UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DORA SKOROBRIJIN

Transcription

1

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DORA SKOROBRIJIN LJUBLJANA 2016

3 Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Športno treniranje Alpsko smučanje VPLIV DRUŽINE NA AKTIVNO UKVARJANJE Z ALPSKIM SMUČANJEM DIPLOMSKO DELO MENTOR: izr. prof. dr. Blaž Lešnik SOMENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič Avtorica dela: DORA SKOROBRIJIN RECENZENT: prof. dr. Milan Žvan Ljubljana, 2016

4 ZAHVALA Hvala 7, 8 do konca! Luku.»Pikici«za potrebno motivacijo. Mami in atu. Anji. Mentorjema. Koščkom moje sestavljanke. Jadralcem s Kornatov. Hvala!

5 KLJUČNE BESEDE: alpsko smučanje, družina, starši, pomen, anketni vprašalnik VPLIV DRUŽINE NA AKTIVNO UKVARJANJE Z ALPSKIM SMUČANJEM Dora Skorobrijin Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 2016 Športno treniranje, alpsko smučanje Število strani: 63 Število preglednic: 15 Število slik: 10 Število virov: 38 Število prilog: 1 IZVLEČEK Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali ima družina vpliv na začetek aktivnega ukvarjanja otroka z alpskim smučanjem. Zanimalo nas je, ali ima aktivno ukvarjanje staršev s to panogo pomen za ravnanje otrok. Želeli smo ugotoviti, ali sta za aktivno ukvarjanje z alpskim smučanjem pomembna stopnja izobrazbe staršev in bivanjsko okolje, v katerem so merjenci živeli s svojo primarno družino. Prav tako smo želeli ugotoviti, iz katerih virov so starši zagotovili največ finančnih sredstev. Vzorec merjencev so predstavljali nekdanji člani (N = 53) različni slovenskih smučarskih klubov vzhodne regije. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen na podlagi izkušenj z alpskim smučanjem in znanja, pridobljenega iz prebrane literature. Anketiranje je potekalo preko spletne ankete. Pridobljene podatke smo statistično obdelali z analizo frekvenc in osnovno statistiko (aritmetična sredina, minimum maksimum, varianca, standardna deviacija ) s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for Social Sciences), verzijo Za izdelavo grafov smo uporabili Microsoft Excel. Z raziskavo smo ugotovili, da so se udeleženci v največji meri za aktivno ukvarjanje z alpskim smučanjem odločali iz lastne želje, nekoliko manj zaradi želje staršev in skrbnikov. Zelo malo udeležencev so za športno panogo spodbudili vrstniki in učitelji športne vzgoje. Rezultati raziskave kažejo, da so se v največji meri za treniranje smučanja zaradi želje staršev odločili otroci, katerih oba starša sta trenirala smučanja. Temu sledijo otroci, pri katerih sta oba starša smučala, ne pa tudi trenirala. Najmanj se za aktivno ukvarjanje z alpskim smučanjem zaradi želje staršev odločajo otroci, katerih starši sploh niso smučali. Ugotovili smo vpliv stopnje izobrazbe staršev na aktivno ukvarjanje z alpskim smučanjem. V naši raziskavi so prevladovali anketiranci, katerih starši so imeli VII. ali višjo stopnjo izobrazbe 60,3 %. Prav tako smo ugotovili, da bivanjsko okolje vpliva na izbiro športa. Starši naših anketirancev so finance v nekoliko večji meri zagotavljali iz lastnih sredstev kot iz sponzorskih sredstev ali klubskih skladov.

6 KEY WORDS: alpine skiing, family, parents, influence, questionnaire. INFLUENCE OF THE FAMILY ON PERFORMING ACTIVE ALPINE SKIING Dora Skorobrijin University of Ljubljana, Faculty of Sport 2016 Sports Training, Alpine skiing. Number of pages: 63 Number of tables: 15 Number of pictures: 10 Number of sources: 38 Number of enclosures: 1 ABSTRACT The aim of the thesis was to find out whether there is an influence of the family on the beginning of a child's active career in alpine skiing. We wanted to know if it is important to children's training that the parents were also active in this sport. We wanted to find out if there is an influence of the parents' education level and the housing environment on active skiing. Additionally we wanted to find out how did the parents get the most financial sources. The sample was based on the former members (N = 53) of different Slovene ski clubs in the Eastern region. The instrument was a questionnaire, prepared on the basis of experiences with alpine skiing and the knowledge, gained from the literature. The interviewing was performed by an online survey. The acquired data were statistically processed with the frequency analysis and the basic statistics (arithmetic average, minimum - maximum, variance, standard deviation etc.) by using the statistical programme SPSS (Statistical Package for Social Sciences), version Microsoft Excel was used for the formation of tables. However, with our research we found out that the participants decided for the active practice of alpine skiing mostly due to their own wish and less because of the wish of their parents and trustees. Only a few participants were stimulated for this kind of sports by the persons of the same age and sports education teachers. Moreover, the research results show that the children have chosen skiing training mainly because both parents used to do competitive skiing. They are followed by children, whose parents were both skiing, however they didn't do it on a competitive level. The lowest number of children who train alpine skiing due to the wish of the parents are the ones, whose parents have never done skiing. Furthermore, we determined the influence of the education level of parents on the active level alpine skiing. In our research the parents' of the survey participants had an education level VII (SQF level) or higher - 60,3%. Additionally we determined that there is an influence of the housing environment on choosing this sport. The financial resources of our survey participants' parents were mostly provided from their own resources than from sponsors or club funds.

7 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ALPSKO SMUČANJE ZGODOVINA ALPSKEGA SMUČANJA ZGODOVINSKI PREGLED ALPSKEGA TEKMOVALNEGA SMUČANJA ALPSKO SMUČANJE KOT TEKMOVALNI OZIROMA VRHUNSKI ŠPORT RAZLIKA MED TEKMOVALNIM IN REKREATIVNIM SMUČANJEM TEKMOVALNA ŠPORTNA PANOGA SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE DRUŽINA DEFINICIJE DRUŽINE FUNKCIJE, KARAKTERISTIKE IN NALOGE DRUŽINE DRUŽINA IN VKLJUČEVANJE OTROK V ŠPORT STARŠI IN USMERJANJE OTROK V ŠPORT STARŠI V ALPSKEM SMUČANJU POSEGANJE STARŠEV V DELO TRENERJA, KLUBA CILJI IN HIPOTEZE DIPLOMSKE NALOGE METODE DELA PREIZKUŠANCI PRIPOMOČKI POSTOPEK REZULTATI ČAS UKVARJANJA Z ALPSKIM SMUČANJEM IN RAZLOGI ZA PRENEHANJE Z AKTIVNIM UKVARJANJEM S TO ŠPORTNO PANOGO RAZLOGI ZA PRIČETEK UKVARJANJA Z ALPSKIM SMUČANJEM SMUČARSKO ZNANJE STARŠEV SPREMLJANJE ALPSKEGA SMUČANJA... 39

8 3.5 PREŽIVLJANJE ZIMSKIH POČITNIC ŠPORTNA AKTIVNOST S STARŠI BIVALNO OKOLJE IN STANOVANJSKI POGOJI ANKETIRANCEV IZOBRAZBA STARŠEV ANKETIRANCEV DELOVNO RAZMERJE IN NARAVA DELA STARŠEV ANKETIRANCEV ZAGOTAVLJANJE VIRA FINANC ZAGOTAVLJANJE PREVOZA NA TRENING PRILAGAJANJE LETNIH DRUŽINSKIH DOPUSTOV PROGRAMU TRENINGA UDELEŽENCEV STARŠEVSKA PODPORA NA TEKMAH V SLOVENIJI IN V TUJINI PRIPRAVA SMUČI ZA TRENINGE IN TEKMOVANJA ZAGOTAVLJANJE KONKURENČNE SMUČARSKE OPREME POSREDOVANJE ŠOLSKE SNOVI NA TRENINGE ZAGOTAVLJANJE UČNIH INŠTRUKCIJ RAZPRAVA »H 01 : OTROCI SE V AKTIVNO UKVARJANJE Z ALPSKIM SMUČANJEM USMERIJO ZARADI ŽELJE STARŠEV.« »H 02 : OTROCI, PRI KATERIH JE VSAJ EDEN OD STARŠEV TRENIRAL SMUČANJE, SO SE V VEČJI MERI ODLOČILI ZA TRENING SMUČANJA ZARADI ŽELJE STARŠEV, KOT OTROCIH, KATERIH STARŠI NISO TRENIRALI SMUČANJA.« »H 03 : OTROCI STARŠEV Z VIŠJO STOPNJO IZOBRAZBE, SE V VIŠJI MERI ODLOČAJO ZA AKTIVNO UKVARJANJE Z ALPSKIM SMUČANJEM, KOT OTROCI STARŠEV Z NIŽJO STOPNJO IZOBRAZBE« »H 04 : AKTIVNO UKVARJANJE Z ALPSKIM SMUČANJEM JE ODVISNO OD OKOLJA, V KATEREM DRUŽINA ŽIVI« »H 05 : STARŠI NAJVEČJI DEL FINANC ZAGOTOVIJO IZ OSEBNIH VIROV.« SKLEP LITERATURA PRILOGE PRILOGA

9 KAZALO SLIK Slika 1: Logotip Smučarske zveze Slovenije Slika 2: Crattyjev model povezanosti med otroci in starši v športu Slika 3: Struktura preizkušancev po spolu Slika 4: Razlogi za prenehanje z aktivnim ukvarjanjem z alpskim smučanjem Slika 5: Slikovni prikaz stopnje strinjanja z navedeno trditvijo po izbranih skupinah otrok Slika 6: Preživljanje zimskih počitnic Slika 7: Izobrazba staršev anketirancev Slika 8: Delovno razmerje staršev anketirancev Slika 9: Narava dela staršev anketirancev Slika 10: Zagotavljanje vira financ

10 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Razvrstitev športnih panog po odstotkih udejstvovanja leta 2000, 2004 in Preglednica 2: Aritmetične sredine in standardni odkloni razlogov za pričetek ukvarjanja z alpskim smučanjem Preglednica 3: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje, ali znajo starši udeležencev smučati Preglednica 4: Aritmetične sredine in standardni odkloni skupnega spremljanja alpskega smučanja Preglednica 5: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje, kako pogosto so udeleženci športno aktivni s svojimi starši Preglednica 6: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje, v kakšnem okolju živijo udeleženci Preglednica 7: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje, v kakšnih stanovanjskih pogojih živijo udeleženci Preglednica 8: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na trditev, da so starši udeležencem vedno zagotovili prevoz na trening Preglednica 9: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na trditev, da so starši letne družinske dopuste prilagajali programu treningov udeležencev Preglednica 10: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na trditev, da so starši udeležence spremljali na tekmovanjih v Sloveniji Preglednica 11: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na trditev, da so starši udeležence spremljali na tekmovanjih v tujini Preglednica 12: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na trditev, da so starši udeležencem sami pripravljali smuči za treninge in tekmovanja Preglednica 13: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na trditev, da so starši udeležencem vedno zagotovili konkurenčno smučarsko opremo Preglednica 14: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na trditev, da so udeležencem posredovali šolsko snov na treninge z daljšo odsotnostjo Preglednica 15: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na trditev, da so starši udeležencem po potrebi zagotovili učne inštrukcije... 48

11 1 UVOD Alpsko smučanje nekoč slovenski narodni šport, v današnjem času, kljub vrhunskim rezultatom nekaterih slovenskih profesionalnih smučarjev in smučark,»trpi«zaradi zmanjšanja števila tekmovalcev vse od mlajših kategorij do svojega vrha svetovnega pokala. Močno zmanjšanega zanimanja otrok za tekmovalno alpsko smučanje ne gre pripisati zgolj visokim stroškom tega športa in neugodnemu finančnemu položaju zadnjih let, ampak tudi rezultatskemu zatišju, ki je v Sloveniji vladalo kar nekaj let. Medtem ko so nas ob koncu prejšnjega stoletja in na začetku tega s svojim nastopi in rezultati razveseljevali mnogi slovenski smučarji in smučarke, je v zadnjih letih, razen nekaj svetlih izjem alpskega smučanja, slovensko tekmovalno smučanje v slabem stanju. Pišot, Murovec, Gašperšič, Sitar in Janko (2000) v svojem delu ugotavljajo, da se tako kot vse drugo nenehno spreminja tudi smučanje samo in se sprašujejo, kaj povzroča te spremembe smučarji sami ali razvoj smuči? Zaradi želje po tehnološko in tehnično naprednih proizvodih je smučanje postalo drag šport. Povprečna cena smuči se je v zadnjih desetletjih podvojila, zato ob dejstvu, da se nahajamo v času močne finančno-ekonomske krize, ne preseneča padec zanimanja za alpsko smučanje, še posebej med mladimi. Posledično nimamo dovolj podmladka, na katerem bi lahko v prihodnosti gradili kakovost in konstantnost naših vrhunskih smučarskih predstavnikov. Vzrok za to bi bilo dobro iskati tudi v vedno slabši (predvsem finančni) podpori klubov in reprezentanc. Vprašanje, ki si ga na tem mestu lahko zastavljamo, je, ali sploh kje v Sloveniji klubsko delo še omogoča redkim nadarjenim, vendar socialno šibkim otrokom enake možnosti za delo kot drugim. Mladi slovenski smučarji so skoraj popolnoma odvisni od svojih družin oz. skrbnikov, kar pomeni, da finančno breme skoraj v celoti pade na pleča teh. Če k temu prištejemo še potrebno časovno in prostorsko organizacijo, prilagodljivost in motiviranost družine, v kateri smučar živi, imamo več kot jasen vzrok za stanje, ki ga spremljamo v Sloveniji. Napake bi bilo potrebno in pametno iskati tudi v sistemu tekmovalnega alpskega smučanja. Več pozornosti bi bilo treba nameniti naravnemu selektivnemu procesu, ne toliko finančnim zmožnostim staršev smučarjev torej dejstvu, da lahko alpsko smučanje trenira le tisti, ki ima dovolj veliko finančno podporo. Še tiste redke, finančno slabše situirane posameznike, ki jim ob vedno slabši klubski podpori uspe pokazati svojo nadarjenost, perspektivnost, vztrajnost, pridnost, naš sistem izkoristi za krpanje rezultatskega pomanjkanja. S takšnim načinom se njihova neizkušenost prevečkrat konča s poškodbami, z neustrezno rehabilitacijo, s slabšimi trenažnimi in posledično tudi slabšimi tekmovalnimi pogoji. Tudi Doupona Topič in Petrović (2007) omenjata mladino iz mnogih športnih zvrsti z vrhunskimi rezultati v svojih kategorijah v svetovnem merilu, ki pa jim jih ne uspe potrditi v članski kategoriji, saj jih takrat v športu ni več ali pa dosegajo mnogo slabše rezultate. 11

12 Za uspešno širitev baze in s tem tudi možnosti večjega izbora tekmovalcev v starejših kategorijah bi po Petroviču, Šmitku in Žvanu (1983) morali usmerjanje izvajati tako, da bi kar najbolj spoštovali zakonitosti otrokovega vsestranskega bio-psiho-socialnega razvoja. Se pravi, da bi pozornost morali nameniti predvsem pravilnemu razvoju otroka, ne pa odličjem. Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kakšno vlogo (ne samo finančno) imajo družine oziroma starši tekmovalcev. Na otrokovo športno življenje v največji meri vplivajo družina, trenerji, znanci, določeno vlogo pa ima tudi posameznik sam, pravijo Tušak, Marinšek in Tušak (2009). Prve gibalne izkušnje dobi otrok v družini in že tam se pokaže velika vloga, ki jo imajo starši za otrokovo športno udejstvovanje. Starši so za otroke model, po katerem se zgledujejo, od njih se otroci učijo, prevzemajo mnenja, dejavnosti in navade in jih vzamejo za svoje. Vloga staršev je gotovo pomembna tudi kasneje, ko otrok trenira pod strokovnim vodstvom v klubu. Z nepravilnim pristopom lahko otroku gotovo škodijo. 12

13 1.1 ALPSKO SMUČANJE Smučanje je oblika gibanja, pri katerem se s pripomočkom, pripetim na noge, drsajoče premikamo po snegu. Alpsko smučanje je šport, ki vključuje spuščanje po zasneženem pobočju s smučmi na nogah. Šport je postal priljubljen, ko so razvili vlečnice, ki smučarje vozijo na vrh hriba in omogočijo veliko zaporednih voženj (Wikipedia 2014). V obliki, kot ga poznamo danes, je alpsko smučanje precej mlad šport, a ga štejemo med najbolj priljubljene zimske športe. Na poti do svoje moderne oblike sistema tekmovanj, tehnike, opreme in infrastrukture je doživelo veliko sprememb. Najopaznejša sprememba je zagotovo prehod od zavojev s prestopanjem na tako imenovanih smučeh»sulicah«do zarezne tehnike smučanja na smučeh s poudarjenim stranskim lokom. Alpsko smučanje je tudi olimpijski šport, tekmovalne discipline so slalom, veleslalom, superveleslalom, smuk in super kombinacija (Wikipedia 2014). Po izsledkih Berčiča in Sile (2007) alpsko smučanje za dobršen odstotek prebivalstva (iz leta ,8 %) kljub vsem spremembam, ki jih je doživelo, predstavlja način preživljanja prostega časa. Preglednica 1: Razvrstitev športnih panog po odstotkih udejstvovanja leta 2000, 2004 in 2006 Rang 2000 Šport % aktivnih Rang 2004 % aktivnih Rang 2006 % aktivnih 1 hoja, sprehodi 30,7 1 58,7 1 62,7 2 plavanje 22,5 2 28,8 2 30,4 3 kolesarjenje 20,2 3 26,4 3 27,0 4 planinarjenje 15,7 5 12,9 5 15,2 5 alpsko smučanje 13,3 4 15,6 4 16,8 V preglednici 1 vidimo odstotkovno razvrstitev športnih panog glede na stopnjo udejstvovanja v letih 2000, 2004 in Alpsko smučanje je v letu 2000 zavzemalo 5. mesto po pogostosti udejstvovanja, nato je se v letih 2004 in 2006 povzpelo na 4. mesto ZGODOVINA ALPSKEGA SMUČANJA Skozi zgodovino se je oblikovalo mnenje, da je smučanje slovenski narodni šport. To trditev podpira tudi dejstvo, da imamo Slovenci svoj izraz za pripomoček za drsenje in krmarjenje po snegu smuči. Izraza nismo, tako kot večina narodov, prevzeli iz skandinavske besede»ski«. Zgodovinske najdbe kažejo, da so začetki smučanja pogojeni s praktično uporabo in preživetjem narodov, ki so jim podnebne razmere namenjale večjo količino snežnih padavin. Ti narodi so bili predvsem Finci, Norvežani in Švedi. Smuči so uporabljali za hojo po snegu, 13

14 kot»prevozno sredstvo«, za lov, potovanja, S smučmi so hitreje in predvsem laže dosegli razdalje, njihova uporabnost pa se je še posebej izkazala pri spustih. S časom se je razvilo mnogo različnih tipov smuči, saj je do razlik med njimi prihajalo zaradi njihove namembnosti, načina uporabe in geografskih razlik (Guček 1998). Slovenci smo se v zgodovino smučanja prvič vpisali leta 1549 po zaslugi Sigismunda (Žige) Herbersteina, ki je v svoji knjigi»moskovski zapiski«opisal smučanje in kjer je tudi objavil grafiko konjske vprege s sanmi. Eden izmed pomembnejših mejnikov za slovensko smučanje je zagotovo pojav bloškega smučanja na Bloški planoti. Je svetovno znan pojav, saj gre za prvo smučanje izven Skandinavije in Rusije. Bloke ležijo 600 do 870 metrov nad morsko višino in tam se sneg ohrani tudi do 5 mesecev. Zato so bili prebivalci prisiljeni najti nekaj, kar jim je omogočalo lažje gibanje po snegu. Smuči so jim služile za lov, opravke, raznašanje pošte, oskrbo s hrano in potrebščinami, ki jih na kmetijah in Bloški planoti niso imeli. Smuči so uporabljali tudi za prevoz krst do pokopališča. Med I. in II. svetovno vojno so otroci pozimi na smučeh velikokrat hodili v šolo. Smuči so Bločani uporabljali tudi za zabavo skakanje na smučeh, smučanje po eni smučki, tekmovanje na daljavo Stari bloški smučar je znan po prvem smuškem zavoju na svetu. Ta zasluga gre Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je leta 1689 v svoji knjigi»slava vojvodine Kranjske«nazorno opisal»kljukanje«oz. spuščanje bloških smučarjev po bregu. Žal pa bloško smučanje ni doživelo nikakršnega razvoja, niti ga niso prevzeli v drugih krajih Slovenije (po Guček 1998, 2004 in Guček v Pišot idr. 2000). Guček (1998) v svojem delu govori o ustnem izročilu, ki priča o začetkih smučanja na severnem Pohorju leta Tu naj bi slovenski gozdarji uporabljali smuči, ki so jih pridobili od svojih avstrijskih kolegov. Prazgodovinsko obdobje smučanja naj bi trajalo do leta 1888, ko zasledimo prvi dokumentirani pojav smučanja pohod Norvežana Nansena s spremljevalci na smučeh preko Grenlandije. Vse smučarske dogodke po letu 1888 štejemo kot začetke športnega in tekmovalnega smučanja oz. za obdobje modernega smučanja. Novico o pohodu Nansena preko Grenlandije je 1888 izvedel tudi Edmund Čibej mlad učitelj iz Dola nad Ajdovščino. Ta je naročil smuči iz Norveške, a jih je zlomil in zato naročil izdelavo nekaj parov smuči domačemu mizarju. Tako je na smuči spravil svoje prijatelje in tudi prve učence. Čibeja štejemo za pionirja športnega smučanja v Sloveniji, njegovo pomembnost pa poudarja tudi dejstvo, da je bil prvi Srednjeevropejec, ki je naročil in uporabil smuči po Nansenovem pohodu (Guček 1998 in Guček v Pišot idr. 2000). Ustanovitev prvega smučarskega kluba v Sloveniji se najverjetneje giblje okoli leta 1890, a ta letnica ni potrjena (Guček 1998). Prelomnico v razvoju smučanja je postavil Avstrijec Mathias Zdarsky leta Izumil je novo tehniko smučanja plužno tehniko in trdne vezi, ki so preprečevale zdrs pete. Leta 1895 je Zdarsky izdal tudi prvi smučarski učbenik»lilienfelder Skilauf Technik«. Prav tako sta k 14

15 razvoju alpskih tehnik prispevala Georg Bilger, ki je uvedel uporabo dveh smučarskih palic (1908), in Schneider, ki je leta 1935 uvedel smučanje v nizkem smučarskem položaju z močno upognjenimi koleni, kar je smučarju omogočalo boljše ravnotežje in lažjo obremenitev zunanje smučke med zavoji (Guček 1998 in Guček v Pišot idr. 2000). Vsekakor ne smemo izpustiti Rudolfa Badjure. Ta je leta 1914 organiziral prvi slovenski smuški tečaj v Bohinjski Bistrici in kasneje tudi v Ljubljani leta je napisal prvo knjigo o smučanju v slovenščini»smučar«. S tem je utemeljil slovensko smuško besedje (Guček v Pišot idr. 2000) ZGODOVINSKI PREGLED ALPSKEGA TEKMOVALNEGA SMUČANJA Prve tekme na ozemlju današnje Slovenije, pete po vrsti v srednji Evropi, so bile marca leta Tekmovanje je bilo sestavljeno iz vzpona v Trnovskem gozdu, ki mu je nato sledil spust po hribu do cilja. Prvo tekmo v alpskem smučanju, ki so jo poimenovali»slalaam«, je organiziral in izvedel Thomas Zdarsky. V Sloveniji je bila prva znana tekma leta 1926 na Koprivniku na Pokljuki, kjer so tekmovali v smuku, 1927 so v Tržiču tekmovali v slalomu. Leta 1924 so potekale tudi prve uradne zimske olimpijske igre v Chamonixu, vendar na njih še niso tekmovali v disciplinah alpskega smučanja. Istega leta je bila je ustanovljena tudi Mednarodna smučarska zveza. Prvo veliko mednarodno tekmo sta leta 1928 v St. Antonu v Avstriji organizirala sir Arnold Lunn in Hannes Schneider. Imenovala se je Arlberg-Kandahar. Tekmovali so moški in ženske v slalomu in smuku. Po uspešni izvedbi je Lunnu uspelo prepričati Mednarodno smučarsko zvezo (FIS) v izvedbo tekem v alpskem smučanju. Alpske discipline so bile prvič na olimpijskih igrah leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu. Tekmovali so tako moški kot ženske, medalje so podelili za kombinacijo slaloma in smuka. Zasluge za uvedbo tekem svetovnega pokala pripisujemo Francozu, novinarju Sergu Langu. Prvi pokal je osvojil Jean-Claude Killy. Toni Seiler je 1956 na OI osvojil vse tri zlate medalje v alpskem smučanju in s tem postal prvi tekmovalec, ki mu je to uspelo. Ponovitev tega uspeha je uspela le Jean-Claude Killyu na OI Prvi Slovenec, ki je dobil tekmo svetovnega pokala, je Bojan Križaj. Leta 1978 je zmagal na slalomski tekmi v Madonni di Campiglio. Kljub njegovi uspešnosti je prvo medaljo na velikem tekmovanju, bronasto v veleslalomu na svetovnem prvenstvu 1982 v Schladmingu, 15

16 osvojil Boris Strel. Križaj je 2 dni kasneje osvojil srebrno medaljo v slalomu. Prvi Slovenec z olimpijskim odličjem iz OI 1984 v Sarajevu je Jure Franko. Osvojil je srebro v veleslalomu. Prvo zmago v skupnem seštevku slaloma in s tem mali kristalni globus je v sezoni 1984/1985 osvoji Rok Petrovič. V naslednji sezoni je mali kristalni globus v slalomu osvojil Bojan Križaj. Leta 1987 je na svetovnem prvenstvu v Crans Montani prva ženska odličja, takrat še za Jugoslavijo, osvojila Mateja Svet, ki je bila druga v veleslalomu ter tretja v slalomu in superveleslalomu leta je na olimpijskih igrah v Calgaryju osvojila srebrno medaljo v slalomu, pa je v Vailu nato postala svetovna prvakinja v slalomu in osvojila tudi bronasto odličje v veleslalomu (povzeto po Guček 1998, 2004 in Guček v Pišot idr. 2000). Po osamosvojitvi Sloveniji je leta 1992 na OI v Albertvillu v Franciji nastopilo 25 slovenskih športnikov. Osamosvojena Slovenija se lahko, glede na svojo majhnost, pohvali s kar nekaj vrhunskimi smučarji in osvojenimi najvišjimi odličji na največjih tekmovanjih (Smučarska zveza Slovenije 2014): leta 1993 sta do prvih zmag pod slovensko zastavo prismučala Katja Koren v superveleslalomu in Jure Košir v slalomu; leta so naši smučarji na OI v Lilllehammerju osvojili tri bronasta odličja: Katja Koren v slalomu, Alenka Dovžan v kombinacij in Jure Košir v slalomu; sledilo je izredno uspešno leto 1995, v katerem je Košir osvojil drugo mesto v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala, tretje mesto pa v slalomskem in skupnem seštevku svetovnega pokala. Špela Pretnar je osvojila tretje mesto v veleslalomu; v letu 2000 je Špela Pretnar osvojila mali kristalni v slalomu, Mojca Suhadolc je bila tretja v superveleslalomu, Matjaž Vrhovnik pa tretji v slalomu; leta 2007 smo Slovenci z zmago Andreja Jermana dočakali tudi prvo moško zmago v smuku je Tina Maze osvojila še prvo žensko zmago v smuku; v letu 2009 je Tina Maze na SP v Val d`iseru osvojila srebrno medaljo v veleslalomu in v isti disciplini osvojila tretje mesto v skupnem seštevku; na OI 2010 v Vancouvru je Tina Maze osvojila dve srebrni medalji v veleslalomu in superveleslalomu. Andrej Jerman je v istem letu prišel do druge smukaške zmage v Bormiu, Andrej Šporn pa je na najprestižnejšem smuku v Kitzbühlu osvojil drugo mesto. V letu 2010/2011 je Tina Maze končala na tretjem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala ter postala svetovna prvakinja v veleslalomu in podprvakinja v superkombinaciji; v sezoni 2011/2012 je Tina Maze osvojila desete stopničke v svetovnem pokalu in drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala; sledila je sezona 2012/2013, ki jo lahko poimenujemo najuspešnejša sezona v slovenskem alpskem smučanju. Tina Maze je zbrala rekordno število točk v skupnem seštevku svetovnega pokala v eni sezoni 2414 ter kar 24-krat stopila na stopničke. V isti sezoni je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvojila zlato medaljo v superveleslalomu in srebrni medalji v veleslalomu ter superkombinaciji. Rok Perko je v Val Gardeni na smukaški tekmi za svetovni pokal osvojil drugo mesto; 16

17 nikakor ne smemo spregledati OI leta 2014 v ruskem Sochiju, kjer je Tina Maze osvojila kar dve zlati medalji, in sicer v veleslalomu in v smuku (1. mesto si je delila s Švicarko Dominique Gisin). Ti dve medalji sta za Slovenijo tudi prvi zlati medalji v alpskem smučanju na OI. Mazejeva je sezono končala na četrtem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala; v sezoni 2015 je Tina Maze postala prvakinja v smuku in kombinaciji. V isti sezoni je osvojila 14 uvrstitev na stopničke; Boštjan Kline je v sezoni 2015/2016 osvojil svoje prve stopničke v svetovnem pokalu 2. mesto na tekmi svetovnega pokala v smuku. V skupnem seštevku svetovnega pokala je sezono končal na 24. mestu, med ženskami pa je Ilka Štuhec osvojila 33. mesto ALPSKO SMUČANJE KOT TEKMOVALNI OZIROMA VRHUNSKI ŠPORT»Alpsko smučanje je sicer individualni šport, vendar le od starta do cilja. Vse priprave vsebujejo veliko elementov dinamike kolektivnih športov«(filip Gartner v Rajtmajer 2004, str. 45) RAZLIKA MED TEKMOVALNIM IN REKREATIVNIM SMUČANJEM Vrhunski šport je vedno bolj sistematična in do podrobnosti načrtovana dejavnost, zato tudi dosežki v njem že nekaj časa niso več naključni, ampak so skupek dolgotrajnega dela, nadpovprečne nadarjenosti športnika in odpovedovanj (Tušak 2001). Kot pravi Berčič (v Kajtna in Tušak 2005) sta tekmovalni in rekreativni šport raznoliki dejavnosti, kljub temu da izhajata iz istega korena, saj sta po svojem namenu, ciljih in»naravi«različna. V tekmovalnem športu so jasno izražene agonistične želje, medtem ko so notranje pobude rekreativnega športa rekreativne narave. Primarni motiv tekmovalnega športa je tekmovalni rezultat. Že sam način življenja, režim ter način treninga in prehrane vrhunskega športnika se bistveno razlikujejo od načinov in režimov rekreativnega športnika. Razlike so vidne tudi z vidika raznovrstnih stresov in psihičnih obremenitev, ki so v tekmovalnem športu neprimerljivo večje. Za tekmovalni šport je značilno, da športniki preko sistema tekmovanj v okviru primernih starostnih kategorij in lastnega razvoja, izpopolnjevanja znanja ter dvigovanja sposobnosti postopno prihajajo do vrha, ki ga najuspešnejši tudi osvojijo. Za rekreativni šport lahko rečemo, da je športno-rekreativna dejavnost vsaka vadba ali trening, katere cilj priprav ni dosežek vrhunske športne forme ali olimpijski vrh. Tudi ni tista dejavnost, pri kateri želijo posamezniki doseči enkratne rezultate 17

18 ali preseči samega sebe, ni dejavnost, katere udeleženci bi šli preko meja zmožnega. Je dejavnost, katere jedro je z vidika dosežkov neobremenjujoča, sproščujoča rekreativna vadba. Največja razlika med tekmovalnim in rekreativnim smučanjem se kaže v znanju in sposobnostih. Temeljna razlika je tudi hitrost smučanja, ki je pri oblikah rekreativnega smučanja počasnejša kot pri tekmovalnih oblikah, kjer se razlikujejo glede na izbrano disciplino smučanja (Lešnik in Žvan 2007). Razlika med obema vrstama je jasna tudi v njunih ciljih: medtem ko je cilj vrhunskega smučanja tekmovalne naravne, z doseganjem najboljših tekmovalnih rezultatov, je cilj rekreativnega smučanja sproščujoča, rekreativna vadba. Petrovič, Belehar in Petrovič (1987) pravijo, da je razlika med tekmovalci in tistimi, ki ne tekmujejo, v tem, da se bo rekreativcem med smučanjem večkrat pripetil preklop iz avtomatiziranega gibanja v področje zavesti. To utemeljujejo z več možnostmi vrhunskih smučarjev za podzavestne rešitve, saj imajo ti po teoriji sheme več možnosti za podzavestne rešitve. Kljub temu pa tako za vrhunsko kot rekreativno alpsko smučanje velja, da je struktura gibanja pri tej panogi kompleksna in zato odvisna od mnogih lastnosti in sposobnosti posameznika. Udejstvovanje s to športno panogo je pogojeno s kakovostno pripravo organizma za premagovanje naporov (Mester 1999, v Lešnik in Žvan 2007) TEKMOVALNA ŠPORTNA PANOGA Smučanje je individualna športna panoga, a so kljub temu treningi pod okriljem klubov in reprezentanc organizirani v obliki skupinske vadbe. Razlika med obliko in načinom treniranja in tekmovanja nakazuje specifičnost in kompleksnost alpskega smučanja. Smučarjev glavni tekmovalni cilj je v najkrajšem možnem času presmučati postavljeno progo, ki jo v okviru pravil označujejo smučarska vratca, postavljena po smučarskem terenu. Tudi trener s postavitvijo prog na treningih sledi zastavljenim ciljem. Z uporabo različnih postavitev se opredeljuje težavnost, intenzivnost, količina in vrsta treninga. Proge v največji meri definirajo prepoznavnost tekmovalne oblike alpskega smučanja. Iz tekmovanja kdo bo hitrejši izhajajo modeli treniranja, različne taktične in tehnične rešitve, tehnološki razvoj materiala, vprašanja selekcioniranja, problemi zgodnje usmeritve, poškodbe (Bozovičar 2011). Petrovič idr. (1987) o teoriji sheme pravijo, da je»uspešnejši tisti smučar, ki ima»močnejšo«shemo. Njena razvitost pa temelji na zadostni in pestri vadbi (in to ne samo smučanja), ki zagotavlja ustrezne informacije«(str. 22). DISCIPLINE ALPSKEGA SMUČANJA: slalom, veleslalom, superveleslalom, smuk, kombinacija. 18

19 Čas, v katerem smučar presmuča progo, je merilo uspešnosti v alpskem smučanju. Najkrajši čas prinaša najboljši rezultat. Slalom, veleslalom in kombinacija so discipline, sestavljene iz dveh tekov. Njihov končni rezultat je seštevek časa prvega in drugega teka. Superveleslalom in smuk sta disciplini, sestavljeni iz ene vožnje. Če vremenske razmere ne dovoljujejo izvedbe tekme v predpisani višinski razliki proge, pravila izjemoma dovoljujejo izvedbo smuka v dveh tekih, vendar mora tudi ta izvedba ustrezati predpisani višinski razliki (Lešnik, Murovec in Gašperšič 2002). Kot pravijo Petrovič idr. (1983), je vrhunsko alpsko tekmovalno smučanje ena izmed redkih športnih dejavnosti, ki v trenutku športnega nastopa zahteva aktualizacijo najoptimalnejše sinteze telesnih, psihičnih in socialnih sposobnosti ter značilnosti udeleženca SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Alpsko smučanje spada pod okrilje narodne panožne smučarske zveze Smučarske zveze Slovenije (SZS) s sedežem v Ljubljani. Je edina organizacija s področja smučanja, včlanjena v Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez. SZS je članica Mednarodne smučarske zveze. Mednarodna smučarska organizacija (kratica FIS, francosko Fédération Internationale de Ski) je krovna organizacija, ki od leta 1924 skrbi za vsa zimska športna tekmovanja. Sedež organizacije je v Oberhofnu v Švici. Slika 1: Logotip Smučarske zveze Slovenije Slika 1 predstavlja logotip Smučarske zveze Slovenije, ki prikazuje starega bloškega smučarja. SZS je bila ustanovljena po 2. svetovni vojni, leta 1948, vendar je uradna registracija znana šele iz leta Je zveza smučarskih društev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim smučanjem, smučarskimi skoki, nordijsko kombinacijo, tekom na smučeh, biatlonom, smučanjem prostega sloga, deskanjem na snegu, telemark smučanjem, izobraževanjem in organiziranjem na področju smučanja. Znotraj SZS se društva združujejo po panogah, ki delujejo avtonomno v okviru celotne organizacije. SZS združuje 223 društev iz vse Slovenije in s tem tudi več kot tekmovalcev, ki nas zastopajo na tekmovanjih vseh rangov in kategorij (SZS, O zvezi predstavitev 2014). 19

20 Tekmovalci alpskega smučanja so glede na starost razvrščeni v naslednje kategorije: cicibanke in cicibani; mlajše deklice in dečki; starejše deklice in dečki; mladinke in mladinci; člani. Pod okriljem SZS je alpsko smučanje organizirano na štirih področjih: klubska raven; regijska raven; državna raven; mednarodna raven. Tekmovalna pot vsakega tekmovalca se začne v otroških letih, v klubu oziroma v športnem društvu alpskega smučanja. V Sloveniji so klubi oziroma društva razdeljena na štiri regije (SZS 2014): centralna regija (CEN); notranjsko-primorska regija (NPR); vzhodna regija (VZH); zahodna regija (ZAH). Tekmovalna pot najboljših smučarjev v moški in ženski konkurenci se nadaljuje v državnih reprezentancah, ki spadajo pod vodstvo SZS. Po razdelitvi Smučarske zveze Slovenije (SZS 2014) so tekmovalci, glede na uspešnost, razdeljeni v naslednje reprezentance: moška in ženska reprezentanca za svetovni pokal; moška in ženska reprezentanca za evropski pokal; moška in ženska mladinska reprezentanca (razdeljena na starejše in mlajše mladince ter mladinke). 20

21 1.2 DRUŽINA DEFINICIJE DRUŽINE Skozi zgodovino in v različnih kulturah so se razvila tudi različna pojmovanja družine. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je družina definirana kot skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi oziroma kot zakonski par z otroki ali brez njih. Kratke in pregledne definicije družine ni. Razlogi so predvsem v obstoju različnih tipov družin, kjer ima vsak od tipov popolnoma specifične značilnosti. Drugi razlog je v spreminjanju družine v času in zahtevah. Organizacija združenih narodov je v svoji definiciji široko zastavila in vanjo vključila vse tipe družinskega življenja: družina je skupina oseb, ki skrbi za otroke oziroma je skupina oseb, ki jo zakonodaja in ali praksa posameznih držav prepozna kot družino (Tušak, Tušak in Tušak 2003). Družina je v sociološkem smislu definirana kot primarna družbena skupina (Doupona Topič, Petrović 2007). Družina je pravno vzpostavljena in pravno varovana institucija. Otrok je tisto jedro, ki zakonsko zvezo ali drugo obliko skupnega življenja opredeljuje kot družino. Pojem družina se z otrokom ohrani tudi, če enega od staršev ni. Avtorja pravita, da je družina tista entiteta družbe, ki vsako družbo ohranja in med seboj povezuje posameznika in družbo. Družina je živa, spreminjajoča družbena skupina, na katero vplivajo številni dejavniki, med katere štejemo socialne, kulturne, politične, geografske, demografske, ekonomske in gospodarske (Tušak, Marinšek, Tušak 2009). Socialno-psihološka definicija družine (po Čačinovič Vogrinčič v Tušak idr. 2009, str. 14):»Družino tvorita dva posameznika ali več, ki so v interakciji, imajo skupne motive in cilje, povezujejo jih skupna pravila, norme in vrednote. Odnose v njej odraža in določa relativno trajna struktura statusov in vlog. V družini se oblikujeta zanjo značilna struktura moči in načina vodenja. Izoblikuje se tudi trajna mreža komunikacij ter statusov in vlog posameznih družinskih članov. Vloge se diferencirajo glede na delitev dela. Prav tako se razločijo čustveni odnosi med člani.«definicija Baranowskega in Naderja (1984, v Tušak idr. 2003) zajema družino z jedrom oče, mati, otrok enojnim starševstvom, krušnim starševstvom in drugimi generacijskimi ureditvami v družini. Predstavljajta jo dva posameznika ali več, živečih v enem gospodinjstvu, s skupnimi čustvenimi vezmi in so povezani z opravljanjem nekih družbenih nalog. Takšna družina predstavlja osnovno celico vsakega socialnega sistema, ki se nadgrajuje in povezuje v širše socialno okolje. Je prva vez med otrokom in zunanjim svetom. Družina s svojim delovanjem predstavlja pozitiven ali negativen vpliv na otroka, poleg čustvenega in socialnega razvoja pa ima na otroka tudi gibalni vpliv. 21

22 Družina ni le osnovna celica vsake družbe, ampak je tudi njena prihodnost. Z življenjskimi navadami, ki jih pridobimo v družini, se neka družba krepi, napreduje ali pa stagnira in propade. V družini potekajo osnove otrokovega razvoja, kot so vzgoja, učenje, razvijanje delovnih navad, odnos do dela in preživljanje prostega časa. Pri preživljanju prostega časa je vloga družine izredno pomembna. Z lastnim zgledom lahko starši otroku vcepijo željo in voljo do neke športne dejavnosti, kasneje pa se lahko ta interes nadgrajuje v organizacijah (klubih in društvih), ki se z želeno dejavnostjo ukvarjajo. V svetu je znanih mnogo družin vrhunskih športnikov, ki so vložile vse svoje znanje, imetje in ljubezen v športni razvoj svojega otroka. Takšne primere, kjer so otroci dosegali vrhunske rezultate, poznamo tudi v Sloveniji: Mateja Svet, Bojan Križaj, Rok Petrovič, brata Petrič. V njihovih družinah je bil šport način in režim življenja celotne družine (povzeto po Bergant, Jemec, Kremelj-Dobnik 1995) FUNKCIJE, KARAKTERISTIKE IN NALOGE DRUŽINE Družina ima različne funkcije in temeljne karakteristike ter nekatere najpomembnejše naloge (Tušak idr. 2009). FUNKCIJE DRUŽINE: biološko reproduktivna funkcija: družina ohranja razvoj vrste homo sapiens; ekonomska funkcija: v procesu urbanizacije in industrializacije je družina ohranila potrošno funkcijo, ki predpostavlja udeležbo članov družine zunaj proizvodnje družine; zaščitniška funkcija: družina vsem svojim članom zagotavlja zaščito, varstvo, moralno in čustveno oporo, pravno in finančno pomoč, pomoč v bolezni in nesreči, opravlja naloge nege in varstva otrok; čustvena funkcija: dobra osnova za otrokov razvoj so družine, kjer prevladujejo trdni harmonični odnosi. Družina je čustvena enota, ki temelji na medosebni ljubezni in privlačnosti; vzgojno-izobraževalna funkcija: družina je prva otrokova skupina, ki ga vzgaja posredno in neposredno, s tem ko mu daje družbeno priznane vzorce vedenja, duhovne vrednote, oblikuje odnos do soljudi; socializacijska funkcija: socializacije je proces prilagajanja in osamosvajanja in je proces, med katerim mora otrok osvojiti in izdelati svoje mišljenje, predstave, čustvovanja, komunikacijo. TEMELJNE KARAKTERISTIKE DRUŽINE: je skupnost dveh partnerjev nasprotnega spola in njunih otrok oziroma posvojenih otrok; je prostor, kjer se razvija otrokova osebnost; je skupnost, ki zagotavlja intelektualno in emocionalno povezanost svojih članov in spodbuja njihov razvoj. 22

23 NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE DRUŽINE: skrb za emocionalne vezi in odnos. Osnova za razvoj vseh odnosov v življenju predstavljajo emocionalne vezi, ki jih otrok osvoji v okviru družine; družina kot varna baza, iz katere otrok izhaja pri eksperimentiranju z okoljem; model za vedenje. Otrok posnema svoje starše v načinu vedenja, načinu spoprijemanja s stresom, vzpostavljanju medosebnih odnosov; skrb za življenjski razvoj. Starši so vir otrokovega nujnega znanja za življenjski razvoj; disciplina in oblikovanje otrokovega vedenja preko spodbujanja določenega vedenja; komunikacijska mreža. Znotraj nje se otrok nauči in osvoji svoje norme in razvije svoja pričakovanja. Otrok se v družini uči sprejemati in prevzeti vrednote, izkazovati in sprejemati čustva, oblikovati odnose. Glavna dimenzija starševstva je torej vpliv na otrokovo vedenjsko prilagojenost ali neprilagojenost. Sklepamo lahko, da je družina izredno pomemben dejavnik, z največjim in najpomembnejšim vplivom na otrokov razvoj. Po Tušku idr. (2009) je iz poznavanja in razumevanja otrokovih potreb veliko laže razumeti osnovne naloge in funkcije družine. Otrokov odnos do staršev in sveta določajo njegove osnovne potrebe: potreba po ljubezni in varnosti: starševska ljubezen je ena temeljnih otrokovih pravic, ravno tako je pomembna ljubezen otroka do staršev. Ta ljubezen je pogoj za razvoj različnih dobrih lastnosti, ki se jih uči le z vsakodnevno izkušnjo v svoji družini. Občutek varnosti v zunanjem svetu bo otrok pridobil le iz občutka varnosti ob starših. S tem otrok tudi razvija svojo samostojnost in samozavest, potrebni za osvajanje izkušenj; potreba po spoznavanju sveta: manipuliranje in komuniciranje z okoljem ugodno vpliva na otrokov duševni razvoj. Otrok mora svet spoznavati, raziskovati, odkrivati in več kot ima možnosti, prej preide v relativno samostojnost in neodvisnost od pomoči drugih. To pospešuje tudi njegov socialni in čustveni razvoj; potreba po sprejetosti in uveljavljanju: temeljnega pomena pri učenju otrokovih spretnosti vzpostavljanja in vzdrževanja medosebnih odnosov je njegova sprejetost od staršev. Otrok se mora naučiti uveljavljanja, prilagajanja in sodelovanja. Hkrati se uči izražati in uveljavljati svoje ter upoštevati potrebe, želje, interese drugih družinskih članov. 23

24 1.2.3 DRUŽINA IN VKLJUČEVANJE OTROK V ŠPORT»Prve resnice in spoznanja o športu otroci najprej dobijo od staršev. Starši igrajo vidno vlogo in so pomemben model otrokom v zvezi s pomembnostjo vključevanja v športne dejavnosti. Če si starši bolj prizadevajo za zdravo življenje, je več možnosti, da bodo tudi njihovi otroci odšli v»šport««(tušak idr. 2009, str. 113). V večini primerov se otroci v začetku ne začnejo ukvarjati s športom v želji po osvojitvi prvenstev in olimpijskih iger, ampak jih starši v šport vključijo, da bi se več, bolje gibali, se pravi, da bi izboljšali njihov motorični razvoj. Prve izkušnje otrok s športno dejavnostjo bi morale biti povezane z njihovo željo po uživanju, druženju in zabavi. Športna dejavnost za otroke najprej predstavlja neke vrste igro s prilagojenimi pravili, kjer gre za vrsto dejavnosti zaradi užitka in doseganje nekih ciljev, lahko tudi nagrad oziroma zmag. Prav iz takšne igre naj bi se razvila športna dejavnost. Vendar kot pravi Petrovič (1991, v Tušak idr. 2009), imajo nekateri starši že od otrokovih zgodnjih začetkov v mislih odmevno kariero vrhunskega športnika, kjer šport preraste meje igre s pravili in se prehitro začne približevati obliki dela. Hawlina (1997, v Tušak idr. 2009) pravi, da otrok prve stike s svetom stori preko družine. Je prva vez med otrokom in zunanjim svetom, ki otroku nudi zavetje, toplino in ga pripravlja na samostojno življenje. Družina otroka zaznamuje in je prav zato izrednega pomena pri oblikovanju otrokovih motoričnih sposobnosti, stališč, odnosov, motivov, vrednot in športnih navad. Način življenja družine, enkratnega socialnega sestava kot ga imenuje Hawlina, torej odloča o kakovosti življenja posameznika. Na pomemben vpliv družine pri otrokovem razvoju, kot pravi Berčič (v Kajtna in Tušak 2005), opozarjajo tudi številni strokovnjaki. Otrok v družinskem okolju dobi osnove izkušnje o telesnem, čustvenem, socialnem, duševnem, duhovnem in osebnostnem razvoju, česar velik del pridobi s telesnim gibanjem in osnovnimi športnimi dejavnostmi. Prav to redno športno udejstvovanje v družini prispeva k izoblikovanju otrokovega odnosa do športa in posledično do športnega udejstvovanja v kasnejših življenjskih obdobjih. Otrokove pozitivne vzorce v odnosu do športa in dejavnosti je laže razvijati, če je tako naravnana okolica, v kateri otrok odrašča. Doupona Topič in Kajtna (2011) navajata dva dejavnika, ki vplivata na ozaveščenost o nujnosti vključevanja otrok v športne dejavnosti: izobrazbena struktura staršev in okolje. Izobrazba je dejavnik, ki vpliva na mnenje staršev o športni dejavnosti, pomeni pa tudi boljši materialni položaj družine in s tem več sredstev za športne dejavnosti otrok, kakovostnejšo in raznovrstno športno opremo, dodatno vadbo, kar za otroke predstavlja še dodatno motivacijo in jih obenem animira. Tušak idr. (2003) navajajo, da so podobno ugotovili tudi Saksida in Petrovič (1972), Petrovič, Sila, Ambrožič (1989) ter Mlinar (1977). Tudi Tušak idr. (2009) opozarjajo, da v primeru izredno nizkega standarda družine, ki ne zadovolji niti osnovnih potreb družine, ne obstajajo niti osnovni pogoji za zagotavljanje drugih potreb, kot je šport. 24

25 Prav tako Doupona Topič in Kajtna (2011) predstavljata različne možnosti ukvarjanja s športom, ki jih družinam nudijo različna bivalna okolja. Dejavnike okolja delimo lahko na fizične, socialno-ekonomske in kulturne ter na socialno-kognitivne elemente, ki zajemajo vzorce pričakovanja, spodbude, nagrade. Na športno dejavnost vpliva izbira vadbenih prostorov, opreme in programov. Tudi to, ali živi družina v mestu ali na vasi, je pomembno, saj imajo družine, ki živijo v mestih, večjo ponudbo različnih športnih dejavnosti, medtem ko so na vasi možnosti ukvarjanja z različnimi športi omejene. Največkrat podeželje nima ustreznih športnih površin, medtem ko jih je v mestih vedno več, kar ima za posledico pestrejšo ponudbo. Razlike med mestnim in vaškim bivalnim okoljem bodo ostale, saj se na podeželju število uporabnikov različnih športnih storitev razlikuje v številčnem in v finančnem pogledu. Tudi Kalish (2000) pravi, da moramo pomen, ki ga otroci in mladina dajejo športni dejavnosti, pripisati tudi vplivu okolja, kjer otroci rastejo in kjer poteka proces primarne socializacije, torej družini in njenemu najbližjemu socialnemu okolju. V okviru družine otrok pridobiva različne vzorce vedenja, vrednotenja dejavnosti in delovanja v prostem času. Če si družina določenih športnih dejavnosti ne more privoščiti ali zaradi različnih drugih vzrokov v prostem času ni športno dejavna, teh vzorcev tudi otrok ne bo pridobil. Družina je skoraj najpomembnejši dejavnik pri oblikovanju otrokovih stališč do športa, kar ne pomeni, da lahko le ona pripomore k popularizacija športa pri mladih. Naloga odraslih, ki imajo možnost vplivati na organiziranje športno-rekreativnih dogodkov je, da vložijo čim več truda v spodbujanje k športu za tiste otroke, ki nimajo družinskega okolja (Tušak idr. 2003). Pomembnost pravilne športne vzgoje v družini in šport kot dejavnik vzgoje Doupona Topič in Petrović (2007) utemeljujeta kot: mladost je odločilna za oblikovanje podobe odrasle osebnosti, ki jo je mogoče oblikovati le s specifičnimi gibalnimi dejavnostmi, ki jih uporablja šport; premajhne ali popolne odsotnosti specifičnih gibalnih dejavnosti v vzgoji odraščajoče mladine kasneje ni mogoče nadomestiti, ker se njihov vpliv z napredovanjem otrokove rasti in dozorevanja manjša; šport svoje učinke na otroka udejanja predvsem z motoričnimi sredstvi, s čimer vpliva na njegovo biološko, psihično in socialno sfero; učinki športne motorične dejavnosti vplivajo na mišljenje, čustvovanje in odnose v družini; izražanje vzgojnega potenciala športa v vedenjskem samonadzoru, moralnem, etičnem in estetskem razmišljanju; šport izhaja iz fenomena igre, kar daje posebno vrednost športni vzgoji v družini; športna dejavnost je ob primernem sodelovanju vseh družinskih članov pomemben dejavnik homogenizacije in družinske integracije. 25

26 1.2.4 STARŠI IN USMERJANJE OTROK V ŠPORT»Vloga staršev pri razvoju otroka v športnika je zelo pomembna. V najzgodnejši fazi starši otroka usmerjajo, če spodbujajo njegovo zanimanje za šport. Tisti starši, ki preživijo v tem obdobju veliko časa v športni igri z otrokom, posejejo seme, ki bo morda obrodilo visoke dosežke v zrelem športnikovem obdobju. Ko je ogenj prižgan in otroci že izoblikujejo veselje do neke športne panoge, se vloga staršev pogosto spremeni. Če začnejo kazati preveč zanimanja za otrokovo ukvarjanje s športom, ga začnejo dušiti, njegov ogenj pa počasi ugaša. Na tem mestu postane pomembna vloga trenerjev, saj morajo pri otroku razviti pozitivno motivacijo za šport, ki ne bo izhajala iz zunanjih vzvodov (ugajati staršem), pač pa bo njegova lastna, notranja. Nova vloga staršev je preprosta, otrok potrebuje le njihovo podporo, občutek, da mu zaupajo, da ga imajo radi, da se ima kam zateči v trenutkih razočaranj ipd.«(tušak 2001, str. 128). Tušak idr. (2009) navajajo, da na otrokovo športno življenje v največji meri vplivajo družina, trenerji, znanci, določeno vlogo pa ima tudi posameznik sam. Prve gibalne izkušnje dobi otrok v družini. Že na tem mestu se pokaže velika vloga, ki jo imajo starši za otrokovo športno udejstvovanje. Starši so za otroke model, po katerem se zgledujejo. Od njih se otroci učijo, prevzemajo mnenja, dejavnosti in navade in jih vzamejo za svoje. V obdobju primarne socializacije starši otroku privzgojijo vzorce vedenja in vrednote (Doupona Topič in Kajtna 2011). Tako bodo otroci, katerih starši uvrščajo šport visoko na lestvici vrednot, imeli podobno privzgojen odnos do gibalnih dejavnosti. Nedvomno življenjski stil staršev pomembno vliva na prihodnost otrok in njihovo vključevanje v socialno sfero. Avtorici pravita, da je šport pomembno sredstvo socializacije otrok in mladostnikov, čeprav je le eden izmed možnih načinov preživljanja prostega časa. Ločujeta pa socializacijo za šport otroka navdušimo za šport oz. ga uvedemo v neko športno dejavnost in socializacijo, ki večinoma ne poteka več v obsegu družine, to je socializacija v šport kjer gre za sprejemanje pravil, navad, načinov obnašanja, značilnih za neko športno skupino. Slednji je izredno pomemben za odnose in procese v športnih skupinah. Družina, kjer je šport dobro cenjena vrednota, ima dobra izhodišča, da bodo njihovi otroci uspešni v športu. Tušak idr. (2009) pravijo, da imajo starši pomembno vlogo za razvoj otrokove športne identitete. So glavni»krivec«, da začne posameznik gojiti šport kot sestavni del življenja, kot sredstvo, ki motivira, koristi in osrečuje. Starši so otrokovi glavni socializatorji in imajo ključno vlogo. Otrok, ki se komaj rodi, ima več možnosti, da poseže po športu kot obliki življenja, če mu starši v novo nastali življenjski skupnosti predstavijo ustrezen model športnega delovanja. Če pa starši svojega otroka gibalno zanemarjajo, se bo otrok kljub temu razvil, vprašanje je le, do kakšne stopnje in kaj bo to pomenilo za njegov nadaljnji razvoj. Razlogi za zanemarjanje otrokove dejavnosti: pomanjkanje prostega časa; neznanje in lastna nedejavnost; pomanjkanje finančnih sredstev. 26

27 Problem neznanja in lastne neaktivnosti izhajata iz pomanjkanja prostega časa. Starši iščejo različne izgovore in argumente proti športni dejavnosti. A k sreči postaja zavedanje staršev s pomočjo ozaveščanja preko vrtcev, šol, bogate ponudbe športnih dejavnosti v prostem času, medijev o pomembnosti športne dejavnosti vse večja. Veliko različnih raziskav je potrdilo, da kar zamudimo v otrokovem zgodnjem razvoju, ne moremo več nadomestiti, zato bi bilo starše treba spodbuditi, da bi bil poudarek na gibalnem razvoju družine čim večji. Vloga staršev je gotovo pomembna tudi kasneje, ko otrok trenira pod strokovnim vodstvom v klubu. Z nepravilnim pristopom lahko otroku prav gotovo škodijo. Pomembnost vloge staršev ni v trudu po aktivnem vplivu, ampak v podpori otrokom in v zagotavljanju okolja, ki spodbuja fizično dejavnost (Tušak idr. 2009). Doupona Topič in Kajtna (2011) navajata, da se pozitivna vloga staršev v športnem udejstvovanju otrok nanaša na zmerno starševsko podporo in spodbudo. Opozarjata, da morata obe biti zmerni, saj je prevelika ali premajhna vpletenost staršev v šport njihova najpogostejša napaka. S primerno spodbudo in podporo starši vplivajo na raven otrokovega zadovoljstva, zvišujejo samozavest in sposobnost zaupanja vase, dajejo jim občutek sprejetosti in lastne vrednosti ter občutek varnosti in stabilnosti. Otroke naj bi že na začetku učili samostojnosti ter jih navajali na njihovo prisotnost na treningih in tekmovanjih. Prav tako naj bi starši, ne glede na otrokovo zmago ali poraz, z njim ravnali enako. Bili naj bi na tekmovanjih mirni, sproščeni, pozitivni, kar bi skupaj prispevalo k dobrim nastopom njihovega otroka. V raziskavi, ki jo je izvajal Gimeno (2003, v Kajtna in Jeromen 2013), je preverjal, ali je otrokom v športu laže, kadar starši dobro poznajo otrokov šport oz. kadar so v šport bolje vključeni. Z izobraževanjem staršev in trenerjev je prišel do ugotovitve, da je postalo obnašanje obojih konsistentnejše, boljše obnašanje staršev je olajšalo delo trenerjev, izboljšalo odnose med starši in trenerji, zvišala se je njihova motivacija za sodelovanje v športu, z boljšim starševskim razumevanjem treninga in dogajanja v športu so se posledično izboljšale družinske vezi med starši in otroki. Duncan (1997) je v svoji raziskavi opravljal intervjuje s starši vrhunskih športnikov in s športniki samimi. Prve je spraševal o vzrokih za spodbudo usmeritve otrok v vrhunski šport. Starši so navajali različne razloge: priučitev discipline in delovnih navad, izogibanje slabim razvadam, dviganje samozavesti, organiziranje časa, dober fizični razvoj, mentalna stimulacija, vključevanje v timsko delo, druženje, zabava, vadba, preživljanje časa v naravi. Športniki so na vprašanje, kako vidijo vlogo staršev, te opredelili kot instrumentalne spodbujevalce: nudijo jim fizično in moralno oporo, zagotavljajo opremo in prevoze. Športno udejstvovanje otrok postane pomemben del življenja staršev. Že od začetka je to ukvarjanje njihovih otrok s športom. Postane pomembna dejavnost, središče družinske dinamike in dogajanj. Celotno družinsko življenje se začne tako vrteti okrog otrokovih športnikovih potreb. Starši so tukaj predvsem zato, da otroku nudijo moralno, finančno in praktično podporo (Tušak idr. 2009). Vendar Doupona Topič in Petrović (2007) opozarjata na preveč ambiciozne starše. Ti se pojavljajo predvsem v panogah, kjer je potreben njihov velik 27

28 finančni prispevek. Takšni starši kot kazalce uspešnosti priznavajo le zmage. V svoji vnemi želijo vrhunske rezultate svojih otrok ne glede na pravila stroke, neupoštevajoč zdravje, moralne vrednote torej ne glede na telesni in duševni razvoj in njuno ravnovesje pri odraščajočem otroku. Ozke specializacije brez širokega spektra športnih znanj in kondicijske pripravljenosti kot nasilja nad otroki ne priznavajo. Pri takšnih starših gre za zaslužek, ki jim ga bodo s svojimi dosežki prinesli novi šampioni njihovi otroci. Tukaj ne gre več le za projekcijo njihovih neizživetih ambicij. Ne smemo izpustiti niti vpliva stališč staršev na stališča otroka do uspeha in neuspeha v športu ter na izoblikovanje njegovih strahov. Starši so tisti, ki otroka vpeljejo v neko športno panogo, mu nudijo možnosti za športno udejstvovanje (Tušak in Tušak 2001, v Tušak idr. 2009). So pomemben oblikovalec anksioznosti in bojazni pri otroku. Starši vplivajo tudi na način ukvarjanja s športom organizirano, neorganizirano, redno, občasno, in na izbiro konkretne športne panoge. Vplivajo lahko preko navdušenega pripovedovanja o doživetjih, torej posredno ali ko jih otrok opazuje pri športni aktivnosti, torej neposredno (Tušak idr. 2009). Tušak idr. (2003) so opredelili štiri glavne starševske pristope, ki različno prispevajo k razvoju anksioznosti in odpornosti na stres: starši, ki se zanašajo na uporabo strahu, kazni in odtegovanja ljubezni povečujejo možnosti razvoja anksioznosti; spremenljivo obnašanje staršev to pri otroku povzroča negotovost in prestrašenost; starši postavljajo stroge meje za dopustno in prepovedano početje vpliva na uspešnost otroka v različnih situacijah (več prepovedi pomeni več anksioznosti); starši, ki ob uspešnih nastopih zamolčijo pohvale in ne dajejo pozitivne podpore. Cratty (1981, v Tušak idr. 2009) je predstavil model povezanosti med otroci in starši v športu, ki kaže na podobnost v stališčih in sposobnostih med njimi: Slika 2: Crattyjev model povezanosti med otroki in starši v športu 28

29 Na sliki 2 je shematski prikaz povezanosti med genetiko staršev, stališči in zadovoljstvom s športom. Cote (1999) v svojem članku omenja več raziskav, ki govorijo o načinu participacije in vpletenosti staršev v šport otrok. Ericcson, Krampe in Tesch-Romer (1993) omenjajo tri faze participacije staršev (od zgodnjega otroštva do pozne adolescence): vzorčna leta, leta participacije, leta investiranja. Avtorji menijo tudi, da je vrhunski dosežek športnika odvisen od treh dejavnikov: motivacijske strukture; truda; pripomočkov, ki so na voljo. Hellstedt (1987) je ugotavljal stopnjo vpletenosti staršev v šport otrok: nezainteresirani starši; zelo zainteresirani starši; čezmerno zainteresirani starši. Raziskava je pokazala, da zelo zainteresirani starši ustvarjajo otroku največji interes in pogoje za ukvarjanje s športom. Otrokovega razvoja brez staršev si ne znamo predstavljati. A se velikokrat dogaja, da prav starši postanejo glavni izvor napetosti in obremenitev otroka. Prav tako starši zaradi zabrisanosti mej med njihovimi funkcijami (namesto da so vzgojitelji glavni socializatorji, postajajo organizatorji, informacijski vir) prepogosto posegajo v delo tistih, ki se ukvarjajo z njihovim otrokom trenerjev, učiteljev STARŠI V ALPSKEM SMUČANJU Pomen vpliva socialnega okolja, sodelovanje staršev ter širše družbeno okolje so v svojem delu že leta 1983 poudarili Petrovič idr. Avtorji poudarjajo, da klubsko delo brez prizadevanj domačih in njihove denarne pomoči ne bi bilo uspešno. Tako otroci kot njihovi starši morajo biti dobro poučeni o športu, da se zanj odločijo ter da razumejo vsebino dela, obseg in večletni trud, potreben za doseg uspehov. Pravijo, da bi moral imeti otrok tako kot v igri tudi pri treningu pravico odločati o tem, ali bo sodeloval ali ne. Omenjeni avtorji navajajo geslo trenerjev:»brez staršev ne gre, s starši pa težko.«kakovostnega in k višjim dosežkom usmerjenega smučanja ne bi bilo brez materialne in osebne udeležbe staršev. Velikokrat so prav starši tisti, ki v otroku vzbudijo ljubezen do tega športa, če niso že sami prisotni pri 29

30 njihovih prvih korakih na snegu. Takšni starši se zavedajo pomembnosti otrokove športne dejavnosti, zato jim tudi vzbujajo zanimanje zanjo. Prav tako so avtorji s strokovnega vidika poudarili pomembnost razmer socialnega razlikovanja, v katerih imajo otroci premožnejših staršev več prednosti: v izbor ne prihajajo otroci, ki so bolj nadarjeni, ampak tisti, ki jim starši omogočijo zgodnjo specializacijo in boljše razmere za trening. Prav te neenake možnosti izkrivljajo in otežujejo izbor za smučanje najbolj nadarjenih otrok. Tako avtorji kot tudi mi sami si postavljamo vprašanje, če je smučanje res privilegij otrok tistih staršev, ki: se na socialni lestvici postavljajo v dovolj visoke položaje, da lahko svojim otrokom zagotovijo razmeroma drago smučarsko opremo, vozijo svoje otroke na treninge in jim zagotavljajo potrebne treninge na snegu v tujini; so motivirani in imajo dovolj časa za sodelovanje v upravah klubov, svetih staršev in za pomoč pri treningih; nudijo čustveno in psihično podporo svojim otrokom, da ti vzdržijo naporne treninge POSEGANJE STARŠEV V DELO TRENERJA, KLUBA Kakor je ugotovil Duncan (1997), starševsko vpletenost v šport pogojuje njihovo zanimanje za otrokovo početje ter zagotavljanje praktične podpore in spodbud. Duncan pravi, da tako trenerji kot starši razumejo starševsko vlogo kot instrumentalno pomembno za nudenje moralne in finančne podpore, praktične podpore za zagotavljanje potrebne opreme, prevozov na treninge in tekmovanja. Bozovičar (2011) je raziskoval vpliv staršev na trenerjeve odločitve v alpskem smučanju. Pravi, da je smučanje zaradi načina treniranja (kraj bivanja kraj treninga), odvisnosti od naravnih in vremenskih pogojev poletni treningi v tujini, specifičen šport. Zaradi tega so starši v sam šport vpeti bolj kot po teoriji idealne vloge podpora, spodbujanje, pomoč pri logistiki. V raziskavi je prišel do zaključkov, da imajo zaradi večjega finančnega prispevka starši povečan vpliv na trenerja. Kot pravijo Tušak idr. (2009) obstajajo vzroki, ki največkrat povzročajo poseganje staršev v delo trenerja. To so predvsem njihova velika pričakovanja glede trenerjev in dilema med željami, da bi njihov otrok zmagoval ter otrokovim uživanjem v športu in osvajanjem športnih veščin. Alpsko smučanje je šport, ki zaradi že omenjene specifičnosti zahteva velike finančne vložke. Ti pa nemalokrat pomenijo ambiciozne starše z njihovimi interesi in pričakovanji. Tone Vogirnec (v Majerič, 2000) je dejal:»razumljivo je, da želijo starši vedeti za učinke svojega vlaganja v svoje otroke.«ker starši zaupajo svojega otroka v varstvo trenerju, od njega pričakujejo, da ga bo vzgojil v vrhunskega športnika. Največja težava v odnosu starši trener je nezaupanje staršev v trenerja. Takšni starši prevečkrat posegajo v delo trenerja z nezaupanjem v način njegovega dela, z dvomi v njegove odločitve, kakor tudi z idejami in predlogi o načinih treniranja ter vsebinah in količinah treningov. S takšnimi pritiski na 30

31 trenerja povzročijo več škode kot koristi (Korošec, 2016). Koroščeva ugotavlja, da je starše potrebno seznaniti z njihovimi klubskimi dolžnostmi, pravili obnašanja na treningih in tekmovanjih ter jih naučiti zaupati trenerju. Pravi, da je treba staršem predstaviti program in načrt treningov, načine dela in zastavljene cilje tako, da je trenerjeva beseda zadnja. Tudi vodstvo kluba mora podpreti trenerja ter staršem predstaviti klubske cilje in vizijo. Darja Črnko, nekoč tekmovalka in demonstratorka alpskega smučanja, nato trenerka mlajših kategorij pri Smučarskem klubu Branik, pravi, da je vpletanje staršev v delo trenerja in klubov star pojav. Glavno razliko med preteklimi in sedanjimi leti vidi v tem, da so starši z leti postali bolj agresivni pri uveljavljanju svojih pričakovanj oziroma zahtev do trenerjev. Meni, da so staršem izpod nadzora ušla njihova čustva in odnos do samega treninga in tekmovanj njihovih otrok. Črnkova poudarja, da so starši nepogrešljivi pri emocionalni in moralni podpori. Pomembno se ji zdi tudi, da naučijo svoje otroke tekmovalce čustvene stabilnosti. Poudarja veliko finančno vpletenost staršev kakor tudi njihovo pomembnost pri nudenju praktične podpore v logistiki in zagotavljanju opreme. Črnkova sedaj deluje kot glavna podpora naše tekmovalke Ilke Štuhec kot njena serviserka smuči, organizatorka treningov, pomočnica Ilkinega osebnega trenerja smučanja. Razlog, zaradi katerega smo želeli vključiti njeno mnenje in ki ga sama ne omenja najraje, je ta, da je tudi mama svoje varovanke (D. Črnko, osebna komunikacija, 2. julij 2016). 31

32 1.3 CILJI IN HIPOTEZE DIPLOMSKE NALOGE Namen diplomske naloge, ki temelji na raziskavi, je ugotoviti, ali ima družina vpliv na začetek aktivnega ukvarjanja otroka z alpskim smučanjem, ali na aktivno smučanje vpliva stopnja izobrazbe staršev in bivanjskega okolja ter iz katerih virov so starši zagotovili največ finančnih sredstev. V okviru raziskovalnih vprašanj smo zastavili 5 hipotez: Kdo je razlog za začetek ukvarjanja otrok z alpskim smučanjem? H01: Otroci se v aktivno ukvarjanje z alpskim smučanjem usmerijo zaradi želje staršev. Ali ima aktivno ukvarjanje staršev s to panogo pomen za treniranje otrok? H02: Otroci, pri katerih je vsaj eden od staršev treniral smučanje, so se v večji meri odločili za trening smučanja zaradi želje staršev, kot otrocih, katerih starši niso trenirali smučanja. Kakšna je povezanost izobrazbe staršev in aktivnega ukvarjanja otrok z alpskim smučanjem? H03: Otroci staršev z višjo stopnjo izobrazbe se v višji meri odločajo za aktivno ukvarjanje z alpskim smučanjem, kot otroci staršev z nižjo stopnjo izobrazbe. Ali je bivalno okolje (mestno, primestno, vaško), v katerem so anketiranci živeli s svojo primarno družino, vplivalo na njihovo izbiro za šport? H04: Aktivno ukvarjanje z alpskim smučanjem je odvisno od okolja, v katerem družina živi. Iz katerih virov so starši zagotavljali finance, potrebne za otrokovo ukvarjanje z alpskim smučanjem? H05: Starši največji del financ zagotovijo iz osebnih virov. Predmet raziskave so bile primarne družine nekdanjih članov smučarskih klubov SK Branik Maribor, Smučarskega kluba GIG Velenje, Športnega društva Unior Celje in Alpskega smučarskega kluba Fužinar z Raven na Koroškem. 32

33 2 METODE DELA Raziskovanje je potekalo po naslednjih korakih: opredelitev ciljev, opredelitev načina pridobivanja podatkov s statističnimi metodami, sestava anketnega vprašalnika, določitev vzorca, zbiranje podatkov, obdelava in analiza ter predstavitev podatkov. 2.1 PREIZKUŠANCI V raziskavo smo vključili vzorec preizkušancev 53 bivših članov Smučarskega kluba Branik Maribor, Smučarskega kluba GIG Velenja, Športnega društva Unior Celje in Alpskega smučarskega kluba Fužinar z Raven na Koroškem. V vzorec preizkušancev smo zajeli člane med 23. in 36. letom starosti. Kot je razvidno s slike 3, je od tega 32 moških, kar znaša 60 %, in 21 žensk, kar je 40 % vseh preizkušancev. Povprečna starost preizkušancev znaša 28,8 let. 40 % 60 % Moški Ženske Slika 3: Struktura preizkušancev po spolu Na sliki 3 je prikazana struktura preizkušancev po spolu. Od 53 anketiranih je bilo 40 % žensk in 60 % moških. 33

34 2.2 PRIPOMOČKI Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Sestavili smo ga sami, na podlagi svojih izkušenj z alpskim smučanjem in znanja, pridobljenega iz prebrane literature. Vprašalnik je obsegal sedemnajst vprašanj, od tega enajst vprašanj zaprtega tipa, eno vprašanje odprtega tipa in dve vprašanji kombiniranega tipa. Vključili smo tri vprašanja s podanimi trditvami, kjer smo uporabili petstopenjsko Likartovo lestvico (1 = sploh se ne strinjam, 2 = se ne strinjam, 3 = deloma se strinjam, 4 = se strinjam, 5 = popolnoma se strinjam). Celoten anketni vprašalnik je v Prilogi POSTOPEK Anketiranje je potekalo preko spletne ankete od do in je zagotavljalo popolno anonimnost. Po vseh pridobljenih anketah smo preverili pravilno izpolnjenost vsakega vprašalnika, nepravilno izpolnjenih vprašalnikov v analizo podatkov nismo vključili. Podatke smo vnesli v računalniški program SPSS in jih statistično obdelali z analizo frekvenc in osnovno statistiko (aritmetična sredina, minimum maksimum, varianca, standardna deviacija ). Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili SPSS (Statistical Package for Social Sciences), verzijo Za izdelavo grafov smo uporabili Microsoft Excel. Dobljene rezultate smo v nadaljevanju predstavili v obliki grafikonov in statističnih tabel. 34

35 3 REZULTATI 3.1 ČAS UKVARJANJA Z ALPSKIM SMUČANJEM IN RAZLOGI ZA PRENEHANJE Z AKTIVNIM UKVARJANJEM S TO ŠPORTNO PANOGO Vsi preizkušanci so nekdanji tekmovalci, med preizkušance nismo zajeli nobenega aktivnega člana. V povprečju so se z alpskim smučanjem aktivno ukvarjali 9,8 leta. 15 % 26 % spremenjene prioritete pomanjkanje motivacije poškodbe 19 % slabi rezultati 8 % 13 % slabi odnosi in razmere v klubu ali reprezentanci pomanjkanje denarja 19 % Slika 4: Razlogi za prenehanje z aktivnim ukvarjanjem z alpskim smučanjem Slika 4 prikazuje, da je najpogostejši razlog za prenehanje z aktivnim ukvarjanjem z alpskim smučanjem sprememba prioritet, kar je navedlo 26 % vprašanih. Kot naslednja razloga za prenehanje so preizkušanci izbrali poškodbe in slabe odnose v klubih ali reprezentanci. Oba razloga sta zastopana pri 19 % vprašanih. 15 % anketirancev kot razlog za prenehanje navaja pomanjkanje denarja. Pri 13 % vprašanih je bil razlog za prenehanje z aktivnim ukvarjanjem z alpskim smučanjem pomanjkanje motivacije. Le 8 % preizkušancev je kot razlog izbralo slabe rezultate. 35

36 3.2 RAZLOGI ZA ZAČETEK UKVARJANJA Z ALPSKIM SMUČANJEM Preglednica 2: Aritmetične sredine in standardni odkloni razlogov za začetek ukvarjanja z alpskim smučanjem Odgovor M SD Zaradi lastne želje. 4,15 0,79 Zaradi želje staršev oz. skrbnikov. 3,23 1,29 Ker so se s to športno panogo ukvarjali vrstniki. 2,64 0,94 Navdušil me je učitelj športne vzgoje. 1,24 0,90 *Opombe: M pomeni aritmetična sredina, SD pomeni standardni odklon. Preglednica 2 prikazuje aritmetične sredine za razloge ukvarjanja z alpskim smučanjem. Rezultati kažejo, da so udeleženci v največji meri strinjali oz. popolnoma strinjali s trditvijo, da so se s športno panogo začeli ukvarjati zaradi lastne želje (M = 4,15; SD = 0,79). Temu sledi odgovor, da so z ukvarjanjem začeli zaradi želje staršev oz. skrbnikov, s čimer se je strinjalo že nekoliko manj udeležencev (M = 3,2; S = 1,29). Nato sledi odgovor, da so se z alpskim smučanjem začeli ukvarjati zaradi tega, ker so se s tem športom ukvarjali njihovi vrstniki (M = 2,64; S= 0,94). Kot zadnji odgovor so udeleženci izbrali odgovor, da jih je za ukvarjanje z alpskim smučanjem navdušil učitelj športne vzgoje (M = 1,24; S = 0,90). Udeleženci se torej v največji meri za aktivno ukvarjanje z alpskim smučanjem odločajo zaradi lastne želje, nekoliko manj pa zaradi želje staršev in skrbnikov. Zelo malo udeležencev so k športni panogi spodbudili vrstniki in učitelji športne vzgoje. To se nam zdi nenavadno, saj menimo, da se otroci v letih začetka aktivnega ukvarjanja z alpskim smučanjem še niso popolnoma sami sposobni odločati takšnih zadev. Vsekakor smo prepričani, da so starši imeli na odločitve otrok večji vpliv, kot so ga priznali naši anketiranci, saj so starši otrokov model, po katerem se zgledujejo. Prve gibalne izkušnje dobi otrok namreč prav v družini in že na tem mestu se pokaže velika vloga, ki jo imajo starši za otrokovo športno udejstvovanje. Tako bodo otroci, katerih starši uvrščajo šport visoko na lestvici vrednot, imeli podobno privzgojen odnos do gibalnih dejavnosti. Ne dvomimo življenjski stil staršev pomembno vliva na otrokovo športno prihodnost. 36

37 3.3 SMUČARSKO ZNANJE STARŠEV Preglednica 3: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje, ali znajo starši udeležencev smučati Odgovor f p (%) Da, oba od staršev sta tudi trenirala alpsko smučanje. 5 9,40 Da, oba od staršev ,30 Da, vendar je le eden od staršev treniral alpsko smučanje. 7 13,20 Da, vendar le eden od staršev ,30 Ne, nobeden od staršev. 2 3,80 Skupaj ,00 *Opombe: f pomeni frekvenca, p pa delež izražen v %. Nadalje smo udeležence vprašali, ali znajo njihovi starši smučati. Odgovori so vidni v preglednici 3, kjer je razvidno, da znata pri 24 anketirancih smučati oba starša, kar znaša 45,30 % anketirancev. Kot drugi najpogostejši odgovor, 28,30 %, so anketiranci izbrali trditev, da zna smučati le eden od staršev. V 13,20 % znata smučati oba, vendar je le eden izmed njiju treniral alpsko smučanje. Z 9,40 % so anketiranci izbrali možnost, da sta oba od staršev trenirala alpsko smučanje. Le v 3,80 % primera vprašanih ne zna smučati nobeden od staršev, to pomeni starši 2 vprašanih. Ugotovili smo, da znata pri več kot polovici primerov vprašanih, kar 67,9 %, smučati oba od staršev. S pomočjo analize variance smo preverili prvo hipotezo, ki pravi, da so se otroci, pri katerih je vsaj eden od staršev treniral smučanje, v večji meri odločili za trening smučanja zaradi želje staršev, kot otrocih, katerih starši niso trenirali smučanja. Rezultati hipotezo potrjujejo (F (4, 48) = 3,03; p < 0,05). Otroci, katerih starši so trenirali smučanje, so se tako v največji meri strinjali s trditvijo, da je bilo za njihovo ukvarjanje s smučanjem pomembna želja staršev (M = 4,00; SD = 1,41). Sledijo otroci, katerih starši so smučali, ne pa tudi trenirali smučanja (M = 3,52; SD = 1,19), nato še otroci, pri katerih je le eden od staršev smučal (M = 3,00; SD = 1,17), potem otroci, pri katerih je eden od staršev treniral smučanje (M = 2,71; SD = 1,25) in nazadnje otroci, pri katerih nobeden od staršev ni smučal (M = 1,00; SD = 0,00). 37

38 Slika 5: Slikovni prikaz stopnje strinjanja z navedeno trditvijo po izbranih skupinah otrok Na sliki 5 vidimo nazornejši prikaz rezultatov o odločanju za aktivno ukvarjanje z alpskim smučanjem glede na stopnjo znanja smučanja staršev. 38

39 3.4 SPREMLJANJE ALPSKEGA SMUČANJA Preglednica 4: Aritmetične sredine in standardni odkloni spremljanja alpskega smučanja Odgovor M SD Tekme alpskega smučanja si ogledamo zmeraj, kadar so na TV. 3,40 1,15 S starši obiščemo tekmovanja v alpskem smučanju v Sloveniji. 2,98 1,13 S starši ne spremljamo alpskega smučanja. 1,66 1,37 S starši obiščemo tekmovanja v alpskem smučanju v tujini. 1,58 0,77 *Opombe: M pomeni aritmetična sredina, SD pomeni standardni odklon. Preglednica 4 prikazuje opisne statistike o spremljanju alpskega smučanja. Razvidno je, da so se udeleženci v največji meri strinjali s trditvijo, da si tekme alpskega smučanja s starši ogledajo zmeraj, kadar so na televiziji (M = 3,40; S = 1,15). Nekaj manj anketirancev je izbralo odgovor, da tekme alpskega smučanja s starši obiščejo, kadar so v Sloveniji (M = 2,98; S = 1,13). Sledi odgovor, da s starši ne spremljajo alpskega smučanja (M = 1,66; S = 1,37). Najmanj udeležencev je izbralo odgovor, da s starši obiščejo tekmovanje alpskega smučanja v tujini (M = 1,58; S = 0,7). Dobljeni rezultati se nam zdijo smiselni, saj tekme alpskega smučanja potekajo hkrati s tekmovanji naših udeležencev. To bi jim lahko onemogočilo aktivnejše spremljanje tekem. Vsekakor je za ogled tekem na televiziji potrebnega manj časa kot za obisk tekem v Sloveniji ali v tujini. Nekoliko nas je presenetil odgovor, da s starši sploh ne spremljajo tekem alpskega smučanja. Zaradi vzrokov odločitve udeležencev za smučanje bi pričakovali, da tekme alpskega smučanja skupaj s starši spremlja več udeležencev. 39

40 3.5 PREŽIVLJANJE ZIMSKIH POČITNIC Vsako leto smo s starši vsaj en teden smučali v tujini Vsako leto smo s starši vsaj en teden smučali v Sloveniji. Ne, zimske počitnice preživim na treningih doma ali v tujini s smučarskim klubom. Slika 6: Preživljanje zimskih počitnic Slika 6 prikazuje načine preživljanja zimskih počitnic anketirancev. Enaintrideset anketirancev je zimske počitnice preživljalo na treningih doma ali v tujini. V tujini je s starši vsako leto vsaj en teden smučalo devetnajst otrok. Le trije vprašani so s starši vsako leto vsaj en teden smučali v Sloveniji. Iz rezultatov smo ugotovili, da je največ anketirancev zimske počitnice preživljalo na treningih doma ali v tujini. Menimo, da je tako zaradi potreb izvedbe optimalnih treningov smučanja. Prav zaradi tega je tudi delež odgovor na vprašanja o preživljanju počitnic s starši na smučanjih doma ali v tujini toliko nižji. 3.6 ŠPORTNA DEJAVNOST S STARŠI Preglednica 5: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje, kako pogosto so udeleženci športno aktivni s svojimi starši Odgovor f p (%) Večkrat na teden ,30 Samo ob vikendih ,26 Nikoli. 5 9,44 Skupaj ,00 *Opombe: f pomeni frekvenca, p pa delež izražen v %. Zanimala nas je tudi pogostost športne dejavnosti udeležencev z njihovimi starši. Iz preglednice 5 izvemo, da je več kot 62,26 % udeležencev bilo s svojimi starši športno 40

41 aktivnih le ob vikendih. 28,30 %, se pravi petnajst vprašanih, je bilo s svojimi starši športno aktivnih večkrat na teden. S svojimi starši ni bilo nikoli aktivnih pet udeležencev, kar znaša 9,4 % vprašanih. 3.7 BIVALNO OKOLJE IN STANOVANJSKI POGOJI ANKETIRANCEV Preglednica 6: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje, v kakšnem okolju živijo udeleženci Odgovor f p (%) V mestu ,50 V primestnem naselju ,10 Na podeželju. 5 9,40 Skupaj ,00 *Opombe: f pomeni frekvenca, p pa delež izražen v %. Preglednica 6 nam prikazuje, v kakšnem bivalnem okolju so živeli anketiranci. Najpogosteje so anketiranci živeli v mestu, v kar 58,50 % primera. V primestnem naselju je živelo 32,10 % vprašanih, na podeželju pa le 9,4 % vprašanih, kar pomeni pet anketirancev. Preglednica 7: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje, v kakšnih stanovanjskih pogojih živijo udeleženci Odgovor f p (%) V najemniškem stanovanju ,60 V lastnem stanovanju. 9 17,00 V lastni hiši ,40 Skupaj ,00 *Opombe: f pomeni frekvenca, p pa delež izražen v %. V preglednici 7 je razvidno, da je najmanj vprašanih, devet oz. 17 %, živelo v lastnem stanovanju. 22,6 % anketirancev je v času aktivnega ukvarjanja z alpskim smučanjem s svojo primarno družino živelo v najemniškem stanovanju. Največ vprašanih, dvaintrideset oz. 60,4 % jih je živelo v lastni hiši. 41

42 3.8 IZOBRAZBA STARŠEV ANKETIRANCEV Končano srednjo poklicno šolo Končano gimnazijo Končano fakulteto Končan magistrski študij Končan doktorski študij Slika 7: Izobrazba staršev anketirancev S slike 7 je razvidna izobrazbena struktura staršev anketirancev. Prevladujejo starši s končanim univerzitetnim študijem, kar sedemindvajset, torej več kot 50 %. 5. stopnjo izobrazbe ima skupaj enaindvajset staršev, od tega ima končano gimnazijo devet staršev, torej 17 %, in dvanajst končano srednjo poklicno šolo, 22,6 %. Končan magistrski študij imajo starši štirih anketirancev, končan doktorski študij pa starši enega anketiranca, kar znaša 1,9 %. 42

43 3.9 DELOVNO RAZMERJE IN NARAVA DELA STARŠEV ANKETIRANCEV 60,00% 54,70 % 50,00% 40,00% 30,00% 24,50 % 20,80 % 20,00% 10,00% 0,00% Imajo svoje podjetje So zaposleni v podjetju, ki ni v njihovi lasti So zaposleni v javni upravi Slika 8: Delovno razmerje staršev anketirancev Slika 8 nam prikazuje porazdelitev delovnega razmerja staršev anketirancev. Razvidno je, da je bila več kot polovica, 54,70 % staršev, zaposlenih v podjetju, ki ni bilo v njihovi lasti. Najmanj staršev, 20,8 %, je bilo zaposlenih v javni upravi. 60,00% 56,60 % 50,00% 40,00% 30,00% 20,00% 9,40 % 15,10 % 18,90 % 10,00% 0,00% Težje fizično delo Lažje fizično delo Administrativna dela Umska dela Slika 9: Narava dela staršev anketirancev 43

44 Na sliki 9 vidimo naravo dela staršev. Najpogostejša narava dela staršev je bilo umsko delo, ki je zastopano v kar 56,60 %. Administrativna dela je opravljalo 18,90 % staršev, lažja fizična dela pa 15,10 % staršev anketirancev. Najmanj staršev 9,40 % je opravljalo težja fizična dela ZAGOTAVLJANJE VIRA FINANC Iz lastnih sredstev 17 Iz klubskega sklada 9 Iz sponzorskega denarja Slika 10: Zagotavljanje vira financ Slika 10 predstavlja količinsko porazdelitev virov, iz katerih so starši zagotavljali finance za udejstvovanje z alpskim smučanjem. Le devet staršev anketirancev je finance zagotavljalo iz sponzorskega denarja. Sedemnajst staršev anketirancev je finančna sredstva zagotavljalo iz klubskega sklada. Največ, sedemindvajset staršev anketirancev, je finance za smučanje svojih otrok zagotavljalo iz lastnih sredstev ZAGOTAVLJANJE PREVOZA NA TRENING Preglednica 8: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na trditev, da so starši udeležencem vedno zagotovili prevoz na trening Odgovor f p (%) Trditev niti ne velja niti velja ,60 Trditev velja ,50 Trditev popolnoma velja ,80 Skupaj ,00 *Opombe: f pomeni frekvenca, p pa delež izražen v %. 44