78 tretje. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje

Transcription

1 Beg kapitala iz TiO 2? Sadra kalcijev sulfat dihidrat CaSO 4 2H 2O Nanotehnologija titanovega dioksida; Avtomatizacija in informatizacija; 78 tretje četrtletje Pravopis, slog in uglajenost pisanja (VIII); Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov; 2007 STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije

2 Uvodnik Verjetno ni zaposlenega v podjetju, ki ne bi s pozornostjo in mešanimi občutki spremljal dogajanja v zvezi s prodajo državnega deleža Cinkarne. Še posebej vzbuja nelagodje dejstvo, da škarje in platno pri tem dogajanju držijo v rokah drugi in smo sami lahko le opazovalci. Da pa si bomo lažje oblikovali predstavo o razmerah, ki imajo ključen vpliv na razplet lastniškega preoblikovanja, vam v prvem prispevku predstavljamo dogajanje na področju proizvodnje titanovega pigmenta v svetu in kratek pogled na dosedanje aktivnosti pri nameri za prodajo lastniškega deleža v Cinkarni. Ob vsem zunanjem vznemirjenju pa strokovno delo v podjetju prav nič ne zastaja. Nasprotno, ugotovimo lahko, da postaja vse bolj kvalitetno in sistematično. To pa je tudi najpomembnejši trend, ki nam lahko vzbuja vero, da bomo znali reševati tako tekoče probleme kot tudi izzive, ki nam jih prinašajo spremembe na svetovnih trgih. Tako nam drugi prispevek predstavi strokovno nalogo, ki se ukvarja z možnostmi uporabe sadre, ki je stranski produkt proizvodnje titanovega dioksida. Naslednji prispevek našega novega sodelavca, ki se ukvarja s tehnologijami prihodnosti, pa nam predstavi izhodišča za raziskave naših možnosti in aktivnosti na področju proizvodnje in uporabe nanotitanovega dioksida. Za konec si preberite še opažanje našega sodelavca o pomenu logistike za poslovanje podjetja. Vabimo vas, da si preberete tudi naši stalni rubriki namenjeni skrbi za boljše izražanje in pregledu zaključenih raziskovalnih nalog. Glavni urednik mag. Vladimir Vrečko

3 Mag. Jure Vengust Beg kapitala iz TiO 2? V zadnjem letu in pol je v panogi pigmenta titanovega dioksida moč zaznati vrsto zanimivih dogodkov, nemara celo tektonskih premikov. Tako na prvi pogled bi si človek mislil, da se kapital seli v nameri zasledovanja višjih donosov. Gotovo je nesporno, da donosi najboljših podjetij v povprečju padajo od začetka leta To je dovolj logično ob dejstvu, da se napovedani proces postopnega erodiranja prodajnih cen nemoteno nadaljuje. Še več, z zlomom tečaja dolarja v letu 2006 je dobil dodatni pospešek. Evrske cene pigmenta na evropskem trgu so se od polovice leta 2006 znižale za 6 %. Točno za toliko se je v istem času znižal tudi tečaj ameriškega dolarja. Ko razmišljamo o korelaciji med tečajem dolarja in cenami pigmenta v Evropi ugotovimo, da se je ta izrazito povečala v obdobju prvega večjega znižanja porabe pigmenta v ZDA (v začetku leta 2006). Znižanje porabe pigmenta v ZDA na letni ravni v zadnjem letu in pol presega 10 %. Ko k vsemu temu dodamo še (splošno objokovano) povečevanje cene energentov, surovin in stroškov dela, je znižanje dobičkovnih stopenj čez celotno panogo povsem razumljivo. Kaj se na področju kapitala pravzaprav dogaja v zadnjem času? V Modrih straneh je že bilo precej povedanega o izločitvi Tronoxa iz Kerr MCGeeja, po tem pa se je zgodilo najmanj še: I. Lyondell Chem. je prodal Millennium, Cristalu iz Saudove Arabije za 1,3 milijardo $. S tem je prešel drugi največji proizvajalec v last osmega največjega in sta se tako utrdila na drugem mestu v panogi. II. Peter Huntsman je svoje podjetje Huntsman Corp. Prodal Hexionu, ki je v lasti investicijskega sklada Apollo. Apollo pa je v panogi znan vsaj od leta 1999, ko se je neuspešno potegoval za nakup ICIjevega Tioxida (ki ga je potlej pač kupil Huntsman) in ga končno v letu 2007 za 10,6 milijard $ le dobil (skupaj s Huntsmanovo divizijo organske kemije). Mimogrede se je Apollo potegoval tudi za nakup Millenniuma iz točke I. Ni odveč dodati, da je Huntsman neposredno pred pogodbo o prodaji Hexionu podpisal kupoprodajno pogodbo z Basellom, prekinitev slednje pa ga je stala okroglih 200 milijonov $. III. Tronox je v prvi četrtini leta objavil svojo dolgoročno strategijo na področju pigmenta TiO2, v kateri se je odločil za razvoj kloridnih tovarn (Botlek in Kwinana) ter prodajo, nekoč Bayerjevega Uerdingena. Sama prodaja Uerdingena poteka (neuspešno) že nekaj časa, bi pa človek ocenil, da je težava predvsem v prodajni ceni, ki jo je v tem trenutku realno moč iztržiti. Šušlja se, da bi naj bil glavni interesent Sachtleben oz. matična firma Rockwood. IV. Precejšen šok v panogi so bile napovedane aktivnosti finske Kemire usmerjene v oceno možnosti prodaje svoje divizije pigmenta titanovega dioksida. Pred nekaj tedni so sporočili javnosti, da odstopajo od namere prodaje tovarne pigmenta, ker ocenjujejo, da trenutna tržna cena le-te ne ustreza njeni dejanski vrednosti. Dve zelo pomembni podjetji doslej nisem omenjal, zato se bom popravil. DuPONT kot vemo se je podal na Kitajsko in podpisal obvezujočo pogodbo z lokalnimi oblastmi, da bo do leta 2010 na»zeleni trati«v provinci Dangying za dobro milijardo $ zgradil 200-tisočtonsko tovarno pigmenta. Ocena velja, da DuPONT zaradi najboljše in s tem tudi najcenejše tehnologije proizvodnje jadra nad šmucem nizkih donosov, ki se lepijo po čevljih vseh drugih. A to utegne biti le delno res, namreč ocene temeljijo na podlagi poročanja poslovnih rezultatov DuPONTovega segmenta»coatings & Colour Technologies«, ki pa se v manj kot 50 % deležu nanaša na pigment. Večji del prometa se nanaša na barve in lake, ki, po zelo verjetni teoriji kopnenja dodane vrednosti s pomikanjem navzdol po verigi vrednosti (od barve, lakov in premazov do titanonosnih rud), ustvarjajo večji del donosa. Agresivna tržna politika pridobivanja tržnega deleža v Evropi, ki jo v zadnjem letu in pol vodi DuPONT, bržčas potrjuje nervozo odgovornih ter posredno obstoj resnega pritiska na rezultate divizije. Tudi Kronos je donedavna veljal za proizvajalca, ki je nad težavami in pretresi panoge. Toda več kot 25 % znižanje rezultata iz poslovanja v prvi polovici leta 2007 in celo 55 % znižanje čistega dobička kažeta, da so se časi spremenili za vse. V potrditev težav Kronosa bodi tudi tržna cena njegove delnice, ki je v zadnjem letu zgubila dobro tretjino svoje vrednosti.

4 Če bi bilo pod točko V. drugega odstavka nekoliko pretenciozno omenjati Cinkarno Celje, d. d., naredimo to sedaj. Obče znano je, da (para)državna sklada prodajata svoj 34,5 odstotni delež podjetja. Podobno je jasno, da uspešna prodaja tega deleža pomeni tudi že avtomatsko prevzemno ponudbo, ki jo mora objaviti bodoči (morebitni) kupec. Raznovrstne špekulacije so pognale ceno delnice celo do 185. Vemo tudi, da se je na prvem razpisu resneje pojavljalo ime Andreja Babiša in njegovega podjetja Agrofert. Kasneje (pri naslednjih razpisih) pa je (sodeč po člankih v Financah) postalo aktualno ime Viktorja Vekselberga in enega njegovih številnih podjetij Renove Orgsintez, ki je del skupine Renova. Prebrati je moč, da ima Renova v svoji skupini tudi podjetje TACO (Titanium Apatite Company), ki poseduje dolgoročno koncesijo za izkoriščanje Federovskega depozita apatita in ilmenita v Ukrajini. Skrivnost tudi ni, da ima Renova resen namen vertikalno povezati ukrajinsko ekstraktivno, metalurško in kemično industrijo temelječo na titanu. V grupaciji Ukrajinski Titan bi bila, med drugimi, tudi nam znana imena Sumykimprom, Krimsky Titan, Irshansk in Volnogorsk. Celoten projekt je sodeč po zunanjem videzu zastavljen zelo široko in vključuje izjemno obsežene raz- Viktor Vekselberg ( Kommersant) širitvene & obnovitvene investicije in investicije na»zeleni trati«tudi v kemijsko predelovalni panogi, skupaj s tovarnami barv, lakov in podobnim. Mihkaylovsky GOK ( Kommersant)

5 Pred koncem faktografiranja dodajam še pregled rezultatov najpomembnejših igralcev v panogi, ki se nanašajo na prvo polletje In še odgovor na vprašanje iz naslova. Zelo mogoče, vendarle pa bi vsi živeli precej mirneje, če bi uspeli racionalizirati histerično (pra)potrebo po obvladovanju prihodnosti. Vsi razen Kemire v milijonih $ (Kemira v milijonih ) I. -VI.2006 I. -VI Tronox Prodaja 714,7 705,6 Dobiček iz poslovanja 59,0 9,4 Čisti dobiček 6,2-30,6 Huntsman Prodaja 534,8 563,4 Dobiček iz poslovanja 65,1 45,4 Kronos Prodaja 649,4 656,6 Dobiček iz poslovanja 71,0 52,9 Čisti dobiček 28,5 12,9 DuPONT * Prodaja Dobiček iz poslovanja KEMIRA Prodaja 226,2 214,1 Dobiček iz poslovanja 23,0 17,4 SACHTLEBEN Prodaja 219,4 239,4 Dobiček iz poslovanja 11,8 6,1 * Divizija barv & premazov

6 Mag. Tomi Gominšek Sadra kalcijev sulfat dihidrat CaSO 4 2H 2 O Sadra oz. kalcijev sulfat dihidrat je naravni mineral (Slika 1), ki se nahaja v sedimentarnih kamninah in je nastal pred 100 miljoni leti pri izhlapevanju vode prostranih morij, ki so prekrivali kontinente. Trenutne svetovne zaloge naravne sadre ocenjujejo na 2,26 biljona ton od tega 35 % v Evropi. Slika 1: Minerala sadre v prozorni obliki Selenit Slika 2: Sadra v prahu Kemijsko je sadra sestavljena iz ene molekule kalcijevega sulfata CaSO₄ in dveh molekul vode, ki sta kristalno vezani in predstavljata 20,9 % celote. Zdrobljen DH je prikazan na sliki 2. Nad temperaturo 40 C prične izhajati kristalna voda in sadra pridobi novo kristalno obliko (Enačba 1.1) Struktura DH-ja [1] (Slika 3) je sestavljena iz plasti, kjer vodne molekule povezujejo plasti CaSO₄. Tako je cepljivost najlažja na plasteh, kjer so vodne molekule. Slika 3: Struktura DH, kjer so poliedri CaO₇ (modri), tetraedri skupine SO₄ (rumeni) in vodne molekule (rdeče). Sadra je edini naravni mineral, ki ga lahko zdrobimo, mu s segrevanjem odvzamemo vodo in mu nato povrnemo prvotno obliko z dodatkom vode. Spreminjamo ga lahko poljubno iz oblike v obliko po naslednji relaciji: Enačba cc cc CaSO 4 $ 2H 2O CaSO 4 $ 1/ 2H 2O CaSO 3/ 2H O 1/ 2H O / 2H 2O CaSO 4 $ 1/ 2H 2O CaSO 4 $ 2H 2O + 3/ 2H 2O Pri teh pretvorbah pa ne smemo preseči temperature 1100 C, pri kateri nastane mrtvo žgani CaSO₄. Druga zelo pomembna lastnost mavca je, da se mavčna malta zelo dobro vliva, pri strjevanju pa razširi in tako zapolni še tako majhne pore, luknjice in razpoke, [2] na koncu procesa strjevanja pa zadrži reliefno strukturo kalupa. To omogoča izdelovanje zelo kvalitetnih odlitkov. Zaradi vsebnosti kristalne vode so izdelki iz sadre požarno odporni in odlični regulatorji vlage v prostoru, saj odvečno vlago zaradi svoje strukture vežejo nase, ob pomanjkanju pa jo sproščajo.

7 Ostale kristalne modifikacije sistema CaSO₄ / H₂O[3-5] so še: Kalcijev sulfat hemihidrat (mavec) Kalcijev sulfat hemihidrat se običajno proizvaja z dehidracijo kalcijevega sulfata dihidrata po sledeči relaciji: + D CaSO 2H O H 4 $ 2 CaSO 4 $ 0, 5H 2O + 1, 5H 2O Glede na način priprave lahko kalcijev sulfat hemihidrat delimo na: alfa mavec, beta mavec. Alfa mavec Alfa mavec se proizvaja, tako iz naravne kot tudi iz kemijske sadre, v avtoklavih pri temperaturi do 150 C in tlaku do 4 bare. Ta tako imenovani mokri način dehidracije dovoljuje kontrolirano nukleacijo in rast kristalov, kar vodi do zelo lepo oblikovanih kompaktnih kristalov (Slika 4). Ti so povečini zelo enakomerni in nekrušljivi. Ta perfekcija v obliki in velikosti kristalov je vzrok v večji gostoti oz. manjši specifični površini, kar se kaže predvsem v odličnih kasnejših obdelovalnih lastnostih, kot so manjša poraba vode, doseganje visoke tlačne in upogibne trdnosti. Zaradi teh lastnosti se uporablja predvsem za tekoči estrih. Beta mavec Slika 4: SEM posnetek alfa mavca [6] Beta mavec ima daljšo zgodovino proizvodnje oz. uporabe v primerjavi z alfa mavcem. Proizvodnja sloni na suhem načinu obdelave materiala v rotacijskih pečeh oz. novejših sušilnikih s fluidiziranem sloju pri temp do 180 C. Med kalcinacijo se pri tem procesu kristalna voda izloča v obliki pare, kar povzroči razpad sadrinih kristalov v porozne agregate malih delcev beta mavca. Ti delci so zelo krušljivi neenakomerni in različnih oblik (Slika 5), kar povzroča dosti večjo potrebo po vodi in posledično nižje upogibne in tlačne trdnosti produktov.

8 Slika 5. SEM posnetek beta mavca [6] Kalcijev sulfat (anhidrit), CaSO 4 Zadnja modifikacija je brezvodni kalcijev sulfat CaSO₄, ki se pojavlja kot topen-heksagonalni, netopen-ortorombski in visokotemperaturni oz. mrtvožgani kalcijev sulfat. Izmed teh je gospodarsko pomembnejši prvo našteti, ki se podobno kot beta mavec proizvaja večinoma v rotacijskih pečeh, vendar pri višjih temperaturah, ki dosežejo od C, po sledeči reakciji: + D CaSO 2H O H 4 $ 2 CaSO 4 + 2H 2O Uporabnost sadre Lastnosti sistema CaSO₄ / H₂O se izkoriščajo že tisočletja. Stari Egipčani so mavec uporabljali pri gradnji piramid, Asirci pri vlivanju skulptur, Grki pa sadro (njeno prozorno obliko) kot nadomestilo stekla. Danes se kalcijev sulfat dihidrat uporablja predvsem v: [7] gradbeništvu dodatek portlandskemu klinkerju za proizvodnjo cementa, v proizvodnji alfa- in beta-mavca (ometi, malte, izravnalne mase, mavčne plošče in zidaki), v proizvodnji anhidrita (tekoči estrihi); poljedeljstvu eden pomembnejših virov kalcija in žvepla v prsti, regulator ph vrednosti v prsti, sredstvo za prezračevanje zemlje; živinoreji za preprečevanje vonja po urinu, živilski industriji, dodatek pri vrenju piva, kot polnilo pri testeninah, sladoledu, hamburgerjih; medicini mavčne obloge in zobne zalivke; filmski industriji številni efekti (sneg).

9 Kemijska sadra Vse večja alternativa naravni sadri pa v razvitih deželah postaja kemijska sadra, ki je rezultat številnih kemijskih procesov. Vsaka zase je imenovana po proizvodnji, v kateri nastaja in je specifična zaradi primesi, velikosti in oblike kristalov, ki jih vsebuje. Izmed teh je količinsko najpomembnejša fosforjeva sadra, ki nastaja pri proizvodnji fosforjeve kisline, v manjših količinah pa titanova sadra, ki nastaja iz proizvodnje titanovega dioksida. Poznamo še razne»organo sadre«iz proizvodnje organskih kislin kot npr: citronska, mravljična, vinska kislina in druge. Še večji problem od omenjenih kemičnih sader v smislu količin pa predstavlja tako imenovana energetska sadra (REA Gips, FGD Gypsum), ki jo dobimo pri čiščenju SO₂ iz dimnih plinov v termoelektrarnah. Sadra predstavlja velik problem v rafinerijah, hidrometalurških procesih, desalnizaciji itd., saj z tvorjenjem oblog zmanjšuje učinkovitost procesov. [7] Vse strožji predpisi o zaščiti človekovega okolja so v večini razvitih držav že pripomogli, da je vsak večji vir SO₂ opremljen z razžvepljevalno napravo, s tem pa tudi na nastanek še večjih količin energetske sadre. Države kot so Japonska, Nemčija itd., že vso energetsko, kakor tudi kemično sadro z ustreznimi postopki predelave uporabljajo v številnih panogah, kot so: proizvodnja cementa, gradbeništvo, poljedelstvo, sadjarstvo itd. Obstajajo pa številni viri po svetu, kjer pa se sadra še vedno spušča v reke, morja ali deponira na odlagališčih. S podobnimi problemi se srečujemo tudi v Sloveniji, kjer sta glavna vira sadre Cinkarna Celje in Termoelektrarna Šoštanj, ki skupaj proizvedeta do ton sadre in jo deloma še vedno odlagata (zapolnjujeta) v okolje. V Cinkarni se je pričelo odlaganje kalcijevega sulfata dihidrata (sadre oz. DH) z zagonom proizvodnje belega pigmenta titanovega dioksida (TiO₂). Pri proizvodnji titanovega dioksida po sulfatnem postopku iz rude ilmenita in titanove žlindre nastaja poleg primarnega produkta pigmenta TiO₂ tudi preostala žveplova kislina in odpadne kisle odplake. V Cinkarni Celje se ta kislina nevtralizira dvostopenjsko z apnencem in apnom, nastala sadrina gošča pa se je do nedavnega v celoti odlagala na odlagališču sadre Za Travnikom. Z postavitvijo novega procesa proizvodnje Cegipsa in vgradnjo prve centrifuge smo po dolgih letih intenzivnega raziskovanja in preskakovanja različnih ovir uspeli pričeti vrednotiti sadro (CEGIPS) in tako postavili temelje za nadaljevanje oz. popolno koriščenje bele sadre. (Nadaljevanje prihodnjič) Viri Brady J. E., Holum J. R.; Chemistry The Study of Matter and Its Changes; John Wiley & Sons, Inc., Hand R. J.; Calcium Sulphate hydrates: a review; British Ceramic Transactions 96, , Gay P., M., Ph. D.; Some crystallographic studies in the system CaSO₄- CaSO₄.2H₂O; Dep. of Miner. And Petrol., University of Cambridge , Aquilano D. Rubbo M., Catti M., Pavese A. and Ugliengo P.; Theoretical Equilibrium and Growth Morphology of Anhydritte (CaSO₄) crystals, J. Crystal Growth , Gips- Datenbuch, Bundesverband der Gipsindustrie e. V. Darmstad, Gominšek T.; Kontinuirna Precipitacija Kalcijevega sulfata dihidrata iz odpadne žveplove kisline in pridobivanje alfa in beta mavca; Magistrsko delo, Celje, 2005.

10 Dejan Verhovšek Nanotehnologija titanovega dioksida Uvod Nanotehnologija je verjetno najstarejša aplikativna znanost, ki jih danes poznamo. Termin»najstarejša«je zavajujoč, saj danes štejemo nanotehnologijo med razmeroma mlada področja znanosti. A če dobro pomislimo se je nanotehnologija začela tako rekoč že kmalu potem, ko se je skorja našega planeta pred približno 4 milijardami let ohladila. Takrat so namreč prvič nastopili ustrezni pogoji za kemijsko sintezo kompleksnih molekul, ki so imele eno ključno lastnost, lahko so se namreč kopirale in tako množile. S tem je bila podana osnova naravnih zakonov molekularne evolucije in evolucije organizmov nasploh. Kaj sploh smo ljudje in nasploh živa bitja drugega, kot kompleksni produkti nanotehnološkega stroja, ki se je izpopolnjeval vsaj 3,5 milijard let? V celicah najenostavnejših organizmov, in celo v virusih, namreč obstaja vrsta bioloških napravic, komponent in procesov, ki delujejo na nanometrskem ali molekularnem nivoju in izkazujejo stopnjo delovanja, o kateri lahko današnja znanost le sanja. Posnemanje narave je cilj nanotehnologije, vendar smo mi, grobo rečeno, šele v kameni dobi razumevanja osnovnih zakonitosti in principov delovanja delcev nano velikosti. Ravno to dejstvo pa pomeni, da danes nanotehnologija predstavlja eno izmed vodilnih smernic nadaljnjega razvoja. Druga, podobno pomembna smernica v razvoju, sta biokemija in biotehnologija, ki pa v bistvu pomenita izrabo nanokomponent življenja v specifične namene. A vendar smo kljub svoji nevednosti, že dokaj zgodaj začeli izrabljati nanotehnologijo oziroma njene produkte. Tako smo»nanotehnologijo«uporabili prvič že pred nekaj tisoč leti, ko so naši predniki začeli izdelovati jeklo in pozneje, ko so Slika 1: Prikazano je delovanje encima DNA ligaze, katere naloga je povezovanje koncev DNA skupaj v dvojno vijačnico. DNA je široka le približno 2 nm, zato je tudi sam encim le malo večjih dimenzij. Je le eden izmed nepregledne množice nanostruktur narave. vulkanizirali gumo ter ko so uspešno uporabili koloidno zlato za obarvanje stekla. Razlika med zdaj in prej je trenutno predvsem ta, da se dandanes trudimo uporabljati in razvijati nanoprodukte, ker se že zavedamo njihovih superiornih lastnosti v primerjavi z makroskopskimi predmeti. Zavedamo se, da stojijo za izrazito boljšimi lastnostmi nanodelcev nekatere osnovne zakonitosti. Te so neposredno v povezavi z velikostjo delcev oziroma njihovo površino. Nanotehnologijo štejemo med znanstvene mejnike naše civilizacije. Področje Osnovni zakon Uporaba zakona Newtonova fizika, F = m $ a Mehanika nizkih hitrosti, gravitacijskih klasična mehanika polj nizke jakosti, velikih teles. Dvojna narava materije in h Razmerje med materijo in valovanja; de Brogliejeva m = m $ v valovanjem, povezava med klasično relacija mehaniko in kvantno mehaniko. Kvantna mehanika: H} = E} Mehanika majhnih teles. Schrödingerjeva enačba Nanoznanost P,iq = f( lx, ly, lz ) Lastnost I materiala q je funkcija velikosti delcev materiala (vseh treh dimenzij).

11 Podobno, kot so zgoraj navedene relacije in zakoni ob odkritju pomenili revolucijo v znanosti takratne dobe, lahko tudi mi z veliko mero gotovosti pričakujemo novo revolucijo povezano z nanotehnologijo, ki bi lahko vodila v nesluten razvoj in blagostanje. Kot že rečeno, še nismo povsem tam. Trenutno le praskamo površino in počasi odkrivamo vedno nove in nove prednosti, ki nam jih nudi nanotehnologija. Pri tem je še posebej zanimiv titanov dioksid. Kakšna je naša aktivnost na področju nanotehnologije TiO 2? Cilji so vsekakor visoki, ker so tudi prednosti za Cinkarno in njene zaposlene velike. Prednosti so izrazite zaradi širokega razpona aplikacij nanodelcev titanovega dioksida, ki ga lahko uporabimo za učinkovito zaščito pred UV sevanjem, za aplikacije v farmaciji, biotehnologiji, kozmetiki, tekstilni industriji, pri posebnih barvah in premazih, pri sončnih celicah Zdi se, kot da se skoraj vsak dan najde kakšna nova možnost uporabe nanodelcev titanovega dioksida. Slika 2: Prikazana je slika delujoče sončne celice na osnovi nanodelcev titanovega dioksida. Da pa ne ovinkarimo preveč, je potrebno poudariti, da je tudi cenovno gledano nano-tio 2 dražji od pigmenta, ki ga sedaj proizvajamo. Z razvojem postopkov proizvodnje nanodelcev titanovega dioksida nikakor ni mišljeno opustiti proizvodnjo pigmenta. Razvoj in uporaba znanja nam bo predvsem omogočila izrabo večjega in hitro rastočega trga, večji manevrirni prostor za prilaganje trenutnemu povpraševanju in, ob uspešnem zagonu proizvodnje, večje finančne doprinose na količino produkta. V Cinkarni so že pred leti poskusili pridobivati ultrafini titanov dioksid v razvojnem merilu in bili pri tem zelo uspešni. Kljub temu je takrat načrt za zagon večje proizvodnje padel v vodo. Sedaj imamo novo priložnost in do sedaj pridobljeno znanje in izkušnje nam bodo pri ponovnem poskusu več kot pomagali. Cilji Osnovni cilj, ki smo si ga zastavili, je poznavanje postopka za sintezo nanodelcev TiO2, ki naj bo čimbolj enostaven, ekonomičen, učinkovit in ga bo čim lažje prilagoditi že obstoječi infrastrukturi sulfatnega procesa. Postopek naj nudi tudi možnost kontrole proizvodnega procesa in s tem omogoča kontrolo in določanje želenih velikosti delcev in njihove oblike. Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da morata biti produkt in postopek, ki ga bomo uporabili za proizvodnjo, človeku prijazna. Najpomembnejši korak pri proizvodnji pigmentne oblike titanovega dioksida je hidroliza. Izkazalo se je, da je rezultat hidrolize t. i. gel, ki ga sestavlja anatas velikosti delcev nm, katerega delci so povezani v aglomerate preko sulfatnih skupin dodane žveplove kisline v fazi razklopa. Grobo rečeno imamo nanodelce že vseskozi, vendar se ti zaradi specifičnih pogojev nadaljnje obdelave v procesu proizvodnje pigmenta sprimejo skupaj v večje delce. Za pridobivanje nanodelcev bi bilo torej potrebno le optimalizirati proces po hidrolizi, da bi preprečili sprijemanje prvotno nastalih nanodelcev ali izvesti sam proces hidrolize na način, ki bi nam omogočil nadaljnje pridobivanje nanodelcev titanovega dioksida. Od obeh omenjenih načinov nam je predvsem prvi zelo znan, saj ga rutinsko uporabljamo vsak dan za pridobivanje rutilizacijskih kali za potrebe proizvodnje pigmenta. Prav tako je bil tudi prvi poskus Cinkarne na področju proizvodnje nanodelcev titanovega dioksida za prodajo, grobo rečeno, optimalizirana oblika postopka priprave rutilizacijskih kali. Potrebno je poudariti, da je takrat obstoječa raziskovalna skupina izvedla veliko izboljšav, pridobila veliko strokovnega in tehničnega znanja ter tudi uspešno proizvedla nanodelce titanovega dioksida. Ti so bili po svojih lastnostih povsem primerljivi, če ne celo boljši, od takratnih komercialnih oblik nanodelcev nekaterih družb (Kemira, Ishihara). Izvedeni poskusi uporabe nanodelcev titanovega dioksida namesto rutilizacijskih kali so pokazali, da se nanodelci tudi bolje obnesejo pri pretvorbi pigmenta v končno rutilno obliko.

12 Postopek temelji na sintezi natrijevega titanata iz gela po hidrolizi in nadaljnji reakciji s kislino, pri kateri se tvorijo nanodelci titanovega dioksida. Z nadzorom nad koncentracijami vstopnih reaktantov, časom poteka in temperaturami posamezne reakcije se lahko tudi kontrolira kristalna oblika končnih nanodelcev ter njihova velikost. To je pomembno v smislu prilagajanja našega morebitnega proizvodnega programa potencialnim kupcem oziroma njihovim potrebam. Na žalost so se takratne nadaljnje aktivnosti, kljub velikemu potencialu raziskav in pridobljenemu znanju, opustile. Drugi način je, kot že omenjeno, izvedba procesa hidrolize za namen proizvodnje nanodelcev. Postopek temelji na dodatku substehiometrijske količine (glede na prosto žveplovo (VI) kislino) ustrezne baze črni raztopini in nadaljnjem izločanju tvorjenih nanodelcev s flokulacijo z ustrezno kislino. S tem postopkom nimamo veliko izkušenj in tudi ne moremo z gotovostjo potegniti vzporednic glede na zgoraj navedeni postopek obdelave gela po hidrolizi. Edino, kar lahko trenutno z gotovostjo rečemo je, da je potrebno oba postopka (še posebej drugega) preučiti in optimalizirati, ugotoviti prednosti posameznega od njiju ter razpon oblik nanodelcev titanovega dioksida, ki ga lahko naredimo. Pred nami je torej še veliko dela in zagotovo se bodo v tem času pokazale tudi kakšne nove smernice, ki bi jih bilo vredno ubrati. Ne nazadnje tudi s pomočjo vseh vas, saj lahko s svojimi izkušnjami in koristnimi predlogi veliko prispevate pri izvedbi zastavljene naloge. Slika 3: Prikazana sta dva tipa nanodelcev titanovega dioksida. Levi tip je primeren za sončne kreme, desni pa je primernejši za uporabo pri sončnih celicah. Viri 1. Lubej A. : Ultrafini titanov dioksid končno poročilo. (1999) 2. Winkler J. : Titanium dioxide. Sachtleben Chemie GmbH, Hannover: Vicentz (2003). 3. www. elp. uji. es/juan home/research/solar cells. htm 4. www. abc. net. au/science/news/stories/s htm 5. www. biology-blog. com/images 6. www. dyesol. com 7. http: //en. wikipedia. org/wiki/wikipedia

13 Mag. Dejan Ketiš Avtomatizacija in informatizacija Logistika je osnova optimalne proizvodnje Naloga proizvodne logistike je zagotoviti učinkovit tok materiala, sredstev in storitev skozi celoten proizvodni proces med službami v podjetju. Od njene organiziranosti in zmogljivosti sta precej odvisni produktivnost in učinkovitost celotne proizvodnje. Optimalne proizvodnje ni brez proizvodne logistike, slednje pa ne brez dobrega poznavanja osnovnih proizvodnih procesov, učinkovitega načrtovanja, podprtega s sodobnimi orodji, opreme ter avtomatizacije in informatizacije kot nadgradnje vsega omenjenega. Logistika je zato glavni podporni proces v podjetju in preskrbni verigi, ki zajema vse procese od napovedovanja, povpraševanja, nabave, načrtovanja potreb in načrtovanja proizvodnje do materialnega poslovanja, skladiščenja, ravnanja z materialom in sredstvi, embaliranja, distribucije, transporta prodajnih in poprodajnih storitev. Informatizacija in avtomatizacija sta samo del aktivnosti, ki pripomoreta k učinkovitemu logističnemu izvajanju delovanja podjetja. Naloga logistike Proizvodnjo z vsemi potrebnimi podpornimi funkcijami lahko opredelimo kot mrežo dejavnosti oziroma procesov, ki material na osnovi informacij pretvorijo z razpoložljivimi sredstvi v izdelek. Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materiala in sredstev od virov do porabnikov v podjetju in med podjetji. Obsega fizični tok materiala in sredstev od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika. Logistika podpira materialni del celotnega življenjskega ciklusa, vključno z njegovo oskrbo. Naloga je zagotoviti optimalen tok blaga v celotni logistični oziroma preskrbni verigi. Podjetja so v tej verigi lahko v vlogi dobavitelja, proizvajalca kot distributerja, vsem pa je skupen cilj zagotoviti prave dobrine in storitve na pravem mestu ob pravem času v pravi količini in kakovosti z najmanjšimi stroški in vplivi na okolje. Avtomatizacija in informatizacija imata pri tem pomembno mesto pri identifikaciji, merjenju, nadzoru in vodenju proizvodnje. Optimalna proizvodnja in ključni kazalniki učinkovitosti Učinkovito poslovanje proizvodnega podjetja temelji na delovanju brez nepotrebnega in nekoristnega dela ter porabe materiala in sredstev, kar je cilj tistega, ki želi biti boljši od tekmecev. Proizvodna logistika proizvodnja Nabavna logistika IT Distribucijska logistika dobavitelji proizvodnja kupci Logistika je tok materiala podprt s tokom informacij Razbremenilna logistika

14 Optimalna proizvodnja je splošna filozofija upravljanj procesov, ki zasleduje izboljšanje ključnih kazalnikov učinkovitosti KPI- Key Performancer Indicator. Optimizacija pomeni niz orodij za odkrivanje in stalno odpravljanje potrat, izboljšanje kakovosti, skrajševanje proizvodnih časov in zmanjšanje stroškov. Učinke uporabljenih metod je potrebno ustrezno meriti in ovrednotiti. Za analizo uspešnosti poslovanja in učinkovito vodenje podjetja so potrebni sprotni podatki o dejanskem stanju in zgodovini delovanja proizvodnega procesa. Sodobni sistemi za spremljanje proizvodnje, sledenje izdelkov in kontrolo kakovosti zagotavljajo vedno več podatkov, na osnovi katerih se izluščijo ključni kazalniki učinkovitosti vodenja. To so predvsem sistemi avtomatizacije ter informacijske povezave med sistemi, ki jih z ustrezno logistiko povezujemo v učinkovit sistem optimalnega delovanja poslovnega procesa. Spirala izboljšav Stalne spremembe zahtevajo stalne izboljšave. V upravljanju s kakovostjo je dobro znan Demingov krog ali spirala, sestavljena iz štirih korakov nenehnega ciklusa izboljševanja. Prvi korak je načrtovanje, sledita izvajanje ukrepov glede na pripravljen načrt in spremljanje učinkov. Pri slednjem so zelo uporabni sistemi za zajem, obdelavo in prikaz podatkov v obliki ključnih kazalnikov učinkovitosti. Obravnava logistike v podjetjih Veliko podjetij vidi rešitev povezovanja in optimizacije logističnih tokov že z uvedbo poslovnih info sistemov ERP-enterprise resource planning, proizvodno info sistemov MES manufacturing execution system, informacijskih sistemov za vodenje skladišč in sistemov za načrtovanje in razporejanje APS advanced planning and scheduling. Poleg tega podjetja vlagajo tudi v avtomatizacijo in standardizacijo ter v uvajanje manipulatorjev, robotov, avtomatskih skladišč, samodejno vodenih vozičkov, paletnih transportnih trakov, sistemov za samodejni zajem podatkov in sledljivost, črtne kode in druge sodobne sisteme. Učinkovitost avtomatizacije in informatizacije sta zelo odvisni od enotnosti, povezljivosti in združljivosti opreme, postopkov in podatkov, nenazadnje tudi na kontinuiteti dela izvajalcev informacijske opreme. Vse to je z eno besedo logistika za optimalno delovanje proizvodnje. Kako je pri nas? Poglejmo združljivost in povezljivost opreme, podatkov in postopkov. Smo mojstri, da za vsak segment uvajanja novega postopka, orodja in informacijske tehnologije poiščemo novega izvajalca, drugačno opremo ter si tako otežimo povezljivost logističnih tokov in nakopljemo vrsto problemov. Večina podjetij ugotavlja, da, kljub informacijski podpori in avtomatizaciji, v praksi ne dosegajo pričakovanih rezultatov, produktivnost ne dose- analiza nadzor načrtovanje izvajanje Demingova spirala

15 ga želene, kakovost ne dosega zahtevane, stroški so preveliki. Podjetja za reševanje uporabljajo številne menedžerske pristope in metode, le nekatera so spoznala, da je pot za povečanje kakovosti in produktivnosti ob zmanjšanju stroškov podrobnejša in celovitejša obravnava logistike!! Tako so podjetja, ki se resno zavedajo zmožnosti in pomembnosti logistike že oblikovala oddelek, ki je pristojen in odgovoren za celovito izvajanje logistike ter se načrtno ukvarja s to problematiko. Namen in cilj oddelka logistike je povezati vse logistične procese in aktivnosti na področju informatike in avtomatizacije, ki se v principu obravnavajo samostojno. S tem se dosežejo združevalni učinki, saj se logistične procese obravnava enotno na ravni celotnega podjetja. Kako je pri nas pa verjetno vemo. Kljub skupnim omejitvam podjetij na trgu, so nekatera vendarle uspešnejša od drugih. Ključ uspeha je običajno v podrobnostih in ena izmed njih je prav gotovo logistika v podjetju. Dobro poznavanje logističnih procesov in tehnologij, ustrezno načrtovanje logističnih sistemov ter avtomatizacija in informatizacija logističnih rešitev prinaša prednost. (Povzeto po članku Vitka tehnologija je osnova vitke proizvodnje, avtor dr. T. Perme, JRT, junij 2007).

16 Zoran Pevec MISLIMO, KJER SMO V STROKOVNI KNJIŽNICI Pravopis, slog in uglajenost pisanja (VIII) Rešitev vaj iz prejšnjega sestavka 1. V dvojice povedi vstavi pravo obliko od ponujenih: moram morem Danes ne morem v kino, ker me čaka veliko nalog. Pospraviti moram jaz, ker sem starejša. 2. Poišči vsaj dva pomena iste besede, nato tvori povedi. krilo: Popravili so levo krilo zgradbe. Oblekla je krilo. vejica: Suha vejica drevesa. Kdaj pišemo vejico. cvetka: Deklici je ime Cvetka. Na travniku raste cvetka. 3. Popravi nejasno poved. Ali si videl (pravilno je slišal), kako zna prepričevati? 4. Popravi, da ne bo ponavljanja: Moški se je pripeljal v Ljubljano. Opazoval je rumeno sonce in si mislil: vsa mesta so enaka; tudi tu so sive ceste, sive zgradbe in sivi oblaki. Potem je zavil v majhno uličico. Ogledoval si jo je z zanimanjem. Presenečen je ugotovil, da lahko tod stopi v velikansko veletrgovino z najrazličnejšim in raznolikim blagom. Tu bi lahko bilo na primer takole: Moški se je pripeljal v Ljubljano. Opazoval je sonce in si mislil: vsa mesta so enaka; tudi tu so mrke ceste, čemerne zgradbe in sivi oblaki. Potem je zavil v majhno ulico. Ogledoval si jo je z zanimanjem. Presenečen je ugotovil, da lahko tod stopi v veletrgovino z raznolikim blagom. 5. Izpusti, kar kvari jedrnatost: Pri moji veri, da je bilo tako, kot sem povedal. Bolje bi bilo takole: Bilo je tako, kot sem povedal. Roko na srce, to pa je njena napaka. Bolje bi bilo takole: To je njena napaka. Če pošteno priznam, bi tudi jaz storila tako. Bolje bi bilo tako: Tudi jaz bi storila tako. 6. Popravi spakovanja: Ali bi pila kavico? Bolje bi bilo: Ali bi pili kavo? Vaš velecenjeni podpis prosim. Bolje bi bilo: Vaš podpis, prosim. 7. Izrazi se drugače. predpogoj prvi pogoj predpriprava priprava na začetek dela spodaj podpisani podpisani prej imenovani imenovani 8. Izberi pravilno besedo: Za potovanje v tujino so pripravili (skupinski skupni) potni list. Pravilno je skupinski. Predavanju, ki ni zanimivo, pravimo, da je (dolgovezno dolgo). Pravilno je dolgovezno. PISANJE DOPISOV* Slovenski poslovno-uradovalni jezik Slovenski knjižni jezik se je, gledano zgodovinskorazvojno, z uradovalnim jezikom obogatil precej pozno, saj se je ta po začetkih s konca 19. st. izoblikoval šele po izstopu iz avstrijskega političnega okvira l * Povzeto po Monika Kalin Golob, 2003: O dopisih. Ljubljana: Revija tajnica, GV Založba in praktičnih vajah iz Sporočilnosti Filozofska fakulteta Maribor, Slovenski jezik in književnost.

17 Stilne norme poslovnega in uradovalnega sporočanja ena od opaznih stilnih prvin so avtomatizmi, to so besedne zveze, natančne in enopomenske fraze, kot npr. : V zvezi z dopisom z dne ; glede na vaše poizvedovanje o ; vljudno vas vabimo na trpniki (zahteva se zavrne, dokumenti so bili izročeni; predlagan je bil naslednji dnevni red); po splošnem mnenju še vedno velja, da»slovenščina ne mara trpnika«; vendar slovnica ugotavlja, da je trpnik pogost v strokovnih, poljudnih in znanstvenih besedilih; torej ni priporočljiv, je pa včasih nujen; glede besedišča lahko rečemo, da prevladujejo čustveno nevtralne besede, enopomenske besede, številni so strokovni izrazi; pričakuje se raba knjižnih besed; potreba po hitrem in gospodarnem sporočanju, vendar morajo biti krajšave razumljive; pri izbiri besednih vrst prevladujejo samostalniki, ki pa se pogosto kopičijo v rodilniške verige (reševanje zahteve stranke = reševanje strankine zahteve). DOPIS zakaj je sploh treba razmišljati o enotnem obrazcu? ; obrazec razumemo kot ustaljeno obliko in postavitev obveznih sestavin splošnega dopisa je gospodarnejši, prihrani čas. Stalne sestavine dopisov Opisane so v: Moderni poslovni dopisi (Primath, 2001); Poslovna korespondenca v štirih jezikih sln., it., nem., angl. (Mohorjeva založba, 2000); O dopisih, GV Izobraževanje, 2003; danes v Sloveniji najpogosteje naletimo na model, ki levo poravnavo krši le pri datumu in dokumentacijskem delu ter pri podpisniku te enote postavlja desno. Sestavine dopisov so po vrsti naslednje: glava 1, pošiljatelj (levo) kraj in datum (desno) dokumentacijski del (desno) glava 2, prejemnik (levo) naslov (levo) vsebina dopisa pozdrav/zaključek (levo) podpisnik (desno) priloge (levo) 1. Glava glava mora vsebovati vse bistvene podatke o pošiljatelju in naslovniku (prejemniku); poravnava levi rob; z veliko začetnico pišemo le prvo besedo v glavi, torej kot začetek povedi in pa seveda besede, ki se tudi sicer pišejo z veliko začetnico; nekaj primerov: Fakulteta za družbene vede Oddelek za komunikologijo Kardeljeva ploščad Ljubljana tel. : faks: Dr. Tomo Korošec Fakulteta za družbene vede Kardeljeva ploščad Ljubljana tel. : faks: Fakulteta za družbene vede dr. Tomo Korošec Kardeljeva ploščad Ljubljana tel. : faks: Datum datum naj bi zasedal zgornji desni del papirja; za pikami so presledki ( ); neustrezno je pisanje 0 npr pravilno je ; ime meseca se piše z malo: Koper, 26. junij 2007; navajanje samostalnika dan (ali»v«) pred datumom je nepotrebno torej kar Celje, ; datum v besedilu dopisa pravilno bi bilo npr.: Seja bo v sredo, , ob 12. uri, v ; Seja bo v torek, 20. marca 2007, ob 12. uri, ; Seja bo 20. marca 2007 v sejni sobi.

18 Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov Razvoj dodatkov pri bistrenju vode Projekt Vodja: Marko Golež Namen naloge je bil izdelava stenske izravnalne mase za strojno nanašanje. Najprej je bilo potrebno določiti referenčni material, narediti celotno analizo materiala in določiti parametre za spremljanje kakovosti materiala. Testiranja materiala pri izvajalcih so pokazala določene pomanjkljivosti, ki pa sem jih odpravil s korekcijo recepture. Po lastnostih je produkt podoben Vilaplanu za ročno nanašanje, ki ga izvajalci dobro poznajo in so zadovoljni s kvaliteto. Določitev obratovalnih parametrov mešala za izdelavo efektivnih praškastih lakov Projekt Vodja projekta: Tomaž Rozoničnik V prvi fazi smo skupaj s proizvajalcem določili velikost in tip mešala ter tehnične detajle polnjenja in praznjenja. Mešalo smo testirali z našim materialom na lokaciji proizvajalca in ugotovili odstopanje kakovostnih parametrov praškastega laka mešanje ni bilo dovolj učinkovito. Po izvedbi korekcije konstrukcije mešalnih elementov in reduktorja (povečanje hitrosti), so bili rezultati sprejemljivi. Mešalo smo montirali na našo proizvodno lokacijo in pristopili k testiranju mešanja z našimi efektnimi Ekolaki, zaradi ugotavljanja obratovalnih parametrov in izdelave ustreznih TKL-ov. Obenem so se pripravila ND in Operativni plan vzdrževanja. Izveden je tudi pregled delovne opreme od pristojne inštitucije dokumentacija je obvladovana z OP 188 Obvladovanje delovne opreme v PE KM. Razvoj PU praškastega laka z utrjevanjem pri 120 stopinj C Projekt: Vodja projekta: Tomaž Rozoničnik Za razvoj praškastega laka za pečenje pri 120 C smo pridobili surovine in startne formulacije firm Degussa in Cytec. Poskusi, vključno z aplikacijo, so se izvajali v laboratoriju PL. Med izvajanjem projekta je bilo ugotovljeno, da je projekt zastavljen preširoko, predvsem v delu, kjer smo predvideli testiranje in potrditev pri uporabniku. Testiranja v našem laboratoriju so pokazala zadovoljive rezultate, zato lahko smatramo projekt uspešno zaključen. Nadaljevanje aktivnosti za razvoj PL za pečenje pri 120 C je predvideno z novim projektom, ki se bo omejil na lakiranje MDF, ki je komercialno najbolj zanimivo. Uvedba sistema obvladovanja stroškov tekočega ter preventivnega vzdrževanja in stroškov pogojenih s tehnološkimi težavami proizvodnje Projekt: Vodja projekta: Lilijana Miloševič V PE Vzdrževanje in energetika imamo računalniško podprt delovni nalog. Za lažje spremljanje stroškov nastalih pri opravljanju naših dejavnosti so delovni nalogi razvrščeni po vrstah delovnih nalogov. Trenutno imamo osem vrst delovnih nalogov. Z uvedbo nove vrste delovnega naloga in kombinacijo vzroka in načina posega sedaj lahko spremljamo še dodatno dve vrsti aktivnosti: delo na razvojno raziskovalnih projektih ter opravila, ki jih opravljajo sodelavci PE Vzdrževanje in energetika, niso pa v povezavi s tehnologijo vzdrževanja (npr. : čiščenje zamašenih cevovodov ipd). Testiranje vzorca apnenčeve moke»alpha calcit«za nevtralizacijo močno kislih odplak v laboratorijskem merilu Projekt: izven plana Vodja projekta: Andraš Molnar Enako kot pri prejšnjih nalogah preverjanja različnih vzorcev apnenčeve moke za nevtralizacijo kislih odplak (različni proizvajalci, mletje ipd. ) smo pri enakih pogojih testirali vzorec apnenčeve moke»alpha CALCIT«iz Kölna. Poskuse nevtralizacije močno kislih odplak iz proizvodnje TiO2 smo izvajali z realnim vzorcem apnenčeve moke (ALPHA CALCIT) v prahu in v obliki suspenzije (400 g/l). Apnenčevo moko smo po tem presejali na situ 40 µm in s tako pridobljenim vzorcem (delci pod 40 µm) še enkrat ponovili poskuse nevtralizacije pri enakih pogojih dela. Izvedeni so tudi poskusi nevtralizacije kislih odplak z realnim in s presejanim vzorcem apnenčeve moke»alpha CALCIT«pri pogojih, ki so predpisani za odlaganje sadre PE TiO2.

19

20 strokovne informacije