UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA. Oddelek za geografijo MAGISTRSKO DELO KLEMEN KERSTEIN

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA. Oddelek za geografijo MAGISTRSKO DELO KLEMEN KERSTEIN"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo MAGISTRSKO DELO KLEMEN KERSTEIN Maribor, 2014

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo MAGISTRSKO DELO POJAV TEMPERATURNIH INVERZIJ NA OBMOČJU POHORJA Klemen Kerstein Mentor: doc. dr. Igor Ţiberna Maribor, 2014

4 Lektor: Mateja Dobnik dipl. slov. in prof. ped.

5 ZAHVALA Iskreno bi se zahvalil mentorju, dr. Igorju Ţiberni, za koristne nasvete in strokovno pomoč pri izbiri in realizaciji magistrskega dela. Prav tako bi se mu zahvalil, ker me je tekom študija navdušil za proučevanje te tematike. Iskreno hvala tudi gospodu Tomaţu Tihcu, ki mi je posredoval določene meteorološke podatke. Še posebej pa bi se rad zahvalil svoji mami, ki me je tekom študija podpirala tako finančno kot tudi moralno in mi s tem omogočila nemoten študij in dokončanje študija. Hvala tudi sestri Sari, Bogdanu in vsem prijateljem ter ostalim, ki so mi v tem času stali ob strani. Vsekakor hvala tudi tistim, po svoje posebnim, osebam.

6 Koroška cesta Maribor, Slovenija IZJAVA Podpisani Klemen Kerstein, rojen , študent Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Geografija-Poučevanje angleščine, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Pojav temperaturnih inverzij na območju Pohorja pri mentorju doc. dr. Igorju Ţiberni avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študenta-ke) Kraj, Maribor Datum,

7 POVZETEK KERSTEIN, K.: Pojav temperaturnih inverzij na območju Pohorja. Magistrsko delu, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Temperaturna inverzija je pojav, pri katerem temperatura z višino pada. Intenziteta in pogostost pojava sta največja v hladni polovici leta in v zgodnjih jutranjih urah. Na območjih razgibanega reliefa je inverzija razvita predvsem v predelih konkavnih reliefnih oblik kot posledica zadrţevanja hladnega zraka, ki doteka iz pobočij. Temperaturna inverzija na območju Pohorja se najpogosteje in najintenzivneje pojavlja v zahodnem delu, kjer je Slovenjgraška kotlina. V preostalih delih je prav tako pogosta, le manj izrazita. V času pred vzidom Sonca se največji pozitivni temperaturni gradienti kaţejo v plasti zraka na nadmorski višini do 450 metrov. Zgornja meja inverzije se pojavlja na nadmorski višini 800 do 850 metrov. Po vzidu Sonca se zgornja meja zniţa za pribliţno 50 metrov; prav tako se zmanjšuje intenzivnost. Tekom dopoldneva in popoldneva je inverzija razpadla in se po 20. uri ponovno formirala. Primerjava severne in juţne strani Pohorja je pokazala, da so v najniţji merjeni plasti, tj. med nadmorsko višino 350 do 550 metrov, pozitivni temperaturni gradienti na severni strani nekoliko večji. Najpogosteje se pojavljajo gradienti med 0 in 0.5 C/100 m, medtem ko tisti nad 5 C/100 m nastopijo le malokrat. Temperaturna inverzija je najbolj izrazita v anticiklonalnem vremenskem tipu. Izkazalo se je, da se v teh situacijah najvišje temperature pojavljajo na nadmorski višini med 750 in 850 metrov. V ciklonalnem in advektivnem vremenskem tipu je inverzija slabo razvita ali pa se ne pojavlja. Intenziteta inverzije se je od decembra proti aprilu zmanjševala. Ključne besede: temperaturna inverzija, temperaturni gradient, Pohorje, vremenski tip, temperaturne razlike, veter, oblačnost.

8 ABSTRACT KERSTEIN, K.: Occurence of Temperature Inversions on Pohorje. Master's Thesis, University of Maribor, Faculty of Arts, Department of Geography, Temperature inversion is an increase of temperature with height. Frequency and intensity of the inversion are the most prominent in the morning during cold seasons. In sloping and hilly terrain the inversion chiefly occurs in concave terrain due to trapped cold air that flows down the near slopes. On Pohorje, the most frequent and intensified temperature inversion occurs on the western side where the Slovenjgraška basin is located. In other places the inversion is also frequent, however, the intensity is less prominent. Before sunrise the biggest temperature lapse rates can be seen in the layer of air up to 450 meters above sea level. The upper limit of the inversion commonly occurs between 800 and 850 meters above sea level. After sunrise this upper limit tends to decrease for approximately 50 meters with the intensity also being diminished. Throughout the afternoon the inversion decayed, and started forming again after eight p.m. Comparison of the southern and the northern part of Pohorje reveals us that in the lowest layer of air, that is the layer between 350 and 550 meters above sea level, the temperature lapse rates on the northern side tends to be bigger. The most common lapse rates are therefore between 0 and 0.5 C/100 m. Lapse rates above 5 C/100 m were much more infrequent. The strongest inversion occurs in situations when the weather is chiefly governed by anticyclones. The highest temperatures in such cases were measure between 750 and 850 meters above sea level. In cases where advection and cyclones were predominant modifiers of the weather, the inversion was very weak or it did not occur at all. Intensity of the temperature inversion diminished from December to April. Keywords: temperature inversion, temperature lapse rate, Pohorje, cloudiness, wind, difference in temperatures.

9 KAZALO 1. UVOD TEORETIČNE OSNOVE GEOGRAFSKI OKVIR PROUČEVANEGA OBMOČJA METODOLOGIJA IN CILJI ANALIZA TEMPERATURNIH INVERZIJ IZBRANIH METEOROLOŠKIH POSTAJ Analiza temperaturnih inverzij v odvisnosti od meteoroloških spremenljivk Relativna vlaga Oblačnost in megla Smer in hitrost vetra ANALIZA REZULTATOV, PRIDBOLJENIH Z LASTNIMI MERITVAMI TEMPERATURNE RAZMERE NA SEVERNI IN JUŢNI STRANI POHORJA TEMPERATURNE RAZMERE NA ZAHODNI IN VZHODNI STRANI POHORJA Hoče Areh Slovenj Gradec Kope SPOZNAVANJE TEMPERATURNIH INVERZIJ V V OKVIRU TERENSKIH VAJ V ŠOLI SKLEP VIRI IN LITERATURA KAZALO GRAFOV, TABEL, KART IN SLIK

10 1. UVOD Temperaturna inverzija je pojav, pri katerem temperatura z višino narašča. Zaradi raznolikega reliefa se inverzija v Sloveniji pojavlja pogosto. Prav razgibanost reliefa je eden izmed poglavitnih faktorjev, ki pogojuje nastanek in intenziteto pojava. V Sloveniji je inverzijo moč zaslediti v vseh letnih časih. Praviloma je izrazitejša in pogostejša v hladni polovici leta, prav tako pa se pojavlja poleti, ko prevladuje anticiklonalni tip inverzije. Inverzija je še posebej dobro razvita na območjih konkavnih reliefnih oblik (doline in kotline). Zaradi nehomogenosti dolin in kotlin je pojav unikaten in zato še toliko bolj zanimiv za raziskovanje. Vse te lastnosti lahko pripišemo tudi Pohorju. Če k temu dodamo še kontrast med severnim in juţnim delom hribovja, je iz topografskega vidika območje še toliko bolj edinstveno. Naloga je razdeljena v tri dele. V prvem delu naloge bomo preučevali intenziteto in pogostost pojava temperaturne inverzije za območje Pohorja na podlagi petih meteoroloških postaj: Maribor-Tabor, Letališče Edvarda Rusjana Maribor, Slovenske Konjice, Šmartno pri Slovenj Gradcu in Rogla, v obdobju od januarja do aprila Oboje bomo prav tako določali v odvisnosti od naslednjih meteorološki spremenljivk: oblačnost, relativna vlaga in smer teh hitrost vetra. V drugem delu naloge prikazujemo intenziteto ter pogostost pojava na podlagi lastnih meritev. Izračuni temperaturnih gradientov temeljijo na podatkih za obdobje od januarja do aprila 2014 v 30-minutnem intervalu na nadmorskih višinah 350, 550, 800, 1050 in 1300 metrov, tako za severno kot juţno stran Pohorja. V zadnjem delu naloge je predstaljena analiza temperaturnih gradientov zahodne in vzhodne strani Pohorja. Analiza se naslanja na podatke lastnih meritev v višinskem profilu metrov nadmorske višine in v profilu metrov. Meritve so bile opravljene decembra, jaunarja, februarja, marca in aprila v višinskem intervalu 15 metrov. 1

11 2. TEORETIČNE OSNOVE Izmenjava energije je v sistemu Zemlja atmosfera moţna na tri načine: s kondukcijo, konvekcijo in sevanjem (Oke, 1987, str. 7). Po Geigerju izmenjavo energije določajo elementi, ki jih lahko zapišemo v naslednjo enačbo: S + B + L + V = 0 Pri tem pomenijo: S = neto sevanje ali sevalna bilanca, B = tok toplote v tleh (kondukcija), L = tok zaznavne toplote (konvekcija), V = tok latentne toplote (Geiger, 1995, str. 9). Pri obravnavanju prenosa toplote v atmosfero lahko kondukcijo zanemarimo, kajti njen vpliv je viden le v nekaj milimetrov tanki laminarni plasti, ki v zimskem času še dodatno slabi. Dominantna procesa prenosa energije v spodnjih delih atmosfere sta konvekcija (prosta, prisilna in mešana) in sevanje (Oke, 1987). Temperatura nekega območja se ne spreminja le v odvisnosti od časa, temveč tudi v odvisnosti od razdalje med dvema točkama in nadmorske višine. Spremembo temperature z razdaljo in/ali višino poznamo pod pojmom temperaturni gradient. Poleg horizontalnega, ki nastaja med ekvatorjem in poloma, obstaja še vertikalni, tj. gradient med površjem in dano namdorsko višino (M. Moran, D. Morgan, 1989, str. 64). 2

12 Vertikalni temperaturni gradient se s časom in krajem močno in stalno spreminja. Enačbo za izračun gradienta zapišemo kot: γ = T/ z Pri tem pomenijo: γ = temperaturni gradient, T = razlika med dvema temperaturama, z = razlika med dvema višinskima plastema. Temperatura zraka v troposferi z višino praviloma pada. Povprečni vertikalni temperaturni gradient je posledično v troposferi negativen in znaša 6,5 K/km ali 0.56 C/100 m. Kadar se v določeni plasti zraka temperatura z višino ne menja, govorimo o izotermiji: γ = O. Ob temperaturni inverziji gradient znaša γ < 0. Ker se intenziteta inverzije spreminja, lahko ob zelo močni inverziji vrednost pade na γ < 1 K/km (Hočevar, Petkovšek, 1984). Poenostavljeno lahko zatorej zapišemo, da je plast temperaturno inverzna takrat, ko se temperatura z višino ne spreminja ali pa z višino celo narašča (Rakovec, Vrhovec, 1998, str. 156). Območja visokega zračnega pritiska v splošnem povezujemo z zmanjševanjem temperaturnega gradienta, ki pogosto povzroča nastanek temperaturne inverzije. Obratno velja za območja z nizkim zračnim pritiskom. Intenziteto temperaturne inverzije pogojuje razlika med najvišjo temperaturo v inverzni plasti in najvišjo temperaturo v bazi inverzne plasti. (Barry, 2003, str. 50). Po Šegoti (Šegota, 1988), temperaturno inverzijo delimo v štiri tipe: Radiacijska ali prizemna inverzija. Višinska inverzija. Frontalna inverzija. Anticiklonalna inverzija. 3

13 Radiacijska inverzija nastaja neposredno nad zemeljsko površino, ki se kot dober radiator toplote tekom noči hitreje in močneje ohlaja od zraka neposredno nad tlemi. Zaradi počasnega procesa ohlajanja je efekt dokaj neučinkovit in se zato radiacijska inverzija pojavlja v relativno tanki plasti (Šegota, 1988, str. 82). Plast zraka lahko doseţe višine do nekaj deset metrov ali v redkejših primerih do nekaj sto metrov (Kajfeţ, 1980, str. 28). Zaradi radiacijskega ohlajanja površja se ponoči inverzija razvija od površja navzgor. Lahko se pojavlja tudi podnevi, ob predpostavki, da so tla prekrita s sneţno odejo (Kajfeţ, 1980, str. 28). Njena intenziteta in višina se povečujeta vse do vzida Sonca in se po navadi razteza 100 metrov v višino, v posebnih razmerah pa lahko tudi nad 1000 metri (Geiger, 1995, str. 71). Kljub temu da je takšen tip inverzije najbolj izrazit v zimskem času, se lahko pojavlja tudi v preostalih mesecih (Ţiberna, 1999, str. 248). Za nastanek radiacijske inverzije so potrebni naslednji pogoji: dolge noči, pri katerih je pomen dolgovalovnega sevanja večji od kratkovalovnega sevanja Sonca; jasno nebo; oslabljeno dolgovalovno protisevanje; brezveterje, pri katerem je mešanje zraka oslabljeno; sneţna odeja, ki tekom dneva zaradi visokega albeda odbija velik del kratkovalovnega sevanja, se zato slabo segreje in kot dober izolator slabo prevaja toploto v tla; nizka absolutna vlaga: v suhem zraku je dolgovalovno protisevanje atmosfere manjše, zaradi česar se zrak nad tlemi ohlaja še intenzivneje (Šegota 1988, str. 83). Višinska inverzija se pojavlja v večjih višinah v prosti atmosferi v pasu med dvema zračnima masama, ki se relativno gibljeta z različnimi hitrostmi. Nastaja prav tako nad plastjo oblakov kot posledica intenzivne izgube dolgovalovnega sevanja ponoči (Šegota 1988, str. 83). Frontalna inverzija je dinamični tip inverzije, ki nastaja z advekcijo na stiku dveh različnih zračnih mas. Nastaja takrat, ko se hladen zrak v obliki klina podriva pod toplega, ali obratno, ko se topel zrak nariva na spodnji, hladnejši zrak. Inverzija, 4

14 ki nastaja zaradi advekcije, je v primerjavi s termalnim tipom večjih razseţnosti in dimenzij (Šegota 1988, str. 84). V anticiklonih se pojavlja inverzija zaradi sesedanja zraka. Nastaja v prosti atmosferi s spuščanjem zraka, ki se pri tem segreva in je posledično toplejši od zraka v niţje leţečih predelih. Takšna inverzija je najbolj razvita v zimskem času v stabilni atmosferi (Rakovec, Vrhovec, str. 156). Temperaturna inverzija pogojujeje izrazito stabilnost atmosfere, ki ne dovoljuje intenzivnega konvektivnega dviganja. Kot posledica takšne stabilnosti se lahko v mestih pod inverzno plastjo kopiči smog ali pojavlja stratusna oblačnost. Inverzija prav tako omogoča idealne pogoje za nastanek smoga. Takšno stanje je še posebej intenzivno na območju kotlin in ozkih dolin kjer nastaja t. i. jezero hladnega zraka (Hočevar, Petkovšek, 1988, str. 184). Relief je eden izmed dejavnikov, ki močno modificira temperaturo določenega območja. Zaradi reliefa je dnevni potek temperatur med konkavnimi (dolinami) in konveksnimi oblikami (vrhovi) različen. Do največjih razlik med obema prihaja v hladnem delu leta, ko se zaradi kratkega trajanja dne in senčne lege doline manj intenzivno segrevajo kot vrhnji deli, ki so obsevanju bolj izpostavljeni. Posledično so maksimalne dnevne temperature pozimi v višjih predelih višje od tistih v dolini (Šegota, 1988, str. 86). Prav zaradi reliefa je v hriboviti Sloveniji temperaturna inverzija običajen pojav (Ţiberna, 1990, str. 238). Inverzije termičnega tipa so najpogostejše in najintenzivnejše v globokih kotlinah in dolinah ter na območjih konkavnega reliefa. V ravninskih predelih spremembo temperature ob jasnem in mirnem vremenu določa toplotna bilanca. Ob prisotnosti neravnega reliefa se zaradi stekanja hladnega zraka v doline pojavlja v enačbi bilance še en člen advekcija. Zrak, ki se na pobočjih ohlaja, postaja teţji in posledično zdrsi v dolino. Ob tem na njegovo mesto doteka toplejši, laţji zrak. (Hočevar, Petkovšek, str. 158). 5

15 Poleg hladnih tokov Geiger (1995, str. 349) navaja še štiri dejavnike, ki vplivajo na minimalne temperature v razgibanem reliefu: povečano protisevanje zaradi zastrtosti horizonta v konkavnih predelih, zmanjšana turbulentna izmenjava, ki jo duši oblikovanost reliefa (efekt»dish shape«), vpliva na ohranitev nizkih temperatur tekom noči, dotok toplote v ozke in globoke vdolbine iz strmih pobočij segreva njihov zrak pri tleh, višina horizonta, ki modificira čas insolacije pred vzidom Sonca in po njem. Inverzije so najintenzivnejše v jasnem vremenu ter včasih sovpadajo s pojavom megle (Geiger, 1995 str. 65). Ponoči inverzija nastaja počasi vse do sončnega vzida, ko doseţe maksimalno višino. Po vzidu sonca inverzija hitro izgine (Geiger, 1995, str. 81). Poleg vpliva na nastanek inverzije relief prav tako vpliva na njen razpad. Pogoji za razpad inverzij so v ravninskih predelih drugačni od tistih v razgibanem reliefu. Nad ravninami inverzija razpade kmalu po sončnem vzidu kot posledica debeljenja konvektivno premešane plasti zraka (Kajfeţ, 1980, str. 28). Naslednji pomemben dejavnik, ki vpliva na spremembo temperature z višino, je veter. Tako kot temperatura ima tudi veter svoj gradient. Veliki vetrni gradienti v bliţini površja so podobni gradientom temperatur in vodnega pritiska (Geiger, 1995, str. 100). Odnos med vetrom in temperaturnim gradientom ni enoten, temveč se spreminja glede na čas in oddaljenost od površja. Praviloma velja, da je njun odnos zaradi večje stabilnosti atmosfere močnejši ponoči kot podnevi; podnevi je vpliv zmanjšan zaradi izrazitejše konvekcije. Prav tako velja, da se vpliv vetra na temperaturni gradient povečuje, bliţje kot smo površju. Ob povečani hitrosti vetra bo zmanjšana inverzija in povečana intenzivnost mešanja zraka. Posledično se bodo temperaturni gradienti zmanjševali. Ob povečani hitrosti vetra lahko inverzija ponoči izgine in se ob zmanjšani hitrosti vetra ponovno pojavi (Geiger, 1995). 6

16 3. GEOGRAFSKI OKVIR PROUČEVANEGA OBMOČJA Pohorje je hribovje, ki ga na jugu omejuje Vitanjsko podolje, na severu Dravska dolina, na vzhodu Dravsko polje in na zahodu Mislinjska dolina. Reliefno lahko hribovje razdelimo na Zahodno in Vzhodno Pohorje. Za slednjega je značilen kopast, zaobljen in planotast relief, ki se vzpenja na nadmorski višini med 1000 in 1300 metrov. Nad to višino se slemena in vrhovi redko pojavljajo (Gams, 1959, str. 12). Na jugu in jugovzhodu prehaja preko Podpohorskih goric v Dravinjske gorice, na severovzhodu se spušča v Dravsko dolino in Pekrske gorice in na vzhodu v Dravsko polje (Ţiberna, 1996, str. 108). Zahodno Pohorje je z vidika reliefa nekoliko drugačno. V tem delu prevladujejo kopasta slemena, ki se od Črnega vrha (1543 m), Velike in Male Kope (1542 in 1526 m), proti severozahodu zniţujejo (Ţiberna, 1996, str. 108). Sleme in grapa sta prevladujoči reliefni obliki na Pohorju. Za številne pohorske grape so značilni veliki nakloni kot posledica intenzivne erozije. Med njimi velja izpostaviti najglobljo mislinjsko grapo (globina 450 m in naklon 40 ) in oplotniško grapo, ki se zajeda do globine 350 m z nakloni do 40 (Ţiberna, 1996, str. 111). Vzhodna pobočja Vzhodnega Pohorja so karakterizirana kot najmanj strma, z nakloni med 11 in 12. Obla slemena v povprečju predstavljajo strmino naklonov med 4 in 5. Na zahodni strani so nakloni večji. Povprečna strmina pobočji nad Vitanjem znaša okrog 12, v Mislinji med 10 in 14, v Golavabuki 9 do 10 in v Otiškem vrhu med 11 do 12 (Gams, 1959, str. 25). Juţna pobočja Pohorja so v splošnem manj strma kot severna. Največje strmine so ob Lobnici, kjer nakloni dosegajo vrednosti do 41 (Ţiberna, 1996, str. 111). Za pokrajino je značilno prehodno celinsko podnebje. Vplivi panonskega podnebja so omiljeni. (Ţiberna, 1996, str. 148). Dejavniki, ki oblikujejo podnebje, so hribovit značaj površja, lega na prehodu subalpske v subpanonsko Slovenijo, kotline ter doline, za katere je značilen pojav temperaturne inverzije, in zatišna lega v zaledju alpsko-dinarske gorske pregrade ter Posavskega hribovja (Ţiberna, 1996, str. 112). 7

17 Karta 1 Topografski prikaz obravnavanega območja (DMV 5) Vir: DMV 5, GURS, 2013; lastna izdelava. Temperaturna inverzija na območju Pohorja se poleg Slovenjgraške kotline pojavlja še v Dravski dolini vse do Maribora (Ţiberna, 1996, str. 112). V Slovenjgraški kotlini se ta največkrat pojavlja pozimi, v anticiklonalnem vremenskem tipu. Temperaturne značilnosti Pohorja bodo natančneje obravnavane v ločenem poglavju. Na širšem območju Pohorja pade najmanj padavin v krajih med Peco, Uršljo goro, Svinjo, Golico in visokim Pohorjem (Gams, 1959, str. 70). Največ padavin pade poleti in jeseni (Ţiberna, 1996, str. 113). Najvišji predeli Pohorja imajo najmanj padavin v januarju. Zima velja za najmanj namočen letni čas (Ţiberna, 1996, str. 71). Količina padavin se z nadmorsko višino povečuje za 58 mm/100 m. Vrhovi Pohorja beleţijo med 1300 in 1600 mm padavin. Vzhodnejše lege Pohorja prejmejo zaradi subpanonskih vplivov manj padavin kot zahodnejše (Ţiberna, 1996, str. 113). Oblačnost je pozimi v višjih predelih Pohorja manjša od tiste v niţinah. Takšno stanje pogojuje pojav temperaturne inverzije, megle in nizke oblačnosti. Poleti je stanje obratno. Vetrovi na vrhu Pohorja najpogosteje pihajo iz smeri severa in jugozahoda; ti dve smeri predstavljata tudi največje hitrosti (Ţiberna, 1996, str. 114). Preostale značilnosti oblačnosti in vetrov bodo obravnavane v ločenem poglavju. 8

18 4. METODOLOGIJA IN CILJI V prvem delu naloge smo analizirali večletne povprečne mesečne temperature in povprečne maksimalne in minimalne temperature, meteoroloških postaj Rogla, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Slovenske Konjice, Maribor Tabor in Maribor letališče ter v odvisnosti od hitrosti vetra, količine oblačnosti in relativne vlaţnosti določali njihovo inteziteto ter pojav. Podatki so del Urada za meteorologijo pri ARSO in so prostodostopni na spletni strano Arso. Redka mreţa meteoroloških postaj na območju Pohorja ne dovoljuje natančnejšega proučevanja temperaturnih gradientov v vertikalni smeri. Zaradi nedelovanja določenih postaj v določenem časovnem obdobju smo bili prav tako omejeni s časovnim nizom podatkov. Najdaljši moţni primerljiv časovni niz med postajami je osem let, in sicer med letoma 1987 in Pred in po tem intervalu vseh pet postaj ni delovalo v enakem časovnem obdobju. Na podlagi podatkov smo posledično izračunali temperaturne razlike in temperaturne gradiente. V drugem delu naloge smo se osredotočili na meritve, pridobljene z lastnim merjenjem, in na podatke ţe prej omenjenih meteoroloških postaj. Na podlagi štirimesečnih lastnih meritev, ki so bila izvedene v zimskem in spomladanskem času (od decembra 2013 do aprila 2014), smo ugotavljali tip inverzij, intenzivnost inverzij ter čas nastanka in razpada. Lastne meritve bodo obsegale zapis temperatur na petih nadmorskih višinah v trideset minutnem intervalu. Pet merilnih naprav smo januarja in februarja locirali na juţni strani Pohorja in marca ter aprila še na severni strani. Merilce temperatur smo namestili na nadmorskih višinah 350, 550, 800, 1050 in 1300 metrov. Kot šesta referenčna merilna točka je bila izbrana avtomatska meteorološka postaja Rogla (1492 m). Zaradi tehničnih teţav z datalogerjem smo izgubili podatke za meseca marec in april. Za najvišji višinski profil smo zato vzeli razmerje med postajo na nadmorski višini 1050 m in Roglo. Primernost lokacije za namestitev merilcev smo izračunali z orodjem GIS. Izračuni so temeljili na parametrih, kot so ekspozicija, raba tal, nadmorska višina in oddaljenost od večjih pozidanih površin. Izračune smo izvozili v program Google Earth ter tako pridobili sliko moţnih lokacij. Izbrane točke smo prenesli v terenski GPS ter z njim operirali na terenu. 9

19 V zadnjem delu naloge so izračunani temperaturni gradienti na podlagi maršrutnih meritev. Za poti sta bili izbrani smeri na vzhodni in zahodni strani Pohorja. Za slednjo je bila izbrana pot iz smeri Slovenj Gradca (prva točka na višini 400 m) proti Kopam (zadnja točka 1370 m). Na vzhodni strani smo temperature merili iz smeri Spodnjih Hoč (275 m nadmorske višine) proti vrhu Areha (1255 m). Skupno je bilo opravljenih 42 meritev, v decembru (2013), januarju, februarju, marcu in aprilu (2014). Višinske točke smo določali s terensko GPS-napravo v intervalu 20 sekund oziroma na pribliţno metrov višine. Višino intervalov sme prenesli še na primer Slovenj Gradec Kope, zato so podatki primerljivi. Mreţa podatkov tako zajema 62 merilnih točk. Pridobljene podatke smo analizirali v odvisnosti od vremenskih tipov. Poleg grafov smo povprečne vrednosti temperatur prikazali še na kartah, ki so bile izdelane z orodjem ArcGis, z metodo kriging. Za radius točke smo izbrali razdaljo 250 metrov. Vse podatke v nalogi smo prikazali tabelarično, grafično in kartografsko. Cilji naloge za proučevano območje so bili naslednji: analizirati spremembo temperatur z višino, določiti velikost temperaturnih gradientov in posledično intenziteto temperaturnih inverzij, ugotoviti intenzivnost temperaturnih inverzij v odvisnosti od relativne vlage, oblačnosti in megle in smeri ter hitrosti vetra, ugotoviti čas nastanka in razpada inverzije na dnevnem in sezonskem nivoju in v odvisnosti od vremenskih tipov, primerjati temperaturne gradiente med severnimi in juţnimi ter med zahodnimi in vzhodnimi deli Pohorja, ugotoviti primernost izvršitve podobnih nalog z učenci v okviru terenskega dela v osnovni ali srednji šoli. 10

20 5. ANALIZA TEMPERATURNIH INVERZIJ IZBRANIH METEOROLOŠKIH POSTAJ Analiza temperaturnih inverzij bo v tem delu naloge temeljila na arhivskih podatkih, pridobljenih s strani meteorološke zveze Slovenije. Mreţa meteoroloških postaj na območju Pohorja zajema le pet postaj, in sicer Rogla (1492 m), Letališče Edvarda Rusjana Maribor (264 m), Maribor Tabor (275 m), Slovenske Konjice (340 m) in Šmartno pri Slovenj Gradcu (452 m). Redka mreţa ne dovoljuje natančnih izračunov za določanje višine pojava temperaturnih inverzij; enako velja za izračun temperaturnih razlik med določenimi višinami. Prav tako je zaradi nedelovanja določenih postaj analiza moţna zgolj za obdobje osmih let, med letoma 1987 in Podatki postaje Rogla za obdobje pred letom 1986 in po letu 1994 niso na voljo. Analiza bo zajemala tako terminske podatke, tj. ob 7., 14. in 21. uri, kakor tudi tiste na celodnevnem nivoju. Intenzivnost in pojav temperaturnih inverzij bosta določeni v odvisnosti od spremembe temperature z višino, relativne vlage, oblačnosti in hitrosti ter smeri vetra. Karta 2 Obravnavane meteorološke postaje 11

21 Temperatura C γ( C)/100m ΔT ( C) T C Tabela 1 Povprečne mesečne temp. zraka, razlike v temp. in temp. gradient ( ) Nadm. Rel. POSTAJA višina višina JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC (m) (m) ROGLA SMARTNO KONJICE TABOR LETALIŠČE E.R Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Letališče Rogla/Tabor Rogla/Konj Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Letališče Rogla/Tabor Rogla/Konj Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 1 Povprečne mesečne temperature zraka ( ) Povprečne mesečne temperature zraka za obravnavano obdobje 24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0-2,0-4,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec ROGLA SMARTNO KONJICE TABOR LETALISCE Vir: Arhiv meteo.si ( 12

22 Temperaturni gradient C/100 m Tabela 1 in graf 1 prikazujeta srednje mesečne temperature obravnavanih postaj. Opazimo lahko, da so temperature skozi leto najniţje na Rogli in Šmartnem ter najvišje v Slovenskih Konjicah in na Taboru. Razlike v temperaturah so najniţje v zimskih mesecih (januar, februar, marec), med 1.3 in 2.6 C, in najvišje v spomladanskih (april, maj, junij) in poletnih mesecih (junij, julij), ko razlike v povprečju znašajo 4.3 C. Manjše razlike pozimi so posledica večje stabilnosti atmosfere in povečane oblačnosti. Temperaturna razlika med najniţje in najvišje leţečimi postajami spomladi in poleti znaša 7.1 C. Pri večjih relativnih višinah se največje razlike v temperaturi pojavljajo med postajama Rogla in Tabor, in sicer v letnem povprečju 5.8 C. Zanimiva je razlika v temperaturah med postajama Rogla in Šmartno pri Slovenj Gradcu, saj je na letnem nivoju temperatura za pribliţno 2 C niţja od preostalih primerjav. Kljub majhnim relativnim višinskim razlikam med postajo Šmartno ter preostalimi postajami je temperatura v Šmartnem skozi celo leto občutno niţja. To gre najverjetneje pripisati dejstvu, da je postaja v kotlini, ki jo na zahodu obdaja Uršlja gora in na vzhodu Pohorje. Takšni topografski pogoji povzročajo, da se hladen zrak s pobočij dlje časa zadrţuje v dolini. Odtok hladnega zraka prav tako onemogoča zoţitev Mislinjske doline med Rahtelom in Pohorjem, severno od Slovenj Gradca. Graf 2 Povprečni mesečni temperaturni gradient ( C/100 m) Povprečni mesečni temperaturni gradient ( C /100) m za 2,0 obravnavano obdobje 1,5 1,0 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5-2,0-2,5-3,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec Rogla/Šmartno Šmartno/Sl. Konj. Sl. Kon./Tabor Sl. Konj./Letališče Rogla/Letališče Rogla/Tabor Rogla/Sl. Konj. Vir: Arhiv meteo.si ( 13

23 Pri obravnavi temperaturnih gradientov opazimo, da se temperaturne inverzije pojavljajo v hladnejši polovici leta. Na nadmorski višini med 450 in 1492 metri lahko v grobem ocenimo, da se inverzija pojavlja v decembru in januarju, ko je temperaturni gradient pozitiven in znaša 0 C/100 m. Sklepamo lahko, da je takšno stanje posledica stabilne atmosfere v zimskem času, pojava in trajanja sneţne odeje, daljših noči, niţje absolutne vlage in ugodnejših anticiklonalnih situacij (npr. sibirski anticiklon). Relativno nizke, a še vedno negativne vrednosti temperaturnega gradienta v oktobru in novembru nakazujejo na razvoj temperaturne inverzije v jeseni. Inverzija je najmanj razvita v spomladanskih in poletnih mesecih, ko so temperaturni gradienti največji. Še posebej veliki so v plasti zraka na nadmorski višini 340 do 452 metrov, ko vrednosti v povprečju znašajo 1.2 C/100 m. Pri največjih relativnih višinah (Rogla letališče in Rogla Tabor) temperaturni gradienti pozimi dosegajo vrednosti med 0.2 in 0.3 C/100 m. Spomladi in poleti se ti gradienti povečajo na 0.6 C/100 m. Povečanje negativnih gradientov lahko pripišemo povečani prevetrenosti spomladi. V vseh plasteh zraka so povprečne vrednosti temperaturnih gradientov najvišje spomladi in poleti, nekoliko niţje v jeseni in najniţje pozimi. Posebej zanimivo je stanje v plasti zraka med 340 in 270 metri nadmorske višine, kjer zasledimo povečano intenzivnost in pogostost temperaturne inverzije. Takšno stanje je še posebej izrazito med postajama Slovenske Konjice in letališče, kjer so gradienti pozitivni tako pozimi kot jeseni in dosegajo najvišje vrednosti med 1.4 in 1.5 C/100 m (decembra, januarja). Med postajama Slovenske Konjice in Tabor je takšno stanje nekoliko manj izrazito. Zaradi razlik v lokacijskih dejavnikih v teh primerih teţko govorimo o uniformnih pogojih, ki bi generirali razvoj temperaturne inverzije. Ţe samo podatek, da so v zimskem in jesenskem času temperature na postaji Tabor od Letališča E. R. Maribor v povprečju višje za 0.6 C, izpričuje dejstvu, da v teh dveh primerih nadmorska višina ni poglaviten modifikator temperature. Verjetno je v tem primeru vpliv toplotnega otoka tisti, ki povečuje razlike med obema. Zaradi preteţno ravninske in odprte lokacije mariborskega letališča lahko sklepamo, da je močnejša inverzija v tem delu posledica intenzivnejše sneţne odeje, ki zaradi povečanega albeda ne dovoljuje tolikšne absorpcije kratkovalovnega sončnega sevanja. 14

24 γ( C)/100m ΔT ( C) T C γ( C)/100m ΔT ( C) T C Tabela 2 Povprečne maks. temp. zraka, razlika v temp. in temp. gradient ( ) Nadm. Višina (m) Rel. Višina (m) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC ROGLA SMARTNO KONJICE TABOR LETALISCE E.R Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Vir: Arhiv meteo.si ( Tabela 3 Povprečne min. temp. zraka, razlika v temp. in temp. gradient ( ) Nadm. Višina (m) Rel. Višina (m) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC ROGLA SMARTNO KONJICE TABOR LETALISCE E.R Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Vir: Arhiv meteo.si ( 15

25 Temperaturni gradient C/100 m Graf 3 Povprečni mesečni temp. gradient maksimalnih in minimalnih temp. ( ) Povprečni temperaturni gradient C/100 m maksimalnih (levo) in minimalnih temperatur (desno) -0,9-0,8-0,7-0,6-0,5-0,4-0,3-0,2-0,1 0,0 0,1 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec Rogla/Šmartno Rogla/Konj. Rogla/Letališče Rogla/Tabor JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Vir: Arhiv meteo.si ( Tabeli 2 in 3 prikazujeta povprečne srednje minimalne mesečne in srednje maksimalne mesečne temperature v obravnavanem obdobju. Maksimalne in minimalne temperature lahko sluţijo interpretaciji temeperaturnih gradientov na dnevnem nivoju, če predpostavljamo, da se minimalne temperature pojavljajo zjutraj, v času sončnega vzida, in maksimalne v začetku popoldneva, pribliţno dve uri po zgornji kulminaciji sonca. Pri obravnavi povprečnih minimalnih mesečnih temperatur je temperaturni obrat tudi v tem primeru mogoče zaslediti v plasti zraka na nadmorski višini 270 do 340 metrov (Slovenske Konjice letališče), ko so temperaturni gradienti pozitivni v vseh mesecih v letu. Najintenzivnejša temperaturna inverzija se tako pojavlja v decembru in januarju, med 1.6 in 1.8 C/100 m. Temperature so v teh mesecih na postaji Slovenske Konjice za 1.1 do 1.3 C višje kot na letališču. Najšibkejša temperaturna inverzija je spomladi in nekoliko izrazitejša poleti. Tudi tokrat je to najverjetneje posledica povečane prevetrenosti v tem času. Najniţja vrednost (0 C/100 m) je doseţena v mesecu juniju; poleg junija temperaturnih razlik med 16

26 postajama prav tako ni zaslediti v maju. Jeseni je inverzija poleg septembra intenzivna še oktobra, kar sovpada z vedenjem, da v tem času prevladuje anticiklonalni vremenski tip, ki omogoča idealne pogoje za razvoj inverzij. Za razliko od letališča so pri postaji Tabor pozitivne vrednosti razvidne le pozimi, in sicer prav tako v decembru in januarju (0.4 in 0.5 C/100 m). Razlika v temperaturah je v tem času med 0.3 in 0.4 C. Najvišje vrednosti se pojavljajo poleti (v povprečju 1.3 C/100 m) in spomladi ( 1.4 C/100 m). V tem času so temperature na taboru v povprečju za 1 C višje kot v primeru Slovenskih Konjic. Podrobnejša analiza srednjih minimalnih mesečnih temperatur med postajama Rogla in letališče nam pokaţe, da se negativni temperaturni gradienti pojavljajo le v 38 % primerov v mesecu maju in juniju ter zgolj v 25 % v mesecu juliju. V preostalih višinskih pasovih so pozitivni temperaturni gradienti mnogo manj pogosti, a kljub temu razmeroma nizki. Kot pri srednjih mesečnih temperaturah se tudi pri srednjih minimalnih mesečnih temperaturah inverzija pojavlja še v pasu med postajama Šmartno in Rogla. Najmočnejša je ponovno decembra in januarja, ko so vrednosti med 0 in 0.1 C/100 m. V tem času so tudi razlike v temperaturah najmanjše, in sicer med 0 in 0.6 C. V preostalih mesecih so vrednosti gradientov negativne. Kljub negativnemu predznaku so te vrednosti tako nizke, da bi v grobem še lahko govorili o moţnem razvoju inverzije. Pri podrobnejši analizi ugotovimo, da se v obravnavanem obdobju temperaturna inverzija v januarju pojavlja v 63 % časa, decembra v 40 %, februarja v 38 %, in marca v 8 % časa. V višinskem profilu, kjer so relativne višine največje, stanje ne odstopa bistveno od povprečja. Izredno nizke vrednosti negativnih temperaturnih gradientov v zimskih mesecih (od 0.1 do 0.2 C/100 m) prav tako nakazujejo na pojav temperaturnega obrata. Kot v preostalih primerih so tudi v tej plasti zraka vrednosti gradientov največje spomladi in poleti (v povprečju 0.4 C/100 m) in se postopoma zmanjšujejo s prihodom jeseni. Temperaturne razlike med postajo Rogla in letališče so največje v mesecu juniju, ko je temperatura na Rogli za 5.1 C višja od tiste na letališču. Najmanjše razlike se pojavljajo v mesecih, ko je temperaturna inverzija najizrazitejša, tj. v decembru in januarju, ko je Rogla hladnejša za 1.4 oziroma 1.2 C. Če primerjamo Roglo še s Taborom, ugotovimo, 17

27 da se v primerjavi z letališčem razlika kaţe v večjih negativnih temperaturnih gradientih in večjih temperaturnih razlikah. Ob primerjavi temperature na Taboru in letališču ugotovimo, da je okolica Maribora v vseh mesecih toplejša od letališča. Pri podrobnejši analizi obeh postaj z Roglo se izkaţe, da se pozitivni temperaturni gradienti pojavljajo le v 25 % primerov (januarja). Analiza srednjih maksimalnih mesečnih temperatur kaţe prav tako na večjo pogostost inverzije v zimskih in jesenskih mesecih ter izrazito manjšo v spomladanskih in poletnih. Če se ponovno osredotočimo na določene plasti zraka, v tem primeru spoznamo, da se med Šmartnim in Roglo pozitivni temperaturni gradienti ne kaţejo. Sklepati je, da je do popoldneva konvektivna premešana plast ţe tako debela, da se inverzija razkroji. Glede na to, da se Šmartno pri Slovenj Gradcu nahaja v kotlini, lahko dodatno sklepamo, da takšen razkroj inverzij pogojuje tudi odtok hladnega zraka iz kotlin zaradi pobočnih vetrov. Ne glede na negativen temperaturni gradient je vrednost 0.1 C/100 m še vedno tako nizka, da lahko tudi v popoldanskem času še govorimo o pojavu temperaturnega obrata. Podrobnejša analiza nam pokaţe, da je bila v letih 1989 in 1990 temperatura na Rogli za 0.9 oziroma 0.3 C višja kot v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Tako kot pri srednjih minimalnih mesečnih temperaturah se tudi v tem primeru izkaţe, da se temperaturna inverzija v plasti zraka med postajama Slovenske Konjice in letališče pojavlja skozi celo leto. Izkaţe se, da je inverzija v popoldanskem času manj intenzivna, saj so temperaturni gradienti nekoliko manjši. Pozimi ti znašajo med 0.5 in 1.5 C/100 m in poleti med 0 in 0.5 C/100 m. Srednje maksimalne mesečne temperature na Taboru so v vseh mesecih višje kot na letališču, kar se posledično kaţe tudi v zmanjšani intenziteti inverzije v povezavi z Roglo. Temperaturni gradient je v tem primeru pozitiven le v zimskem in delno jesenskem času. Pri največjih relativnih višinah so vrednosti temperaturnih gradientov tudi v tem primeru skozi leto negativne. Vrednosti med 0.2 in 0.6 C/100 m v zimskem času še vedno dovoljujejo nastanek temperaturne inverzije. V podrobnejši obravnavi se izkaţe, da se v tem pasu pozitivni gradienti kaţejo v mesecu januarju (v 20 % primerov). Poleti in spomladi vrednosti temperaturnih gradientov v povprečju znašajo 0.7 C/100 m. 18

28 Temperatura C γ( C)/100m ΔT ( C) T C Tabela 4 Povprečne mesečne temp., razlike v temp. in temp. gradient ob 7. uri ( ) Nadm. Višina (m) Rel. Višina (m) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Postaja Rogla Smartno Konjice Tabor LETALISCE E.R Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 4 Povprečne mesečne temperature zraka ob 7. uri ( ) Povprečne mesečne temperature zraka ob 7. uri za obravnavano obdobje 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0-2,0-4,0-6,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec ROGLA SMARTNO KONJICE TABOR LETALISCE Vir: Arhiv meteo.si ( 19

29 Temperaturni gradient C/100 m Graf 5 Povprečni temp. gradient ( C/100 m) ob 7. ur ( ) Povprečni mesečni temp. gradient ( C/100 m) ob 7. uri za obravnavano obdobje 0,2 0,1 0,0-0,1-0,2-0,3-0,4-0,5-0,6-0,7 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec Rogla/Šmartno Rogla/Konj. Rogla/Letališče Rogla/Tabor Vir: Arhiv meteo.si ( Sodeč po analizi temperaturnih gradientov je temperaturno inverzijo ob 7. uri zjutraj ponovno moţno zaslediti pozimi. Najintenzivnejša inverzija se pojavlja v pasu med 452 in 1492 metri nadmorske višine, ko so vrednosti temperaturnih gradientov pozitivne in se gibljejo med 0 in 0.1 C/100 m. Sklepamo, da se pojavlja anticiklonalna temperaturna inverzija. V preostalih višinskih pasovih so decembra in jaunarja vrednosti še dovolj nizke, da lahko govorimo o nastanku temperaturne inverzije. Najintenzivnejše inverzije tudi tokrat nastajajo januarja in decembra, ko temperaturni gradienti v vseh plasteh zraka ne presegajo vrednosti 0.3 C/100 m. Očitno povečanje negativnih temperaturnih gradientov je nato zaslediti spomladi in poleti. V tem času temperaturni gradienti v povprečju znašajo 0.5 C/100 m. Od tega povprečja odstopa le primer Rogla Šmartno, ko so vrednosti v povprečju niţje za 0.2 C. Največje negativne gradiente beleţimo med postajama Rogla in Konjice ( 0.6 C/100 m) v juniju in juliju. V vseh primerih prikazanih na grafu 5 so negativni temperaturni gradienti najvišji prav v teh dveh mesecih. Z izjemo primera Rogla Šmartno je spomladi in delno tudi 20

30 poleti temperaturni gradient v vseh plasteh zraka normalen (med 0.5 in 0.6 C/100 m). Če se osredotočimo še na neekstremne, manjše relativne višine med postajami, ugotovimo, da je slika nekoliko spremenjena. Kot pri analizi srednjih mesečnih temperatur tudi ob 7. uri zjutraj v plasti zraka med 340 in 270 m nadmorske višine zasledimo pozitivne temperaturne gradiente skozi celo leto. Za razliko od prejšnjih spoznanj so tokrat temperaturne inverzije najbolj izrazite ter najbolj pogoste med postajama Slovenske Konjice in Tabor. Pozimi temperaturni gradienti dosegajo vrednost med 1.7 in 2.1 C/100 m, medtem ko se poleti v povprečju zmanjšajo na 0.8 C/100 m. V primeru letališča so te vrednosti v času zime pribliţno enkrat manjše. V obeh primerih so temperaturne inverzije najbolj intenzivne decembra in januarja ter najmanj intenzivne julija in avgusta. Največje razlike med postajama v odvisnosti do Rogle se pojavljajo pozimi (razlika med 0.8 in 1 C), in najmanjše poleti (razlika med 0.3 in 0.9 C). Primerjava Šmartnega pri Slovenj Gradcu in Slovenskih Konjic ponovno kaţe najbolj ekstremne situacije. Temperaturni gradienti so skozi celo leto negativni in ne kaţejo večjih odstopanj na sezonskem nivoju. Sodeč po temperautnih gradientih je razvoj temperaturnega obrata najbolj verjeten v jesenskem času. 21

31 γ( C)/100m ΔT ( C) T C Tabela 5 Povprečne mesečne temp., razlike v temp. in temp. gradient ob 14. uri ( ) Nadm. Rel. Višina Višina (m) (m) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC ROGLA SMARTNO KONJICE TABOR LETALISCE E.R Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Vir: Arhiv meteo.si ( Analiza temperatur ob 14. uri pokaţe, da so temperature skozi vse leto najniţje na Rogli, sledi Šmartno pri Slovenj Gradcu, nato Tabor, letališče in Slovenske Konjice. Ob primerjavi s 7. uro ugotovimo, da ob 14. uri v januarju v Šmartnem niso več zabeleţene niţje temperature kot na Rogli. Iz tega lahko sklepamo, da se jezero hladnega zraka do 14. ure ţe razkroji. Največje razlike v temperaturi se pojavljajo spomladi in poleti, sledi jesen in nato zima. Spomladi in poleti ima Rogla med 8.6 in 9.5 C niţjo temperaturo kot postaja Tabor. Ob tem je dobro dodati še opaţanje, da so poleti temperaturne razlike najmanjše takrat, ko so zabeleţene najvišje povrečne mesečne temperature, tj. v avgustu. Primerjava z letališčem in Slovenskimi Konjicami nam pokaţe le minimalno odstopanje. V plasti zraka med 452 in 1492 metri nadmorske višine so temperaturne razlike v teh mesecih v povprečju za 1.4 C niţje kot v preostalih plasteh. V primerih Slovenske Konjice Tabor in Slovenske Konjice letališče je stanje ravno obratno; najmanjše temperaturne razlike beleţimo poleti in največje pozimi. Ker gre v teh primerih za razmeroma majhne relativne višine, so tudi temperaturne razlike med postajami mnogo manjše. Največja zabeleţena razlika je med postajo Slovenske 22

32 Title Konjice in Tabor, ko je v januarju temperatura na Taboru za 1.2 C niţja od tiste v Slovenskih Konjicah. Pozimi so najmanjše temperaturne razlike zabeleţene v mesecu decembru in januarju, ko so povprečne mesečne temperature najniţje. Najmanjše razlike se tudi v tem letnem času pojavljajo med Šmartnim pri Slovenj Gradcu in Roglo, ko so temperature na Rogli v decembru in januarju zgolj za 2 do 2.5 C niţje od tistih v Šmartnem. V preostalih plasteh zraka so razlike v temperaturi prav tako najmanjše v teh dveh mesecih, in sicer ko je Rogla od Slovenskih Konjic hladnejša za 4.9 in 4.4 C, od Tabora za 4.5 in 3.8 C, in od letališca za 3.8 in 3.2 C. Kjer je stanje obratno (Slovenske Konjice Tabor/letališče), se najmanjše razlike pojavljajo v maju in juniju, med 0 in 0.1 C razlike v temperaturi. Graf 6 Povprečne mesečne temp. zraka ob 14. uri ( ) Povprečne mesečne temp. zraka ob 14. uri ( ) 28,0 26,0 24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0-2,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Title ROGLA SMARTNO KONJICE TABOR LETALISCE Vir: Arhiv meteo.si ( 23

33 Graf 7 Povprečni mesečni temp. gradienti (v C/100 m) ob 14. uri ( ) 0,0-0,1-0,2-0,3-0,4-0,5-0,6-0,7-0,8 Povprečni mesečni temp. gradienti (v C/100 m) ob 14. uri ( ) -0,9 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Rogla/Šmartno Rogla/Konj. Rogla/Letališče Rogla/Tabor Vir: Arhiv meteo.si ( Potek temperaturnih gradientov (graf 7) nam pokaţe, da so ob 14. uri temperaturne inverzije ţe manj izrazite ter pogoste kot ob 7. uri. Razmeroma nizke vrednosti v zimskem času še govorijo v prid razvoja inverzije. V tem letnem času se najbolj izrazit temperaturni obrat pojavlja ponovno v pasu med 452 in 1492 metri, ko so temperaturni gradienti najniţji in znašajo 0.2 C/100 m. Najniţji temperaturni gradienti se tudi ob 14. uri kaţejo januarja in decembra, ko vrednosti ne presegajo 0.4 C/100 m. V preostalih višinskih profilih je temperaturna inverzija najmanj intenzivna spomladi in v začetku poletja. V teh mesecih temperaturni gradient v povprečju znaša 0.8 C/100 m. Najvišji gradienti se skozi leto ponovno pojavljajo v pasu med Roglo in Slovenskimi Konjicami z vrednostjo 0.8 C/100 m v vseh spomladanskih in poletnih mesecih. Normalen temperaturni gradient (med 0.5 in 0.6 C/100 m) se kaţe le v mesecu februarju. V začetku jeseni so vrednosti gradientov še vedno ekvivalentne poletnim. Do vidnih sprememb prihaja novembra, ko vrednosti v povprečju padejo na 0.4 C/100 m. 24

34 γ( C)/100m ΔT ( C) T C Pri manjših relativnih višinah se ponovno kaţe obratno stanje. Primerjava postaj Slovenske Konjice in Tabor pokaţe pozitivne temperaturne gradiente skozi celo leto. Podobno je z letališčem, le da so tukaj vrednosti nekoliko niţje; v aprilu ter maju celo negativne. V obeh primerih so temperaturne inverzije najbolj intenzivne pozimi ter najmanj spomladi. Zmanjšano intenzivnost spomladi bi lahko pripisali povečani vetrovnosti v teh mesecih, ki ne dovoljuje intenzivnega razvoja inverzij. Za primer Slovenske Konjice Tabor vrednost v tem letnem času v povprečju znaša 0.2 C/100 m, medtem ko v primeru letališča 0.1 C/100 m. Med postajama Slovenske Konjice in Tabor je največji gradient doseţen decembra in januarja (1.5 in 1.7 C/100 m). V primeru letališča so te vrednosti vidno manjše: 0.5 in 0.8 C/100 m, prav tako v decembru in januarju. Največji negativni gradienti ( 2.1 C/100 m) se ponovno kaţejo med Šmartnim in Slovenskimi Konjicami, v decembru in januarju. Spomladi so te vrednosti najniţje ( 1.2 C/100 m). Najmanjši temperaturni gradient je doseţen oktobra ( 0.9 C/100 m). Tabela 6 Povprečne mesečne temp., razlike v temp. in temp. gradient ob 21. uri ( ) Nadm. Rel. Višina Višina POSTAJA (m) (m) JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC ROGLA SMARTNO KONJICE TABOR LETALISCE E.R Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Rogla/Šmartno Šmartno/Konj Konj./Tabor Konj./Letališče Rogla/Konj Rogla/Letališče Rogla/Tabor Vir: Arhiv meteo.si ( 25

35 Temperatura C Graf 8 Povprečne mesečne temperature zraka ob 21. uri ( ) Povprečne mesečne temperature zraka ob 21. uri ( ) 22,0 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0-2,0-4,0-6,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec ROGLA SMARTNO KONJICE TABOR LETALISCE Vir: Arhiv meteo.si ( Ob 21. uri so temperature ponovno najniţje na Rogli. Za razliko od stanja ob 14. uri Šmartno pri Slovenj Gradcu tokrat januarja beleţi enako temperaturo kot Rogla. Največje razlike v temperaturi se tudi v tem primeru kaţejo poleti in spomladi, sledita jesen in zima. Največje temperaturne razlike so doseţene med postajama Rogla in Tabor, ko je Rogla v aprilu, maju in juniju hladnejša za 7.7, 7.4 in 7.3 C. Medtem ko je v primerjavi z letališčem stanje skoraj identično, pa v primeru Rogla Slovenske Konjice razberemo 1.4, 1 in 1.1 C zmanjšane vrednosti v razlikah v temperaturi. Pozimi (december, jaunar, februar) ima Rogla v povprečju za 3.5 C niţje temperature kot Tabor. Če primerjamo Roglo še s preostalimi postajami, ugotovimo, da je stanje na sezonskem nivoju nespremenjeno. Prav tako ni velikih odstopanj v temperaturnih razlikah. Najmanjše razlike so tudi tokrat zabeleţene v pasu na nadmorski višini 452 do 1492 metrov, in sicer decembra ter januarja, ko je Rogla od Šmartnega pri Slovenj Gradcu hladnješa za 0.8 oziroma 0.1 C. V mesecih, ko so v preostalih primerih razlike največje (april, maj, junij), so v tem primeru te razlike zmanjšane v povprečju za 1.5 C. 26

36 Temperaturni gradient C/100 m Za razliko od 7. in 14. ure stanje v primeru postaj Slovenske Konjice Tabor in Slovenske Konjice letališče ne kaţe obratnega stanja na sezonskem nivoju. Temperaturne razlike so tudi v tem primeru največje spomladi in poleti ter zmanjšane pozimi. Razlike med letnimi časi prav tako niso izrazite. Kljub temu pa lahko obratno stanje, ko so temperaturne največje pozimi in obratno poleti, zasledimo med postajama Šmartno in Slovenske Konjice. Ko so srednje mesečne temperature najniţje (december, januar), so temperaturne razlike največje. Okolica Šmartnega pri Slovenj gradcu je v tem času hladnejša za 2.2 (december) oziroma 2.3 C (januar). Najmanjše razlike se pojavljajo poleti (junij, julij, avgust), 0.4, 0.6 in 0.5 C. Graf 9 Povprečni mesečni temp. gradienti (v C/100 m) Povprečni mesečni temp. gradienti (v C/100 m) ,0-0,1-0,2-0,3-0,4-0,5-0,6-0,7 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec Rogla/Šmartno Rogla/Konj. Rogla/Letališče Rogla/Tabor Vir: Arhiv meteo.si ( Pojav temperaturnih inverzij je tudi ob 21. uri najbolj pogost v zimskem času. Temperaturni gradienti (graf 9) so najmanjši pozimi, sledi jesen, nato pomlad in poletje. Najmanjši temperaturni gradienti se kaţejo na višini 452 do 1492 metrov v mesecu decembru in januarju ( 0.1 in 0 C/100). S sezonskega vidika je stanje v preostalih višinskih profilih nespremenjeno. Vrednosti temperaturnih gradientov v decembru in januarju ne presegajo 0.3 C/100 m in v povprečju znašajo 27

37 0.2 C/100 m. Takšne nizke vrednosti še dovoljuje razvoj inverzij. Spomladi so temperaturni gradienti normalni ter prav tako največji. V povprečju se v vseh primerih temperatura z višino zniţa za 0.6 C. Poleti so vrednosti prav tako normalne (v povprečju 0.5 C/100 m). Jeseni so temperaturni gradienti še vedno normalni. Vidne spremembe nastopijo novembra, ko se temperaturni gradienti zmanjšajo za 0.2 C/100 m. Pri manjših relativnih višinah je ob 21. uri stanje nekoliko drugačno kot ob 7. in 14. uri. Z izjemo zimskih mesecev se v vseh preostalih letnih časih pokaţe negativen temperaturni gradient. V primeru Slovenske Konjice Tabor so pozitivni temperaturni gradienti največji decembra in januarja (0.4 C/100 m). Slovenske Konjice letališče prav tako kaţe na pozitivne temperaturne gradiente, le da je vrednost niţja in znaša 0.1 C/100 m. Največji negativni gradienti so v obeh primerih zabeleţeni spomladi in poleti, z viškom v juliju in avgustu, ko vrednosti v primeru letališča znašajo 0.9 C/100 m, in v primeru Tabora, 0.7 C/100 m. Največji negativni gradienti so tudi ob 21. uri zabeleţeni med postajama Šmartno pri Slovenj Gradcu in Slovenske Konjice. Temperaturni gradienti so ponovno največji pozimi; obratno je poleti. Decembra in januarja se vrednosti gibljeta med 2.2 in 2.4 C/100 m ter se z nastopom pomladi postopoma zniţujeta. Pregled razlik v temperaturnih gradientih (grafi 10, 11, 12) ob 7., 14. in 21. uri pokaţe različne ugotovitve. V vseh višinskih profilih (Rogla Šmartno, Rogla Slovenske Konjice, Rogla letališče) so temperaturni gradienti najmanjši pozimi, nato jeseni, sledita poletje in pomlad. Kljub negativnim temperaturnim gradientom so te vrednosti pozimi (zlasti decembra in januarja) še dovolj nizke, da dovoljujejo nastanek temperaturnih inverzij. Skozi leto so temperaturne inverzije v vseh primerih najbolj razvite ob 7. uri, ko so gradienti najmanjši. Ob tej uri so temperaturni gradienti najmanjši v plasti zraka med 452 in 1492 metri, sledi plast med 270 in 1492 metri in nato v plasti med 350 in 1492 metri nadmorske višine. Z izjemo Rogla Šmartno, ko v decembru in januarju beleţimo 0 in 0.1 C/100 m, preostale plasti ne kaţejo večjih negativnih gradientov od 0.2 C/100 m. 28

38 Temperaturni gradient C/100 m Temperaturni gradient C/100 m Graf 10 Povprečni mesečni temp. gradient ob in 21. uri na primeru Rogla Šmartno Povprečni mesečni temp. gradient ob in 21. uri na primeru Rogla - Šmartno -0,9-0,8-0,7-0,6-0,5-0,4-0,3-0,2-0,1 0,0 0,1 0,2 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 11 Povprečni mesečni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogle Sl. Konjice Povprečni mesečni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogle - Sl. Konjice -0,9-0,8-0,7-0,6-0,5-0,4-0,3-0,2-0,1 0,0 0,1 0,2 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( 29

39 Temperaturni gradient C/100 m Graf 12 Povprečni mesečni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla letališče Povprečni mesečni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla - Letališče -0,9-0,8-0,7-0,6-0,5-0,4-0,3-0,2-0,1 0,0 0,1 0,2 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( Spomladi se ob 7. uri temperaturni gradienti gibljejo med 0.3 in 0.6 C z viški v maju in juniju. V avgustu so gradienti razmeroma nizki (med 0.2 in 0.4 C/100 m). Poleg pomladi so negativni gradienti največji še poleti. Zaradi krajšega trajanja noči v tem času izguba dolgovalovnega sevanja ni dovolj velika, da bi bile temperature v niţjih delih niţje in s tem zmanjšane razlike. Zmanjšana oblačnost prav tako pogojuje večjo labilnost atmosfere in posledično večje razlike med višje in niţje leţečimi točkami. Ob 21. uri stanje ne odstopa bistveno od 7. ure zjutraj. V plasti zraka med Roglo in letališčem so temperaturni gradienti skozi leto v povprečju višji le za 0.1 C/100 m. Največja odstopanja se kaţejo v plasti med Šmartnim ter Roglo, ko so gradienti ob 21. uri v povprečju višji za 0.2 C/100 m, z največjimi razlikami v aprilu, avgustu in septembru. Najmanjše odstopanje beleţi Rogla Slovenske Konjice, ko vrednosti ob 21. uri minimalno ali ničelno odstopajo od tisith ob 7. uri; največje razlike se kaţejo marca in aprila. Ob 14. uri so temperaturni gradienti izrazito največji. Iz tega sledi, da je temperaturna inverzija ob tej uri najmanj mogoča. Takšno stanje je v veliki meri posledica močnejše konvekcije v 30

40 popoldanskem času, ki se generira zaradi intenzivnejšega sončnega sevanja. Spomladi, ko so gradienti največji, se vrednosti v vseh primerih gibljejo med 0.7 in 0.8 C/100 m. V primerjavi s 7. uro so ob 14. uri gradienti v povprečju večji za 0.3 C/100 m. Največje razlike (0.4 C/100 m) lahko razberemo v primeru Rogla Šmartno. Avgusta in septembra so razlike v vseh plasteh največje. Pogostost temperaturnih inverzij in njihov dnevni reţim najlaţje določamo ob podbrobnejši analizi podatkov. V ta namen smo izbrali dva meseca (december, januar), v katerih se inverzije najpogosteje pojavljajo, in za določene višinske profile izračunali število dni v mesecu, ko se inverzija pojavlja ob 7., 14. in 21 uri. Tabela 7 Pogostost pojava temp. inverzije (št. dni) v mesecu januarju Rogla-Šmartno Rogla-Sl. Konjice Rogla-Letališče Rogla-Tabor JAN JAN JAN JAN 7h 14h 21h 7h 14h 21h 7h 14h 21h 7h 14h 21h Povprečje % v mescu 61% 33% 48% 29% 18% 27% 44% 27% 34% 36% 25% 28% Vir: Arhiv meteo.si ( Tabela 8 Pogostost pojava temp. inverzije (št. dni) v mesecu decembru Rogla-Šmartno Rogla-Sl. Konjice Rogla-Letališče Rogla-Tabor DEC DEC DEC DEC 7h 14h 21h 7h 14h 21h 7h 14h 21h 7h 14h 21h / / / / / / / / / / / / Povprečje % v mescu 52% 29% 45% 26% 12% 20% 38% 21% 31% 33% 18% 24% Vir: Arhiv meteo.si ( 31

41 Število dni v mesecu Graf 13 Pogostost pojava temp. inverzij (št. dni) v januarju in februarju 20 Pogostost pojava temp. inverzij (št. dni) v januarju in februarju ( ) h 14h 21h 7h 14h 21h 7h 14h 21h 7h 14h 21h Rogla-Šmartno Rogla-Sl. Konjice Rogla-Letališče Rogla- januar december Vir: Arhiv meteo.si ( Prva primerjava pokaţe, da se v vseh primerih in ob vseh terminih temperaturna inverzija najpogosteje pojavlja v mesecu januarju; pribliţno v 20 % časa več kot v decembru. Največ dni s temperaturno inverzijo beleţi plast med 452 in 1492 metri nadmorske višine, ko se temperaturna inverzija ob 7. uri v povprečju pojavlja 19 dni v januarju in 16 dni v decembru. Ob 14. uri je pogostost inverznih dni v obeh mesecih prepolovljena. Ob 21. uri je pogostost inverzije ponovno visoka; v januarju je pogostost niţja le za 13 % in v decembru za 7 %. Visoka pogostost inverzij v plasti med Šmartnim in Roglo le potrjuje ugodne razmere kotline za razvoj temperaturnih inverzij. Zmanjšano pogostost v popoldanskem času bi lahko pripisali razkroju inverzije kot posledica intenzivnejše insolacije po sončnem vzidu. Primerjava Rogle in letališča prav tako pokaţe razmeroma pogoste situacije z inverzijo. Tudi v tem primeru je inverzija najpogostejša ob 7. uri, ko se v povprečju pojavlja 14 dni v januarju in 9 dni v decembru. V primerjavi s 7. uro je ob 21. uri pogostost manjša le za za 10 oziroma 7 % (december, januar). Stanje ob 32

42 14. uri ne kaţe tolikšnega odstopanja kot v primeru Rogla Šmartno. V primeru Tabora so temperaturne inverzije kljub enaki nadmorski višini manj pogoste. Sklepamo lahko, da je zaradi mariborskega toplotnega otoka, ki je najbolj razvit pozimi ob 21. in 7. uri (Ţiberna, 2006, str. 88), oviran tudi razvoj temperaturnih inverzij. Plast zraka med Roglo in Slovenskimi Konjicami pokaţe najmanjšo pogostost. Ob 7. in 21. uri je pogostost ponovno največja, toda le 9 in 8 dni v januarju ter 8 in 6 dni v decembru. Ob 14. uri se inverzija pojavlja v 6 in 4 dneh, kar je enkrat manj kot v primeru Šmartnega. Dnevni reţim temperaturnih inverzij lahko še bolj natančno določamo, če primerjamo dneve, ko je temperaturna inverzija zabeleţena v vseh treh časovnih terminih. Za inverzijo, ki se pojavlja tako ob 7. kot tudi ob 14. in 21. uri, lahko v grobem sklepamo, da je vztrajala skozi cel dan. Tabela 9 Število dni v katerih se temp. inverzija pojavlja ob vseh treh terminih Rogla-Šmartno Rogla-Sl. Konjice Rogla-Letališče Rogla-Tabor JAN DEC JAN DEC JAN DEC JAN DEC / 2 / 1 / 1 / Povprečje % v mescu 27% 22% 15% 6% 19% 14% 17% 12% Vir: Arhiv meteo.si ( Tudi ob tej analizi ugotovimo, da je temperaturna inverzija vztrajala čez dan največkrat v primeru Rogla Šmartno, nato Rogla letališče in Tabor ter Rogla Slovenske Konjice. V povprečju se celodnevne inverzije v vseh primerih pojavljajo 6 dni v januarju in 4 dni v decembru. Od te vrednosti odstopa le Rogla Slovenske Konjice, ko se v januarju inverzija pojavlja v 15 % in decembra le v 6 % dni. Leto 1989 in 1990 beleţita izrazito največ dni z inverzijo, zato bosta v nadaljevanju še podrobneje analizirani. 33

43 Temperaturni gradient C/100 m Temperaturni gradient C/100m Graf 14 Povprečni dnevni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla Šmartno (januar 1989) 1,4 1,2 Povprečni dnevni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla-Šmartno (januar 1989) 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8 Dan v mesecu 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 15 Povprečni dnevni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla letališče (januar 1989) 1,4 1,2 Povprečni dnevni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla-Letališče (januar 1989) 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8 Dan v mesecu 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( 34

44 Januarja (graf 14) se je ob 7. uri v plasti zraka med Šmartnim in Roglo inverzija pojavila v 27 dneh. Le en dan manj ob 21. uri, 18 dni ob 14. uri. Skozi cel dan je vztrajala kar 16 dni. Temperaturna inverzija je bila ponovno najbolj pogosta in najbolj intenzivna ob 7. uri, ko je vrednost temperaturni gradientov v povprečju znašala 0.4 C/100 m. Ob 21. uri je ta vrednost bila 0.3 C/100 m in ob 14. uri 0.1 C/100 m. Povprečna vrednost temperaturne inverzije je bila ob 7. uri 0.5 C/100 m, ob 14. uri 0.3 C/100 m in ob 21. uri 0.4 C/100 m. Iz izračunov lahko ugotovimo, da kljub manjši pogostosti inverzije ob 14. uri njena intenziteta ni bila toliko manjša od tiste ob 21. uri. V dneh, ko je inverzija vztrajala skozi cel dan, je njena vrednost v povprečju znašala 0.5 C/100 m. Podrobnejša analiza pokaţe, da je v dneh, ko je bila inverzija izrazita ob 7. uri, bila ta prav tako razvita prejšnji večer ob 21. uri. Iz tega lahko sklepamo, da je vztrajala skozi noč in se proti jutru še dodatno intenzivirala. Obratno stanje kaţejo situacije, ko je temperaturni gradient zmanjšan ob 21. uri. V dneh, ko je bila temperaturna inverzija ob 14. uri najintenzivnejša (med 0.6 in 0.7 C/100 m), je bila inverzija ob 7. uri mnogo bolj oslabljena. Takšno stanje bi lahko pripisali vetru, ki je ob 7. uri dosegal hitrosti 2.4 m/s, in ob 14. ur 0 m/s. Zaradi zmanjšane intenzivnosti mešanja je pozitivni temperaturni gradient povečan. Z drugimi besedami, brezveterje je pozitivno vplivalo na razvoj inverzije. V plasti zraka med Roglo in letališčem (graf 15) je stanje nekoliko spremenjeno. Pogostost temperaturnih inverzij je tokrat največja ob 14. uri (24 dni), sledi 7. ura (22 dni) in 21. ura (21 dni). V primerjavi s primerom Rogla Šmartno so gradienti v tej plasti zraka manjši. V povprečju temperaturni gradienti ob 14. uri znašali 0.2 C/100 m in ob 7. ter 21. uri 0.1 C/100 m. Vrednosti temperaturnih inverzij so bile prav tako najvišje ob 14. uri (v povprečju 0.4 C/100 m). Ob 7. uri je ta vrednost znašala 0.3 C/100 m in ob 21. uri 0.2 C/100 m. V dneh, ko je inverzija vztrajala skozi cel dan, je povprečen temperaturni gradient znašal 0.3 C/100 m. 35

45 Temperaturni gradient C/100 m Temperaturni gradient C/100 m Graf 16 Povprečni dnevni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla Šmartno (december 1987) 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0 Povprečni dnevni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla-Šmartno (december 1987) Dan v mesecu 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 17 Povprečni dnevni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla letališče (december 1987) 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0 Povprečni dnevni temp. gradient ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla-Letališče (december 1987) Dan v mesecu 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( 36

46 Leto 1987 je zabeleţeno kot leto z največjim število temperaturnih inverzij v mesecu decembru. V primeru Rogla Šmartno in Rogla letališče se ponovno največ inverzij pojavlja ob 7. uri, in sicer 19 ter 13 dni. Na nadmorski višini 452 do 1492 metrov je tudi tokrat intenziteta in pogostost inverzij večja kot na višini 274 do 1492 metrov. Primer Rogla Šmartno beleţi 9 dni, ko se je inverzija zadrţala skozi cel dan, medtem ko Rogla letališče le 6 dni. V prvem primeru (graf 16) povprečni mesečni temperaturni gradient ob 7. uri znaša 0.1 C/100 m, ob 14. uri 0.1 C/100 m in ob 21. uri 0 C/100m. V dneh, ko inverzija vztraja čez dan, povprečni dnevni temperaturni gradient znaša 0.4 C/100 m. Ob 7. uri povprečne vrednosti temperaturnih inverzij znašajo 0.4 C/100 m, ob 14. uri 0.3 C/100m in ob 21. uri 0.4 C/100 m. V plasti zraka med Roglo in letališčem je ob 7. uri povprečni mesečni gradient 0 C/100 m, ob 14. uri 0.2 C/100 m in ob 21. uri 0.1 C/100 m. Povprečne dnevne vrednosti znašajo 0.3, 0.2 in 0.2 C/100 m ob 7., 14., in 21. uri. V dneh, ko je inverzija trajala čez cel dan, je povprečni gradient znašal 0.3 C/100 m. Intenziteta inverzij se prav tako kaţe v doseganju maksimalnih vrednosti. Te so v primeru Rogla letališče 0.5 C/100 m in v primeru Rogla Šmartno 0.9 C/100. V slednjem so najvišje vrednosti doseţene ob 7. uri (med 0.7 in 0.9 C/100 m). Ko so temperaturne inverzije ob 21. uri najbolj izrazite (0.6 C/100 m), se naslednji dan ob 7. uri kaţejo viški. Takšno stanje se kaţe v petih zaporednih dneh od 27 do 31. decembra. V teh dneh so prav tako najintenzivnejše inverzije zabeleţene ob 14. uri. Velika verjetnost obstaja, da je takšno intenzivno stanje posledica brezvetrja, ki se je kazalo v treh od petih dni. V plasti med Roglo in letališčem je najvišja vrednost (0.5 C/100 m) doseţena le dvakrat. 37

47 Relativna vlaga (%) 5.1 ANALIZA TEMPERATURNIH INVERZIJ V ODVISNOSTI OD METEOROLOŠKIH SPREMENLJIVK Relativna vlaga Analiza relativne vlage bo obravnavala podatke mesečnih povprečij obravnavanega obdobja v treh časovnih terminih. Podatki bodo prav tako primerjani z izračuni temperaturnih gradientov. Relativna vlaga je razmerje med dejansko količino vlage prisotne v zraku in maksimalno količino vlage, ki jo lahko zrak pri določeni temperaturi vsebuje. Graf 18 Povprečna mesečna relativna vlaga ob 7. uri ( ) Povprečna mesečna relativna vlaga ob 7. uri ( ) 100,0 98,0 96,0 94,0 92,0 90,0 88,0 86,0 84,0 82,0 80,0 78,0 76,0 74,0 72,0 70,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec letalisce tabor smartno konjice Rogla Vir: Arhiv meteo.si ( 38

48 Relativna vlaga % Relativna vlaga (%) Graf 19 Povprečna mesečna relativna vlaga ob 14. uri ( ) 90,0 85,0 80,0 75,0 70,0 65,0 60,0 55,0 50,0 45,0 Povprečna mesečna relativna vlaga ob 14. uri ( ) 40,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec letalisce tabor smartno konjice Rogla Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 20Povprečna mesečna relativna vlaga ob 21. uri ( ) 95,0 Povprečna mesečna relativna vlaga ob 21. uri ( ) 90,0 85,0 80,0 75,0 70,0 65,0 60,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec letalisce tabor smartno konjice Rogla Vir: Arhiv meteo.si ( 39

49 Analiza relativne vlage pokaţe, da je navišja povprečna vlaga doseţena ob 7. uri. Najvišjo vlaţnost razberemo v Šmartnem, ko vrednosti z izjemo maja in junija skozi celo leto znašajo nad 90 %; povprečna vlaţnost znaša 92.2 %. Prav tako visoko vlaţnost beleţi letališče (v povprečju 87.2 %). Sledijo Slovenske Konjice (84.1 %), Rogla (83.3 %) in Tabor (83 %). Vse postaje beleţijo najniţje vrednosti spomladi in poleti. Izjema je le Rogla, ki te vrednosti dosega pozimi. Septembra, oktobra in novembra je relativna vlaga v vseh primerih največja. V povprečju je jesen za 7 % bolj vlaţna kot pomlad. Najniţja povprečna relativna vlaga (81.8 %) se kaţe v mesecu maju. Ob 14. uri je stanje izrazito spremenjeno. Vidno izstopa Rogla, ki ima z izjemo zimskih mesecev skozi celo leto najvišje vrednosti. Takšno stanje ni presenetljivo, če vemo, da je ob hladnem zraku relativna vlaga višja in obratno ob toplem zraku, kot posledica dejstva, da lahko topel zrak zadrţi večjo količino vlage. Spomladi in poleti so zaradi intenzivnega segrevanja in jasnega vremena temperaturni gradienti največji, kar povzroča velike razlike v temperaturi med niţje in višje leţečimi lokacijami. Razlika v temperaturi med Roglo in preostalimi postajami je tako največja prav v tem letnem času. Posledica tega je velika razlika v relativni vlagi. V primerjavi s s preostalimi postajami Rogla ob tej uri beleţi na letnem povprečju pribliţno 14 % višjo vlaţnost. Poleti in spomladi je ta razlika tudi 25 %. Najvišja relativna vlaga se na vseh območjih pojavlja jeseni in pozimi, z maksimumom v decembru. Povprečna letna relativna vlaga je v obravnavanem obdobju na Rogli znašala 74.5 %, v Šmartnem 62.3 %, v Slovenskih Konjicah 60.6 %, na Taboru 57.5 % in na letališču 61.3 %. V primerjavi s 7. uro zjutraj je ob 14. uri vlaţnost izrazito niţja. Največje razlike v dopoldanskem času tako nastajajo na območju Šmartnega (30 % razlika v letnem povprečju) in najmanjše na Rogli (8 % razlika). Pozimi, ko je ob 7. uri v povprečju vseh postaj izmerjena 90.3 % vlaţnost, je ob 14. uri izmerjena 69.1 % vlaţnost. Spomladi relativna vlaţnost ob 14. uri znaša 59 %, kar je 24 % niţja vrednost od tiste ob 7. uri. Ob tej uri so na sezonskem nivoju opaţena izrazitejša nihanja kot ob 14. uri 40

50 Razlika v relativni vlagi (%) Temperaturni gradient C/100 m Ob 21. je relativna vlaga ponovno visoka. Za razliko od 7. ure tokrat v nobenem mesecu ni preseţena 90 % relativna vlaţnost. Povprečna letna vlaţnost je na vseh območjih visoka: Slovenske Konjice 83.9 %, Rogla 83.5 %, Šmartno pri Slovenj Gradcu 82.8 %, Maribor letališče 81.4 % in tabor 77.4 %. Relativna vlaga je ponovno najvišja jeseni, sledi zima, nato poletje in pomlad. Od tega zaporedja odstopa samo Rogla, ki ima največjo vlaţnost jeseni in spomladi ter najmanjšo pozimi in poleti. Maksimalne vrednosti so doseţene v oktobru in novembru, ko najvišjo vrednost (90.8 %) beleţi Šmartno. Minimumi so zabeleţeni marca in aprila; najniţja vlaţnost se kaţe na postaji Tabor (69.2 %). Če primerjamo stanje ob 7. in 21. uri, ugotovimo, da ima ob 21. uri samo Rogla večjo povprečno letno relativno vlago. Preostale postaje beleţijo zmanjšane vrednosti, in sicer med 0.2 % v primeru Slovenskih konjic do 9.4 % v primeru Šmartnega. Pri obravnavi relativne vlage v povezavi s temperaturnimi gradienti smo za vse tri termine izračunali razlike v vlagi med različnimi postajami in jih primerjali s temperaturnimi gradienti. Graf 21 Povprečni mesečni temp. gradient in razlika v vlagi ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla postaje 24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0-2,0-4,0-6,0-8,0-10,0-12,0-14,0-16,0-18,0-20,0 Povprečni mesečni temp. gradient in razlika v vlagi ob 7., 14. in 21. uri na primeru Rogla - postaje JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Temp. grad. 7h Temp. grad. 14h Temp. grad. 21h Razlika v vlagi 7h Razlika v vlagi 14h Razlika v vlagi 21h Vir: Arhiv meteo.si ( -0,9-0,8-0,7-0,6-0,5-0,4-0,3-0,2-0,1 0,0 41

51 Graf 21 prikazuje izračunane povprečne temperaturne gradiente in povprečne razlike v relativni vlagi med naslednjimi postajami: Rogla Šmartno, Rogla Slovenske Konjice, Rogla letališče in Rogla Tabor. Negativne razlike v relativni vlagi povedo, da je bila v povprečju vlaga na niţji nadmorski višini večja od tiste na višji nadmorski višini. Obratno velja za situacijo, ko je bila vlaga na višjih nadmorskih višinah večja od tiste na niţjih nadmorskih višinah. Primerjava razlik v vlagi s temperaturnimi gradienti pokaţe razmeroma visoko korelacijo v vseh časovnih terminih. Iz grafa lahko razberemo, da so v situaciji, ko so razlike v vlagi največje v negativni smeri, to je, ko je vlaţnost večja na niţji nadmorski višini, temperaturni gradienti najmanjši. Takšno stanje je še posebej izrazito v decembru in januarju. Podrobna analiza pokaţe, da so bile največje negativne razlike v vlagi izmerjene med postajama Rogla in Šmartno. Ko so bile razlike ob 7. uri največje ( 20.5, 14.5 in 14.7 %; december, januar, februar), se v tej plasti pojavljajo pozitvni temperaturni gradienti. Obratno stanje se kaţe med postajama Rogla in Konjice, ko so razlike v relativni vlagi skozi leto najniţje, negativni temperaturni gradienti pa največji. Pozitivne razlike v vlagi, to je, ko je relativna vlaga večja na višjih nadmorskih višinah, se v največji merijo pojavljajo ob 14. uri. Ob tej uri so posledično največji tudi temperaturni gradienti. Ob 21. uri so razlike v vlagi razmeroma majhne. Graf 22 prikazuje stanje med postajama Šmartno pri Slovenj Gradcu in Slovenske Konjice. Tudi v tej plasti zraka beleţimo najniţje temperaturne gradiente v času, ko je relativna vlaga večja na niţji nadmorski višini, tj. na območju Slovenskih Konjic. Takšna korelacija je najizrazitejša ob 21. in 14. uri. V primerjavi s preostalimi plastmi zraka je razlika v relativni vlagi tokrat največja ob 7. uri, prav tako so takrat največji tudi gradienti. Temperaturni gradienti so najmanjši v poletnem času ob 21. uri, ko Slovenske Konjice beleţijo v povprečju 4 % večjo relativno vlaţnost. Ob 14. uri se najmanjši gradienti pojavljajo v času, ko so razlike v vlagi med postajama razmeroma majhne med 0 in 1 % razlike. Ob 7. uri so temperaturni gradienti izrazito najniţji v oktobru in novembru. Takrat so tudi razlike v vlagi najmanjše v primerjavi s preostalimi meseci. 42

52 Razlika v relativni vlagi % Temperaturni gradient C/100 m Razlika v relativni vlagi % Temperaturni gradient C/100 m Graf 22 Povprečni mesečni temp. gradient in razlika v vlagi ob 7., 14. in 21. uri na primeru Šmartno Sl. Konjice 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0-1,0-2,0-3,0-4,0-5,0-6,0 Povprečni mesečni temp. gradient in razlika v vlagi ob 7., 14. in 21. uri na primeru Šmartno - Sl. Konjice JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Temp. grad. 7h Temp. grad. 14h Temp. grad. 21h Razlika v vlagi 7h Razlika v vlagi 14h Razlika v vlagi 21h Vir: Arhiv meteo.si ( -3,5-3,0-2,5-2,0-1,5-1,0-0,5 0,0 Graf 23 Povprečni mesečni temp. gradient in razlika v vlagi ob 7., 14. in 21. uri na primeru Sl. Konjice letališče 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0-1,0-2,0-3,0-4,0-5,0-6,0-7,0 Povprečni mesečni temp. gradient in razlika v vlagi ob 7., 14. in 21. uri na primeru Sl. Konjice - Letališče JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Temp. grad. 7h Temp. grad. 14h Temp. grad. 21h Razlika v vlagi 7h Razlika v vlagi 14h Razlika v vlagi 21h Vir: Arhiv meteo.si ( -1,0-0,8-0,6-0,4-0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,4 43

53 Razlika v relativni vlagi % Temperaturni gradient C/100 m Graf 24 Povprečni mesečni temp. gradient in razlika v vlagi ob 7., 14. in 21. uri na primeru Sl. Konjice Tabor 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0-1,0-2,0 Povprečni mesečni temp. gradient in razlika v vlagi ob 7., 14. in 21. uri na primeru Sl. Konjice - Tabor JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Temp. grad. 7h Temp. grad. 14h Temp. grad. 21h Razlika v vlagi 7h Razlika v vlagi 14h Razlika v vlagi 21h Vir: Arhiv meteo.si ( -1,2-1,0-0,8-0,6-0,4-0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 Primer Slovenske Konjice Tabor in letališče (grafa 23 in 24) prav tako beleţi najizrazitejšo temperaturno inverzijo v času, ko je relativna vlaga tako na letališču kot na Taboru večja od vlage na območju Slovenskih Konjic. Te razlike so še posebej izrazite v primeru letališča, ko so pozimi povprečne vrednosti za pribliţno 5 % višje od tistih v Slovenskih Konjicah. Ob 21. uri je relativna vlaga izrazito večja v Slovenskih Konjicah. Posledično so takrat negativni temperaturni gradienti tudi največji. Stanje proučevanih postaj pokaţe, da je relativna vlaga največja v času, ko so temperaturni gradienti najmanjši, oziroma ko je temperaturna inverzija najintenzivnejša. Iz tega sledi, da se z manjšanjem temperaturnega gradienta in večanjem temperaturne inverzije povečuje tudi relativna vlaga. Zaradi niţjih temperatur v niţje leţečih območjih lahko tam vlaga doseţe 100 % vrednost in pojavi se megla. Takšno stanje je najbolj izrazito zjutraj in zvečer v primeru postaj Šmartno in letališče. Popoldan se z odsotnostjo inverzije kaţe tudi zmanjšana vlaţnost na vseh niţje leţečih postajah. 44

54 5.1.2 Oblačnost in megla Pri obravnavi oblačnosti v povezavi s temperaturnimi gradienti in inverzijami se bomo naslonili na podatke vseh petih postaj ob 7., 14. in 21. uri. Tabela 10 Povprečna mesečna količina oblačnosti (v %) ob 7., 14. in 21. uri ( ) Postaja jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Rogla 7h Šmartno 7h Konjice 7h Tabor 7h Letališče 7h Rogla 14h Šmartno 14h Konjice 14h Tabor 14h Letališče 14h Rogla 21h Šmartno 21h Konjice 21h Tabor 21h Letališče 21h Vir: Arhiv meteo.si ( Tabela 11 Povprečna sezonska količina oblačnosti (v %) ob 7., 14. in 21. uri ( ) leto zima pom. pol. jesen Rogla 7h Šmartno 7h Konjice 7h Tabor 7h Letališče 7h Rogla 14h Šmartno 14h Konjice 14h Tabor 14h Letališče 14h Rogla 21h Šmartno 21h Konjice 21h Tabor 21h Letališče 21h Vir: Arhiv meteo.si ( 45

55 Količina oblačnost (%) Količina oblačnosti (%) Graf 25 Povprečna mesečna količina oblačnosti ob 7. uri ( ) Povprečna mesečna količina oblačnosti ob 7. uri ( ) 90,0 85,0 80,0 75,0 70,0 65,0 60,0 55,0 50,0 45,0 40,0 35,0 30,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec Rogla 7h Šmartno 7h Konjice 7h Tabor 7h Letališče 7h Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 26 Povprečna mesečna količina oblačnost ob 14. uri ( ) Povprečna mesečna količina oblačnost ob 14. uri ( ) 80,0 75,0 70,0 65,0 60,0 55,0 50,0 45,0 40,0 35,0 30,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Rogla 14h Šmartno 14h Konjice 14h Tabor 14h Letališče 14h Vir: Arhiv meteo.si ( 46

56 Količina oblačnost (%) Graf 27 Povprečna mesečna količina oblačnost ob 21. uri ( ) Povprečna mesečna količina oblačnost ob 21. uri ( ) 80,0 75,0 70,0 65,0 60,0 55,0 50,0 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Rogla 21h Šmartno 21h Konjice 21h Tabor 21h Letališče 21h Vir: Arhiv meteo.si ( Ob 7. uri se največja količina oblačnosti kaţe v jeseni in pozimi. Oktobra in novembra je oblačnost na vseh postajah najintenzivnejša. Od vseh postaj vidno izstopa Šmartno pri Slovenj Gradcu, ko svoj maksimum (85.4 %) doseţe v oktobru oziroma v novembru (85.1 %). Najniţje leţeči postaji prav tako beleţita svoj maksimum v jeseni, le da je oblačnost v tem primeru manjša in v povprečju znaša 68.8 %. Preostale postaje ob 7. uri prav tako beleţijo maksimume med 65 in 70 %. Izrazitejšo oblačnost v primeru Šmartnega lahko pripišemo megli. Na to je opozarjal ţe Gams (1999), ki pravi, da je v dolini Šmartnega prekritost neba pozimi in pozno jeseni povečana prav zaradi pogostejšega jutranjega pojava megle, ki jo prav tako štejemo k oblačnosti. Ob 14. uri je na vseh postajah količina oblačnosti še vedno velika, s to razliko, da se ob tej uri maksimum pojavlja poleg novembra še v aprilu. Najvišje vrednosti skozi leto ponovno beleţi Šmartno (66.3 % v povprečju), sledijo Rogla (62.9 %), Tabor (59.7 %) in Slovenske Konjice ter letališče (54.7 in 54.5 %). Ob 21. uri se maksimumi poleg novembra kaţejo še v decembru. Izjema je le Rogla, ki beleţi primarni maksimum v oktobru in sekundarni maksumum v juniju. 47

57 Minimumi se v večini primerov pojavljajo julija in avgusta. Največjo količino oblačnosti v teh dveh mesecih še vedno beleţi Šmartno; ob 7. in 14. uri (v povprečju 56.7 in 56.9 %). Še vedno visoke vrednosti (med 46 in 47 %) beleţi Tabor, medtem ko je prekritost v ostalih primerih zmanjšana in znaša med 40 in 43 %. Ob 21. uri je količina oblačnosti najmanjša. V primeru Slovenskih Konjic in Šmartnega se poleg avgusta minimum pojavlja v septembru in ne v juliju. V obeh primerih gre za sekundarni minimum. Na sezonskem nivoju je stanje sledeče. Jesen je letni čas, ko je količina oblačnosti največja ob vseh časovnih terminih. V preostalih letnih časih stanje ni več tako stanovito. Ob 7. uri je tako oblačnost poleg jesenskega stanja največja še pozimi, sledita pomlad in poletje, ko je nebo izrazito manj prekrito. Ob 14. in 21. uri je stanje nekoliko spremenjeno. V popoldanskih in večernih urah je oblačnost poleg jeseni najvišja še spomladi in ne več pozimi. Razlika med obema je največja ob 14. uri (v povprečju 7 %). Ob 21. uri je razlika zmanjšana, in sicer v povprečju le 1.5 % v korist pomladi. Poleti in spomladi so največje vrednosti zabeleţene ob 14. uri, medtem ko pozimi in jeseni ob 7. uri. Razlika najverjetneje nastaja zaradi večje pogostosti jutranje megle v zimskem in jesenskem času ter povečane opoldanske konvektivne oblačnosti poleti in spomladi. Podrobnejša analiza pokaţe največja odstopanja na postaji Rogla. Razlike nastajajo predvsem zaradi pojava nizke oblačnosti, ki se pojavlja na niţjih nadmorskih višinah, medtem ko je nad to plastjo nebo lahko jasno. Pozno jeseni in pozimi, ko preostale postaje beleţijo najvišje vrednosti, postaja Rogla beleţi izrazito manjše vrednosti. Še več, ob 21. in 14. uri, ko je januarja na vseh postajah količina oblačnosti še vedno zelo visoka, se na Rogli pojavlja primarni minimum, in sicer 39.1 % ob 21. uri in 49.3 % ob 14. uri. Največje januarske razlike med Roglo in preostalimi postajami se kaţejo ob 7. uri, ko je količina na Rogli v povprečju manjša za 20 %. Ob 14. uri so razlike najmanjše (v povprečju 10 %). Zvečer je razlika ponovno nekoliko večja in v povprečju znaša 17 %. Za hladni del leta so značilni nizki in srednji oblaki, ki pogosto segajo vse do zemlje, medtem ko se višji predeli sredogorja nahajajo nad tem slojem (Furlan, 1965, 258). Februarja so razlike ţe izrazito zmanjšane ali celo ničelne. Relativno velike 48

58 razlike se kaţejo še decembra, ko je ob 7. uri oblačnost nad Roglo v povprečju manjša za 12 %, ob 14. uri za 6 % in ob 21. uri za 10 %. Januarja in decembra, ko so razlike v oblačnosti med Roglo in preostalimi postajami največje, so zabeleţeni najmanjši temperaturni gradienti ter najintenzivnejše temperaturne inverzije. Takšno stanje je še posebej izrazito na zahodni strani Pohorja. Izračunani temperaturni gradienti so najmanjši v plasti zraka med Šmartnim in Roglo v mesecu januarju, in sicer 0.1 C/100 m ob 7. uri, 0.2 C/100 m ob 14. uri in 0 C/100 m ob 21. uri. Razlika v oblačnosti ob 7. uri znaša 26.9 %, 12 % ob 14. uri in 21.4 % ob 21. uri v korist Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Tabela 12 Število meglenih dni v posameznem mesecu Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Leto Rogla Šmartno Konjice Tabor Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( Iz tabele 12 je razvidno, da največ dni z meglo beleţi Rogla, sledijo Šmartno, Tabor, letališče in Slovenske Konjice. Najpogosteje se megla na vseh postajah pojavlja pozimi in jeseni. Z izjemo Rogle in Šmartnega se poleti megla ne pojavlja ali pa se pojavlja zelo redko. Pogostost megle samo še dodatno nakazuje na to, kako ugodna je Slovenjgraška kotlina za razvoj in trajanje megle in zakaj so v tem zahodnem delu Pohorja temperaturne inverzije najpogostejše. Tabela 13 Povprečna količina oblačnosti (v %) in število meglenih dni v januarju (1989) in decembra (1987) Oblačnost (%) Megla (dnevi) dec.87 jan h 14h 21h 7h 14h 21h dec jan Rogla Šmartno Konjice Tabor Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( 49

59 Tabela 13 prikazuje povprečno mesečno količino oblačnosti in število meglenih dni v decembru 1987 in januarju 1989, ko je bilo zabeleţenih največ dni s temperaturno inverzijo. Zanimiv je predvsem januar 1989, ko je oblačnost na Rogli izrazito majhna, medtem ko je na preostalih postajah ta občutno večja. Ravno tako velik kontrast je razviden, če primerjamo število meglenih dni. Na podlagi teh podatkov in podatkov temperaturnih gradientov lahko sklepamo, da je v januarjua 1989 intenzivne temperaturne gradiente pogojevala izrazito manjša količina oblačnosti in megle na Rogli. Decembra 1987 so razlike manjše, a pogostost megle in količina oblačnosti še vedno veliki. Decembra 1987 so se temperaturne inverzije pogosto pojavljajo, a so bile v primerjavi z januarjem 1989 manj intenzivne. Sklepamo lahko, da je v tem primeru kontrast med postajami tisti, ki pogojuje intenziteto temperaturnih inverzij. Na podlagi obravnavanega lahko zapišemo, da je pojav temperaturne inverzije generiral nastanek megle. Razvidna je razmeroma visoka korelacija med pogosto inverzijo in pogosto meglo Smer in hitrost vetra Na podlagi pridobljenih podatkov o povprečnih hitrostih in smereh vetra so za vseh pet postaj obravnavanega obdobja izračunani frekvenčna distribucija hitrosti vetra, odstotek brezveterja, pogostost smeri vetra in povprečna hitrost vetra za določeno smer. Kot smo ţe omenili, je odnos med vetrom in temperaturnimi gradienti večji ponoči kot podnevi. Z oddaljevanjem od površja se vpliv vetra zmanjšuje, medtem ko se njegova hitrost povečuje. Vpliv vetra je prav tako zmanjšan ob jasnem vremenu kot posledica intenzivne konvekcije. V splošnem velja, da večje hitrosti vetra zmanjšujejo intenziteto temperaturnih inverzij. 50

60 Frekvenca (%) % brezveterja Frekvenca (%) % brezveterja Graf 28 Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja na letališču ob 7., 14. in 21. uri ( ) Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja na Letališču ob 7., 14. in 21. uri ( ) 30, ,0 26,0 24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 0,2 0,8 1,4 2 2,6 3,2 3,8 4,4 5 5,6 6,2 6,8 Hitrost vetra m/s Calm 7 Calm 14 Calm 21 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( 7,4 8 8,6 9,2 9,8 10, , Graf 29 Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja na Taboru ob 7., 14. in 21. uri ( ) 20,0 19,0 18,0 17,0 16,0 15,0 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja na Taboru ob 7., 14. in 21. uri ( ) 0,2 0,8 1,4 2 2,6 3,2 3,8 4,4 5 5,6 6,2 6,8 Hitrost vetra m/s Calm 7 Calm 14 Calm 21 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( 7,4 8 8,6 9,2 9,8 10, ,6 12,

61 Frekvenca (%) % brezveterja Frekvenca (%) % brezveterja Graf 30 Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja V Sl. Konjicah ob 7., 14. in 21. uri ( ) 85,0 80,0 75,0 70,0 65,0 60,0 55,0 50,0 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja V Sl. Konjicah ob 7., 14. in 21. uri ( ) 15,2 14, ,4 12,8 12,2 11, ,4 9,8 9,2 8,6 8 7,4 6,8 6,2 5,6 5 4,4 3,8 3,2 2,6 2 1,4 0,8 0,2 Hitrost vetra m/s Calm 7 Calm 14 Calm 21 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Graf 31 Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja v Šmartnem ob 7., 14. in 21. uri ( ) 15,0 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 0,2 Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja v Šmartnem ob 7., 14. in 21. uri ( ) 0,8 1,4 2 2,6 3,2 3,8 4,4 5 5,6 Hitrost vetra m/s Calm 7 Calm 14 Calm 21 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( 6,2 6,8 7,4 8 8,6 9,2 9,

62 0,2 0,8 1,4 2 2,6 3,2 3,8 4,4 5 5,6 6,2 6,8 7,4 8 8,6 9,2 9,8 10, ,6 12,2 12,8 13, ,6 15,2 Frekvenca (%) % brezveterja Graf 32 Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja na Rogli ob 7., 14. in 21. uri ( ) 36,0 34,0 32,0 30,0 28,0 26,0 24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 Frekvenčna distribucija hitrosti vetra in % brezveterja na Rogli ob 7., 14. in 21. uri ( ) Hitrost vetra m/s Calm 7 Calm 14 Calm 21 7h 14h 21h Vir: Arhiv meteo.si ( Frekvenčna distribucija vetra nam pove, kako pogosta je določena hitrost vetra v obravnavanem obdobju. Izračuni nam razkrijejo, da na postajah Tabor, letališče in Šmartno hitrost vetra mnogo bolj varira kot na preostalih dveh postajah. Podobno je pri večjih in manjših hitrostih vetra. Primerjava grafov pokaţe, da se izrazito najmanjše hitrosti vetra pojavljajo na Taboru. Podatek ni presenetljiv, če vemo, kako pozidane površine vplivajo na hitrost vetra. Zaradi večje razčlenjenosti mesta je trenje povečano in posledično je zmanjšana hitrost (Hočevar, Petkovšek 1988). V splošnem velja, da je hitrost vetra v mestu večja od tiste v okolici (Oke 1990, str. 300). Ob 7. in 21. uri se v okolici Tabora največkrat pojavlja veter s hitrstjo med 0.2 in 1.4 m/s (v 17 in 19 %). Ob 14. uri je pogostost te hitrosti enkrat manjša. Ob tej uri se najpogosteje pojavlja veter s hitrostjo med 3.8 in 4.4 m/s (v 16 %). Za 14. uro so tako značilne večje hitrosti vetra, medtem ko ob 7. in 21. uri prevladujejo manjše hitrosti (med 0.2 in 2.6 m/s). Hitrosti vetra nad 4 m/s so zelo redke in se v povprečju pojavljajo le v 1 % primerov, še to le do hitrosti 7 m/s. Vse, kar je večje od te hitrosti, je zanemarljivo. Največja hitrost na Taboru (

63 m/s) je bila zabeleţena ob 14. uri. Deleţ brezvetrja je največji ob 7. uri (24.6 % primerov), sledi deleţ ob 21. uri (18.8 %) in ob 14. uri (3.3 %). Letališče prav tako beleţi razmeroma nizke hitrosti vetra. Najpogostejša hitrost vetra (v 30 % primerov), med 3.8 in 4.4 m/s, se pojavlja ob 14. uri. Ob 7. in 21. uri prevladujejo hitrosti med 0.2 in 1.4 m/s (10 in 12 %, ob 7. in 21. uri), ter med 2 in 2.6 m/s (7.2 in 12.5 % ob 7. in 21. uri). Prav tako se ob 21. uri pogosto (v 11.5 %) pojavljajo hitrosti med 3.8 in 4.4 m/s. Hitrosti vetra nad 4 m/s se najpogosteje pojavljajo ob 14. uri, sledi ob 21. in ob 7. uri. Hitrost med 6.5 in 7.4 m/s se ob 14. uri pojavlja le v 2 %. Največja zabeleţena hitrost se prav tako pojavlja ob 14. uri, in sicer 12 m/s (v 0.2 % primerov). Odstotek brezveterja je tokrat večji in ob 7. uri znaša 43.3 %, ob 14. uri,7 % in ob 21. uri, 24.3 %. Šmartno pri Slovenj Gradcu beleţi najpogostejše hitrosti med 1.4 in 2.6 m/s ob 14. uri. Veter s hitrostjo med 2 in 2.6 m/s se pojavlja v 14 %, medtem ko med 1.7 in 2 m/s v 12 %. Ob 7. in 21. uri se najpogosteje pojavljajo vetrovi s hitrostjo med 0.8 in 2.6 m/s. Prav tako pogosta je hitrost vetra med 3.8 in 4.7 m/s, ki se ob vseh terminih pojavlja v 7.5 % primerov. Veter s hitrostjo nad 5 m/s se pojavlja zelo poredkoma. Hitrosti med 5.6 in 10 m/s so zanemarljive in se kaţejo le v 0.1 %. Odstotek brezveterja je tokrat še večji od prejšnjih dveh postaj, in sicer 64.6 % ob 7. uri, 23 % ob 14. uri in 58.5 % ob 21. uri. Situacija na Rogli in v Slovenskih Konjicah se bistveno razlikuje od prestalih treh lokacij. Na dnevnem nivoju so nihanja v hitrosti vetra izrazito manjša. Tako se na Rogli najpogosteje pojavlja veter s hitrostjo med 0.2 in 1.4 m/s, in sicer v 33.3, 34.4 in 31.9 % ob 7., 14. in 21. uri. Prav tako pogosti so vetrovi s hitrostjo med 2 in 2.6 m/s, in sicer 16.3, 24.0 in 19.8 % ob 7., 14. in 21. uri. Veter s hitrostjo med 3.8 in 4.7 m/s se pojavlja v 15.6, 14.8 in 16.3 % ob 7., 14. in 21. uri. Razmeroma pogosti so še vetrovi med 6.5 in 7.1 m/s, 8.9 in 9.5 m/s ter med 11.9 in 12.5 m/s. Preostale hitrosti vetra se na Rogli ne kaţejo ali pa so zanemarljive. Deleţ brezveterja znaša 19.2, 11.7 in 16.8 % ob 7., 14. in 21. uri. V Slovenskih Konjicah je najpogostejša hitrost prav tako med 0.2 in 1.4 m/s, in sicer 77.3, 55.7 in 77.2 % ob 7., 14. in 21. uri. Veter s hitrostjo med 2 in 2.6 m/s ter med 3.8 in 4.7 m/s se najpogosteje pojavlja ob 14. uri (23.1 in 17.1 %). Pogostost pri teh hitrostih ob 7. 54

64 in 21. uri ţe nekoliko odstopa od 14. ure in znaša ob 7. uri 7.6 in 8.7 % in ob 21. uri 9.5 in 9.9 %. V 5 % se pojavlja še veter s hitrostjo med 6.5 in 7.1 m/s, v 2.5 % med 8.9 in 9.5 m/s in v 1.7 % med 11.9 in 12.5 m/s. Preostale hitrosti vetra se ne pojavljajo ali pa so zanemarljive. Odstotek brezveterja ja v Slovenskih Konjicah izrazito najmanjši in znaša le 2.5, 0.2 in 0.7 % ob 7., 14. in 21. uri. Primerjava vseh meteoroloških postaj pokaţe, da se največje hitrosti vetra najpogosteje pojavljajo na Rogli in najredkeje v primeru Šmartnega. Najmanjše hitrosti vetra so najpogostejše na Taboru in letališču, sledijo Slovenske Konjice in Rogla. Eden izmed dejavnikov, ki vpliva na razlike v hitrosti med postajami, je tudi nadmorska višina. Na veter pri tleh ima velik vpliv efekt trenja. Ob večjem efektu je veter bolj oviran in manjša je njegova hitrost. Z večanjem višine se efekt trenja pri tleh zmanjšuje. V višjih plasteh je zrak bolj mobilen, zato tam veter piha hitreje kot v niţje leţeči plasti, kjer je zrak manj mobilen (Geiger 1950). Izkazalo se je, da obstaja razmeroma velika povezanost med pogostejšimi manjšimi hitrostmi vetra in pojavom temperaturne inverzije. Ob 7. in 21. uri, ko so na niţje leţečih postajah najpogosteje zabeleţene majhne hitrosti vetra, so temperaturni gradienti prav tako majhni. Obratno velja za stanje ob 14. uri. Tabela 14 % brezveterja za določen mesec ob 7., 14. in 21. uri ( ) Ura Postaja jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Povp. Rogla Šmartno h Konjice Tabor Letališče Rogla Šmartno h Konjice Tabor Letališče Rogla Šmartno h Konjice Tabor Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( 55

65 Tabela 14 prikazuje odstotek brezveterja za obravnavano obdobje na mesečnem nivoju. Ob 7. uri odstotek brezveterja varira glede na postajo. V povprečju se največ brezveterja pojavlja v poletnih in jesenskih mesecih, tj. julija, avgusta, septembra in oktobra. Prav tako velik odstotek se kaţe še v januarju in februarju. Najniţje vrednosti beleţijo april, maj in junij. Ob 14. uri so sezonske razlike med postajami izrazito manjše. Z izjemo Rogle se največji odstotek brezveterja pojavlja pozno jeseni in pozimi. Na Rogli je odstotek visok še junija in avgusta. Zelo podobno stanje razberemo tudi ob 21. uri. Tokrat Rogla še izraziteje odstopa od preostalih postaj v tem, da se največ brezveterja kaţe poleti in v začetku jeseni. Tako ob 21. kot ob 14. uri se v povprečju najmanjši deleţ kaţe spomladi in največji pozimi. V vseh terminih od povprečja najbolj odstopa postaja Slovenske Konjice. Ob 14. uri glede na mesečno povprečje v obdobju med februarjem in avgustom postaja ne beleţi brezveterja. Ob 7. uri je takšno stanje vidno le spomladi, medtem ko ob 21. uri še v juliju in avgustu. Izrazito največji odstotek postaje Šmartno je posledica lege v kotlini. Brezveterje je bolj pogosto, bolj kot se postaja nahaja v kotlini (Furlan 1980). Izkaţe se, da je odstotek brezveterja v povprečju največji ravno v mesecih, ko so temperaturni gradienti najmanjši, to je januarja in decembra. Ob 21. uri je takšno stanje še posebej izrazito. Na podlagi tega lahko sklepamo, da se zaradi odsotnosti mešanja zraka plast nad površino intenzivneje ohlaja, kar vodi do ugodnejših razmer za nastanek temperaturnih inverzij. Ob tem je treba še omeniti, da je zaradi stabilne atmosfere pod inverzno plastjo brezveterje lahko tudi posledica in ne zgolj vzrok. Ob 14. uri je odstotek brezveterja ravno tako največji v teh dveh mesecih, a na temperaturne gradiente nima tako velikega vpliva zaradi intenzivnejše konvekcije. To je še posebej izrazito v primeru jasnega vremena. Zaradi intenzivnejšega opoldanskega in popoldanskega segrevanja površja se v tem času pogosto generirajo močnejši lokalni vetrovi, ki prav tako zmanjšujejo nastanek inverzij. Brezveterje se tako izkaţe kot pomemben dejavnik za razvoj temperaturnih inverzij na območju Pohorja. 56

66 Tabela 15 Odstotek brezveterja ob 7., 14. in 21. uri 7h 14h 21h jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec povp. Rogla smartno konjice tabor letalisce Rogla smartno konjice tabor letalisce Rogla smartno konjice tabor letalisce Vir: Arhiv meteo.si ( Podatki o povprečnih mesečnih hitrostih vetra obravnavanega obdobja pokaţejo, da so največje hitrosti doseţene ob 14. uri, sledijo hitrosti ob 21. in 7. uri. Ob 14. uri so sezonska nihanja med postajami najmanjša. Največje hitrosti vetra so na vseh postajah doseţene spomladi. Od tega povprečja odstopa le Rogla, ki maksimalne vrednosti poleg maja doseţe še v septembru in decembru. V povprečju so najniţje hitrosti vetra doseţene poleti in jeseni, ko hitrost v povprečju varira med 2.3 in 2.7 m/s. Izjema je le Šmartno, ki v teh mesecih ne kaţe višjih vrednosti od 2 m/s. Najniţje hitrosti ob tej uri beleţi Šmartno, medtem ko najvišje letališče (letno povprečje 1.8 in 3.4 m/s). Ob 7. uri so hitrosti vetra največje v decembru in januarja ter nekoliko manjše v aprilu in maju. Največja doseţena hitrost se pojavlja na Rogli, in sicer 3.2 m/s v decembru. Najniţje hitrosti skozi celo tudi tokrat beleţi Šmartno. Poletje in jesen sta ponovno letna časa z najmanjšo povprečno hitrostjo. Ob 21. uri so hitrosti največje pozimi in spomladi. Postaja Rogla beleţi primarni maksimum decembra, medtem ko vse preostale postaje marca. Od junija dalje se hitrost na vseh postajah postopoma zniţuje vse do septembra, ko prične ponovno naraščati. Največje hitrosti 57

67 zasledimo na Rogli, in sicer v letnem povprečju 2.3 m/s. Najmanjše hitrosti so zabeleţene v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (0.9 m/s). Izrazito najmanjše hitrosti vetra beleţi postaja Šmartno. Pozimi so ob 21. uri te vrednosti najniţje, kar sovpada z vedenjem, da so noči z majhnimi hitrostmi vetra ugodne za razvoj temperaturnih inverzij. Ob manjši hitrosti se veter v niţjih predelih ne zmeša s toplejšim vetrom iz višjih predelov, kar plasti zraka omogoča, da se intenzivneje ohlaja. Na drugi strani pa Rogla beleţi največje hitrosti vetra ravno pozimi. Iz tega lahko sklepamo, da so ob večjih kontrastih med postajama, to je, ko je hitrost vetra v Šmartnem izrazito večja od tiste na Rogli, temperaturni gradienti najmanjši. Podobno se izkaţe tudi ob 7. in 21. uri, če primerjamo Roglo z letališčem in Taborom. Obratno je poleti (najmanjši temperaturni gradienti), ko so razlike v hitrosti vetra med postajami zmanjšane ali celo v korist niţje leţečih postaj. Takšno stanje je v primeru Rogle in Šmartnega najbolj izrazito v julijskih in avgustovskih mesecih. Graf 33 Povprečna smer vetra (%) ob 7. uri ( ) Povprečna smer vetra (%) ob 7. uri ( ) WNW W NW NNW 32,0 28,0 24,0 20,0 16,0 12,0 8,0 4,0 0,0 N NNE NE ENE E WSW ESE SW SE SSW SSE S Rogla Šmartno Konjice Tabor Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( 58

68 Graf 34 Povprečna smer vetra (%) ob 14. uri ( ) Povprečna smer vetra (%) ob 14. uri ( ) N NNW 24,0 NNE 20,0 NW 16,0 NE WNW W 12,0 8,0 4,0 0,0 ENE E WSW ESE SW SE SSW SSE Rogla Šmartno S Konjice Tabor Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 35 Povprečna smer vetra (%) ob 21. uri ( ) Povprečna smer vetra (%) ob 21. uri ( ) N NNW 40,0 NNE 35,0 NW 30,0 NE 25,0 20,0 WNW 15,0 ENE 10,0 5,0 W 0,0 E WSW ESE SW SE SSW SSE S Rogla Šmartno Konjice Tabor Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( 59

69 Grafi 33, 34 in 35 prikazujejo izračunane vrednosti pogostosti smeri vetra za vseh pet postaj v obravnavanem obdobju. Ob 7. uri se najpogosteje pojavljajo severnik, vzhodnik, juţni veter, zahodnik in severozahodnik. Na Rogli je izrazito najpogostejši severni (N) in severovzhodni (NE) veter, ki se pojavlja v 21.1 in 11.6 % primerov. Prav tako pogosta sta še juţni veter (10.3 %) in zahodni veter (8.5 %). Severni veter prav tako prevladuje v primeru letališča in Šmartnega, ko se v prvem primeru pojavlja v 11.4 % in v drugem v 8.1 %. Severozahodnik (NW) je najbolj pogost veter v primeru Slovenskih Konjic in Tabora (v 31 in 20.2 % primerov). Vzhodnik in juţni veter se v Slovenskih Konjicah pojavljata v 12.9 in 6.5 %. V Šmartnem so najmanj pogosti vetrovi s smeri zahoda in vzhoda. Uršlja gora na zahodu in Pohorje na vzhodu ne dovoljujeta pogostega dotoka teh smeri vetra v ta predel. Podrobnejša analiza nam razkrije še stanje na mesečnem in sezonskem nivoju. Smer N in NE se na Rogli najpogosteje pojavlja pozimi (v povprečju 26 in 13.1 %) in najredkeje avgusta, septembra in oktobra, v 14, 18.3 in 16.1 %. Smer NW, ki prevladuje v Slovenskih Konjicah in na Taboru, se najpogosteje pojavlja pozimi in spomladi. V primeru Slovenskih Konjic se ta pojavlja v povprečju v 34.2 % (pozimi) in v primeru Tabora v 25.9 % (spomladi). Maksimumi so v obeh primerih doseţeni februarja in marca. Severnik se v primeru letališče najpogosteje pojavlja spomladi (14.1 %), sledijo poletje (13 %), zima (9.9 %) in jesen (8.4 %). V primeru Šmartnega se severnik najpogosteje pojavlja pozimi (9.4 %), sledijo poletje (8.9 %), pomlad (8.4 %) in jesen (5.7 %). Severozahodnik je prav tako najpogostejši pozimi (12 %), sledijo jesen (9.1 %), pomlad (8.1 %) in poletje (5.7 %). Smer SE je najpogostejša spomladi (8.2 %), nato jeseni (7.4 %), sledita poletje (6 %) in zima (5.9 %). Ob 14. uri je stanje nekoliko spremenjeno. Z izjemo Slovenskih Konjic v vseh preostalih primerih prevladuje veter s smeri juga. Na Rogli so poleg juţnega vetra zelo pogosti še zahodnik (14.2 %), severnik (16.1 %), severozahodnik (9.3 %) in vzhodnik (10.5 %). Vzhodnik je prav tako zelo pogost še v primeru Slovenskih Konjic (16.9 %), kjer prevladuje zahodnik (22.6 %). Na območju Šmartnega najpogosteje piha jugovzhodnik (14%), juţni veter (13.9%) in severozahodnik (11.1%). V primeru Tabora se izrazito pojavlja le veter iz smeri S, SSE in SE (15.2, 14.7 in 9.1 %), ter iz smeri NE (11.1 %). Letališče poleg juţnih vetrov 60

70 beleţi še največjo pogostost iz smeri severa (8.8 %). Podrobnejša analiza pokaţe, da se severni veter na letališču najpogosteje pojavlja spomladi in poleti (11 in 10 %) in najredkeje pozimi in jeseni (7.9 in 5.3 %). Na Taboru se jugovzhodnik najpogosteje pojavlja pozimi in jeseni (18.1 in 15.1 %), medtem ko jugo poleti in jeseni (18.9 in 16.3 %). Pozimi in spomladi se jugo pojavlja v 13.6 in 12.1 % primerov. Jugovzhodnik se poleti pojavlja v 13.4 % in spomladi v 12.3 %. V Slovenskih Konjicah prevladujeta zahodnik in jugovzhodnik. Prvi se najpogosteje kaţe v času jeseni in zime (v 25.4 in 22.8 % primerov). Poleti in spomladi se pojavlja v 21.6 in 20.4 %. Jugovzhodnik prevladuje poleti in spomladi (24.3 in 22.9 %), ter pozimi in jeseni (16.9 %). Podrobnejša analiza Rogle pokaţe, da je severni veter najpogostejši pozimi (20.1 %), sledijo jesen (15.9 %), pomlad (15.1 %) in poletje (13.3 %). Juţni veter prevladuje poleti in jeseni (23.2 in 22.4 %), medtem ko spomladi vrednosti padejo na 12.8 % in pozimi na 7.5 %. V Šmartnem prevladuje veter iz juţnih smeri. Tako sta smeri S in SE prevladujoči poleti in spomladi (19.5 in 16.3 % za S, in 19.9 in 17.4 za SE ). Jeseni in pozimi se juţni veter pojavlja v 15.3 in 4.5 % in jugovzhodnik v 11.7 in 7.1 %. Prav tako pogost je severozahodnik, ki prevladuje pozimi (16.8 %), sledi pomlad (11.5 %), poletje (4.5 %) in jesen (4.8 %). V primerjavi s 14. uro je ob 21. uri pogostost severnega, zahodnega in severozahodnega vetra večja. Stanje ob 21. uri prav tako ne odstopa bistveno od tistega ob 7. uri. Vidnejše razlike se kaţejo le v primeru Šmartnega, ko je tokrat severni veter manj pogost in se pojavlja le v 3.5 % primerov. Prav tako velika sprememba se kaţe še pri vetru iz juţnih smeri, saj so ti ob 21. uri občutno pogostejši kot ob 7. uri. Smer SE se tako pojavlja v 13 % in smer S v 6.5 %. Zahodnik in severozahodnik sta v Slovenskih Konjicah ob tej uri še bolj pogosta; pojavljata se v 30.5 in 39.2 % primerov. Zahodnik se najpogosteje pojavlja poleti in pozimi (36.4 in 30.1 %), medtem ko severozahodnik jeseni in spomladi (42.1 in 41.3 %). V preostalih mesecih so vrednosti še vedno zelo visoke. V primeru Šmartnega se juţni veter najpogosteje pojavlja v jeseni (8 %), sledi poletje (7.3 %), pomlad (6.7 %) in zima (3.9 %). Veter iz smeri SE je občutno bolj pogost: spomladi (19.3 %), poleti (14.5 %), jeseni (10.4 %) in pozimi (7.9 %). 61

71 Graf 36 Povprečna hitrost vetra (m/s) za smer vetra ob 7. uri ( ) Povprečna hitrost vetra (m/s) za smer vetra ob 7. uri ( ) N NNW 4,0 NNE 3,5 NW 3,0 NE 2,5 2,0 WNW 1,5 ENE 1,0 0,5 W 0,0 E WSW ESE SW SE SSW SSE Rogla Šmartno S Konjice Tabor Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 37 Povprečna hitrost vetra (m/s) za smer vetra ob 14. uri ( ) Povprečna hitrost vetra (m/s) za smer vetra ob 14. uri ( ) N NNW 5,0 4,5 NNE NW 4,0 3,5 NE 3,0 2,5 WNW 2,0 ENE 1,5 1,0 0,5 W 0,0 E WSW ESE SW SE SSW SSE Rogla Šmartno S Konjice Tabor Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( 62

72 Graf 38 Povprečna hitrost vetra (m/s) za smer vetra ob 21. uri ( ) Povprečna hitrost vetra (m/s) za smer vetra ob 21. uri ( ) N NNW 4,0 NNE 3,5 NW 3,0 NE 2,5 2,0 WNW 1,5 ENE 1,0 0,5 W 0,0 E WSW ESE SW SE SSW SSE Rogla Šmartno Konjice S Tabor Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( Iz grafov 36, 37, 38 je razvidno, da se hitrost vetra glede na njegovo smer tekom dneva spreminja. Ob 7. uri dosega največje hitrosti severnik, in sicer na Rogli (3.4 m/s) in na Letališču (2.9 m/s). Najmanjša hitrost je zabeleţena v Slovenskih Konjicah (1 m/s). Na Rogli je največja hitrost severnega vetera zabeleţena pozimi (3.8 m/s) in najmanjša poleti (2.9 m/s). Slovenske Konjice prav tako beleţijo največje hitrosti severnika pozimi (1.2 m/s) in najmanjše poleti (0.9 m/s). Letališče in Tabor kaţeta največje hitrosti severnega vetra v spomladanskem času, ko letališče beleţi povprečno hitrost 3.5 m/s in Tabor 2 m/s. Severozahodnik in severovzhodnik beleţita največje hitrosti v zimskem in spomladanskem času. Na letališču največje hitrosti doseţe veter iz smeri SW in SSW, in sicer 3.3 in 3.5 m/s. Tako SW in SSW dosegata najmanjše hitrosti poleti, ko njuna hitrost v povprečju znaša 1.5 in 2.5 m/s. SSW dosega največje hitrosti pozimi (5 m/s), medtem ko SW spomladi (4.9 m/s). V Slovenskih Konjicah najhitereje piha zahodnik (3.5 m/s). Največja hitrost (5.3 m/s) se kaţe pozimi, medtem ko najmanjša hitrost (2.2 m/s) poleti. Vzhodnik doseţe največje hitrosti na Rogli (2.2 m/s), medtem ko so vrednosti na preostalih postajah manjše in v povprečju 63

73 znašajo 1.3 m/s. Postaja Tabor beleţi najmanjša nihanja v hitrosti glede na smer vetra. V povprečju tam veter piha s hitrostjo 1.6 m/s. Ob 14. uri so hitrosti vetra večje kot ob 7. uri. V povprečju tokrat največjo hitrost beleţi zahodnik, ki je še posebej močan v primeru Slovenskih Konjic in letališča, ko piha s hitrostjo 4.5 oziroma 4.1 m/s. V obeh primerih je njegova hitrost največja pozimi in spomladi, le s to razliko, da je na letališču največja povprečna hitrost (5.8 m/s) zabeleţena spomladi, medtem ko v Slovenskih Konjicah (5.6 m/s) pozimi. Na preostalih postajah je njegova hitrost prav tako največja spomladi. Z izjemo Šmartnega in letališča, ki beleţita najmanjšo hitrost pozimi, so najmanjše hitrosti zahodnika zabeleţene poleti in jeseni. Prav tako visoke hitrosti dosega veter iz smeri SW. Te so največje v primeru letališča (4.8 m/s) in najmanjše v primeru Šmartnega (2.1 m/s). Sezonsko gledano je jugozahodnik najmočnejši spomladi. Le na Rogli dosega največje hitrosti (3.4 m/s) jeseni. Hitrost severnega vetra je tudi ob 14. uri visoka. Največjo hitrost (4.1 m/s) beleţi postaja letališče, sledijo Rogla (3.3 m/s), Šmartno (2.4 m/s), Tabor (2.3 m/s) in Slovenske Konjice (1.6 m/s). V primeru Rogle je severnik najmočnejši veter. Z izjemo Rogle kjer se največja hitrost pojavlja pozimi (3.8 m/s), se na vseh preostalih postajah ta pojavlja spomladi: letališče (4.8 m/s), Tabor (2.8 m/s), Slovenske Konjice (2 m/s) in Šmartno pri Slovenj Gradcu (2.6 m/s). Hitrost juţnega vetra je prav tako največja na letališču (3.7 m/s). V vseh primerih razen Rogle so najvišje hitrosti zabeleţene v spomladanskem času: letališče (3.9 m/s), Tabor (3.7 m/s), Slovenske Konjice (2 m/s), Šmartno (2.6 m/s) in Rogla 3m/s (pozimi). Hitrost vzhodnega vetra je glede na letni čas različna od postaje do postaje. Na Rogli, kjer je zabeleţena največja hitrost, vzhodnik najmočneje piha pozimi (2.8 m/s). Ko je hitrost vetra poleti na Rogli najmanjša (2.2 m/s), Tabor beleţi največje hitrosti (2 m/s). Na letališču so največje hitrosti zabeleţene spomladi (2.6 m/s) in najmanjše pozimi (1.8 m/s). Podobno je v Slovenskih Konjicah, le da so tu hitrosti manjše, in sicer 2.3 m/s spomladi in 1.4 m/s pozimi. 64

74 Ob 21. uri se v povprečju hitrosti vetra bolj pribliţajo tistim ob 7. uri kot ob 14. uri. V povprečju se največje hitrosti ponovno kaţejo pri severnem vetru. Rogla, ki kaţe največje hitrosti severnika, beleţi najvišje vrednosti pozimi (3.7 m/s). Šmartno beleţi največje hitrosti v jeseni (2.8 m/s), Slovenske Konjice spomladi in poleti (1 m/s), in Tabor ter letališče spomladi (2.6 in 3.1 m/s). Visoke hitrosti se tudi tokrat kaţejo za veter iz smeri SW. Na letališču in Taboru je jugozahodnik najmočnejši pozimi (4.9 in 1.8 m/s). Na Rogli je največja hitrost doseţena jeseni (4.9 m/s), medtem ko v Slovenskih Konjicah spomladi (4.2 m/s). Zahodnik dosega največje hitrosti v Slovenskih Konjicah (v povprečju 2.9 m/s) in to pozimi (4.1 m/s). V preostalih letnih časih je njegova hitrost manjša: spomladi (3.2 m/s), poleti 1.8 m/s in jeseni 2.6 m/s. Na letališču je hitrost prav tako največja pozimi (2.1 m/s), medtem ko je na največja spomladi (3 m/s). Tabor beleţi največje hitrosti jeseni, in sicer 1.9 m/s. Vzhodni vetrovi so najmočnejši na Rogli (v povprečju 2.5 m/s) in najšibkejši na Taboru (1.1 m/s). Največje hitrosti vzhodnika vse postaje beleţijo spomladi in pozimi. Na Rogli se največja hitrost kaţe pozimi (2.9 m/s), v Slovenskih Konjicah spomladi (1.4 m/s), na Taboru pozimi (2.1 m/s) in na letališču spomladi (1.4 m/s). Razmerje med pogostostjo smeri vetra in pojavom inverzije pokaţe na dnevnem nivoju sledeče stanje. V večernem in jutranjem času, ko niţje leţeče postaje beleţijo preteţno vetrove severne komponente, so temperaturni gradienti najmanjši. Popoldan, ko se preteţno pojavljajo vetrovi juţne komponente, pa so gradienti največji. Juţni veter v popoldanskem času tako duši nastanek temperaturnih inverzij, medtem ko severni v jutranjem in večernem času, njen nastanek intenzivira. Na postajah Šmartno in letališče je ob 7. uri takšno stanje še posebej izrazito; ob tej uri obe postaji prav tako beleţita najmanjše temperaturne gradiente. 65

75 6. ANALIZA REZULTATOV, PRIDBOLJENIH Z LASTNIMI MERITVAMI 6.1 TEMPERATURNE RAZMERE NA SEVERNI IN JUŢNI STRANI POHORJA V januarju, februarju, marcu in aprilu so bile opravljene meritve temperatur zraka na naslednjih nadmorskih višinah: 350 m, 550 m, 800 m, 1050 m in 1300 m. Za referenčno postajo za najvišjo točko je bila izbrana postaja Rogla. Januarja in februarja so bile meritve opravljene na juţni strani Pohorja, medtem ko marca in aprila na severni strani. Podatki za nadmorsko višino 1300 metrov so prikazani le za mesec januar in februar, saj zaradi odpovedi merilca v sredini marca teh zaradi omejitve časa in opreme nismo mogli pridobiti. V ta namen je bil zaradi laţje primerljivosti izračunan temperaturni gradient na nadmorski višini 1492 do 1050 metrov in posledično upoštevan v vseh mesecih. S pomočjo orodja GIS smo na podlagi izbranih parametrov izračunali potencialne lokacije za namestitev temperaturnih merilcev. Pri tem smo upoštevali šest višinskih pasov (med 200 in 250 metri relativne višine), ekspozicijo (juţna in severna), rabo tal (travniki) in oddaljenost lokacije od večjih pozidanih površin. 66

76 Karta 3 Lokacija temperaturnih merilcev na J in S strani Pohorja Tabela 16 Povprečne mesečne temperature zraka na določeni višini ob 7., 14. in 21. uri Povp. Temp. NMV Rel. ( C) (m) Višina JAN FEB MAR APR POVP Ob 7. uri Ob 14. uri Ob 21. uri Minimalna temperatura

77 Temperatura zraka ( C) Maksimalna temperatura Vir: lastne meritve Januarja ob 7. uri (graf 39) so temperature najniţje na najvišji nadmorski višini (1492 m) in najvišje na najniţji nadmorski višini (350 m). Posebno zanimiva je plast zraka med 550 in 800 metri nadmorske višine, kjer so razlike ob 7. uri v vseh mesecih minimalne. V letu 2014 so zimske temperature nastopile kasneje kot običajno, kar se vidi v občutno niţjih temperaturah v februarju. Posledično marca in aprila v najniţjih plasteh ne beleţimo več najvišjih temperatur, kar nakazuje na intenzivnejše temperaturne inverzije konec zimskih in v začetku spomladanskih dni. Graf 39 Povprečna mesečna temperatura zraka na določeni nadmorski višini ob 7. uri 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0-1,0-2,0-3,0 Vir: lastne meritve. Povprečna mesečna temperatura zraka na določeni nadmorski višini ob 7. uri JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL

78 Temperatura zraka ( C) Temperatura zraka ( C) Graf 40 Povprečna mesečna temperatura zraka na določeni nadmorski višini ob 14. uri 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 Povprečna mesečna temperatura zraka na določeni nadmorski višini ob 14. uri 0,0-2,0 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL Vir: lastne meritve. Graf 41 Povprečna mesečna temperatura zraka na določeni nadmorski višini ob 21. uri 12,0 Povprečna mesečna temperatura zraka na določeni nadmorski višini ob 21. uri 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0-2,0 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL -4, Vir: lastne meritve. 69

79 Temperatura zraka ( C) Ob 14. uri (graf 40) je stanje razmeroma normalno, ko temperatura z višino pada. Izjema je le februar, ko je temperatura na 1300 in 800 metrih nadmorske višine v povprečju za 0.2 C višja od tiste na 1050 m. Najmanjše razlike se tudi ob 14. uri kaţejo v plasti med 550 in 800 metri, ko se v januarju temperature gibljejo med 5 in 4 C, v februarju med 1.7 in 1 C, v marcu med 12.1 in 10.9 C in v aprilu med 14.5 in 13.3 C, v korist niţji nadmorski višini. Razlike med najniţjo in najvišjo točko znašajo v januarju 5.3 C, v februarju 3 C, v marcu 10.4 C in v aprilu 10.5 C. Ob 21. uri so razlike med obema nadmorskima višinama manjše: januarja so temperature na 1492 m niţje za 4.2 C, februarja za 3.2 C, marca 5.3 C in aprila 6.8 C. Z izjemo marca, ko se najvišje temperature pojavljajo na 550 in 800 (7.8 in 7.6 C) metrih nadmorske višine, je v preostalih mesecih stanje normalno. Ob tej uri so najmanjše razlike v temperaturi tokrat zabeleţene v plasti na nadmorski višini 350 do 550 metrov. Razmeroma male razlike v plasteh zraka med 350 in 800 metri nakazujejo, da se temperaturne inverzije tam najpogosteje pojavljajo. Inverzija v tem delu je posledica tako intenzivne dolgovalovne izgube energije kot tudi stekanja hladnega zraka v niţje predele. Niţje nadmorske višine v popoldanskem času zaradi višjega horizonta prav tako ne prejemajo več toliko direktnega Sončnega sevanja, zato se intenzivneje ohlajajo. Ob 21. uri tako prevladuje radiacijska inverzija. Graf 42 Povprečna mesečna minimalna temperatura zraka na določeni nadmorski višini 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0-1,0-2,0-3,0 Povprečna mesečna minimalna temperatura zraka na določeni nadmorski višini Vir: lastne meritve. JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL

80 Temperatura zraka ( C) Graf 43 Povprečna mesečna maksimalna temperatura zraka na določeni nadmorski višini 18,0 17,0 16,0 15,0 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0-1,0-2,0 Povprečna mesečna maksimalna temperatura zraka na določeni nadmorski višini JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL Vir: lastne meritve. Povprečne minimalne temperature so najniţje na 1492 metrih. V januarju in februarju se najvišje minimalne temperature pojavljajo na 350 metrih nadmorske višine, medtem ko marca in aprila na 550 in 800 metrih. Januarja so razlike med obema ekstremoma (1492 in 350 m) znašale 3.9 C in februarja 2.6 C. Marca in aprila se največje razlike v temperaturi pojavljajo na nadmorski višini 1492 in 800 metrov (4.8 in 4.9 C).Povprečne maskimalne temperature v vseh mesecih padajo z višino. Od tega povprečja le malo odstopa februar, ko je na nadmorski višini 1300 in 800 metrov zabeleţen nekoliko višji maksimum kot na višini 1050 metrov. Temperaturne razlike med ekstremnima višinama so januarja (5.3 C), februarja (3.1 C), marca (10.5 C) in aprila (10.6 C). 71

81 Tabela 17 Povprečni mesečni temp. gradienti ( C/100 m) v določenih plasteh zraka Razlika v temp. Temp. gradient C/100 m Ura Plast zraka (m) jan feb jan feb 1492/ / uri 1050/ / / / / / uri 1050/ / / / / / uri 1050/ / / / mar apr mar apr 1492/ uri 1050/ / / / uri 1050/ / / / uri 1050/ / / Vir: lastne meritve. 72

82 Temperaturni gradient C/100 m Temperaturni gradient C/100 m Graf 44 Povprečni mesečni temp. gradienti v plasteh zraka (m) ob 7. uri Povprečni mesečni temp. gradienti v plasteh zraka (m) ob 7. uri 2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0-1,2 jan feb mar apr 1492/ / / / / /1050 Vir: lastne meritve. Graf 45 Povprečni mesečni temp. gradienti v plasteh zraka (m) ob 14. uri 0,2 0,1 0,0-0,1-0,2-0,3-0,4-0,5-0,6-0,7-0,8-0,9-1,0-1,1-1,2-1,3 Povprečni mesečni temp. gradienti v plasteh zraka (m) ob 14. uri jan feb mar apr 1492/ / / / / /1050 Vir: lastne meritve. 73

83 Temperaturni gradient C/100 m Graf 46 Povprečni mesečni temp. gradienti v plasteh zraka (m) ob 21. uri Povprečni mesečni temp. gradienti v plasteh zraka (m) ob 21. uri 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0-1,2-1,4-1,6-1,8-2,0-2,2 jan feb mar apr 1492/ / / / / /1050 Vir: lastne meritve. Grafi 44, 45 in 46 prikazujejo temperaturne gradiente v obravnavanih mesecih in plasteh zraka. Januarja in februarja so temperaturni gradienti izrazito najmanjši v plasti zraka med 550 in 850 metri nadmorske višine. V vseh štirih mesecih je v tej plasti zabeleţena izotermija. Nizke, a še vedno negativne gradiente zasledimo v plasti med 350 in 550 metri, ko vrednosti januarja v povprečju znašajo 0.3 C/100 m in februarja 0.1 C/100 m. V plasti zraka med 1492 in 1300 metri zasledimo največje negativne temperaturne gradiente ( 0.7 C/100 m). Marca in aprila se izrazita temperaturna inverzija pojavlja v najniţje plasti, tj. med 350 in 550 metri nadmorske višine. V obeh mesecih so temperaturni gradienti pozitivni in znašajo 1.9 C/100 m. Sklepamo lahko, da se na tej juţni strani Pohorja hladen zrak intenzivneje steka v niţje predele in se tam zaradi zmanjšane insolacije dalj časa zadrţi. 74

84 Ob 14. uri je situacija popolnoma spremenjena. Pozitivni temperaturni gradienti se pojavljajo le v plasti na nadmorski višini 1300 do 1050 metrov, medtem ko so v preostalih plasteh negativni. Razmeroma nizke vrednosti se kaţejo še v plasti med 1050 in 800 metri, in sicer 0.1 C in 0.4 C/100 m januarja in februarja. Višina med 800 in 1300 metri tako predstavlja najbolj inverzno plast ob 14. uri. Nad 1300 metri so temperaturni gradienti ponovno visoki ter januarja in februarja znašajo 1 oziroma 0.8 C/100 m. V najniţjih plasteh zraka so gradienti še relativno nizki in še dovoljujejo pojav in razvoj inverzij. Marca in aprila se normalni temperaturni gradienti ( 0.5 C/100 m) kaţejo v plasti zraka med 550 in 800 metri nadmorske višine. V plasti med 1050 in 800 metri je temperaturna inverzija najmanj razvita; marca in aprila vrednosti gradientov znašajo 1.3 C oziroma 1.1 C/100 m. Ob 21. uri so temperaturni gradienti ponovno zmanjšani in prikazujejo podobno stanje kot ob 7. uri. Januarja je temperaturna inverzija najbolj razvita v plasteh med 350 in 800 metri, ko se temperaturni gradienti gibljejo med 0.1 in 0.2 C/100 m. Največji temperetaruni gradienti se tudi tokrat kaţejo v najvišji plasti zraka ( 0.6 C/100 m). Februarja so gradienti še nekoliko niţji; najniţji so v plasti zraka med 1050 in 1300 metri nadmorske višine (v povprečju 0.2 C/100 m). Marca in aprila se temperaturna inverzija najpogosteje pojavlja v najniţji plasti zraka; marca je vrednost znašala 0.1 C/100 m, medtem ko aprila 0.4 C/100 m. Aprila je majhne vrednosti zaslediti še v plasti med 550 in 800 metri ( 0.1 C/100 m). Primerjava januarja in februarja pokaţe sliko, ki ne sovpada s povprečji, ki smo jih obdelali v prvem delu naloge, ko so bile temperaturne inverzije najpogostejše in najintenzivnejše v januarju. Poleg ţe omenjenega, da so zimske razmere v letu 2014 nastopile šele v februarju, se tukaj pojavlja še en potencialni modifikator trajanje sneţne odeje. Sneţna odeja se v času meritev pojavi in traja vse do ter se z dnevnimi prekinitvami pojavlja še nekaj nadaljnjih dni. Kot bomo videli v kasnejših delih naloge, je bila temperaturna inverzija v začetku februarja zelo izrazita. Izrazita temperaturna inverzija v začetku februarja je prav tako pogojevala pojav ţleda. 75

85 Temperatura ( C) Temperatura zraka ( C) Graf 47 Povprečne dnevne temperatura zraka na določeni nadmorski višini v januarju 6,5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5 0:00 Povprečne dnevne temperatura zraka na določeni nadmorski višini v januarju :00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492 m 1300 m 1050 m 800 m 550 m :00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: lastne meritve. Graf 48 Povprečne dnevne temperaturne razlike med nadmorskimi višinami januarja 2014 Povprečne dnevne temperaturne razlike med nadmorskimi višinami v januarju ,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0-1,2-1,4-1,6-1,8-2,0-2,2-2,4-2,6-2,8-3,0-3,2-3,4 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / / / / :00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: Vir: lastne meritve. 76

86 Temperaturni gradient C/100 m Graf 49 Povprečni dnevni temperaturni gradient v določenih plasteh zraka (m) v januarju 2014 Povprečni dnevni temperaturni gradient v določenih plasteh zraka (m) v januarju ,2 0,1 0,0-0,1-0,2-0,3-0,4-0,5-0,6-0,7-0,8-0,9-1,0-1,1-1,2-1,3 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / / / / :00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: Vir: lastne meritve. Grafi 47, 48 in 49 prikazujejo dnevni potek povprečnih temperatur in temperaturnih gradientov v mesecu januarju. Januarja so povprečne mesečne temperature najniţje na najvišji nadmorski višini in obratno na najniţji nadmorski višini. Najvišje temperature so zabeleţene okoli 15. ure, ko je temperatura na 1492 metrih v povprečju znašala 0.6 C in temperatura na 350 metrih 5.9 C. Primarni minimum se v vseh plasteh kaţe med 7. in 8. uro zjutraj, ko razlika med ekstremnima nadmorskima višinama znaša 4 C. Največje negativne temperaturne razlike, tj., ko je temperatura na višji nadmorski višini niţja od tiste na niţji nadmorski višini, se pojavljajo v najvišji plasti zraka, in sicer v povprečju med 3.2 in 2.4 C med 11. in 12. uro. Najmanjše razlike se kaţejo v najniţji plasti zraka; v tem profilu je nihanje prav tako najmanjše. V plasti na nadmorski višini 550 do 800 metrov se prvič kaţe stanje, ko je temperatura v višjih delih višja od tiste v niţjem delu. Takšno stanje je najbolj izrazito med 5.30 in 9.00 zjutraj, ko je temperatura na višini 800 metrov v povprečju višja za 0.2 oziroma 0.3 C. 77

87 Relativna vlaga (%) Iz prikazanih temperaturnih gradientov ugotovimo, da se temperaturna inverzija najpogosteje pojavlja v spodnjih plasteh zraka in najredkeje v zgornjih plasteh. Največji pozitivni gradienti (0.1 C/100 m) so zabeleţeni zjutraj in ponoči v plasti zraka med 550 in 800 metri nadmorske višine. Od 9. do 15. ure, ko so doseţene največje negativne vrednosti ( 0.4 C/100 m), se gradient v negativni smeri postopoma veča in nato vse do 23. ure ponovno manjša. Podobno velja za gradiente v najvišjih plasteh, le da so tukaj negativne vrednosti izrazito večje; največja negativna vrednost ( 1.2 C/100 m) je doseţena med 11. in 12. uro ter najmanjša negativna vrednost ( 0.5 C/100 m) ob 15. uri. V najniţji plasti se najmanjši temperaturni gradienti kaţejo zvečer in ponoči, ko med 18. in 22. uro ne znašajo več kot 0.1 C/100 m. Od dnevnega poteka temperaturnih gradientov vidno izstopata plasti zraka med 800 in 1050 metrov ter med 1050 in 1300 metri nadmorske višine. V obeh primerih so temperaturni gradienti najmanjši tekom opoldneva in popoldneva ter največji zjutraj in ponoči. Med 18. in 23. uro ter 4. in 7. uro so razlike v temperaturnih gradientov med vsemi plastmi najmanjše. V tem času so tako bile temperaturne inverzije najbolj mogoče. Graf 50 Povprečna dnevna relativna vlaga postaje Rogla in letališče januarja 2014 Povprečna dnevna relativna vlaga postaje Rogla in Letališče januarja ,0 97,0 95,0 93,0 91,0 89,0 87,0 85,0 83,0 81,0 79,0 77,0 75,0 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 Rogla 10:00 11:00 Vir: Arhiv meteo.si ( 12:00 13:00 14:00 Ura Letališče 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 78

88 Hitrost vetra (m/s) Relativna vlaga je na Rogli skozi dan nihala med 90 in 95 %. V primeru letališča je nihanje mnogo bolj izrazito. Največja povprečna relativna vlaga (92.5 %) je tako doseţena ob 8. uri in najmanjša (78.7 %) ob Posebej zanimivo je stanje med 6.30 in 9.30, ko je vlaga na letališču večja od vlage na Rogli. V tem času so temperaturni gradienti v plasti zraka med 550 in 800 metri pozitivni. Obratno je popoldan med 14. in 15. uro, ko so tako razlike v relativni vlaţnosti in negativni temperaturni gradienti največji. Zvečer in ponoči, ko so zabeleţene majhne razlike v vlagi, so razlike v temperaturnih gradientih med plastmi najmanjše. Povečana vlaţnost v niţjih predelih med 7. in 10. uro je posledica intenzivne inverzije med 550 in 800 metri nadmorske višine med 7.30 in Popoldan se inverzija v niţjih plasteh razkroji in posledično je občutno manjša tudi vlaţnost. Od 16. ure dalje se prično temperaturni gradienti v najniţjih plasteh ponovno zmanjševati; z zakasnitvijo (pribliţno 1 uro) se prične povečevati tudi vlaţnost. Graf 51 Povprečna dnevna hitrost vetra postaje Rogla in letališče januarja 2014 Povprečna dnevna hitrost vetra postaje Rogla in Letališče januarja ,4 5,2 5,0 4,8 4,6 4,4 4,2 4,0 3,8 3,6 3,4 3,2 3,0 2,8 2,6 2,4 2,2 2,0 1,8 1,6 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 Rogla 11:00 Vir: Arhiv meteo.si ( 12:00 13:00 14:00 Ura Letališče 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 79

89 Na Rogli so največje hitrosti vetra zabeleţene med 2. in 9. uro ter med in Na letališču so v tem času hitrosti vetra najmanjše. Na območju letališča je veter najšibkejši med 8. in 10. uro zjutraj. Med 14. in 15. uro, ko so razlike v hitrosti vetra med postajama najmanjše, so zabeleţeni največji negativni temperaturni gradienti. Izkaţe se, da je takšno stanje neugodno za razvoj temperaturnih inverzij v najniţjih in najvišjih plasteh zraka in sodeč po grafu 49 najbolj ugodno za plast med 1050 in 1300 metri nadmorske višine. Med 8. in 10. uro, ko so hitrosti vetra najmanjše, je inverzija v niţjih plasteh najbolj izrazita. Po 10. uri, ko se inverzija razkroji, se z intenzivnejšim segrevanjem površja generirajo tudi močnejši vetrovi, ki doseţejo največje hitrosti popoldan. V tem času se inverzija ne kaţe. S prehodom v negativno neto sevanje ob 15. uri se v niţji plasti zmanjšujejo tako hitrosti vetra kot temperaturni gradienti. Graf 52 Pogostost smeri vetra (%) postaje Rogla in letališče januarja 2014 Pogostost smeri vetra (%) postaje Rogla in Letališče januarja 2014 N NNW 18,0 16,0 NNE NW 14,0 12,0 NE 10,0 WNW 8,0 6,0 ENE 4,0 2,0 W 0,0 E WSW ESE SW SE SSW Let S Rogla SSE Vir: Arhiv meteo.si ( Na območju Rogle je januarja prevladoval veter juţne komponente iz zahodnega kvadranta. Veter iz smeri WSW se pojavlja v 16.6 % primerov, in iz smeri S in SSW v 7.5 oziroma 11.9 %. WSW se je najpogosteje pojavljal v času med 24. in 80

90 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Količina oblačnost /8 Višina plasti (m) 6. uro zjutraj. V preostalem delu dneva je njegova smer zelo redka. Na letališču prevladuje tako severni kot juţni veter (v 13.2 in 11.5 % primerov). Severni veter se izrazito najpogosteje pojavlja med 24. in 9. uro (v 19 % primerov); med 9. in 18. uro se njegova pogostost prepolovi in ob 21. uri ponovno izrazito naraste. Juţni veter se najpogosteje pojavlja ob 6. in 9. uri, medtem ko najredkeje (v 3 % primerov) ob 24. in 3. uri ponoči. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da v nočnih in jutranjih urah prevlada severnega vetra na niţji nadmorski višini in prevlada jugozahodnega vetra na višji nadmorski višini botruje k večji razvitosti temperaturnih inverzij v tem času. Graf 53 Povprečna dnevna količina oblačnosti in višina 1. plasti januarja 2014 Povprečna dnevna količina oblačnosti in višina 1. plasti januarja ,5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0, Ura 1. plast 2. plast 3. plast Višina Vir: Meteorološka postaja Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Graf 53 prikazuje povprečno količino oblačnosti tekom dneva izmerjeno nad postajo mariborskega letališča. Izraţena je v osminah, pri čemer pomeni: 0/8 = popolnoma jasno nebo, 4/8 = polovica neba je prekritega z oblaki, in 8/8 = popolnoma oblačno nebo. Podatke zabeleţuje ceilometer, ki meri oblačne sloje le v navpični smeri nad instrumentov vse do višine 7600 metrov in lahko ob tem istočasno zazna največ tri oblačne sloje. Ob tem je treba poudariti sledeče: če je podatek 0/8, to ne pomeni, da oblačnost ni prisotna, le da je senzor ni zaznal, 81

91 Temperatura zraka ( C) bodisi, ker se ni pojavljala nad njim ali pa je bila višje od njegovega merilnega območja. Najmanjša povprečna količina prve plasti oblačnosti (med 5.6/8 in 3.8/8) je zabeleţena med 11. in 15. uro. Ponoči vrednost varira med 5 in 6/8; od tega povprečja odstopa stanje med 5.00 in 6.30, ko vrednosti padejo pod 5/8. V tem času začne zabeleţena višina sloja prav tako naglo padati, in sicer od 1600 metrov ob 3. uri na 920 metrov ob 6. uri. Višina sloja 920 metrov ob tej uri razmeroma dobro sovpada z inverzno plastjo med 550 in 800 metri nadmorske višine. Najniţja višina oblačnosti med 7. in 10. uro tako sovpada s pojavom inverzije v najniţji plasti. Od 10. ure dalje prične nizka oblačnost izginjati kot posledica razkroja inverzija. Proti popoldnevu se višina oblačnosti povečuje vse do 19. ure, ko se prične ponovno zniţevati. Graf 54 Povprečne dnevne temperature zraka na določeni nadmorski višini februarja 2014 Povprečne dnevne temperature zraka na določeni nadmorski višini februarja ,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5-2,0-2,5 23:00 22:00 21:00 20:00 19:00 18:00 17:00 16:00 15:00 14:00 13:00 12:00 11:00 10:00 9:00 8:00 7:00 6:00 5:00 4:00 3:00 2:00 1:00 0:00 Ura 1492 m 1300 m 1050 m 800 m 550 m 350 Vir: lastne meritve. 82

92 Temperaturni gradient C/100 m Temperaturni gradient C/100 m Graf 55 Povprečne dnevne temperaturne razlike med nadmorskimi višinami (m) februarja 2014 Povprečne dnevne temperaturne razlike med določenimi nadmorskimi višinami (m) februarja ,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0-1,2-1,4-1,6-1,8 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Title 1492/ / / / / /105 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: lastne meritve. Graf 56 Povprečni dnevni temperaturni gradient v plasteh zraka (m) februarja 2014 Povprečni dnevni temperaturni gradient v plasteh zraka (m) februarja ,2 0,1 0,0-0,1-0,2-0,3-0,4-0,5-0,6-0,7-0,8-0,9 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Title 1492/ / / / / / :00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 83

93 Februarja so povprečne mesečne temperature tekom dneva najniţje na najvišji nadmorski višini in obratno na najniţji nadmorski višini. Najvišje temperature na 1492 metrih nastopijo ţe ob 12. uri ( 0.7 C), medtem ko na preostalih višinah med 14. in 15. uro. Najmanjše razlike v temperaturah se kaţejo v plasti med 550 in 800 metri ter med 1050 in 1300 metri nadmorske višine. Največje pozitivne razlike se v prvem primeru pojavljajo med 5. uro in 7.30, ko so vrednosti na 1300 metrih višine v povprečju za višje 0.3 C od tistih na 1050 metrih. Ob tej uri so prav tako zabeleţene najmanjše temperaturne razlike v plasti 550/800 metrov. Od 11. ure se prično razlike ponovno povečevati vse do 20.30, ko se začno zmanjševati. Največje razlike tudi februarja beleţi najvišja plast zraka, in sicer ob 14. uri, ko je temperatura na 1300 metrih v povprečju za 0.8 C višja. Od 15. ure dalje se razlika med njima izrazito zmanjša in od 18. do 22. ure beleţi le še 0.2 C razlike v temperaturi. Najmanjše temperaturne razlike med plastmi zasledimo v večernem in nočnem času. Temperaturna inverzija je bila februarja najintenzivnejša v plasti zraka med 1050 in 1300 metri nadmorske višine. Pojavlja se anticiklonalna inverzija. Največji pozitivni temperaturni gradienti (0.1 C/100 m) so zabeleţeni med 5.00 in Dopoldan in opoldan začno pozitivni temperaturni gradienti padati, a so kljub temu še vedno tako majhni, da lahko sklepamo o pojavu anticiklonalne inverzije tudi v dopoldanskem času. Med 14. in 15. uro ponovno zasledimo višje pozitivne gradiente, ki pa prično z nastopom negativnega neto sevanja padati. V niţjih plasteh zraka je situacija nekoliko spremenjena. V plasti med 550 in 800 metri so temperaturni gradienti do 10. ure še majhni ( 0.1 C/100 m) in nato padajo vse do 15. ure, ko doseţejo največjo negativno vrednost ( 0.3 C/100 m). Takšna vrednost je še vseeno toliko nizka, da bi tudi v popoldanskem času lahko govorili o pojavu temperaturne inverzije. Z izjemo plasti 1050/800 metrov so v večernem času gradienti v vseh preostalih plasteh vidno zmanjšani in se gibljejo med 0.3 in 0.2 C/100 m. Temperaturna inverzija je tudi februarja najmanj razvita v najvišji plasti, in sicer med 11. in 15. uro, ko se vrednosti gibljejo med 0.7 in 0.8 C/100 m. V najniţji plasti se temperaturna inverzija (0 C/100 m) kaţe ob 1.30; prav tako nizke vrednosti ( 0.1 C/100 m) so zabeleţene ob 7. uri. 84

94 Relativna vlaga (%) Graf 57 Povprečne dnevna relativna vlaga postaje Rogla in letališče februarja 2014 Povprečne dnevna relativna vlaga postaje Rogla in Letališče februarja ,0 98,0 96,0 94,0 92,0 90,0 88,0 86,0 84,0 82,0 80,0 78,0 76,0 74,0 72,0 70,0 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 Rogla 10:00 11:00 Vir: Arhiv meteo.si ( 12:00 13:00 14:00 Ura Letališče 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Relativna vlaga je bila februarja ponovno izrazito večja na Rogli in je tekom dneva varirala med 95.2 in 99.1 %. Na letališču je največji odstotek (90 %) zabeleţen med 6. in 8. uro. Relativna vlaga je popoldan v obeh primerih najmanjša. Izrazito nizka vlaţnost (71.7 %) se kaţe na območju letališča ob 15. uri. Na Rogli je najniţja vlaţnost (95.2 %) zabeleţena ob 13. uri. V primerjavi z januarjem so razlike v vlaţnosti v tem mesecu izrazitejše. Razlike so najmanjše med 6. in 8. uro, a tokrat ne v korist letališča. Zmanjšane razlike ob tej uri delno sovpadajo s pojavom temperaturne inverzije v zgoraj omenjenih plasteh zraka, a na drugi strani ne beleţijo izrazitejše pogostosti v niţjih plasteh zraka, kot je to bilo v januarju. Iz tega lahko sklepamo, da so povečane pozitivne razlike v relativni vlagi dušile razvoj temperaturnih inverzij. Po drugi strani pa se vidno zmanjšana vlaţnost na Rogli med 12. in 15. uro kaţe kot posledica izrazitega povečanja temperaturnih gradientov prav tako med 12. in 15. uro v najvišji merjeni plasti zraka. 85

95 Title Graf 58 Povprečna dnevna hitrost vetra postaje Rogla in letališče februarja 2014 Povprečna dnevna hitrost vetra postaje Rogla in Letališče februarja ,5 4,3 4,1 3,9 3,7 3,5 3,3 3,1 2,9 2,7 2,5 2,3 2,1 1,9 1,7 1,5 1,3 1,1 0,9 0,7 0,5 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 Rogla 11:00 12:00 13:00 14:00 Title Letališče 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 59 Pogostost smeri vetra (%) postaje Rogla in letališče februarja 2014 Pogostost smeri vetra (%) postaje Rogla in Letališče februarja 2014 WNW W NW NNW N NNE NE ENE E WSW ESE SW SE SSW S SSE Let Rogla Vir: Arhiv meteo.si ( 86

96 Za razliko od januarja je hitrost vetra v februarju večja na letališču kot na Rogli. Največje hitrosti se v obeh primerih pojavljajo ob 14.30, in sicer 4.3 m/s na letališču, oziroma 2 m/s na Rogli. Zanimivo je stanje med 5.30 in 7.30, ko se hitrost vetra na letališču poveča z 2.2 na 2.7 m/s. Takšno stanje samo še dodatno nakazuje, zakaj je temperaturna inverzija v niţjih plasteh zraka ob tej uri slabše razvita kot v primeru januarja. Zmanjšane hitrosti vetra na višjih nadmorskih višinah med 3. in 7. uro so najverjetneje pripomogle k razvoju anticiklonalne inverzije v plasti med 1050 in 1300 metrov višine. Veter je na Rogli tudi tokrat najbolj pogost iz smeri SW in WSW (v 22 in 13 % primerov). Severnik se pojavlja v 10 %. Na letališču je najpogostejši veter iz smeri juga in jugojugozahoda (15 %) in severa (14 %). Smer SW na Rogli se izrazito najpogosteje pojavlja ob 6. uri (v 32 %). Ponoči je njegova smer še vedno pogosta. V opoldanskem in popoldanskem času se pogostost smeri občutno zniţa ter ponovno poveča po 18. uri. Severnik se najpogosteje (v 25 % primerov) pojavlja ob 15. uri. Zvečer so njegove vrednosti (18 %) še vedno relativno visoke, ki pa ponoči padejo na 11 %. Na letališču se juţni veter najpogosteje pojavlja ob 6. in 12. uri; prav tako pogost je še ob 18. uri. Smer SSW se najredkeje pojavlja ob 6. in 21. uri (11 in 7 %) ter najpogosteje ob 9. in 15. uri (21 %). Severnik se najpogosteje (21 %) pojavlja med 3. in 6. uro ter najredkeje ob 9. in 12. uri (14 %). Če primerjamo pogostost z januarjem, ugotovimo, da je bil tokrat severni veter tekom noči izrazito manj pogost, medtem ko juţni veter občutno bolj. Takšno stanje posledično zmanjšuje pogoje za nastanek temperaturnih inverzij v jutranjih urah. 87

97 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Količina oblačnost /8 Višina plasti (m) Graf 60 Povprečna dnevna količina oblačnosti in višina 1. plasti februarja 2014 Povprečna dnevna količina oblačnosti in višina 1. plasti februarja ,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0, Ura 1. plast 2. plast 3. plast Višina 1 Vir: Meteorološka postaja Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Tekom dneva je oblačnost varirala med 3.4/8 in 5.1/8. V februarju je tako v povprečju prevladovalo delno oblačno stanje. Najmanjša količina oblačnosti se pojavlja med 10. in 14. uro (med 4.3 in 4/8) ter med in (med 3.9 in 3.4/8). Nebo je najbolj oblačno ob 6. uri, ko količina znaša 5.1/8. Zanimiva je predvsem višina oblačnega sloja, ki je izrazito najvišja med 4. in 6. uro (med 1450 in 1700 metri višine). V začetku popoldneva, ko je višinski sloj zabeleţen ţe na 540 metrih, je količina oblačnosti nekoliko manjša (med 4 in 4.6/8). Oblačna jutra in povečane višine prvega sloja namigujejo na slabše razmere za razvoj temperaturnih inverzij v jutranjem času. 88

98 Temperatura ( 5C) Temperatura zraka ( C) Graf 61 Povprečna dnevna temperatura zraka na določeni nadmorski višini (m) marca 2014 Povprečna dnevna temperatura zraka na določeni nadmorski višini (m) marca ,0 15,0 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 Ura 1492 m 1050 m 800 m 550 m :00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Graf 62 Povprečne dnevne temperaturne razlika med nadmorskimi višinami (m) marca 2014 Povprečne dnevne temperaturne razlika med nadmorskimi višinami (m) marca ,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0-1,0-2,0-3,0-4,0-5,0 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 Ura 1492/ / / /350 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: lastne meritve. 89

99 Temperaturni gradient C/100 m Graf 63 Povprečni dnevni temperaturni gradienti v plasteh zraka (m) marca 2014 Povprečni dnevni temperaturni gradienti v plasteh zraka (m) marca ,8 2,6 2,4 2,2 2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0-1,2-1,4-1,6-1,8-2,0 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 Ura 1492/ / / /350 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Temperaturne razmere v marcu (graf 62) izkazujejo različno stanje in razporeditev temperatur kot v primeru januarja in februarja. Takšno vidno spremembo med drugim pogojuje tudi sprememba lokacije iz juţnega na severni del Pohorja. Največja sprememba se kaţe na najniţji nadmorski višini, ko so temperature med 24. in 10. uro višje le od tistih na 1492 metrih. Med 12. in 20. uro so temperature na tej točki ponovno najvišje; najvišja temperatura se pojavlja ob 15. in 16. uri (14.5 C). Po sledi padec temperatur in stanje se ponovno pribliţa nočnemu reţimu. Na dnevnem povprečju se tako marca najvišje temperature kaţejo na nadmorski višini 550 do 850 metrov. Zaradi nočnega dolgovalovnega sevanja so temperature pred sončnim vzidom najniţje. Posledično se temperaturni minimum kaţe med 6. in 7. uro. S prehodom v pozitivno neto sevanje se temperatura tal vse do zgornje kulminacije Sonca viša. Zaradi razlike med temperaturo površja in temperaturo zraka na 2 metrih višine so najvišje temperature zabeleţene pribliţno dve do tri ure po zogrnji kulminaciji, tj. med 14. in 15. uro. 90

100 Največje negativne razlike v temperaturi se kaţejo v najvišji plasti zraka (1492/1050 m) med 10. in 13. uro, ko je temperatura na 1492 metrih v povprečju za niţja 4.2 C. Najmanjše negativne razlike ( 3 in 3.3 C) so zabeleţne ob 7.30 in Največje pozitivne razlike se kaţejo v najniţji plasti zraka med 6. in 10. uro z največjo razliko 2.5 C ob 8. uri. Po 10. uri se prično razlike izrazito zmanjševati. Ob je doseţena izotermija, nato sledi povečanje v negativni smeri vse do 17. ure, ko je temperatura na 550 metrih v povprečju niţja za 1.7 C. Najmanjša nihanja v temperaturnih razlikah so zabeleţena v plasti med 550 in 800 metri. Med 24. in 7. uro so temperature na 800 metrih v povprečju višje za 0.3 C. Ob je zabeleţena največja razlika ( 0.6 C), ki pa se tekom dneva ponovno zmanjšuje vse do 22. ure, ko je ponovno zaznati izotermijo. Podoben dnevni potek beleţi tudi plast 1050/800, le da se v tem primeru največje negativne razlike ( 3.5 C) pojavljajo ob Sodeč po temperaturnih gradientih (graf 563) se temperaturna inverzija najizraziteje in najpogosteje pojavlja v najniţji plasti zraka. Od 24. ure, ko vrednost temperaturnega gradienta znaša 1.1 C/100 m, se ta povečuje do 8. ure, ko doseţe največjo vrednost (2.5 C/100 m). Zaradi nočnega ohlajanja površja se je tekom noči in jutra pojavljala radiacijska inverzija, ki je zaradi sončnega sevanja pričela po 9. uri razpadati. Popoldan je inverzija zaradi intenzivnejše konvekcije občutno manj pogosta; največji negativni temperaturni gradienti se pojavljajo ob 17. uri ( 1.7 C/100 m). Temperaturna inverzija je ponovno zabeleţena od 20. ure dalje. V plasti 800/550 je temperaturna inverzija najintenzivnejša med 24. in 7. uro, ko vrednosti varirajo med 0 in 0.1 C/100 m. Najslabše je razvita dopoldan in opoldan, ko so temperaturni gradienti normalni. V najvišjih plasteh zraka so temperaturni gradienti najmanjši med 5. in 7. uro zjutraj. Tako plast 1050/800 kot tudi plast 1492/1050 beleţita najmanjše temperaturne gradiente ponoči ter zgodaj zjutraj (v povprečju med 0.8 in 0.7 C/100 m) in zvečer (med 0.9 in 0.8 C/100 m). Največje razlike v gradientih med plastema se pojavljajo med 14. in 15. uro, ko so gradienti v plasti 1050/800 večji v povprečju za 0.5 C/100 m. 91

101 Relativna vlaga (%) Graf 64 Povprečna dnevna relativna vlaga postaje Rogla in letališče marca 2014 Povprečna dnevna relativna vlaga postaje Rogla in Letališče marca ,0 85,0 80,0 75,0 70,0 65,0 60,0 55,0 50,0 45,0 40,0 23:00 22:00 21:00 20:00 19:00 18:00 17:00 16:00 15:00 14:00 13:00 12:00 11:00 10:00 9:00 8:00 7:00 6:00 5:00 4:00 3:00 2:00 1:00 0:00 Ura Rogla Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( Relativna vlaga je na Rogli največja ponoči in zjutraj (med 82 in 83 %) ter najmanjša ob 14. in 15. uri (70.9 %). Podoben potek beleţi tudi letališče, le da so vrednosti v popoldanskem času izrazito manjše, in sicer med 46.7 in 47.6 % ob 14. in 15. uri. Med 3. in 7. uro je relativna vlaga na letališču v povprečju večja za 1.1 %. Najmanjše razlike so zabeleţene še po 22. uri, ko razlika med obema v povprečju znaša 5 %. Razlika je največja ob 15. uri (25 % v korist Rogle). Velike razlike dopoldan in popoldan so v marcu pripomogle k slabši razvitosti temperaturnih inverzij v niţjih plasteh zraka. Obratno velja za stanje ponoči in zgodaj zjutraj. Izrazita radiacijska inverzija v nočnem in jutranjem času je pogojevala visoko vlaţnost v niţjih nadmorskih višinah. Od 8. ure dalje je v najniţji plasti sledil strm padec pozitivnih gradientov. Posledica tega je prav tako strmo zmanjšanje relativne vlage v niţjih plasteh zraka. S ponovnim zmanjševanjem temperaturnih gradientov po 17. uri se je povečevala tudi vlaţnost. 92

102 Hitrost vetra (m/s) Hitrost vetra (graf 65) je na letališču najmanjša med 3. in 6. uro (med 2.2 in 2.3 m/s) ter največja ob (4.5 m/s). Razlike v hitrosti med obema postajama so največje zjutraj in zvečer. Med in postaja letališče beleţi večje hitrosti vetra; največja razlika se kaţe med in 15.00, ko je hitrost v povprečju večja za 0.5 m/s. Izkaţe se, da v popoldanskem času večje hitrosti vetra na letališču povečujejo negativne temperaturne gradiente v najniţji plasti in zmanjšujejo negativne gradiente v najvišji plasti. Vidno večje hitrosti vetra po 6. uri sovpadajo z razpadom inverzije v plasti med 550 in 800 metri nadmorske višine. V najniţji plasti zraka pa v tem času beleţimo povečano intenziteto radiacijske inverzije. Sklepamo lahko, da stabilna plast pod zgornjo mejo inverzije (550 m) ni dovoljevala razvoja večjih hitrosti vetra, medtem ko je nad to plastjo povečana hitrost vetra razkrojila inverzijo do 800 metrov nadmorske višine. Graf 65 Povprečna hitrost vetra postaje Rogla in letališče marca 2014 Povprečna hitrost vetra postaje Rogla in Letališče marca ,8 4,6 4,4 4,2 4,0 3,8 3,6 3,4 3,2 3,0 2,8 2,6 2,4 2,2 2,0 23:00 22:00 21:00 20:00 19:00 18:00 17:00 16:00 15:00 14:00 13:00 12:00 11:00 10:00 9:00 8:00 7:00 6:00 5:00 4:00 3:00 2:00 1:00 0:00 Rogla Ura Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( 93

103 Graf 66 Pogostost smeri vetra postaje Rogla in letališče marca 2014 Pogostost smeri vetra postaje Rogla in Letališče marca 2014 N NNW 22,0 20,0 NNE 18,0 NW 16,0 NE 14,0 12,0 WNW 10,0 8,0 ENE 6,0 4,0 2,0 W 0,0 E WSW ESE SW SE SSW Let S Rogla SSE Vir: Arhiv meteo.si ( V marcu je prevladovala preteţno smer vetra iz severnega kvadranta. Na letališču se severnik tako pojavlja v 21.4 % primerov, medtem ko na Rogli v 18.6 %. Severnik je na letališču izrazito najpogostejši ob 3., 6. in 9. uri (22.6, 25.8 in 29 %). Na Rogli se severnik ob 3., 6. in 9. uri pojavlja v 9.7, 19.4 in 29 % primerov. Juţni in jugozahodni veter se na Rogli pojavlja v 5.2 oziroma 6.2 % primerov. Ob 3. in 6. uri povprečna pogostost za juţni veter znaša 0 %, medtem ko ob 9. uri ţe 9.7 %. Najpogosteje se pojavlja ob 12. in 15. uri (12.9 in 16.2 %). Jugozahodnik se najpogosteje pojavlja ob 3. in 9. uri (12.9 %) ter najredkeje ob 21. in 3. uri (3.2 %). Odsotnost juţnega vetra in povečani nočni in jutranji prodori hladnega zraka s severa še dodatno vplivajo na zniţevanje temperature v najniţji plasti. Inverzija je bila tudi zato v najniţji plasti tako izrazita. Na drugi strani pa prav tako povečana pogostost severnika na višjih nadmorskih višinah ne dovoljuje dodatnega segrevanja in s tem zavira razlika med višjimi in niţjimi predeli. Posledično se inverzija na višjih nadmorskih višinah ne pojavlja. 94

104 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Količina oblačnost /8 Višina plasti (m) Graf 67 Povprečna količina oblačnosti in višina 1. plasti marca 2014 Povprečna količina oblačnosti in višina 1. plasti marca ,6 3,4 3,2 3,0 2,8 2,6 2,4 2,2 2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0, Ura 1. plast 2. plast 3. plast Višina 1 Vir: Meteorološka postaja Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Količina oblačnosti tekom dneva varira med 3.3/8 in 1.7/8. Nebo je bila marca najbolj oblačno ob 3. in 6. uri (3.2 in 3.3/8) ter najmanj oblačno ob 12. in 22. uri (1.7 in 1.8/8). Med in je stanje razmeroma stanovito, saj količina varira v povprečju le za 0.1/8. Najniţja zabeleţena višina (527 metrov) prvega sloja se kaţe v času, ko je nebo najbolj oblačno. Prav tako nizka oblačnost (627 m) se kaţe ob 7. uri. Od 13. ure, ko je višina sloja znašala 866 metrov, se ta le povečuje do 19.30, ko je zabeleţena višina 1240 metrov. Strmo zniţanje višine 1. plasti med 6. in 7. uro sovpada z intenzivno inverzijo v najniţji plasti. Vidno zmanjševanje količine oblačnosti med 7.30 in je pripomoglo k temu, da je radiacijska inverzija vztrajala vse do 12. ure. Pri tem je treba opozoriti še na drugi vidik. Posebej intenzivno zmanjševanje oblačnosti po 9. uri je dovoljevalo večjo insolacijo in inverzija je začela po tej uri naglo slabeti. Najmanjša količina oblačnosti ob je tako pogojevala popoln razpad inverzije ob 12. uri. 95

105 Temperatura zraka ( C) Graf 68 Povprečna dnevna temperatura zraka na določeni nadmorski višini (m) aprila 2014 Povprečna dnevna temperatura zraka na določeni nadmorski višini (m) aprila ,0 17,0 16,0 15,0 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 Ura 1492 m 1050 m 800 m 550 m :00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: lastne meritve. Povprečne temperature so v aprilu tekom dneva najniţje na najvišji nadmorski višini ter tudi tokrat najvišje na višini 550 in 800 metrov. Primarni minimum (7.1 C) na teh dveh točk je v aprilu doseţen ţe ob 5.30, medtem ko je na preostalih višinah ta doseţen med 6. in 7. uro. Maksimumi so na 1492 in 350 metrih zabeleţeni ob 15. uri (6.4 in 15.9 C), medtem ko na preostalih višinah med in Temperature na višini 350 metrov so od preostalih višin višje le med in Med 5.30 in 9.00 so te višje samo od tistih na 1492 metrih. 96

106 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Temperaturni gradient C/100 m Temperatura zraka ( C) Graf 69 Povprečne dnevne temperaturne razlike med nadmorskimi višinami (m) aprila 2014 Povprečne dnevne temperaturne razlike med nadmorskimi višinami (m) aprila ,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5-2,0-2,5-3,0-3,5-4,0-4,5-5,0 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 Ura 1492/ / / /350 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Graf 70 Povprečni dnevni temperaturni gradient v plasteh zraka (m) aprila 2014 Povprečni dnevni temperaturni gradient v plasteh zraka (m) aprila ,4 2,2 2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0-1,2-1,4-1,6 Vir: lastne meritve. Ura 1492/ / / /350 97

107 Temperaturne razlike so največje v najvišji plasti zraka. Najmanjše razlike se kaţejo ob 7. uri, ko je temperatura na 1492 metrih v povprečju niţja za 2.8 C. Nnajvečje razlike so ob 13. uri, ko so te na 1492 metrih niţje za 4.6 C. V najniţji plasti zraka so temperaturne razlike med 24. in 8. uro pozitivne. Temperaturna razlika med obema višinama je največja ob 8. uri, ko je na nadmorski višini 350 metrov temperatura v povprečju niţja za 4.2 C. Med in 21. uro je temperatura na 550 metrih ponovno višja; največje negativne razlike so zabeleţene ob 15. uri ( 2.8 C). V plasti 800/550 zasledimo največje razlike ob 10.30, ko je temperatura na 800 metrih v povprečju niţja za 1.5 C. Majhne pozitivne razlike (0.2 C) se pojavljajo med 4. in 7. uro. V plasti 1050/800 so negativne temperaturne razlike ( 1.9 C) najmanjše ob 5.30 in največje ob 15. uri ( 3 C). Temperaturne inverzije so tudi v aprilu izrazito najintenzivnejše v najniţji plasti zraka. Največji temperaturni gradient (2.7 C/100 m) se pojavlja ob 8. uri. Med 5.30 in 8.00 je sprememba temperaturnih gradientov največja. V tem času se vrednosti povečajo z 0.9 C na 2.1 C/100 m. Od 8. ure dalje se pozitivni temperaturni gradienti naglo zmanjšujejo in ob 11. uri doseţejo izotermijo. Ob 16. in 18. uri so negativni gradienti največji in znašajo 1.4 C/100 m. Po 21. uri se vrednosti ponovno prevesijo v pozitivno smer. Temperaturno inverzijo (0.1 C/100 m) zasledimo še v plasti 800/550 med 5. in 7. uro zjutraj. Ob so temperaturni gradienti normalni. Od 16. ure dalje, proti večeru, se vrednosti postopoma zmanjšujejo. V plasteh 1492/1050 in 1050/800 v nočnem času ne prihaja do razlik; obe plasti beleţita vrednosti gradientov 0.7 C/100 m. Med 6. in 7. uro opazimo vidno spremembo, ko se negativni gradienti v niţji plasti povečajo na 1.2 C/100 m in so tako od zgornje plasti večji za 0.6 C. Večje razlike med obema so vidne še ob 15. uri, medtem ko se proti večeru te ponovno zmanjšajo. Iz podatkov lahko sklepamo, da se poleg nizke inverzne plasti pojavlja še višja inverzna plast na pribliţno 1000 metrih nadmorske višine. Podobno stanje smo lahko opazili ţe marca, le da je tokrat takšno stanje nekoliko izrazitejše. 98

108 Relativna vlaga (%) Graf 71 Povprečna dnevna relativna vlaga postaje Rogla in letališče aprila 2014 Povprečna dnevna relativna vlaga postaje Rogla in Letališče aprila ,0 90,0 85,0 80,0 75,0 70,0 65,0 60,0 55,0 50,0 23:00 22:00 21:00 20:00 19:00 18:00 17:00 16:00 15:00 14:00 13:00 12:00 11:00 10:00 9:00 8:00 7:00 6:00 5:00 4:00 3:00 2:00 1:00 0:00 Rogla Ura Letališče Vir: Arhiv meteo.si ( Relativna vlaga je na Rogli v aprilu varirala med 80 in 90.3 %. Najmanjša vlaţnost se pojavlja med 13. in 16. uro (80 %) ter največja (v povprečju 90 %) med 4. in 7. uro. Letališče beleţi najmanjšo vlaţnost prav tako med 13. in 16. uro (povprečju 50 %). Največja vlaţnost 87.7 % se pojavlja med 6. in 7. uro. Razlike med obema postajamo so tako najmanjše ponoči in zjutraj ter največje med 12. in 16. uro. Zjutraj je ta razlika le 2 %, medtem ko popoldan 25 % v korist Rogle. Če primerjamo stanje z marcem, ugotovimo, da v tem primeru letališče v jutranjih urah ne beleţi večje vlaţnosti. Spomnimo, da so bile vrednosti pozitivnih temperaturnih gradientov med 6. in 7. uro v mesecu marcu v povprečju za 0.5 C/100 m večje kot aprila. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je bila razlika v relativni vlagi zadosten faktor pri zmanjševanju intenzitete temperaturnih inverzij. Povečana vlaţnost v nočnem času je posledica radiacijske inverzije, ki se je v najniţji plasti pojavljala skozi celo noč. Popoldan so se v tej plasti temperature vidno povečale (velik negativni temperaturni gradient) in posledično se je zmanjšala vlaţnost. 99

109 Hitrost vetra (m/s) Graf 72 Povprečna dnevna hitrost vetra postaje Rogla in letališče aprila 2014 Povprečna dnevna hitrost vetra postaje Rogla in Letališče aprila ,3 4,1 3,9 3,7 3,5 3,3 3,1 2,9 2,7 2,5 2,3 2,1 1,9 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 Rogla 10:00 11:00 12:00 Ura 13:00 14:00 Letališče 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: Arhiv meteo.si ( Graf 73 Pogostost smeri vetra postaje Rogla in letališče aprila 2014 Pogostost smeri vetra postaje Rogla in Letališče aprila 2014 N NNW 28,0 NNE 24,0 NW 20,0 NE 16,0 WNW 12,0 ENE 8,0 4,0 W 0,0 E WSW ESE SW SE SSW Let S Rogla SSE Vir: Arhiv meteo.si ( 100

110 Podobno kot marca so tudi v aprilu hitrosti vetra na letališču najmanjše ponoči in zjutraj. Najmanjše hitrosti vetra so tako doseţene ob 3. uri in 6.30 (2 m/s) ter največje ob in (3.8 m/s). Rogla beleţi največje hitrost med 4. in 5. uro (4.1 m/s) ter najmanjše hitrosti (3.2 m/s) ob 17. uri. Med in 17. uro so hitrosti na letališču v povprečju večje za 0.3 m/s. Izrazito nizke hitrosti vetra na niţjih nadmorskih višinah so ponoči dovoljevale razvoj in stabilnost radiacijske inverzije. Od 8. ure dalje, ko se je hitrost vetra začela naglo povečevati, je začela inverzija prav tako intenzivno razpadati. Popoldan, ko so doseţene največje hitrosti vetra, je inverzija razpadla. Od 17. ure dalje prične veter občutno slabeti. Takšna situacija je dovoljevala postopno zmanjševanje negativnih temperaturnih gradientov ob 18. uri. Največje razlike med postajama (1.9 m/s) se kaţejo med 5.00 in Prevladuječa smer vetra se tudi v aprilu kaţe v severnem kvadrantu; na letališču se severnik pojavlja v 23.7 % primerov in na Rogli v 26.2 %. Na letališču je severnik izrazito najpogostejši med 24. in 9. uro, ko se v povprečju pojavlja v 32.5 % primerov. Med 12. in 18. uro se pojavlja le v 13.3 %, medtem ko ob 21. ponovno naraste na 33.3 %. Na Rogli se severnik med 24. in 9. uro pojavlja v 33 % primerov, medtem ko popoldan le v 13 %. Juţni veter, ki se na Rogli pojavlja v 6.7 % primerov, je najpogostejši ob 9. uri (17 %). Prevladujoč severni veter je v nočnem času in v času po 21. uri dovoljeval stabilnost in nastanek inverzije. K intenzivnejši inverziji je pripomogel tudi juţni veter, ki se je v višjih predelih najpogostej pojavljal prav med 6. in 9. uro, ko je bila inverzija najintenzivnejša. Zmanjšana pogostost severnika v popoldanskem času je vplivala na intenzivnejše segrevanje zraka in posledično razpad inverzije. 101

111 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Količina oblačnosti /8 Višina plasti (m) Graf 74 Povprečna dnevna količina oblačnosti in višina 1. plasti aprila 2014 Povprečna dnevna količina oblačnosti in višina 1. plaste aprila , ,5 4, ,5 3, ,5 2, ,5 1, ,5 0,0 0 Title 1. plast 2. plast 3. plast Višina 1 Vir: Meteorološka postaja Letališče Edvarda Rusijana Maribor. Količina oblačnosti je aprila varirala med 2.6 in 4.6/8. Nebo je bilo najbolj oblačno v večernih in nočnih urah. Med 4. in 5. uro je količina oblačnosti znašala 4.5/8, in se nato proti 12. uri vidno zmanjševala. Med 6. in 7. uro je nebo v povprečju prekrivalo 3.4/8 oblakov. Od 17. ure se je oblačnost povečevala in dosegla najvišjo vrednost 4.6/8 ob 20. uri. Najniţji oblaki so se pojavljali med 5. in 10. uro na višini med 1160 in 890 metri. Od 10. ure dalje se je višina le povečevala in dosegla najvišjo višino (2150 m) ob Količina oblačnosti se je zmanjševala vse od 5. do 12. ure. Med 5.30 in 8. uro je majhna, a stanovita količina oblačnosti vplivala na močnejšo inverzijo. Od 8. ure dalje, ko je Sonce ţe dovolj visoko nad horizontom, je vidno zmanjšana oblačnost vse do 12. ure pogojevala razpad temperaturne inverzije. V nadaljevanju bo predstavljena pogostost intenzitete temperaturnih inverzij za posamezen mesec. Odstotek frekvence je izračunan na podlagi mesečne vrednosti in ne na podlagi vseh štirih mesecev. 102

112 Frekvenca (%) Graf 75 Frekvenčna distribucija temperaturnih gradientov posameznega višinskega profila januarja 2014 Frekvenčna distribucija temperaturnih gradientov posameznega višinskega profila januarja ,50 5,00 4,50 4,00 3,50 3,00 2,50 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00 0,05 0,25 0,45 0,65 0,85 1,05 1,25 1,45 1,65 1,85 2,05 Temperaturni gradient C/100 m 1492/ / / / / /1050 2,25 2,45 2,65 2,85 3,05 Vir: lastne meritve. Splošen pregled nam pokaţe, da se januarja najpogosteje pojavljajo temperaturni gradienti med 0 in 1.9 C/100 m. Tako največji razpon kot tudi največji odstotek gradientov se pojavlja v plasti zraka med 800 in 550 metri nadmorske višine. V 8 % primerov se kaţejo gradienti med 0 in 0.3 C/100 m in v 6.7 %, gradienti med 0.4 in 0.9 C/100 m. Temperaturni gradienti med 2 in 2.9 C/100 m se kaţejo le še v 1.2 % primerov. V plasteh 500/350 in 1050/800 se gradienti med 0 in 1.9 C/100 m pojavljajo v 11 % primerov. V obeh plasteh prevladujejo gradienti med 0 in 0.1 C/100 m; 4.8 % v najniţji plasti in 4 % v plasti 1050/800. Gradienti med 2 in 2.7 C/100 m se v slednji plasti pojavljajo v 0.7 %, medtem ko v najniţji plasti v 0.6 % primerov. V plasti 1050/800 prevladujejo gradienti v razredu med 0 in 0.1 C/100 m, in v razredu med 0.9 in 1 C/100 m (oboje v 1.8 % primerov). V najvišji plasti zraka je razpon gradientov izrazito manjši. Temperaturni gradienti med 0 in 0.3 C/100 m se pojavljajo le v 2 % primerov ter med 0.4 in 0.7 C/100 m v zgolj 0.3 %. Gradienti nad 0.7 C/100 m v tej plasti niso zabeleţeni. 103

113 Frekvenca (%) Graf 76 Frekvenčna porazdelitev temperaturnih gradientov posameznega višinskega profila februarja 2014 Frekvenčna porazdelitev temperaturnih gradientov posameznega višinskega profila februarja ,50 7,00 6,50 6,00 5,50 5,00 4,50 4,00 3,50 3,00 2,50 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00 0,05 0,45 0,85 Vir: lastne meritve. 1,25 1,65 2,05 2,45 2,85 3,25 Temperaturni gradient C/100 m 1492/ / / / / /1050 3,65 4,05 4,45 4,85 5,25 5,65 6,05 6,45 Februarja je stanje nekoliko spremenjeno. Splošen pregled pokaţe, da je pogostost temperaturne inverzije vidno večja kot januarja. V vseh plasteh zraka se najpogosteje pojavljajo temperaturni gradienti med 0 in 2.1 C/100 m. Tokrat je ta razpon najpogostejši v najniţji plasti (v 21 % primerov), sledi plast 1050/800 (18 %), nato 800/550 (17 %), 1300/1050 (9.7 %) in najvišja plast (2.6 %). V najniţjih plasteh, tj. med 350 in 800 metrov, se najpogosteje pojavljajo gradienti med 0 in 1.3 C/100 m; 16.7 % v najniţji plasti in 19 % v višji plasti. V vrednostih med 1 in 3 C/100 m izrazito izstopa plast 1050/800, ko v tem razponu beleţi 17 % primerov. V tej plasti se prav tako pojavlja najintenzivnejša temperaturna inverzija, zabeleţena v tem mesecu: gradienti med 3.8 in 5.3 C/100 m se kaţejo v 1.2 %, z največjo pogostostjo (0.45 %) v razredu med 3.8 in 3.9 C/100 m. V najvišji plasti so temperaturne inverzije ponovno najredkejše. Prevladujejo majhni pozitivni temperaturni gradienti (med 0 in 0.7 C/100 m) in še to le v 2.1 % primerov. 104

114 Frekvenca (%) Za razliko od januarja se v februarju kaţe 1 % primerov v razponu med 2.8 in 3.5 C/100 m. Večji gradienti v tej plasti niso zabeleţeni. V februarju je bila tako pogostost kot tudi intenziteta temperaturnih inverzij vidno višja od tiste v januarju. Graf 77 Frekvenčna porazdelitev temperaturnih gradientov v posameznem višinskem profilu marca ,50 7,00 6,50 6,00 5,50 5,00 4,50 4,00 3,50 3,00 2,50 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00 0,05 Frekvenčna porazdelitev temperaturnih gradientov v posameznem višinskem profilu marca ,45 0,85 1,25 1,65 2,05 2,45 2,85 3,25 3,65 4,05 4,45 Temperaturni gradient C/100 m 1492/ / / /350 4,85 5,25 5,65 6,05 6,45 Vir: lastne meritve. Marca je na severni strani Pohorja situacija nekoliko spremenjena. Temperaturna inverzija je izrazito najpogostejša v najniţji plasti, kjer so prav tako doseţeni največji pozitivni temperaturni gradienti. Odstopanje od tega se kaţe le v razredu med 0 in 0.7 C/100 m, ko se ta razpon v plasti 800/550 pojavlja v 17 % primerov, medtem ko v najniţji plasti v 11 %. V plasti 800/550 se pojavljajo še gradienti med 0.8 in 1.3 C/100 m (v 2 % primerov), medtem ko višje vrednosti od teh niso bile zabeleţene. V najniţji plasti zraka se najpogosteje pojavljajo gradienti med 0 in 0.1 C/100 m ter med 0.4 in 0.5 C/100 m (3.6 % v obeh primerih). Vrednosti gradientov med 1 in 1.9 C/100 m se v tej plasti pojavljajo v 8 % primerov, med 2 in 2.9 C/100 m v 7.4 %, med 3 in 3.9 C/100 m v 5.2 %, in med 4 in 5.3 C/100 m v 3.4 %. 105

115 Frekvenca (%) Graf 78 Frekvenčna porazdelitev temperaturnih gradientov v posameznem višinskem profilu aprila 2014 Frekvenčna porazdelitev temperaturnih gradientov v posameznem višinskem profilu aprila ,00 5,50 5,00 4,50 4,00 3,50 3,00 2,50 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00 0,05 0,45 0,85 1,25 1,65 2,05 2,45 2,85 3,25 3,65 4,05 4,45 Temperaturni gradient C/100 m 1492/ / / /350 4,85 5,25 5,65 6,05 6,45 Vir: lastne meritve. Aprila je pogostost temperaturnih inverzij manjša kot marca. Ponovno se ta najpogosteje pojavlja v najniţji plasti. Razred temperaturnih gradientov med 0 in 0.5 C/100 m se v najniţji plasti pojavlja v 11.3 % primerov, medtem ko v plasti 800/550 v 10.3 %. V slednji plasti se v 2 % pojavljajo še gradienti med 0.6 in 1.9 C/100 m, medtem ko višje vrednosti niso bile zabeleţene. V najniţji plasti se poleg ţe omenjenega razreda pogosto pojavljajo še gradienti med 1 in 1.9 C/100 m (v 9.3 % primerov), med 2 in 2.9 C/100 m (5.4 %) in med 3. in 3.9 C/100 m (1.8 %). Gradienti med 4 in 4.5 C/100 m se pojavljajo v 0.5 %. V plasti 1050/800 se kaţejo le vrednosti med 0 in 0.9 C/100 m, in sicer v 1.4 % primerov. V najvišji plasti je temperaturna inverzija tokrat bila zabeleţna, a zgolj med 0 in 0.1 C/100 m (0.1 %). 106

116 Frekvenca (%) Graf 79 Frekvenčna porazdelitev temperaturnih gradientov v posameznem višinskem profilu skupaj Frekvenčna porazdelitev temperaturnih gradientov v posameznem višinskem profilu - skupaj 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 0,05 0,45 0,85 1,25 1,65 2,05 2,45 2,85 3,25 3,65 4,05 4,45 Temperaturni gradient C/100 m 1050/ / / /1050 4,85 5,25 5,65 6,05 6,45 Vir: lastne meritve. Odstotek frekvence za vse obravnavane mesece pokaţe, da se temperaturna inverzija najpogosteje pojavlja v najniţji plasti zraka. Temperaturni gradienti med 0 in 0.5 C/100 m se v najniţji plasti pojavljajo v 9.8 % primerov in v plasti 850/550 v 11.6 %. V slednji plasti so bili zabeleţeni le vrednosti gradientov do 2.9 C/100 m; v tem razredu prevladujejo še gradienti med 0.6 in 1.5 C/100 m, ki se kaţejo v 4 % primerov. V najniţji plasti se pogosto pojavljajo še gradienti med 0.6 in 1.9 C/100 m (8 %), med 2 in 2.9 C/100 m (3.5 %) in med 3 in 3.9 C/100 m (1.8 %). V plasti 1050/800 prevladuje razred gradientov med 0 in 0.3 C/100 m (v 2.8 % primerov) ter med 0.8 in 1.5 C/100 m (3.2 %). Vrednosti med 1.6 in 2.5 C/100 m se kaţejo v 2 % primerov. Največji zabeleţeni temperaturni gradienti so v tej plasti znašali med 3.8 in 3.9 C/100 m, a se kaţejo le v 0.1 %. Spodnji grafi prikazujejo izbrane dni z izrazito temperaturno inverzijo. Pri izbiri sta bila upoštevana dva kriterija: intenziteta temperaturne inverzije in njena pogostost na dnevnem nivoju. Zaradi boljše preglednosti in priročnosti je bilo izbranih le deset dni, od tega dva primera prikazujeta stanje slabo razvite inverzije. 107

117 Temperaturni gradient C/100 m Temperaturni gradient C/100 m Graf 80 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,8 2,4 2,0 1,6 1,2 0,8 0,4 0,0-0,4-0,8-1,2-1,6-2,0-2,4-2,8 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Graf 81 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,4 3,0 2,6 2,2 1,8 1,4 1,0 0,6 0,2-0,2-0,6-1,0-1,4-1,8-2,2-2,6-3,0 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 108

118 (graf 80) so največji temperaturni gradienti zabeleţeni v najniţji plasti zraka v času med 18. in 22. uro (2.7 C/100 m); prav tako je visoka še ob 8. in 10. uri (1.2 oziroma 1.4 C/100 m). V plasti 800/550 se temperaturna inverzija konstantno pojavlja od 12. do 22. ure, ko doseţe maksimalno vrednost 2.7 C/100 m. V plasti 800/550 se temperaturna inverzija kaţe med 3. in 15. uro z maksimalno vrednostjo temperaturnega gradienta (1.7 C/100 m) ob 8. uri. V najvišji plasti se inverzija pojavi le ob 17. uri (0 C/100 m). Relativna vlaga je bila na letališču skozi cel dan izrazito visoka (dnevno povprečje 99 %), medtem ko na Rogli manjša (58 %). Izrazita inverzija je vplivala na visoko relativo vlaţnost na niţji nadmorski višini. Hitrosti vetra so bile na letališču izredno majhne (dnevno povprečje 0.7 m/s), medtem ko na Rogli občutno višje (3.3 m/s). Hitrosti vetra na letališču so se Rogli pribliţale le ob 13. in 16. uri, vendar jih niso presegle. Majhne hitrosti vetra so tako dovoljevale razvoj inverzije vse do 800 metrov višine. Nizka oblačnost (višina 60 m) je nad letališčem skozi cel dan znašala 8/8. Povečana količina oblačnost tekom celega dneva je kljub razpadli popoldanski inverziji še vseeno dovoljevala relativno nizke vrednosti negativnih gradientov (graf 81) se nadaljuje močna inverzija v plasti 800/550, ko so vrednosti gradientov med in 6.30 v povprečju znašale 2.7 C/100 m. Inverzija je v tej plasti vztrajala vse do 15. ure. Med 3. uro in 4.30 je vidna še izrazita inverzija v najniţji plasti (2.3 C/100 m). Po 12. uri se inverzija pojavlja še v plasti 1050/800 ter 1300/1050 in vztraja vse do večera oziroma noči. V povprečju je temperaturni gradient v prvi plasti v tem času znašal 0.8 C/100 m ter v zgornji plasti 0.7 C/100 m. V najvišji plasti inverzija ni bila zabeleţena, kljub temu pa so ob 7. uri zabeleţene majhne vrednosti ( 0.1 C/100 m), ki bi še lahko dovoljevale razvoj inverzije. Relativna vlaga je bila tudi na ta dan izrazito višja na letališču (dnevno povprečje 99.3 %) kot na Rogli (56.7 %). Hitrosti vetra so bile na letališču ponovno majhne (dnevno povprečje 1 m/s) ter na Rogli izrazito večje (3.8 m/s). Razlike med obema so zmanjšane le v opoldanskem in popoldanskem času. Nizka oblačnost je bila tekom dneva zelo podobna tisti

119 Temperaturni gradient C/100 m Temperaturni gradient C/100 m Graf 82 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,0 2,8 2,6 2,4 2,2 2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Graf 83 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,8 2,6 2,4 2,2 2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0-0,2-0,4-0,6-0,8-1,0 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Title 1492/ / / / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 110

120 je bila temperaturna inverzija najizrazitejša v plasti 1050/800. Največji temperaturni gradient se kaţe ob 7. uri (2.9 C/100 m). Od dalje je inverzija slabela vse do 22. ure, ko je doseţena minimalna vrednost (0.9 C/100 m). Med 6.30 in 7. uro se inverzija pojavlja še v plasti 1300/1050 (0.2 C/100 m). V popoldanskem in večernem času se inverzija kaţe še v slednji in najvišji plasti. V najniţjih plasteh inverzija ni bila zabeleţena je inverzija čez cel dan še naprej vztrajala v plasti 1300/1050; največje vrednosti so zabeleţene med 14. in 16. uro (v povprečju 2.4 m/s). V plasti 1050/800 je inverzija ponoči slabela, vendar je ob 8. uri ponovno dosegla visoko vrednost (1.2 C/100 m). Oba dneva je tako prevladovala anticiklonalna inverzija, ki se je pojavljala pribliţno na 1000 metrov nadmorske višine. Relativna vlaga je bila na Rogli oba dneva 100 %, medtem ko je bila na letališču prvi dan 90 % in naslednji dan 92 %. Sklepati gre, da je tako anticiklonalna kot radiacijska inverzija vplivala na visoko vlaţnost. Na letališču je hitrost vetra znašala v povprečju 1.7 m/s, medtem ko na Rogli kar 7 m/s. Naslednji dan so se razlike zmanjšale; letališče beleţi v povprečju 2.9 m/s in Rogla 4 m/s. Od 17. ure dalje so hitrosti na letališču celo presegle tiste na Rogli. Količina oblačnosti je čez dan varirala med 7 in 8/ je količina oblačnosti čez dan vidno varirala. Med 24. in 6. uro je ta znašala 7/8. Ob 7. uri je sledilo občutno zmanjšanje na 2/8. Med 7. in 10. uro je bila količina oblačnosti najmanjša (v povprečju 4/8). Manjša količna oblačnosti je v tem času dovoljevala večjo insolacijo in posledičen strm padec pozitivnih temperaturnih gradientov v najvišjih plasteh. Velika sprememba se kaţe tudi med med 16. uro in 18.30, ko se oblačnost zmanjša z 8/8 na 1/8. Februarja je ob 16. uri Sonce še dovolj visoko nad horizontom, da je izrazito zmanjšana količina oblačnosti še lahko vplivala na slabljenje višinske inverzije. K temu sta pripomogla še ugodna juţna ekspozicija in odprtost horizonta. 111

121 Temperaturni gradient C/100 m Graf 84 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5-2,0 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12: /1050 Ura 1492/ / / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23: se najmočnejša temperaturna inverzija pojavlja v plasti 1300/1050. V povprečju je gradient do 8. ure znašal 2.6 C/100 m. Najmanjša vrednost je doseţena ob 13. uri (0 C/100 m). Inverzija je v tej plasti vztrajala skozi cel dan. Temperaturna inverzija se kaţe še v plasti 1050/800 od 8. ure dalje. Od 13. ure do so vrednosti gradientov v povprečju znašale 1.4 C/100 m. V niţjih plasteh inverzija ni bila zabeleţena. Z izjemo časa med 6.30 in 8. uro, ko je bila relativna vlaga na Rogli manjša kot na letališču (razlika 10 %; 84 in 74 %), je bila v preostalem delu dneva vlaga na Rogli 100 %. Povprečna vlaga na letališču je znašala 84 %. Hitrost vetra na letališču je bila (v povprečju 2 m/s) skozi cel dan niţja kot na Rogli (4.7 m/s). Količina oblačnosti je bila čez dan 8/8. Višina oblačnosti je od 24. ure dalje, ko je znašala 570 m, linearno padala vse do 23.30, ko je zabeleţena višina 200 metrov. 112

122 Temperaturni gradient C/100 m Temperaturni gradient C/100 m Graf 85 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,0 6,5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5-2,0-2,5-3,0-3,5 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: lastne meritve. Graf 86 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5-2,0-2,5 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: lastne meritve. 113

123 so bili doseţeni največji pozitivni temperaturni gradienti tekom meritev. Najvišja vrednost (6.6 C/100 m ) se je pojavila v najniţji plasti zraka ob 8. uri. Do 7.30 je gradient v povprečju znašal 3.5 C/100. Temperaturna inverzija je v tej plasti vztrajala do 12. ure. Inverzija je ponovno vidna po 19. uri. V plasti 800/550 se inverzija kaţe med 1. in 5. uro (v povprečju 0.4 C/100 m) ter med 7.30 in 9. uro (0.3 C/100 m). Popoldan so vrednosti v povprečju znašale 0.3 C/100 m. Po 19. uri je temperaturna inverzija ponovno razvita. V preostalih plasteh zraka ni bila zabeleţena. Relativna vlaga izmerjena na letališču je bila z izjemo opoldneva in začetka popoldneva neprestano višja od tiste na Rogli. Največje razlike so se kazale med 5. in 7. uro, ko je bila vlaga na letališču v povprečju večja za 37 %. Povprečna dnevna relativna vlaga je na letališču znašala 56 % (ponoči in zjutraj 86 %), medtem ko na Rogli le 40 % (ponoči in zjutraj 55 %). Izrazita inverzija je vplivala na povečano vlaţnost v niţjih predelih. Hitrost vetra je bila tekom dne neprestano večja na Rogli (3.8 m/s); letališče je zabeleţilo povprečno dnevno hitrost 1.9 m/s. Med 6. in 8. uro je na letališču povprečna hitrost vetra znašala 1.5 m/s, medtem ko na Rogli 3.8 m/s. Oblačnost je bila skozi cel dan 0/8. Iz podatkov lahko sklepamo, da sta povsem jasna noč in velika pozitivna razlika v relativni vlagi generirali izrazito radiacijsko inverzijo v najniţji plasti je temperaturna inverzija ponovno najintenzivnejša v najniţji plasti. Med 24. in 6. uro je temperaturni gradient v povprečju znašal kar 3.3 C/100 m. Med 7. in 9. uro so zabeleţene največje vrednosti (v povprečju 4.8 C/100 m) z maksimumom (5.1 C/100 m) ob 9. uri. Od 9. ure dalje je inverzija slabela vse do 12. ure, ko je bila doseţena izotermija. V plasti zraka 800/550 je bila inverzija najmočnejša med 24. in 6. uro (v povprečju 0.7 C/100 m); od 10. ure dalje inverzija razpade. Inverzija se pojavlja še v plasti 1050/800, in sicer med 8.00 in 8.30 (v povprečju 0.2 C/100 m). Podatki nam povedo, da sta se v jutranjih urah na Pohorju pojavljali tako anticiklonalna kot radiacijska inverzija. Povprečna relativna vlaga je na letališču znašala 48 in na Rogli 60 %. Med 3. in 8. uro je bila vlaga na letališču v povprečju večja za 10 %; povprečje na letališču je bilo v tem času 60 %, na Rogli pa 50 %. 114

124 Temperaturni gradient C/100 m Graf 87 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0-0,5-1,0-1,5-2,0-2,5 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: lastne meritve je stanje zelo podobno kot v obeh primerih v marcu. Največji temperaturni gradient (5 C/100 m) je zabeleţen v najniţji plasti ob 8. uri. Med 24. in 6. uro se pojavljajo vrednosti v povprečju 3.1 C/100 m. Med 6.30 in 8. uro pa kar 4.8 C/100 m. Inverzija je razpadla ob 11. uri ter ponovno nastala ob Šibko inverzijo tekom noči zasledimo tudi v plasti 800/550 (v povprečju 0.1 C/100 m). Ob se inverzija pojavlja še v plasti 1050/800 (0.2 C/100 m). V najvišji plasti ni bila zabeleţena. Povprečna dnevna relativna vlaga je na letališču znašala 65 % in na Rogli 79 %. Med 2. in 6. uro je bila vlaga na letališču v povprečju višja za 3 %. Vlaga na letališču je znašala 87.4 % in na Rogli 84.4 %. Visoka vlaţnost je tako bila posledica močne radiacijske inverzije. Med 24. in 9. uro so majhne hitrosti vetra na letališču (v povprečju 2.5 m/s) dovoljevale intenzivno radiacijsko inverzijo. Oblačnost je bila do 14. ure 0/8. Po tej uri se je povečala na 7/8 in nato tekom dneva nihala med 4 in 7/8. Povprečna količina oblačnosti je po znašala 5/8. Jasno nebo tekom noči je dovoljevalo zadostne izgube dolgovalovnega sevanja in posledično nastanek inverzije. Izrazito strmo zmanjšanje pozitivnih gradientov po 8. uri je posledica povsem jasnega neba. 115

125 Temperaturni gradient C/100 m Temperaturni gradient C/100 m Graf 88 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,3 0,2 0,1 0,0-0,1-0,2-0,3-0,4-0,5-0,6-0,7-0,8-0,9-1,0-1,1-1,2-1,3-1,4 0:00 1:00 2:00 3:00 Vir: lastne meritve. 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Graf 89 Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu Polurni temperaturni gradient v posameznem višinskem profilu dne ,7 0,5 0,3 0,1-0,1-0,3-0,5-0,7-0,9-1,1-1,3-1,5 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 Ura 1492/ / / /350 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Vir: lastne meritve. 116

126 in beleţita temperaturno inverzijo le v najniţji plasti je inverzija zabeleţena med 7.30 in 8.30 (v povprečju 0.1 C/100 m) ter med in 20. uro (0.1 C/100 m) inverzijo zasledimo med 6.30 in 11. uro (v povprečju 0.7 C/100 m), z najvišjo vrednostjo (0.4 C/100 m) ob 10. uri. V preostalem delu dneva inverzija ni bila zabeleţena; prav tako ni bila zabeleţena v preostalih plasteh zraka je bila relativna vlaga na Rogli skozi dan 100 %. Povprečna relativna vlaga na letališču je bila 81 %. Največje razlike med obema (v povprečju 20 %) se kaţejo v času, ko se pojavlja najmočnejša temperaturna inverzija, tj. med 7. in 9. uro. Hitrosti vetra so bile na obeh postajah velike: letališče 4.1 m/s in Rogla 6.8 m/s. Najmanjša hitrost na letališču je bila zabeleţena ob 7. uri (1.7 m/s); na Rogli je bila takrat hitrost 7.1 m/s. Ob 16. uri je bila tako na letališču kot na Rogli zabeleţena hitrost 7.5 m/s. Oblačnost se je čez dan neprestano spreminjala. Nebo je bilo najbolj oblačno ob 4., 7. in 10. uri (7/8); povprečna dnevna količina oblačnosti je znašala 5/8. Opoldan je bilo nebo povsem jasno. Oblaki so se med 4. in 7. uro kazali na višini 3500 metrov. Med 10. uro in so se pojavljali na višini 1400 metrov. Med 19. uro in so se pojavljali ţe nad 4000 metri je bila relativna vlaga na Rogli skozi cel dan večja od tiste na letališču. Relativna vlaga na Rogli je bila 100 %, medtem ko na letališču 90 %. Ogromna razlika med obema se kaţe ob 11.30, ko je bila vlaga na Rogli večja za 37 %. Najmanjše razlike se kaţejo ponoči in zjutraj. Hitrosti vetra so bile čez dan večje na Rogli; le med 10 in 14. uro je bila hitrost večja na letališču. Največje razlike med obema se kaţejo ob 6. uri (2.6 m/s). Veter je na letališču v povprečju pihal s hitrostjo 1.8 m/s in na Rogli s hitrostjo 3.3 m/s. Oblačnost je tudi tokrat tekom dneva neprestano nihala. Popolnoma oblačno je bile nebo med 5. in 7. uro ter med 13. in 15. uro. 1/8 oblačnosti se kaţe ob 3., 7. in 10. uri. Najniţjo višino oblačnega sloja razberemo v času najmanjše oblačnosti. Med 7. in 10. uro se oblačnost pojavlja v povprečju na 340 metrih. Najvišje višine se kaţejo med 13. in 15. uro (1800 metrov). V obeh primerih se je izkazalo, da so slab razvoj temperaturnih inverzij pogojevale visoke hitrosti vetra, velika nihanja v oblačnosti, neprekinjena megla na Rogli in povečane razlike v relativni vlagi v jutranjem času. Sklepamo, da je povečana relativna vlaga zavirala intenzivnejše ohlajanje površja. 117

127 6.2 TEMPERATURNE RAZMERE NA ZAHODNI IN VZHODNI STRANI POHORJA Še bolj natančno spremembo temperatur z višino smo določali na podlagi maršrutnih meritev v obdobju med decembrom in aprilom. Meritve smo izvajali na vzhodnem in zahodnem delu Pohorja. Za slednjo stran smo izbrali pot, ki poteka iz smeri Slovenj Gradca do vrha Kop. Začetna točka leţi na nadmorski višini 405 metrov, medtem ko vrh na višini 1370 metrov. Za vzhodno stran Pohorja je bila izbrana pot, ki poteka iz Spodnjih Hoč do vrha Areha. Začetna točka leţi na nadmorski višini 275 metrov, medtem ko vrh na višini 1255 metrov. Temperature smo merili v intervalu dvajsetih sekund oziroma z višinskimi razlikami pribliţno 15 do 20 metrov. Točke meritev smo določali s terensko GPSnapravo. Meritve smo izvajali s temperaturnim senzorjem, nameščenim na anteni avtomobila, pribliţno dva metra nad tlemi. Višinski profil 15 metrov nam tako omogoča zabeleţbo temperatur na 62 točkah. Za določitev vremenskih tipov je bila izbrana Čadeţeva klasifikacija (Ţiberna, 1996): Anticiklonalni tip (A): deli se lahko na podtip A1 in podtip A2. Za prvega je značilno preteţno jasno in mirno vreme brez stalnih vetrov; lokalni vetrovi se lahko pojavljajo. Oblačnost, ki ni posledica megle, večja od 5/10 ne traja več kot tri ure. Količina padavin ne presega 1 mm. V podtipu A2 se megla tekom dneva dvigne v dvignjeno meglo ali nizko stratusno oblačnost. Ciklonalni tip (C): oblačno in mirno vreme z dnevno količino padavin nad 1 mm. Oblačnost manjša od 5/10 ne traja tri ure zapored. Advektivni tip (D): preteţno oblačno vreme s stalnimi vetrovi. Brezveterje se lahko pojavi v kotlinah v jutranjem in večernem času. Oblačnost, manjša od 5/10, ne traja več kot tri ure. Konkvektivni tip (K): mirno vreme s toplotnimi nevihtami kot posledica labilne atmosfere. Vetrovi niso stalni. (Ivajnšič, 2009) 118

128 Pri določanju tipov smo upoštevali kombinacije vremenskih tipov. Tako se v času meritev pojavljajo naslednji tipi: A1, A2, C, D in AD. Karta 4 Poti maršrutnih meritev Hoče Areh Pot Spodnje Hoče Areh je dolga 17.6 km. Pot lahko razdelimo v sedem 2.5 kilometrov dolgih delov. V prvih 2.5 kilometrih se nadmorska višina poveča z 275 na 350 metrov s povprečnim naklonom 2.9. V drugem 2.5 km dolgem delu se višina poveča na 490 m. Povprečni naklon je v tem profilu znašal 7. V 3/7 poti nakloni varirajo med 5 in 14 (povprečje 7.2 ). Višina se poveča na 640 m. Naslednji profil se zaključi na nadmorski višini 800 metrov. Povprečni nakloni se v tem delu povečajo na 8.6. Sledi profil do višine 960 metrov, nato do višine 1100 metrov in nazadnje do nadmorske višine 1255 metrov. Povprečni naklon vseh treh delov znaša 8.5. Do nadmorske višine 500 metrov prevladujejo S in SV ekspozicije, medtem ko v višjih predelih prevladujejo J, JV in JZ ekspozicije. Do 119

129 nadmorske višine 380 metrov cesta poteka skozi obcestno naselje. V višjih predelih je poselitev razpršena. Graf 90 Višinski profil Spodnje Hoče Areh Vir: lastna izdelava. Tabela 18 Temperaturni gradienti ( C/100 m) posameznega višinskega profila v določenem vremenskem tipu Nadm. Višina A1 A2 D C AD Vir: lastne meritve. 120

130 Tabela 19 Temperaturni gradienti ( C/50 m) posameznega višinskega profila v določenem vremenskem tipu Nadm. višina A1 A2 D C AD Vir: lastne meritve. 121

131 Nadmorska višina (m) Graf 91 Temperaturni gradient ( C/100 m) v posameznem vremenskem tipu Vir: lastne meritve. Temperaturni gradient ( C/100 m) v posameznem vremenskem tipu ,5-1,3-1,1-0,9-0,7-0,5-0,3-0,1 0,1 0,3 0,5 0,7 0,9 1,1 1,3 1,5 Temperaturni gradient C/100 m A1 A2 D C AD Najintenzivnejša temperaturna inverzija se pričakovano pojavlja v vremenskem tipu A1, sledi A2, AD, C in D. V A1 zasledimo pozitivne temperaturne gradiente na vseh višinah med 270 in 880 metri nadmorske višine. Vrednosti gradientov so največje v pasu med 280 in 480 metri, ko se temperatura v 200 metrih poviša za 1.9 C. Velik gradient (0.9 C/100 m) se kaţe tudi v pasu med 680 in 780 metri nadmorske višine. Najbolj intenzivna radiacijska inverzija se pojavlja do višine 430 metrov. Do višine 630 metrov inverzija še vedno vztraja, a slabi. Njena intenziteta se do višine 730 metrov ponovno veča. Zgornja meja inverzije se kaţe na višini 830 metrov. Višje od 900 m je gradient negativen in v povprečju znaša 0.2 C/100 m. V tipu A2 temperaturno inverzijo zasledimo v plasti med 280 in 430 m (2 C/200 m) ter med 680 in 780 metri (0.1 C/100 m). Največji negativen gradient je bil izmerjen v plasti med 880 in 980 metri ( 0.8 C/100 m). V tipu AD se inverzija pojavlja do nadmorske višine 580 metrov z največjimi pozitivni temperaturnimi gradienti (0.6 C/100 m) v plasti med 280 in 580 metri nadmorske višine. V tipu C je bila inverzija zabeleţena le med 580 in 680 metri (0 C/100 m). V advektivnem tipu je temperatura do višine 1000 metrov padala linearno; 122

132 Nadmorska višina (m) največji negativni temperaturni gradient se kaţe med 980 in 1080 metri, ko njegova vrednost znaša 1 C/100 m. Graf 92 Temperaturni gradient ( C/50 m) v posameznem vremenskem tipu Temperaturni gradient ( C/50 m) v posameznem vremenskem tipu ,7-0,6-0,5-0,4-0,3-0,2-0,1 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 Temperaturni gradient C/50 m Vir: lastne meritve. Še bolj detajlno sliko nam pokaţejo izračuni temperaturnih gradientov na 50 metrih nadmorske višine. Tokrat je največji gradient (0.8 C/50 m) zabeleţen v tipu A2 med 270 in 330 metri nadmorske višine. Prav tako intenzivna inverzija se v A1, A2 in AD pojavlja med 380 in 430 metri (0.7 in 0.6 in 0.4 C/50 m). V tem pasu prevladuje severna in severovzhodna ekspozicija. Naklon ob cesti je tukaj med 6 in 14. Z izjemo advektivnega tipa se v vseh preostalih tipih inverzija pojavlja med 730 in 780 metri nadmorske višine; v tipu A1 ta znaša 0.4 C/50 m in v tipu C 0.1 C/50 m. V tem pasu gre preteţno za juţne in jugozahodne ekspozicije. Nakloni ob cesti se na tem območju povečajo in znašajo med 20 in 39. Temperaturni gradient 0 C/50 m (tip A1 in A2) v pasu med 1030 in 1080 metri govori o moţnem pojavu višinske inverzije. Tu gre preteţno za juţne in jugozahodne ekspozicije z nakloni med 25 in 30. Največji negativni gradienti se kaţejo v najvišji plasti. A1 A2 D C AD 123

133 Nadmorska višina (m) Graf 93 Temperaturni gradient ( C/15 m) v tipu A1 in A2 Vir: lastne meritve. Temperaturni gradient ( C/15 m) v tipu A1 in A ,40-0,30-0,20-0,10 0,00 0,10 0,20 0,30 0,40 Temperaturni gradient C/15 m A1 A2 V tipu A1 in A2 se največji pozitivni temperaturni gradienti pojavljajo na nadmorski višini 400 do 415 metrov (0.27 in 0.38 C/15 m). Prav tako visoke vrednosti se kaţejo v višinskem profilu med 360 in 375 metri (0.22 in 0.15 C/15 m). V profilu med 460 in 480 metri so njune vrednosti 0.2 in 0.25 C/15 m. Nad 700 metri se najintenzivnejša inverzija kaţe med 715 in 730 metri (0.28 in 0.25 C/15 m, v tipu A1 in A2). Izrazite negativne vrednosti tipa A2 v plasteh med 480 in 495, 820 in 835 ter 940 in 955 metri nadmorske višine, najverjetneje nakazujejo na mikroklimatski modifikator ali zgolj na motnjo v merilcu, zato bodo te vrednosti zanemarjene. V tipu A1 so največji negativni temperaturni gradienti zabeleţeni med 940 in 955 metri ( 0.1 C/15 m). Radiacijska inverzija je najintenzivnejša do višine 415 metrov. Do 685 metrov postopoma slabi in na določenih delih celo razpade. Njena intenziteta se občutno ponovno poveča na višini med 685 do 730 metrov. Na višjih nadmorskih višinah šibko anticiklonalno 124

134 Nadmorska višina (m) inverzijo zasledimo še med 990 in 1005 metri ter med 1070 in 1085 metri nadmorske višine. Graf 94 Temperaturni gradient ( C/15 m) v tipu C in D ,40-0,30-0,20-0,10 0,00 0,10 0,20 Vir: lastne meritve. Zelo šibka temperaturna inverzija v tipu D se kaţe med 315 in 330 ter med 400 in 415 metri (0.01 C/15 m). Najmanj razvita je v pasu med 1050 in 1070 metri ( 0.25 C/15 m) ter med 790 in 805 metri ( 0.23 C/15 m). V ciklonalnem vremenskem tipu šibko inverzijo zasledimo med 460 in 480 ter med 515 in 530 metri (0.03 C/15), in med 545 in 560 (0.07 C/15 m) ter v pasu med 605 in 620 metri, ko je temperaturni gradient največji in znaša 0.1 C/15 m. Izkaţe se, da velika prevetrenost popolnoma zavira nastanek radiacijske inverzije. Pojav izotermije na dveh točkah lahko pripišemo mikroklimatskim modifikatorjem. Zmanjšana izguba dolgovalovnega sevanja tekom noči je skoraj v celoti zadušila nastanek radiacijske inverzije. Temperaturni gradient ( C/15 m) v tipu C in D Temperaturni gradient C/15 m D C 125

135 Nadmorska višina (m) Graf 95: Temperaturni gradient ( C/15 m) v tipu AD ,40-0,30-0,20-0,10 0,00 0,10 0,20 0,30 Temperaturni gradient C/15 m AD Vir: lastne meritve. Temperaturni gradient ( C/15 m) v tipu AD V tipu AD se najintenzivnejša temperaturna inverzija kaţe med 330 in 345 ter med 400 in 415 metri (0.2 C/15 m). Večje vrednosti se pojavljajo še v plasti med 530 in 545 metri (0.05 C/15 m) ter med 730 in 750 metri (0.04 C/15 m). Med 950 in 970 metri je temperatura najbolj izrazito padala ( 0.3 C/15 m). Velik padec temperature ( 0.2 C/15 m) je zabeleţen še med 620 in 635 metri nadmorske višine. Radiacijska inverzija se v tem tipu pojavlja le do višine 415 metrov. Kljub stalnim vetrovom so bile noči nekoliko manj prevetrene, zato se je radiacijska inverzija zaradi jasnega neba lahko formirala. Zjutraj se je veter dodatno okrepil in posledično je v višinah nad 415 metri inverzija razpadla. 126

136 Tabela 20 Povprečni mesečni temperaturni gradient v tipu A1 ( C/50m) DEC JAN FEB MAR APR Vir: lastne meritve. Graf 95 Povprečni mesečni temperaturni gradient ( C/50 m) tipa A1 Povprečni mesečni temperaturni gradient ( C/50 m) tipa A ,7-0,5-0,3-0,1 0,1 0,3 0,5 0,7 0,9 1,1 DEC JAN FEB MAR APR Vir: lastne meritve. 127

137 Nadmorska višina (m) Analiza mesečnih povprečij pokaţe, da se je v tipu A1 najintenzivnejša temperaturna inverzija pojavljala v decembru, sledijo januar, februar, marec in april. Tako decembra kot januarja je največji pozitiven temperaturni gradient (1 C/50 m) zaslediti v plasti med 380 in 430 metri nadmorske višine. V preostalih mesecih so te vrednosti največje med 330 in 380 metri: 0.6, 0.4 in 0.4 C/50 m, v februarju, marcu in aprilu. Vrednosti 0.7 in 0.5 (januar, december) so zabeleţene v plasti med 680 in 730 metri. V preostalih mesecih se vrednosti gradientov v tej plasti gibljejo med 0.3 in 0.5 C/50 m. Decembra se anticiklonalna inverzija (0.3 C/50 m) pojavlja še v plasti med 930 in 980 metri ter januarja (0.2 C/50 m) med 980 in 1030 metri nadmorske višine. Glede na to, da se v decembru in januarju sneţna odeja ni pojavljala in da so bile temperature v obeh mesecih relativno visoke za ta letni čas, lahko sklepamo, da sta bila daljša noč in krajši dan tista, ki sta vplivala na intenziteto inverzije. Skoraj neprekinjeno inverzijo v mesecu februarju lahko pripišemo pojavu sneţne odeje, ki je v višjih predelih vztrajala vse do konca februarja. Graf 96 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: povprečje december 2014 Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: povprečje december Vir: lastne meritve. y = 90,889x + 356,96 R² = 0,8695 y = -225,22x ,5 R² = 0, Temperatura ( C) 128

138 Nadmorska višina (m) Graf 97 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: povprečje januar 2014 Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: povprečje december y = -323,36x , R² = 0, y = 132,79x + 184, R² = 0, Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. Povprečna temperatura v decembru je na najniţji točki (275 m) znašala 1.1 C. Najintenzivnejša radiacijska inverzija se pojavlja do višine 575 metrov (3.4 C), ko je temperatura linearno naraščala. Med 575 in 835 metri se je temperatura v povprečju višala, le do višine 700 metrov je zabeleţen rahel padec, in sicer za 0.5 C. Od 835 metrov dalje, ko je temperatura znašala 4.6 C, je temperatura padala vse do najniţje vrednosti (2.7 C) na najvišji nadmorski višini. Intenzivno inverzno plast zasledimo na nadmorski višini 630 do 730 metrov. S spremembo višine lahko v plasti med 275 in 835 metri pojasnimo 86 % višanja temperatur z višino. Med 835 in 1255 metri lahko s spremembo nadmorske višine pojasnimo 88 % padca temperatur. Zgornja meja inverzije se pojavlja na višini 870 metrov. Anticiklonalno inverzijo zasledimo še na višini 920 do 950 metrov in na višini 1040 do 1055 metrov. 129

139 Nadmorska višina (m) Januarja je na najniţji točki temperatura v povprečju znašala 0.4 C. Do 870 metrov nadmorske višine je v povprečju linearno naraščala do 5 C. Med 905 in 990 metri se je zniţala za 0.5 C in na višini 1070 metrov ponovno narasla na 4.8 C. Od te višine dalje se je linearno niţala vse do najvišje točke (4.1 C). V plasti med 270 in 870 metri lahko s spremembo višine pojasnimo 93 % povečanja temperatur z višino. Višje od 870 metrov lahko s spremembo višine pojasnimo 71 % padca temperatur. Januarja se je najintenzivnejša radiacijska inverzija pojavljala do višine 530 metrov. Njena intenziteta je posledica dolge noči, jasnega neba in majhnih hitrosti vetra. Zgornja meja inverzija se kaţe na višini 830 metrov. Anticiklonalno inverzijo zasledimo na višini med 1040 in 1070 metrov nadmorske višine. Graf 98 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: povprečje februar 2014 Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: povprečje februar y = -246,85x R² = 0, y = 210,9x + 296, R² = 0, ,5 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. Februarja se je temperatura med 270 in 460 metri zviševala: povišala se je z 0.4 na 1.3 C. Dokaj intenzivna inverzna plast se pojavlja na nadmorski višini 530 do 590 metrov ter manj intenzivna na višini 600 do 650 metrov. Zadnjo inverzno 130

140 Nadmorska višina (m) plast zasledimo še med 885 in 920 metri nadmorske višine. Od višine 920 metrov je temperatura padla z 2.9 na 1.4 C. Razlika med najhladnejšo in najtoplejšo točko je znašala 2.6 C. V plasti zraka med 270 in 930 metri lahko s spremembo višine pojasnimo 95 % dviga temperatur z višino. Zgornja meja inverzije se pojavlja na višini 855 metrov. Z izjemo plasti od 460 do 530 metrov nadmorske višine je temperatura v februarju linearno naraščala vse do 830 metrov, ko se pojavi zgornja meja inverzije. V primerjavi s prejšnjima mesecoma je trend vidno bolj linearen. Vzrok za tako stanovito radiacijsko inverzijo lahko poleg jasnih noči pripišemo še pojavu sneţne odeje, ki kot dobra izolacije ne dovoljuje segrevanja površja. Graf 99 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: povprečje marec 2014 Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: povprečje marec y = -453,59x , R² = 0, y = 194,34x + 119, R² = 0, ,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. Marca je razlika med najhladnejšo (270 metrov) in najtoplejšo (820 metrov) točko znašala 3 C. Temperatura se je v tej plasti v povprečju linearno zviševala. V tem profilu lahko zasledimo dve šibki inverzni plast: na nadmorski višini 450 do 500 metrov in 540 do 600 metrov. Vidnejša plast se pojavlja še med 820 in 860 metri nadmorske višine. Višje od 860 metrov je temperatura z višino padala v povprečju za 0.03 C/15 m. S spremembo višine lahko pojasnimo 97 % tako dviga 131

141 Nadmorska višina (m) temperature z višino (v plasti med 270 in 860 metri) kot padca temperature z višino (v plasti nad 860 metri nadmorske višine). Zgornja meja inverzija se pojavlja na višini 820 metrov. Graf 100 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: povprečje april 2014 Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: povprečje april y = -355,07x , R² = 0, y = 350,11x R² = 0, ,5 4 4,5 5 5,5 6 6,5 7 7,5 8 Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. Razlika med najhladnejšo (300 metrov) in najtoplejšo točko (900 metrov) je aprila znašala 1.9 C. V prvem profilu (med 300 in 900 metri nadmorske višine) se pojavlja več inverznih plasti. Bolj izrazita plast se kaţe na nadmorski višini 375 do 450 metrov, na višini 550 do 650 metrov ter na višini 650 do 700 metrov. Višje od 920 metrov je temperatura padala v povprečju za 0.02 C/15 m. Aprila lahko s spremembo višine v plasti med 300 in 900 metri nadmorske višine pojasnimo 90 % sprememb temperatur z višino. Radiacijska inverzija je bila v aprilu najmanj izrazita. Najbolj intenzivna se pojavlja le v plasti do 375 metrov nadmorske višine. Zgornja meja inverzije se pojavlja na višini 885 metrov. Jasne in manj prevetrene noči še dovoljuje razvoj radiacijske inverzije, ki pa je bila v primerjavi s preostalimi meseci mnogo bolj plitka. Najintenzivnejša plast je v primerjavi z 132

142 Title decembrom plitvejša za 200 metrov. Trajanje noči v aprilu je v primerjavi z decembrom ţe toliko krajše, da je izguba dolgovalovnega sevanja zmanjšana. Posledično šibkejša je radiacijska inverzija. Zelo šibka anticiklonalna inverzija se kaţe na višini od 1200 do 1220 metrov. Graf 101 Temperaturni profil Hoče Areh (AD): povprečje skupaj Temperaturni profil Hoče-Areh (AD): povprečje skupaj y = -326,72x , R² = 0, y = 114,81x - 220, R² = 0, ,5 4 4,5 5 5,5 6 6,5 Title Vir: lastne meritve. V vremenskem tipu AD je razlika med najniţjo in najvišjo temperaturo znašala 2 C. Razlika v temperaturi med najniţjo in najvišjo nadmorsko višino je znašala le 0.2 C v korist višje leţeči točki. Med 270 in 450 metri je temperatura linearno naraščala. V višinskem profilu med 500 in 800 metri nadmorske višine se pojavljata dve izrazitejši inverzni plasti, in sicer na višini 700 do 730 metrov in na višini 760 do 800 metrov. Od višine 800 metrov je temperatura padala v povprečju za 0.09 C/15 m. V višinskem profilu med 800 in 1250 metri se pojavljati dve šibki inverzni plasti. Prva na nadmorski višini 990 do 1005 metrov in druga na višini 1140 do 1150 metrov. V višinski plasti 270 do 550 metrov lahko pojasnimo 79 % sprememb temperatur z višino. V preostali višinski plasti 133

143 Nadmorska višina (m) lahko s spremembo višine pojasnimo 90 % razlik v temperaturi zraka. Radiacijska inverzija je razvita le do višine 460 metrov, višje pa je zaradi večje prevetrenosti razpadla. Šibka inverzija med 760 in 790 metri je najverjetneje posledica bolj zatišne lege. Veter, ki je inverzijo razkrojil, je bil ponoči še dovolj šibak, da se je ta ob jasnem vremenu še lahko formirala v relativno tanki plasti zraka. Graf 102 Temperaturni profil (D) Hoče Areh: povprečje skupaj Temperaturni profil (D) Hoče-Areh: povprečje skupaj y = -124,62x R² = 0, Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. V vremenskem tipu D je temperatura z višino padala linearno (v povprečju 0.1 C/15 m). Padec temperatur z višino lahko pojasnimo kar v 99 %. Povprečne vrednosti vseh meritev so pokazale, da je bila temperatura na najniţji točki v povprečju za 7.4 C višja od tiste na najvišji nadmorski višini. Pri tem je treba opozoriti, da gre za povprečja štirih meritev v različnih mesecih, zato so nekatere šibkejše inverzije zabrisane v povprečnih vrednostih. Izotermija (0 C/15 m) je bila izračunana v plasti zraka na višini 400 do 415 metrov. Stalni in močnejši vetrovi ne dopuščajo nastanka radiacijske inverzije. 134

144 Nadmorska višina (m) Graf 103 Temperaturni profil (C) Hoče Areh: povprečje skupaj Temperaturni profil (C) Hoče-Areh: povprečje skupaj y = -343,3x + 544, R² = 0, ,5-2 -1,5-1 -0,5 0 0,5 1 Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. V vremenskem tipu C je v povprečju temperatura z višino padala (v povprečju 0.05 C/15 m). Kljub temu se v višinskem profilu med 270 in 850 metri pojavlja nekaj šibkih inverznih plasti. Med temi je najizrazitejša na višini 580 do 620 metrov, ko se je temperatura povišala za 0.2 C. Nad nadmorsko višino 855 metrov je temperatura z višino padala. V tej plasti lahko zasledimo zelo šibko inverzijo na višini 955 in 970 metrov. Pri tem je dobro opozoriti, da je zaradi tako goste mreţe podatkov ta podatek lahko zaradi določenih dejavnikov nerealen. Razlika med najhladnejšo točko (1255 metrov) in najtoplejšo točko (275 metrov) je znašala 1.6 C. Velika količina oblačnosti tekom dneva in noči preprečuje zadostno izgubo dolgovalovnega sevanja, zato se prizemne plasti ne ohladijo zadosti. Radiacijska inverzija je zato zelo šibka in se kaţe le v ločenih tankih plasteh zraka. Temperaturni gradient je zaradi stabilnejše stratifikacije prav tako zmanjšan. 135

145 Nadmorska višina (m) Graf 104 prikazuje pogostost (v %) pojava temperaturnih inverzij za določen vremenski tip, v 50 metrov visokih plasteh zraka. Ob tem naj opozorimo, da smo se pri računanju odstotka nanašali na celoto, ki pripada številu meritev posameznega vremenskega tipa in ne vseh tipov skupaj. Iz grafa razberemo, da se temperaturna inverzija najpogosteje pojavlja v tipu A1, sledijo A2, ADV, C in D. V A1, A2 in AD se ta najpogosteje pojavlja na višini 280 do 430 metrov (v 10.4, 8.9 in 9.7 % primerov). V tipu C je ta najpogostejša v višinski plast med 480 in 580 metri (7.5 %) ter med 580 in 680 metri (7 %). V tipu D se najpogosteje pojavlja med 380 in 480 metri nadmorske višine. Tip A1 beleţi visoko pogostost pojava (v 8.3 % primerov) še na višini 780 do 880 metrov. V povprečju se v vseh primerih inverzija najredkeje kaţe na višini 980 do 1080 metrov in na višini 1180 do 1250 metrov. Graf 104 Frekvenčna distribucija temperaturnih inverzij v posameznih višinskih profilih Frekvenčna distribucija temperaturnih inverzij v posameznih višinskih profilih ,0 0,5 1,0 1,5 2,0 4,0 3,5 3,0 2,5 4,5 5,0 5,5 6,0 Frekvenca (%) 6,5 8,0 7,5 7,0 A1 A2 D C ADV 8,5 9,0 9,5 10,0 10,5 11,0 Vir: lastne meritve. 136

146 Nadmorska višina (m) Spodnji grafi (graf 105, 106 in 107) prikazujejo primerjavo meritev, ki so bile opravljene pred in po sončnem vzidu. Meritve po sončnem vzidu so bile opravljene pribliţno pol ure po tem, ko se je del Sonca prvič pojavil nad horizontom višina Sonca nad horizontom je znašala med 3 in 4. V predstavljenih dneh je prevladovala anticiklonalna vremenska situacija. Graf 105 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: pred in po vzidu Sonca Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: pred in po vzidu Sonca dne y = 164,51x + 231,38 R² = 0, y = 63,707x + 295,39 R² = 0, ,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 PRED PO Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. Analiza grafov nam pokaţe, da se je v višinskem profilu 270 do 650 metrov temperatura po vzidu sonca v povprečju povišala, medtem ko se je nad to mejo zniţala je bila temperatura po vzidu višja vse do nadmorske višine 1120 metrov, a povišanje temperatur je bilo najintenzivnejše v prej omenjenem profilu. Vse meritve pokaţejo močnejšo inverzno plast na nadmorski višini 450 do 550/550 metrov. 137

147 Nadmorska višina (m) Nadmorska višina (m) Graf 106 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: pred in po vzidu Sonca Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: pred in po vzidu Sonca dne y = 41,115x + 168,45 R² = 0,8149 y = 60,638x - 25,221 R² = 0, PRED PO Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. Graf 107 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: pred in po vzidu Sonca Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: pred in po vzidu Sonca dne y = 78,374x - 214,22 R² = 0, y = 115,42x - 652,7 R² = 0, PRED PO Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. 138

148 (graf 105) so vrednosti temperaturnih gradientov po vzidu Sonca sledeče. Na nadmorski višini 270 do 400 metrov se je temperaturni gradient zmanjšal z 0.07 C/15 m (pred vzidom) na 0.02 C/15 m. V plasti med 400 in 850 metri nadmorske višine je ostal nespremenenjen (0.08 C/15 m). V najvišjem profilu pa se je gradient povečal z 0.09 na 0.1 C/15 m. Dne se je temperaturni gradient po vzidu Sonca v prvem profilu zmanjšal z 0.33 na 0.27 C/15 m. V drugem profilu je temperaturna inverzija razpadla; pred vzidom Sonca je bila vrednost 0.06 C/15 m, medtem ko po vzidu 0.07 C/15 m. V najvišjem profilu se je negativen temperaturni gradient po vzidu Sonca povečal z 0.04 na 0.07 C/15 m. Dne se je po vzidu Sonca gradient v najniţjem profilu prav tako zmanjšal, in sicer z 0.5 na 0.4 C/15 m. V vmesnem višinskem profilu je zabeleţeno zmanjšanje z 0.1 na 0.05 C/15 m. V najvišjem profilu je stanje ostalo nespremenjeno ( 0.12 C/15 m). Meritve potrjujejo vedenje, da je v splošnem temperaturna inverzija po vzidu sonca šibkejša od tiste pred vzidom. Največje zmanjšanje intenzitete je zaslediti na nadmorski višini 400 do 800 metrov. Dve od treh meritev so pokazale, da se je zgornja meja inverzije po vzidu Sonca zniţala za pribliţno 50 metrov. V najvišjih plasteh zraka je bila v tem času sprememba najmanjša. Spodnji grafi (108, 109, 110) prikazujejo tri celodnevne meritve, ki so bile opravljene v anticiklonalnem vremenskem tipu v času pred vzidom sonca ter ob 15. in ob 22. uri. 139

149 Nadmorska višina (m) Nadmorska višina (m) Graf 108 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: celodnevni dne Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: celodnevni dne Vir: lastne meritve. y = 76,128x + 119,49 R² = 0, H 15H 22H Temperatura ( C) Graf 109 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: celodnevni dne Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: celodnevni dne y = 66,442x + 284, R² = 0, H 15H 22H Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. 140

150 Nadmorska višina (m) Graf 110 Temperaturni profil (A1) Hoče Areh: celodnevni dne Temperaturni profil (A1) Hoče-Areh: celodnevni dne y = 77,879x - 208, R² = 0, Vir: lastne meritve. 7H 15H 22H Temperatura ( C) Meritve pokaţejo, da je bila temperaturna inverzija najizrazitejša v času pred vzidom sonca, sledita večerni čas (ob 22. uri) in popoldan, ko je takorekoč ţe razpadla. Popoldan smo v vseh primerih priča linearnemu padcu temperatur z višino in zasledimo v tem času šibkejšo inverzijo le na višini 690 do 730 metrov. Manjše inverzne plasti se prav tako kaţejo, a so te izmerjene na tako kratkih razdaljah, da bi tam teţko govorili o dejanskem pojavu inverzije. Zaradi anticiklonalnih vremenskih situacij, ki so vztrajale čez dan, se je v opoldanskem in popoldanskem času generirala intenzivna konvekcija, ki je na eni strani povzročila razpad radiacijske inverzije in na drugi povečala temperaturne gradiente. V večernem času se inverzija pojavlja, a je šibkejša od tiste pred vzidom sonca. V vseh primerih se zgornja meja pojavlja med 800 in 850 metri nadmorske višine in se najbolj izrazita inverzija pojavlja na višini 350 do 500 metrov. Zjutraj najmočnejšo inverzijo zasledimo na nadmorski višini 270 do 450 metrov. Dne je zjutraj temperaturni gradient v tem profilu znašal 0.3 C/15 m, medtem ko zvečer 0.1 C/15 m. Na 141

151 nadmorski višini 450 do 850 metrov je zjutraj vrednost gradientov znašala 0.14 C/15 m, in zvečer 0.13 C/15 m. V najvišji plasti je bil gradient v obeh terminih negativen: 0.08 (zjutraj) in 0.05 C/15 m (zvečer). Dne je bila inverzija pred vzidom Sonca ponovno največje v najniţjem višinskem profilu, ko je znašala 0.4 C/15 m. Ob 22. uri se je vrednost zmanjšala na 0.02 C/15 m. Na višini 450 do 850 metrov je inverzija ob 22. uri razpadla ( 0.02 C/15 m); zjutraj je bil temperaturni gradient pozitiven (0.02 C/15 m). Zjutraj zabeleţna vrednost gradienta je v najvišji plasti znašala 0.09 ; zvečer ( 0.04 C/15 m). Dne je temperaturni gradient zjutraj znašal 0.45 C/15 m, medtem ko zvečer 0.1 C/15 m. Ob 22. uri je v vmesnem profilu inverzija ponovno oslabela ( 0.03 C/15 m); zjutraj je zabeleţena vrednost 0.03 C/15 m. V najvišjem profilu je bil gradient v obeh primerih negativen: 0.13 (zjutraj) in 0.08 C/15 m (zvečer). Dnevni potek temperaturnih inverzij v anticiklonalnih vremenskih situacijah je pokazal, kako lahko jasno in mirno vreme na eni strani pogojuje nastanek inverzije ter na drugi vpliva na njen razpad. V vseh primerih je radiacijska inverzija tekom opoldneva razpadla kot posledica zmanjšane oblačnosti. Proti večeru je zmanjšana oblačnost dovoljevala večje izgube energije in šibkejša inverzija je ponovno pričela nastajati ter proti jutri dosegla največjo intenziteto. Tabela 21 Pojav temperaturne inverzije v najniţjem višinskem profilu Višina Temperatura ( C) γ /25 m Vir: lastne meritve. Tabela 20 prikazuje temperature in vrednosti temperaturnih gradientov na nadmorski višini 275 do 300 metrov, v primerih, ko se je med točkama pojavila temperaturna inverzija. Vsi primeri so bili zabeleţeni ob povsem jasnem vremenu pred vzidom Sonca. V vseh primerih je bila noč na ta dan v povprečju jasna. Iz podatkov lahko sklepamo, da se je v tem času pojavila prizemna temperaturna inverzija. 142

152 Karta 6 Temperaturni profil (A1) Hoce-Areh december 2013 Karta 5 Temperaturni profil (A1) Hoce-Areh januar

153 Karta 7 Temperaturni profil (A1) Hoce-Areh februar 2014 Karta 8 Temperaturni profil (A1) Hoce-Areh marec

154 Karta 10 Temperaturni profil (A1) Hoce-Areh april 2014 Karta 9 Temperaturni profil (AD) Hoce-Areh 145

155 Karta 11 Temperaturni profil (C) Hoce-Areh Karta 12Temperaturni profil (D) Hoce-Areh 146

156 6.2.2 Slovenj Gradec Kope Pot Slovenj Gradec Kope je dolga 14.5 kilometrov. Povprečni naklon v tem profilu znaša V prvem delu (2.5 km) se nadmorska višina poveča z 405 metrov na 480 metrov, s povprečnim naklonom 3. V drugem delu se višina poveča na 560 m, s povprečnim naklonom 5.3. V tretjem delu se povprečni naklon poveča kar na 12.6 in nadmorska višina na 860 metrov. V četrtem delu se povprečni naklon poveča na 16.6 ter višina na 980 metrov. Peti del se konča na nadmorski višini 1210 metrov. Tako v petem kot v šestem delu povprečni naklon znaša Prvih 400 metrov relativne višine se nahaja v konkavni reliefni obliki, medtem ko preostali del poti (nad nadmorsko višino 800 metrov) poteka po pobočju slemena. Predel poti nad višino 900 metrov se preteţno nahaja v J, JV in JZ ekspoziciji. V prvem 20 m visokem profilu pot poteka skozi obcestno naselje, medtem ko je v preostalih predelih naseljenost razpršena in redka. Graf 111 Višinski profil Sl. Gradec Kope Vir: lastna izdelava. 147

157 Tabela 22 Temperaturni gradienti ( C/100 m) posameznega višinskega profila v tipu A1, AD in D Nadmorska višina POVP. AD D Vir: lastne meritve. Tabela 23 Temperaturni gradienti ( C/50 m) posameznega višinskega profila v tipu A1, AD, D Nadmorska višina POVP. AD D Vir: lastne meritve. 148

158 Nadmorska višina (m) Nadmorska višina (m) Graf 112 Povprečni temperaturni gradient ( C/100 m) vremenskih tipov: profil Kope Povprečni temperaturni gradient ( C/100 m) vremenskih tipov: profil Kope ,2-1,0-0,8-0,6-0,4-0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 A1 AD D Temperaturni gradient C/100 m Vir: lastne meritve. Graf 113 Povprečni temperaturni gradient ( C/50 m) vremenskih tipov: profil Kope Povprečni temperaturni gradient ( C/50 m) vremenskih tipov: profil Kope ,8-0,6-0,4-0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 A1 AD D Temperaturni gradient C/50 m Vir: lastne meritve. 149

159 Nadmorska višina (m) V anticiklonalnem vremenskem tipu je temperaturna inverzija najintenzivnejša na nadmorski višini 400 do 600 metrov, kjer temperaturni gradient znaša 2.5 C/200 m. V tipu AD je najintenzivnejša na višini 700 do 800 metrov (0.6 C/100 m). V teh višinah je prav tako močna ob tipu A1 (0.8 C/100 m). V advektivnem vremenskim tipu ni bilo zabeleţenih temperaturnih inverzij. Največji negativni gradienti se kaţejo na nadmorski višini 1150 do 1370 metrov. Bolj natančni izračuni pokaţejo, da je ob anticiklonalnem vremenu najmočnejšo inverzijo moč zaslediti na višini 600 do 650 metrov. V tipu AD se takšna inverzija pojavlja v pasu med 750 in 800 metri nadmorske višine. Izotermija je v obeh primerih zabeleţena na višini 850 do 900 metrov. Nadmorska višina med 850 in 900 metri tako predstavlja zgornjo mejo inverzije. V advektivnem tipu se najboljši pogoji za razvoj inverzije kaţejo na višini 500 do 550 metrov, ko temperaturni gradient znaša 0.1 C/50 m. Graf 114 Povprečni temperaturni gradient ( C/15 m) vremenskih tipov: profil Kope Povprečni temperaturni gradient ( C/15 m) vremenskih tipov: profil Kope ,4-0,3-0,2-0,1 0 0,1 0,2 0,3 0,4 A1 AD D Temperaturni gradient C/15 m Vir: lastne meritve. 150

160 Razlog za izrazito inverzijo v profilu med 400 in 800 metri nadmorske višine lahko najverjetneje iščemo v topografiji. Lokacija se namreč nahaja v konkavni reliefni obliki, ki ja na zahodu odprta ter na vzhodu, jugu in severu zaprta zaradi hribov, ki jo obdajajo. Na severni strani se ob cesti dvigujejo hribi z nadmorsko višino med 700 in 800 metri in nakloni med 25 in 40. Nad njimi se nahajajo še višji predeli hribov (npr. Kremţarjev vrh) z vrhovi med 1000 in 1300 metri nadmorske višine, z nakloni v povprečju med 30 in 40. Na juţni strani kotanjo omejuje hribi, katerih nadmorska višina sega med 500 in 800 metri. Tudi v tem delu so nakloni veliki in znašajo med 25 in 40. V obeh primerih gre za slemena, ki potekajo v JZ in SV smeri, z jugozahodnimi in jugovzhodnimi pobočji. Veliki nakloni in relativne višine dovoljujejo izrazit spust hladnega zraka v kotanjo, ki se zaradi zaprte lege tam zadrţuje in tvori jezero hladnega zraka. O intenzivnem spuščanju hladnega zraka je pisal ţe Gams (1942, str. 45), ki pravi, da se v Mislinjsko dolino lahko hladen zrak spušča s hitrostjo 1 2 m/s. Meritve le potrjujejo vedenje, da so konkavne reliefne oblike praviloma hladnejše od konveksnih. Analiza temperaturnih gradientov v intervalu 15 metrov pokaţe v anticiklonalni situaciji veliko nihanje v višinskem profilu med 400 in 900 metri nadmorske višine. Najbolj izrazito inverzijo razberemo na višini 500 do 515 metrov (0.25 C/15 m) in 750 do 765 metrov (0.23 C/15 m). V tem 500 m visokem profilu se temperatura viša v povprečju z 0.13 C/15 m. Višje od 900 m je gradient negativen in v povprečju znaša 0.06 C/15 m. V tipu AD zasledimo v tem istem profilu tudi nekaj negativnih temperaturnih gradientov. Ti so največji na višini 700 do 715 metrov ( 0.2 C/15 m) in 660 do 685 metrov ( 0.1 C/15 m). V 500 m visokem profilu vrednost temperaturnega gradienta v povprečju znaša 0.03 C/15 m. Nad višino 920 metrov so vrednosti negativne; povprečna zabeleţena vrednost je 0.1 C/15 m. V tipu D je bila temperaturna inverzija zabeleţena na nadmorski višini 470 do 490 metrov (0.07 C/15 m). Izotermija se pojavlja na višini 575 do 590 metrov, 775 do 790 metrov in na višini 820 do 835 metrov. Povprečen temperaturni gradient je znašal 0.08 C/15 m. 151

161 Nadmorska višina (m) Nadmorska višina (m) Graf 115 Temperaturni profil Kope (A1) Temperaturni profil Kope (A1) dne y = -261,28x + 576, R² = 0, y = 119,85x + 940, R² = 0, Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. Graf 116 Temperaturni profil Kope (A1) Temperaturni profil Kope (A1) dne y = -206,41x , R² = 0, y = 82,134x + 186, R² = 0, Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. 152

162 Nadmorska višina (m) Dne je prevladoval anticiklonalen tip vremena. Temperatura je do nadmorske višine 860 metro naraščala in nad to višino padala. Razlika med najhladnejšo (nadmorska višina 400 metrov) in najtoplejšo točko (870 m) je znašala kar 6 C. V tem 470 m visokem profilu zasledimo dve šibkejši inverzni plasti. Prva se pojavlja na nadmorski višini 545 do 575 metrov in druga na višini 750 do 765 metrov. Višinska inverzija se kaţe na višini 1230 do 1260 metrov (z 2.6 na 2.5 C/15 m). V inverzni plast je temperaturni gradient v povprečju znašal 0.13 C/15 m, medtem ko nad nadmorsko višino 860 metrov 0.05 C/15 m je temperatura naraščala vse do nadmorske višine 835 metrov, ko je doseţena tudi najvišja temperatura (7.3 C). V profilu visokem 430 metrov je razvidna ena inverzna plast, in sicer na višini 750 in 765 metrov. V prvem inverznem profilu je temperatura v povprečju naraščala za 0.13 C/15 m. V drugem profilu visokem 540 metrov je temperatura padala v povprečju za 0.06 C/15 m. Temperaturna razlike med najniţjo in najvišjo točko je znašala 2.4 C v korist višje nadmorske višine. Graf 117 Temperaturni profil Kope (A1) Temperaturni profil Kope (A1) dne Vir: lastne meritve. y = 158,56x + 803,13 R² = 0,9836 y = -261,83x + 780,64 R² = 0, ,5-2 -1,5-1 -0,5 0 Temperatura ( C) 153

163 Nadmorska višina (m) Nadmorska višina (m) Graf 118 Temperaturni profil Kope (A1) Temperaturni profil Kope (A1) dne y = -200,46x , R² = 0, y = 75,571x + 499, R² = 0, Temperatura ( C) Vir: lastne meritve Vir: lastne meritve. Temperaturni profil Kope (A1) dne y = 99,643x + 330,13 R² = 0,986 y = -231,18x ,3 R² = 0, Temperatura ( C) 154

164 je bila zgornja meja inverzije na 820 metrih nadmorske višine. V višinskem profilu visokem 420 metrov se je tako temperatura v povprečju povečala za 0.08 C/15 m. V tem profilu zasledimo pojav treh šibkih in ene bolj izrazite plasti inverzije. Izrazitejša plast inverzije se kaţe na nadmorski višini 790 do 820 metrov. V drugem, 550 m visokem profilu je temperatura v povprečju padala za 0.06 C/15 m. V tem visokem profilu zasledimo prav tako dve plasti inverzije, in sicer na višini 850 do 870 metrov ter na višini 940 do 960 metrov. Razlike med najvišjo in najniţjo temperaturo je znašala 2.7 C ter razlika med najniţje in najvišje leţečo točko 0.6 C, v korist slednji je zgornja inverzna meja segala do nadmorske višine 920 metrov. V tem prvem profilu je temperatura naraščala v povprečju za 0.2 C/15 m. V višje leţečem profilu (med 920 in 1370 metri nadmorske višine) je temperatura v povprečju padala za 0.05 C/15 m. Od nadmorske višine 1300 do 1370 metrov se temperatura ni spreminjala (izotermija). Razlika med najhladnejšo točko (400 m) in najtoplejšo točko (920 metrov) je znašala 3.5 C je temperaturna inverzija vztrajala vse do nadmorske višine 870 metrov. V tej plasti se je temperatura v povprečju zviševala za 0.17 C/15 m. Tukaj zasledimo dve šibki inverzni plasti, in sicer na višini 635 do 650 metrov ter na višini 765 do 780 metrov. Nad nadmorsko višino 870 metrov se je temperatura v povprečju zniţala za 0.05 C/15 m. V tem najvišjem profilu se je pojavilo več slabše razvitih inverznih plasti. Med vsemi se najbolj izrazita pojavlja na nadmorski višini 905 do 920 metrov, ko je temperatura v 15 metrih narasla za 0.2 C. Enaka intenziteta inverzne plasti se kaţe še na višini 1000 do 1020 metrov ter 1070 do 1085 metrov. Temperaturna razlika med najtoplejšo in najhladnejšo točko je znašala 4.9 C ter med najniţje in najvišje leţečo točko 3.1 C, v korist slednji. Konkavni relief se je izkazal kot poglavitni modifikator za določanje zgornje meje inverzije. V vseh primerih je ta segala med 800 in 900 metri nadmorske višine. Nad to višino se ţe pojavljajo robovi hribovja, kjer se hladen zrak ponovno steka v niţinske predele. Inverzija je bila prav tako najintenzivnejša v prizemnih plasteh, kar lahko pripišemo k zmanjšani intenziteti mešanja zraka pri tleh. 155

165 Nadmorska višina (m) Nadmorska višina (m) Graf 119 Temperaturni profil Kope (AD) Temperaturni profil Kope (AD) y = -134,29x , R² = 0, y = 341,67x - 580, R² = 0, Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. Graf 120 Temperaturni profil Kope (D) Temperaturni profil Kope (D) y = -178,16x ,4 550 R² = 0, Temperatura ( C) Vir: lastne meritve. 156

166 V vremenskem tipu AD (graf 119) je do nadmorske višine 850 metrov temperatura v povprečju naraščala za 0.03 C/15 m. Izrazita inverzna plast se v tem višinskem profilu pojavlja na višini 730 do 760 metrov, ko se je temperaturni gradient povečal za 0.3 C/30 m. Najvišja temperatura (4.3 C) je bila zabeleţena na višini 850 metrov. Temperaturna razlika med to in najhladnejšo točko (vrh) znaša 3.3 C. V drugem višinskem profilu je temperatura z višino padala v povprečju za 0.08 C/15 m. V tem višinskem profilu se pojavlja tudi nekaj šibkih inverznih plast. Najbolj vidno se kaţejo na nadmorski višini 890 do 950 metrov. Dne , ko se kaţe advektivni vremenski tip, se temperaturna inverzija pojavi le na višini 500 do 515 metrov. V preostalih primerih je temperatura z višino v povprečju padala za 0.08 C/15 m. Temperaturna razlika med ekstremnima višinama je znašala 5.1 C. Tudi pri tipu AD se zgornja meja inverzija pojavlja na višini 800 do 900 metrov, le s to razliko, da je njena plast vmes prekinjena. Zaradi povečanih hitrosti vetra je inverzija v teh plasteh razpadla. Če primerjamo to merjenje z merjenjem na Arehu, ugotovimo, da je v tem primeru inverzije mnogo bolj močna ter občutno debelejša. Zaprtost reliefa se tako ponovno izkaţe kot zelo pomemben modifikator inverzije. 157

167 Nadmorska višina (m) Graf 121 Frekvenčna distribucija temperaturnih inverzij profila Kope (A1) Frekvenčna distribucija temperaturnih inverzij profila Kope (A1) Frekvenca (%) Vir: lastne meritve. Frekvenčna porazdelitev nam pokaţe, da se temperaturna inverzija najpogosteje pojavlja na nadmorski višini 400 do 500 metrov ter 500 do 600 metrov, in sicer v 10.5 in 10.2 % primerov. V 9.4 % primerov se pojavlja še na višini med 700 in 800 metri. Najmanj pogosta je v plasti zraka med 1100 in 1200 metri nadmorske višine (2.8 %). V najvišji plasti se inverzija pojavlja v 4 % primerov. Kot smo ţe omenili, na večjo pogostost v najniţjih plasteh zraka vpliva predvsem zmanjšano mešanje zraka pri tleh ter stekanje hladnega zraka iz pobočij. 158

168 Karta 14 Temperaturni profil (A1) Sl. Gradec - Kope Karta 13 Temperaturni profil (AD) Sl. Gradec - Kope 159

169 Karta 15 Temperaturni profil (D) Sl. Gradec - Kope 160

170 7. SPOZNAVANJE TEMPERATURNIH INVERZIJ V V OKVIRU TERENSKIH VAJ V ŠOLI Temperaturna inverzija je lahko aktualna tema fizične geografije tako v osnovni kot tudi v srednji šoli. Predlagamo, da se učenci z njo bolje spoznajo v okviru terenskih vaj. Mnenja smo, da učenec pojav najlaţje razume, če ga sam izmeri. V ta namen smo izdelali navodila za izvedbo terenskih vaj, na katerih bi učenec z meritvami sam analiziral višine in intenzivnost temperaturnih inverzij. Poleg terenskih vaj predlagamo še dve fazi, intepretacijo in sintezo, ki smo ju razdelili v delo v razredu in delo doma. Poleg terenskih vaj predlagamo še dve dejavnosti s katerimi bi učenci še bolje spoznali pojav. Pri prvi dejavnosti bodo učenci spoznavali pojav temperaturnih inverzij na podlagi dnevnih vertikalnih sondaţ, ki so prosto dostopne na spletni strani ARSO. Pri drugi dejavnosti bodo učenci tekom jesenskega in zimskega semestra s pomočjo avtomatskega merilca temperatur merili temperaturo zraka in jo nato primerjali s podatki višje leţeče meteorološke postaje. Za opravljanje zgoraj naštetih dejavnosti smo izdelali dve učni gradivi in sicer tabelo za vpisovanje podatkov na terenskih vajah, in učni list za analizo vertikalnih temperaturnih sondaţ. 1. Delo na terenu 1.1 Časovna opredelitev Terenske vaje bi potekale v hladni polovici leta, ko je pojav temperaturnih inverzij najintenzivnejši. Sezonskost pojava sovpada z obravnavanjem tematskega sklopa»podnebje«v 1. letniku srednje šole. 1.2 Kraj opravljanja meritev Bliţnji hrib ali hribovje z vrhom na relativni višini najmanj 500 metrov. Priporočena so območja konkavnega reliefa. 161

171 1.3 Potek Meritve bi učenci opravljali med 7. in 8. uro zjutraj. V tem času bi se s kolesi odpravili na vrh hriba in z merilcem temperatur beleţili spremembo temperature z višino. Predlagamo uporabo vsaj dveh temperaturnih merilcev. Višinske točke dijaki določijo s pomočjo programa Geopedia in jih vnesejo v GPS-napravo ali v mobilno aplikacijo. Postopka se lahko učenci lotijo tudi v obratni smeri, pri čemer s pomočjo terenske GPS naprave tekom vaj določajo merilne točke in jih nato prenesejo na računalnik. Dijake razdelimo v tri skupine. Prva skupini meri spremembo temperature, druga meri višinsko razliko in vpisuje podatke, tretja zapisuje opisne spremenljivke vremena, kot so oblačnost, megla, prevetrenost, sneţna odeja itd. Po končanih meritvah dijaki zberejo podatke, jih doma analizirajo in sestavijo krajše poročilo. 2. Delo v razredu Po zaključenem terenskem delu bi eno šolsko uro namenili analizi in predstavitvi podatkov. Učno uro razdelimo v tri sklope, pri katerem vsak sklop traja okvirno 15 minut. Učna ura bi temeljila na didaktičnem principu učenje učenja. Pri tem pristopu učenci drug drugemu podajajo znanje in se posledično drug od drugega učijo. 1. sklop Posamezna skupina učencev ima na voljo pet minut, da preostalim predstavi podatke. Učenci podatke le predstavijo in pri tem izpostavijo tiste dele, ki nakazujejo na največje spremembe, bodisi temperature ali prevetrenosti. Preostali dve skupini nova spoznanja zapišeta. 162

172 2. sklop Posamezne skupine pridobljene podatke analizirajo v odvisnosti od vetra, nadmorske višine in oblačnosti; vsaka skupina en dejavnik. Podatke opišejo, interpretirajo in s pomočjo učbenika ter profesorja določajo vzročno-posledične povezave. 3. sklop Posamezna skupina ima na voljo pet minut, da preostalim učencem predstavi ugotovitve. Preostali dve skupine si te ugotovitve zabeleţita. 4. sklop Posamezna skupina izdela grafični prikaz podatkov. Za prikaz učenci uporabijo linijski grafikon. Po končani nalogi učenci s pomočjo profesorja in programa Google Earth izrišejo pot terenskih vaj. Na podlagi določene poti jim program izriše višinski profil, ki ga učenci dodajo k poročilu. 3. Delo doma Posamezna skupina doma izdela krajše poročilo, ki zajema dopolnjene in izpopolnjene ugotovitve skupine. Poročilo dijaki opremijo z ustreznimi grafi, tabelami in slikami, ki so jih posneli tekom meritev. Poročila vseh skupin učenci zdruţijo v zaključeno celoto in to oddajo v šolski časopis. Menimo, da delo v vseh treh fazah pri učencih spodbuja tako zanimanje za temo kot tudi delo v skupini. V terenskem delu učence spodbujamo k raziskovanju, v razredu k interpretaciji in povezovanju pridobljenih podatkov in doma k izdelavi zaključene celote. Poleg vsega ţe naštetega učenci prav tako pridobivajo znanja o naravi temperatur in njeni povezavi z različnimi dejavniki. 163

173 Učno gradivo 1: tabela za vpisovanje spremenljivk Nadm. Višina Rel. Višina T C Oblačnost Megla Veter Smer Snežna odeja Temp. razlika 7: /8 DA Calm N Da 0.1 7: : :03 7:04 7:05 7:06 7:07 7:08 7:09 7:10 7:11 7:12 7:13 7:14 7:15 7:16 7:17 7:18 7:19 7:20 4. Spoznavanje temperaturnih inverzij s pomočjo lastnih meritev Profesor in učenci bi v okolici šole namestili avtomatski merilnik temperatur (datalogger), ki bi tekom jesenska in zimskega semestra beleţil temperature v intervalu 30 minut. Ob predpostavki, da šola ne razpolaga z radiacijskim zaklonom, bi ga učenci izdelali sami, ob navodilih profesorja. Za izdelavo zaklona je potrebnih pet plastičnih podstavkov za roţe, aluminijasta folija, pet 5- centimeterskih distančnikov in manjša palica. V sredino zaklona učenci namestijo avtomatski datalogger, s katerega nato enkrat mesečno izvozijo podatke. 164

174 Slika 1: doma izdelan radiacijski zaklon, prekrit z alu folijo. Vir: (Gustinčič, M) Pred zaključkom zimskega semestra učenci doma uredijo pridobljene podatke. Poleg izmerjenih temperatur učenci prav tako pridobijo podatke bliţnje višje leţeče meteorološke postaje, ki so na voljo na spletni strani ARSO. Za obe merilni mesti izračunajo povprečne mesečne vrednosti in izdelajo linijski grafikon. Pridobljene rezultate učenci pri uri analizirajo in ugotovitve zapišejo. Ob primerjanju se učenci osredotočajo predvsem na velikost razlik v temperaturi in na čas, ko so te razlike največje. Ugotovitve, ki so jih učenci tekom ure zapisali, doma strnejo v zaključeno celoto, dodajo grafični in tabelarni prikaz, ter skupno poročilo objavijo v šolskem časopisu. 165

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia

OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia Gregor Vertačnik*, Mojca Dolinar** UDK 551.578.46(497.4) Povzetek Obilna snežna odeja zaradi svoje teže predstavlja eno od naravnih ujm v Sloveniji.

More information

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015

More information

SPREMINJANJE PODNEBJA V PREKMURJU PO 2. SVETOVNI VOJNI

SPREMINJANJE PODNEBJA V PREKMURJU PO 2. SVETOVNI VOJNI SPREMINJANJE PODNEBJA V PREKMURJU PO 2. SVETOVNI VOJNI Dr. Darko Ogrin Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: darko.ogrin@ff.uni

More information

Značilnosti temperature zraka v Predjamskem jamskem sistemu

Značilnosti temperature zraka v Predjamskem jamskem sistemu Značilnosti temperature zraka v Predjamskem jamskem sistemu Stanka Šebela *, Janez Turk * Povzetek Od Avgusta 2009 se v Predjamskem jamskem sistemu opravljajo zvezne meritve temperature zraka ter primerjava

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

VPLIV PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI NA PRETOČNE IN PADAVINSKE REŽIME SLOVENIJE

VPLIV PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI NA PRETOČNE IN PADAVINSKE REŽIME SLOVENIJE mag. Mojca DOLINAR * Peter FRANTAR* Mauro HRVATIN** - 1 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI VPLIV PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI NA PRETOČNE IN PADAVINSKE REŽIME SLOVENIJE Povzetek Pretočni režim kaže sezonsko

More information

ANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 2003 Analysis of Low Water Flow in Slovenian Rivers in 2003

ANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 2003 Analysis of Low Water Flow in Slovenian Rivers in 2003 ANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 23 Analysis of Low Water Flow in Slovenian Rivers in 23 Mira Kobold*, Mojca Sušnik** UDK 6.167(497.4) 23 Povzetek O hidrološko sušnem obdobju govorimo

More information

January 2018 Air Traffic Activity Summary

January 2018 Air Traffic Activity Summary January 2018 Air Traffic Activity Summary Jan-2018 Jan-2017 CY-2018 CY-2017 Passengers 528,947 505,421 4.7% 528,947 505,421 4.7% Passengers 537,332 515,787 4.2% 537,332 515,787 4.2% Passengers 1,066,279

More information

PRIMER UPORABE GlS-a V TOPOKLIMATSKI ANALIZI POKRAJINE ZA POTREBE VINOGRADNIŠTVA

PRIMER UPORABE GlS-a V TOPOKLIMATSKI ANALIZI POKRAJINE ZA POTREBE VINOGRADNIŠTVA PRIMER UPORABE GlS-a V TOPOKLIMATSKI ANALIZI POKRAJINE ZA POTREBE VINOGRADNIŠTVA Igor Ziberna UDK 634.8:91:681.3 Izvleček Za potrebe analize leg vinogradniških površin in spreminjanja vinogradniških površin

More information

EKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU

EKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Maruša VERTAČNIK EKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU 1961 2013 DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij

More information

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva

More information

RABA TAL IN IZBRANE NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU

RABA TAL IN IZBRANE NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU Revija za geografijo - Journal for Geography, 9-1, 2014, 89-102 RABA TAL IN IZBRANE NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU Boštjan Kop Diplomirani geograf (UN) in diplomant

More information

BURJA V SLOVENIJI IN NEKOLIKO JUŽNEJE

BURJA V SLOVENIJI IN NEKOLIKO JUŽNEJE BURJA V SLOVENIJI IN NEKOLIKO JUŽNEJE Zdravko Petkovšek * Uvod Sunkovit veter burja, vpliva na številne gospodarske dejavnosti in je lahko zelo neprijeten ter daje nekatere osnovne značilnosti pokrajini,

More information

Annual Weather Book RECORDED BY NW RESEARCH & OUTREACH CTR. By: Michael Leiseth

Annual Weather Book RECORDED BY NW RESEARCH & OUTREACH CTR. By: Michael Leiseth Annual Weather Book RECORDED BY NW RESEARCH & OUTREACH CTR. By: Michael Leiseth Table I II 1 2 3 4 5 6 7 8 9, 10 11, 12 13, 14 15, 16 17 18 An average year in Crookston, MN. Seasonal extremes in Crookston,

More information

SYSTEM BRIEF DAILY SUMMARY

SYSTEM BRIEF DAILY SUMMARY SYSTEM BRIEF SUMMARY * ANNUAL (PEAK HOURS 7:00 AM TO 10:00 PM MON-SAT) MaxTemp NEL (MWH) Hr Ending Hr Ending LOAD ENERGY (MWH) INCREMENTAL COST DAY DATE Civic TOTAL MAXIMUM @Max MINIMUM @Min FACTOR ON

More information

Sibirsko jutro na Komni rekordni mraz 9. januarja 2009

Sibirsko jutro na Komni rekordni mraz 9. januarja 2009 19 Sibirsko jutro na Komni rekordni mraz 9. januarja 2009 Gregor Vertačnik, Agencija RS za okolje, gregor.vertacnik@gov.si, Slovenski meteorološki forum Neuradno spletno združenje vremenskih navdušencev

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FIZIKA-MATEMATIKA MONIKA HADALIN

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NEURJA S TOČO V POMURJU

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NEURJA S TOČO V POMURJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dejan Bogdan NEURJA S TOČO V POMURJU Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dejan Bogdan Mentor: red. prof. dr. Marjan

More information

Manual vs. Automatic Operation and Operational Restrictions

Manual vs. Automatic Operation and Operational Restrictions Customer Services, Operations, and Safety Committee Board Information Item IV-B March 11, 2010 Manual vs. Automatic Operation and Operational Restrictions Page 81 of 91 Washington Metropolitan Area Transit

More information

OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA

OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA OSNUTEK 21. JULIJ 2015 Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana Številka: 842-27/2014- -DGZR Datum: julij 2015 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA Verzija 1.0 ORGAN ODGOVORNA OSEBA/PODPIS IZDELAL IN USKLADIL/SKRBNIK URSZR

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE. Anica SIMČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE. Anica SIMČIČ UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Anica SIMČIČ VPLIV RABE TAL NA POJAVLJANJE URBANIH TOPLOTNIH OTOKOV V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij

More information

UDK/UDC: 556.5:626.8(282)(497.4) Prejeto/Received: Izvirni znanstveni članek Original scientific paper Sprejeto/Accepted:

UDK/UDC: 556.5:626.8(282)(497.4) Prejeto/Received: Izvirni znanstveni članek Original scientific paper Sprejeto/Accepted: Acta hydrotechnica 27/47 (2014), Ljubljana ISSN 1581-0267 Open Access Journal Odprtodostopna revija UDK/UDC: 556.5:626.8(282)(497.4) Prejeto/Received: 28.08.2015 Izvirni znanstveni članek Original scientific

More information

SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL

SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL Avtorica: Manca Štrajhar Mentorja: prof. Lučka Kajfež Bogataj in Andrej Ceglar Ljubljana, april 2009 POVZETEK V seminarju je predstavljem model SIMPEL in

More information

VPLIV GEOGRAFSKE LEGE SLOVENIJE NA UPORABO SONČNE ENERGIJE

VPLIV GEOGRAFSKE LEGE SLOVENIJE NA UPORABO SONČNE ENERGIJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Sara KETIŠ VPLIV GEOGRAFSKE LEGE SLOVENIJE NA UPORABO SONČNE ENERGIJE DIPLOMSKO DELO Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

DTTAS Quarterly Aviation Statistics Snapshot Quarter Report

DTTAS Quarterly Aviation Statistics Snapshot Quarter Report Contents DTTAS Quarterly Aviation Statistics Snapshot Quarter 4 2015 Report 1.1 Dublin Airport Key Statistics... 1 1.2 Cork Airport Key Statistics... 3 1.3 Shannon Airport Key Statistics... 5 1.4 Total

More information

POJAV POVIŠANE KONCENTRACIJE. OZONA V SLOVENIJI Melanija Lešnjak*, Anton Planinšek* UDK (497.12)

POJAV POVIŠANE KONCENTRACIJE. OZONA V SLOVENIJI Melanija Lešnjak*, Anton Planinšek* UDK (497.12) 101 POJAV POVIŠANE KONCENTRACIJE OZONA V SLOVENIJI Melanija Lešnjak*, Anton Planinšek* UDK 551.510 (497.12) Na dan 26. junija, ko smo Slovenci razglasili svojo neodvisnost, se je nad našimi kraji pojavila

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

of SARAJEVO Admir Mulahusić, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Tarik Kolić, Dušan Kogoj

of SARAJEVO Admir Mulahusić, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Tarik Kolić, Dušan Kogoj G 2018 V SATELITSKO termično snemanje SARAJEVA GEODETSKI VESTNIK letn. / Vol. 62 št. / No. 2 SATELLITE thermography of SARAJEVO 62/2 Admir Mulahusić, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Tarik Kolić, Dušan Kogoj

More information

Možni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji

Možni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji Acta agriculturae Slovenica, 91-2, september 2008 str. 427-441 Agrovoc descriptors: climatic change; water balance; soil water balance; soil water deficit; models; drought Agris category code: P40; P10

More information

August 2014 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport

August 2014 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport August 2014 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport October 8, 2014 U.S. DOMESTIC INDUSTRY OVERVIEW FOR AUGUST 2014 All RNO Carriers Domestic Systemwide year over year comparison

More information

IRRIGATION IN AGRICULTURE AND CLIMATE CHANGE. Agrotech, 2017

IRRIGATION IN AGRICULTURE AND CLIMATE CHANGE. Agrotech, 2017 IRRIGATION IN AGRICULTURE AND CLIMATE CHANGE Agrotech, 217 Legislation Current situation Needs, possibilities, existing and potential problems Irrigation is regulated with the Water Law, and when it comes

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

The Geography of Climate

The Geography of Climate The Geography of Climate Objective for Today: Today we will examine ways that latitude and landforms influence climate The focus of our study will be the South American Continent in the Formal Region known

More information

Vplivi hidravličnega skoka na delovanje parka vetrnih turbin

Vplivi hidravličnega skoka na delovanje parka vetrnih turbin 4 VETER Vplivi hidravličnega skoka na delovanje parka vetrnih turbin Mark Žagar, Vestas Wind Systems A/S, Aarhus, Denmark (mazag@vestas.com) Povzetek Hidravlični skok je v analizah podnebnih razmer ob

More information

UČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED

UČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Nina POLAJNAR KUMŠE UČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 12 UNIVERZA

More information

DOLOČITEV VODNE BALANCE Z NATANČNIM TEHTALNIM LIZIMETROM V KLEČAH

DOLOČITEV VODNE BALANCE Z NATANČNIM TEHTALNIM LIZIMETROM V KLEČAH dr.v. ZUPANC, dr.vesna ZUPANC * Branka BRAČIČ-ŽELEZNIK** prof. dr. Marina PINTAR* - 169 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA DOLOČITEV VODNE BALANCE Z NATANČNIM TEHTALNIM LIZIMETROM V KLEČAH UVOD Infiltracijska

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

THE TRIGLAV GLACIER BETWEEN 1986 AND 1998 TRIGLAVSKI LEDENIK MED LETOMA 1986 IN 1998 Matej Gabrovec

THE TRIGLAV GLACIER BETWEEN 1986 AND 1998 TRIGLAVSKI LEDENIK MED LETOMA 1986 IN 1998 Matej Gabrovec THE TRIGLAV GLACIER BETWEEN 1986 AND 1998 TRIGLAVSKI LEDENIK MED LETOMA 1986 IN 1998 Matej Gabrovec The Triglav glacier, 1975 (photography Milan Oro`en Adami~). Triglavski ledenik, 1975 (fotografija Milan

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)

Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi 4. ZELENJADARSKI

More information

Weekly Performance Update

Weekly Performance Update Pr. Rupert Vancouver Grain Monitoring Program Weekly Performance Update February 19, 19 For Grain (18-19 CY) Summary 1. Stocks in Store (' tonnes) Country Elevators % of Working T his Week Last Week Var.

More information

DTTAS Quarterly Aviation Statistics Snapshot Quarter Report

DTTAS Quarterly Aviation Statistics Snapshot Quarter Report Contents DTTAS Quarterly Aviation Statistics Snapshot Quarter 3 2018 Report 1.1 Dublin Airport Key Statistics... 1 1.2 Cork Airport Key Statistics... 3 1.3 Shannon Airport Key Statistics... 5 1.4 Total

More information

Lokalne spremembe zemeljskega magnetnega polja zaradi prehoda vremenske fronte

Lokalne spremembe zemeljskega magnetnega polja zaradi prehoda vremenske fronte Lokalne spremembe zemeljskega magnetnega polja zaradi prehoda vremenske fronte Rudi Čop 1, Damir Deželjin Povzetek Geomagnetni observatorij Sinji vrh je postavljen na Gori nad Ajdovščino, na visokogorski

More information

Namakanje koruze in sejanega travinja

Namakanje koruze in sejanega travinja 1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?

More information

Jaroš Obu, Tomaž Podobnikar

Jaroš Obu, Tomaž Podobnikar ALGORITEM ZA PREPOZNAVANJE KRAŠKIH KOTANJ NA PODLAGI DIGITALNEGA MODELA RELIEFA ALGORITHM FOR KARST DEPRESSION RECOGNITION USING DIGITAL TERRAIN MODELS Algoritem samodejnega prepoznavanja kraških kotanj

More information

COURSE DATES & PRICES 2019 NORTH AMERICA

COURSE DATES & PRICES 2019 NORTH AMERICA COURSE DATES & PRICES 2019 NORTH AMERICA SANTA MONICA SHORT TERM - CUT DURATION DAYS OF THE WEEK START DATES ABC CUT 1 5 DAYS MONDAY - FRIDAY Jan 7, 14 Feb 4, 18 Mar 4, 11 Apr 1, 15, 22 May 6, 20 Jun 3,

More information

SURF ZVEZA SLOVENIJE PRIROČNIK ZA UČITELJA SURFANJA 1

SURF ZVEZA SLOVENIJE PRIROČNIK ZA UČITELJA SURFANJA 1 SURF ZVEZA SLOVENIJE PRIROČNIK ZA UČITELJA SURFANJA 1 KAZALO Poglavje Vsebina Stran Uvod 3 1 Zgodovina surfanja 4 2 Plimovanje 8 3 Podnebje in veter 13 4 Valovanje in valovi 23 5 Oprema 34 6 Učenje in

More information

COURSE DATES & PRICES 2019 NORTH AMERICA

COURSE DATES & PRICES 2019 NORTH AMERICA COURSE DATES & PRICES 2019 NORTH AMERICA SANTA MONICA SHORT TERM - CUT DURATION DAYS OF THE WEEK START DATES ABC CUT 1 5 DAYS MONDAY - FRIDAY Jan 7, 14 Feb 4, 18 Mar 4, 11 Apr 1, 15, 22 May 6, 20 Jun 3,

More information

DTTAS Quarterly Aviation Statistics Snapshot Quarter Report

DTTAS Quarterly Aviation Statistics Snapshot Quarter Report Contents DTTAS Quarterly Aviation Statistics Snapshot Quarter 1 2018 Report 1.1 Dublin Airport Key Statistics... 1 1.2 Cork Airport Key Statistics... 3 1.3 Shannon Airport Key Statistics... 5 1.4 Total

More information

DELHI TRANSCO LIMITED STATE LOAD DESPATCH CENTER (REGD. OFFICE : SHAKTI SADAN BUILDING, KOTLA ROAD, NEW DELHI

DELHI TRANSCO LIMITED STATE LOAD DESPATCH CENTER (REGD. OFFICE : SHAKTI SADAN BUILDING, KOTLA ROAD, NEW DELHI Computation of Transmiossion Losses of STU Delhi i.e. Delhi Transco Limited system for FY 2007-08 Sl. No. 6=(1 to 5) 8= (6+7) 14=(9 to 13) 15= (8-14) 16=15*100/8 Total Injection to Delhi System Apr-07

More information

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:

More information

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac - Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.

More information

ONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI PM 10 IN PM 2,5 V CELJU

ONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI PM 10 IN PM 2,5 V CELJU OSNOVNA ŠOLA HUDINJA ONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI PM 10 IN PM 2,5 V CELJU RAZISKOVALNA NALOGA AVTORICE: Hana Firer, 8. r Eva Jazbec, 8. r Iona Zupanc, 8. r MENTOR: Jože Berk, prof. Področje: EKOLOGIJA Celje,

More information

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces

More information

Fizičnogeografsko vrednotenje podeželskega prostora za kmetijstvo in pozidavo

Fizičnogeografsko vrednotenje podeželskega prostora za kmetijstvo in pozidavo Dela 18 2002 243-266 Fizičnogeografsko vrednotenje podeželskega prostora za kmetijstvo in pozidavo Maja Topole Dr., Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, 1000

More information

E X C E L L E N C E I N S A C R E D C H O R A L M U S I C. Puer Natus in Bethlehem. A Child Is Born in Bethlehem. Arranged by Robert G.

E X C E L L E N C E I N S A C R E D C H O R A L M U S I C. Puer Natus in Bethlehem. A Child Is Born in Bethlehem. Arranged by Robert G. 30140893 Arr Robert G arrell 30140894 (PD) SATB Choir and Organ E X C E L L E N C E I N S A C R E D C H O R A L M S I C A Child Is Born in Bethlehem Arranged by Robert G arrell ROM THE COLLECTION God Be

More information

Coast to coast. STR Coastal Town Review Coastal Towns Market Review Report_JE.indd 3

Coast to coast. STR Coastal Town Review Coastal Towns Market Review Report_JE.indd 3 Coast to coast. STR Coastal Town Review 16 Coastal Towns Market Review Report_JE.indd 3 4//17 8:31:38 AM Table of Contents Introduction...3 United Kingdom...4 Blackpool...6 Bournemouth...8 Brighton...

More information

POSEDKI VISOKEGA NASIPA SRMIN

POSEDKI VISOKEGA NASIPA SRMIN Pavel ŽVANUT mag., univ.dipl.inž.grad., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek geotehnika in prometnice Mojca RAVNIKAR TURK univ.dipl.inž.grad., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek geotehnika in

More information

longitude: ' to ' E Latitude: 31 23' to 36 22' N

longitude: ' to ' E Latitude: 31 23' to 36 22' N Henan Province Area: 167,000 sq km Population: 96.67 million longitude: 110 21' to 116 39' E Latitude: 31 23' to 36 22' N Location: In the middle and eastern parts of hina and is on the middle and lower

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

March 2014 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport

March 2014 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport March 2014 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport April 25, 2014 U.S. DOMESTIC INDUSTRY OVERVIEW FOR MARCH 2014 All RNO Carriers Domestic Systemwide year over year comparison

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

Source 2018 COURSE SCHEDULE SGT. MAJ. PHIL FASCETTI GIVES BACK UC SAN DIEGO EXTENSION CELEBRATES 25 YEARS OF MAKING SAFER WORK SPACES SAFETY FEST

Source 2018 COURSE SCHEDULE SGT. MAJ. PHIL FASCETTI GIVES BACK UC SAN DIEGO EXTENSION CELEBRATES 25 YEARS OF MAKING SAFER WORK SPACES SAFETY FEST SAFETY Source S AV I N G L I V E S W I T H W O R K F O R C E E D U C AT I O N, P R E PA R AT I O N & A W A R E N E S S Est. 1992 UC SAN DIEGO EXTENSION CELEBRATES 25 YEARS OF MAKING SAFER WORK SPACES SAFETY

More information

Marko Komac Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov

Marko Komac Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov 2005, Geološki zavod Slovenije Izdal in založil Geološki zavod Slovenije Recenzenta Zoran Stančič in France Šušteršič

More information

TOURISM PERFORMANCE 2017

TOURISM PERFORMANCE 2017 4 th QUARTER TOURISM PERFORMANCE 2017 TOTAL STAYOVER ARRIVALS 105,658 TOTAL CRUISE ARRIVALS 224,212 TOTAL VISITOR NIGHTS AVERAGE HOTEL OCCUPANCY 935,402 71.7% ECONOMIC IMPACT $142.6 million HOW WAS OUR

More information

December 2012 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport

December 2012 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport December 2012 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport January 29, 2013 U.S. DOMESTIC INDUSTRY OVERVIEW FOR DECEMBER 2012 All RNO Carriers Systemwide year over year comparison

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

Algoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij

Algoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij 26. MEDNARODNO POSVETOVANJE»KOMUNALNA ENERGETIKA 2017«J. Pihler Algoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij MIHAEL SKORNŠEK & GORAZD ŠTUMBERGER 39 Povzetek

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO. Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje. Matej Rožič.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO. Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje. Matej Rožič. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje Matej Rožič Razumevanje konceptov dela, energije in opazovanega sistema za telesa, ki

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

4 *Contours generalized for estimating average watershed precipitation; adopted from larger map by Geomatrix, 1999.

4 *Contours generalized for estimating average watershed precipitation; adopted from larger map by Geomatrix, 1999. Selected USGS Stream Gaging Stations San Lorenzo River watershed A. Pescadero Ck B. San Lorenzo R. Waterman Switch C. Boulder Ck D. Zayante Ck E. Bean Ck F. San Vicente Ck G. San Lorenzo R. at Big Trees

More information

Naples, Marco Island, Everglades Convention and Visitors Bureau November 2012 Visitor Profile

Naples, Marco Island, Everglades Convention and Visitors Bureau November 2012 Visitor Profile RESEARCH DATA SERVICES, INC. 777 SOUTH HARBOUR ISLAND BOULEVARD SUITE 260 TAMPA, FLORIDA 33602 TEL (813) 254-2975 FAX (813) 223-2986 Naples, Marco Island, Everglades Convention and Visitors Bureau November

More information

Third Quarter Marketing Report B R A N SON/LAKES A R EA C VB N OVEMBER, 2013

Third Quarter Marketing Report B R A N SON/LAKES A R EA C VB N OVEMBER, 2013 Third Quarter Marketing Report B R A N SON/LAKES A R EA C VB N OVEMBER, 2013 Economic Outlook +5.1% from July 2011 Consumer Confidence is Up 7% This Year Increasing from 66.7 in Dec to 71.2 Today +6.7%

More information

Kaj je dobro vedeti pri izdelavi tematskih kart Osnove tematske kartografije

Kaj je dobro vedeti pri izdelavi tematskih kart Osnove tematske kartografije Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo Kaj je dobro vedeti pri izdelavi tematskih kart Osnove tematske kartografije Vladimir Drozg, Maja Hadner Maribor, oktober 2016 KAZALO 1 Uvod..

More information

PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH

PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Barbara REPOVŽ PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH DIPLOMSKO DELO Visokošolski

More information

OB POZEBI OLJK V SLOVENSKI ISTRI DECEMBRA Frost Damage to Olive Trees. in Slovenian Istria in December 1996

OB POZEBI OLJK V SLOVENSKI ISTRI DECEMBRA Frost Damage to Olive Trees. in Slovenian Istria in December 1996 OB POZEBI OLJK V SLOVENSKI ISTRI DECEMBRA 1996 Frost Damage to Olive Trees in Slovenian Istria in December 1996 Darko Ogrin* UDK 632.111:633.852.73(497.4)"1996" Povzetek Oljke v slovenski Istri rastejo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:

More information

December 2013 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport

December 2013 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport December 2013 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport January 24, 2014 U.S. DOMESTIC INDUSTRY OVERVIEW FOR DECEMBER 2013 All RNO Carriers Domestic Systemwide year over year

More information

Noise Oversight Committee

Noise Oversight Committee Noise Oversight Committee May 8, 2014 Audio/Video recordings are made of this meeting 1 Item 1 Review and Approve Draft Meeting Minutes Minutes from March 19, 2014 2 Item 2 Review of Operations Report

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

DEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ

DEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ INTRODUCTION 4? 4? 4 4? q = c 72? 7? SAMPLE From the repertoire of the International Federation of Little Sgers (Foederatio Internationalis Pueri Cantores, FIPC) Bibliorum Sacrorum nova vulga editio Eng

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Naples, Marco Island, Everglades Convention and Visitors Bureau September 2013 Visitor Profile

Naples, Marco Island, Everglades Convention and Visitors Bureau September 2013 Visitor Profile RESEARCH DATA SERVICES, INC. 777 SOUTH HARBOUR ISLAND BOULEVARD SUITE 260 TAMPA, FLORIDA 33602 TEL (813) 254-2975 FAX (813) 223-2986 Naples, Marco Island, Everglades Convention and Visitors Bureau September

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

July 2012 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport

July 2012 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport July 2012 Passenger and Cargo Traffic Statistics Reno-Tahoe International Airport August 31, 2012 U.S. DOMESTIC INDUSTRY OVERVIEW FOR JULY 2012 All RNO Carriers Systemwide year over year comparison Average

More information

April 2012 Visitor Profile

April 2012 Visitor Profile RESEARCH DATA SERVICES, INC. 777 SOUTH HARBOUR ISLAND BOULEVARD SUITE 260 TAMPA, FLORIDA 33602 TEL (813) 254-2975 FAX (813) 223-2986 Naples, Marco Island, Everglades Convention and Visitors Bureau April

More information