. Bolj ko se trener sam udejstvuje in izobražuje v tej smeri, lažje bo prenašal obremenitve. Zato je velikokrat pomembna močna volja. Poleg uporabe in naprezanja udov, ki delajo, je ves čas potrebna tudi smotrna volja, ki se kaže kot pozornost pri delu. Tudi manj zahtevno delo obremenjuje človeka, zato je potrebno stalo vnašanje veliko volje (Balantič Z., 2000). Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 66

74 5 ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE 5.1 TEST HIPOTEZ 1. Vsaj 30 % trenerjev zaradi vpliva ekstremno nizkih temperatur ni bilo več sposobnih opravljati svojega dela. Hipotezo smo preverili s testom deleža. Ničelna in alternativna hipoteza se glasita: H0: delež je enak 0,3. Ha: delež je večji od 0,3. Frekvenca Odstotek Da 44 41,5 Ne 62 58,5 Skupaj ,0 Tabela 49: Delež trenerjev, ki zaradi posledic nizkih temp. niso bili več sposobni opravljati dela Ali ste kdaj prišli do točke, ko zaradi posledic mraza na vaše telo niste bili več sposobni upravljati trenerskega dela? Kategorija Frekvenca Preučevani delež Tabela 50: Binominalni test Testiran delež Asimp. p- vrednost (2- stranska) Skupina 1 Da 44,4,3,008 Skupina 2 Ne 62,6 Skupaj 106 1,0 Hipotezo lahko potrdimo. Vsaj 30 % trenerjev zaradi vpliva ekstremno nizkih temperatur ni bilo več zmožnih opravljati svojega dela. Takšnih je bilo 41,5 %. Deleža sta med seboj statistično značilna in se zato razlikujete, kar lahko trdimo s 0,01 odstotnim tveganjem (p-vrednost je 0,008). 2. Telesne sposobnosti in spretnosti trenerjev se pri delu v nizkih temperaturnih pogojih poslabšajo. Hipotezo smo preverili s T-testom za en vzorec. Za testno vrednost smo izbrali 3. Če so razlike statistično značilne pri večini trditev, hipotezo potrdimo. Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 67

75 N Povprečje Std. Odklon Std. napaka povprečja Miselne oz. kognitivne sposobnosti 109 3,24 1,08 0,10 Fizične sposobnosti 105 3,60 0,99 0,10 Ročne spretnosti 104 3,96 0,85 0,08 Reakcijske čase 103 3,58 1,05 0,10 Pozornost, zbranost 102 3,43 1,03 0,10 Sovražnost 102 2,51 1,14 0,11 Splošno počutje 103 3,46 1,13 0,11 Kvaliteto dela 103 3,49 1,16 0,11 Varnost pri delu 102 3,49 1,06 0,10 Storilnost (produktivnost) 101 3,53 1,11 0,11 Tabela 51: Opisne statistike sposobnosti in spretnosti trenerjev ob nizkih temperaturnih pogojih t df Testna vrednost = 3 P-vrednost (2-stranska) Razlika v povprečju Tabela 52: T-test za en vzorce 95% Interval zaupanja Miselne oz. kognitivne sposobnosti 2,31 108,023,239,03,44 Fizične sposobnosti 6,23 104,000,600,41,79 Ročne spretnosti 11,58 103,000,962,80 1,13 Reakcijske čase 5,62 102,000,583,38,79 Pozornost, zbranost 4,23 101,000,431,23,63 Sovražnost -4,34 101,000 -,490 -,71 -,27 Splošno počutje 4,11 102,000,456,24,68 Kvaliteto dela 4,24 102,000,485,26,71 Varnost pri delu 4,67 101,000,490,28,70 Storilnost (produktivnost) 4,84 100,000,535,32,75 Vidimo, da so razlike statistično značilne. P-vrednost je manjša od 0,00. Anketiranci menijo s statistično značilnim povprečjem, da se telesne sposobnosti in spretnosti pri delu v ekstremnih pogojih poslabšajo pri vseh trditvah, zato lahko hipotezo potrdimo T-test smo uporabili, ker smo želeli ugotoviti, ali se povprečje testne vrednosti (hipotetično povprečje) razlikuje od povprečij ostalih spremenljivk in ker so spremenljivke na intervalnem ali razmernostnem nivoju. Izračunali smo t-test za en vzorec, kjer smo povprečje testne vrednosti primerjali z vsemi ostalimi povprečji in ugotavljali, ali se statistično razlikuje od testne vrednosti. Če je p-vrednost manjša kot 0,05, to pomeni, da obstajajo statistično pomembne razlike med testno vrednostjo in spremenljivko. Če pa je vrednost večja, statistično pomembne razlike ne obstajajo. Črka (t) predstavlja vrednost t-testa, (df) pa stopnjo prostosti. Uporabljamo ju za izračun p-vrednosti. Statistična pomembnost (p-vrednost) nam predstavlja podatek, kako prepričani smo lahko, da razlike med testno vrednostjo in ostalimi povprečji obstajajo v populaciji, iz katere je bil vzorec vzet. Pove nam, ali lahko razlike posplošimo iz vzorca na celotno populacijo. Če je p-vrednost manjša od 0,05, to pomeni, da lahko s 5 % tveganjem trdimo, da statistično pomembne razlike obstajajo. Torej obstaja 5 % verjetnost (ali manj), da Nizki Visoki Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 68

76 smo prišli do razlik v našem vzorcu po naključju. Pove nam, kako zanesljivi so konkretni rezultati iz našega vzorca (Jereb B. in sod., 2011). 3. Posledice izpostavljenosti zaradi nizkih temperatur so povezane s primerno prehrano in zadostno hidracijo. Povprečje St. odklon N Izpostavljenost 3,42 0, Primerna preharana Zadostna hidracija 2,94 2, ,86 2, Tabela 53: Opisne statistike Tabela 54: Korelacije, statistično značilne na ravni 0,05 Pearsonov korelacijski koeficient (med primerno prehrano in posledicami izpostavljenosti) znaša 0,235 in je statistično značilen. P-vrednost je pod 0,05, zato lahko trdimo, da obstaja povezanost med spremenljivkama. Hipotezo glede povezanosti primerne prehrane in posledicami izpostavljenosti lahko potrdimo. Zadostna hidracija v našem primeru ni povezana s posledicami izpostavljenosti. Hipotezo lahko zato le delno potrdimo. Če je (p-vrednost) manjša od 0,05, to pomeni, da lahko na nivoju 5 % tveganja trdimo, da statistično pomembne povezave (korelacije) obstajajo. Torej obstaja 5 % verjetnost (ali manj), da smo prišli do takšnih povezav v našem vzorcu po naključju. Pove nam, kako zanesljivi so konkretni rezultati iz našega vzorca (Košmelj K., 2007). Test smo uporabili, ker smo želeli ugotoviti povezanost med spremenljivkami; porazdelitev podatkov je normalna; spremenljivke so na intervalnem ali razmernostnem nivoju. Korelacija pomeni povezanost ene spremenljivke z drugo. Prikaže se, če se s povečevanjem ene, povečuje tudi druga spremenljivka. Korelacijski koeficient nam pove moč povezanosti dveh spremenljivk. Če je pozitiven, se s povečevanjem ene spremenljivke povečuje tudi druga. Če je negativen, se s povečevanjem ene, druga zmanjšuje (Košmelj K., 2007). Za določanje moči povezanosti spremenljivk uporabljamo spodnjo lestvico vrednosti koeficienta ( ): 0,00 -> ni povezanosti 0,01-0,19 -> neznatna povezanost 0,20-0,39 -> nizka/šibka povezanost Matija Grašič: Analiza dela smučarskega trenerja v ekstremno nizkih temperaturnih razmerah stran 69