Igor Koselj
|
|
- Jesse Goodwin
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 ZAJEM REALNIH PROCESNIH PODATKOV KOT POMOČ ZA NATANČNEJŠE SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNE LINIJE IN S TEM POMOČ PRI PREVENTIVNEM VZDRŽEVANJU STROJEV Igor Koselj ikoselj@gmail.com Prikazana je logika prenosa podatkov in ključni kazalci učinkovitosti za spremljanje učinkovitosti proizvodne linije. Ti podatki so izračunani iz natančnih zastojev z vzroki in dogodkov, ki so beleženi na liniji. Takšni zastoji nam bodo pomagali pri hitri odpravi napak na stroju in pri preventivnem vzdrževanju. Pomembno vlogo odigra tudi dejstvo, da so ti zastoji spremljani v času, ko so odvija redna proizvodnja, zato se bomo v praksi trudili, da bi bilo takšnih zastojev minimalno. Poglavitni del za merjenje učinkovitosti je realni produkcijski čas, ki kot rezultat vrne učinkovitost proizvodnega področja, kjer bomo zajemali avtomatske zastoje ter jih prikazali v poročilu. Ključne besede: MES Manufacturing Execution Solutions (proizvodni informacijski sistem), ERP - Enterprise Resource Planning (nadzorni informacijski sistem), SCADA - System Control And Data Acquisition (nadzorni računalnik procesa proizvodnje), KPI ključni kazalci učinkovitosti 1. Spremljanje učinkovitosti na liniji V proizvodnji je pomembno, da se kvalitetno naredijo izdelki, ki jih v plan postavi planski oddelek. Roki izdelave artikla so pogosto časovno zelo omejeni, zato se je potrebno nagibati k čim manjšim odstopom na liniji. S tem se zagotavlja maksimalen izkoristek linije in časovno usklajenost glede na plan. Za nas je ključnega pomena kako spremljamo proizvodnjo linijo. Spremljamo jo lahko preko kazalcev, s katerimi si pomagamo ugotavljati, če se zadeva odvija v pravo smer. Na podlagi tega definiramo nabor kazalcev in si pomagamo razviti nekakšen pregled, s katerim lahko določamo preventivne ali korektivne ukrepe. Od nas pa je seveda odvisno kateri kazalci so za nas bistvenega pomena. Kazalci navadno izražajo nekakšno primerjavo med dvema stanjema ali pa nam preprosto posredujejo samostojno informacijo o npr. porazdelitvah časov delavcev. Kazalci učinkovitosti, ki nas zanimajo so: podatki o trenutnem statusu linije podatki o proizvedenih količinah podatki o količini izmeta vzrok za zastoj Predstavljamo si torej proizvodnjo linijo, katera ni avtomatizirana (imajo pa sodobni stroj na liniji) in se uporablja ročni način dela za vpis dogodkov na liniji. Med dogodke na liniji prištevamo npr. redno delo, čiščenje strojev itd. Omenjene dogodke se vpisuje v evidentni list 397
2 in sicer za vsako izmeno posebej. Analitiki nato preračunavajo koliko časa so porabili na posamezni nalog (del podatkov že v osnovi lahko pridobijo iz MES sistema), nadaljne izračunavajo učinkovitost linije tj. koliko časa traja redno delo (s tem mislimo, da se dejansko proizvaja izdelek, ki je v planu v določenem trenutku), koliko je bila proizvedena količina v določenem času itn. Poleg tega moramo vedeti, da navkljub veliki natančnosti delavcem na liniji ne moremo spremljati in vpisovati tistih minimalnih zastojev, ki trajajo nekje med 10 skundami do nekje 2 minut ne moremo slediti, kaj šele, da bi poleg tega še vpisovali vzrok za zastoj. Ravno tukaj je ideja ujeti te minimalne zastoje in poleg tega zraven še pripeljati vzrok za zastoj. 2.Avtomatizacija proizvodnega procesa Popolnoma jasno je, da v kolikor želimo avtomatizirati proizvodni proces moramo imeti jasno sliko od kod zajemamo podatke in kakšna je hierarhična struktura informacijskih nivojev: Ločimo med sledečimi nivoji informacijskih sistemov: a) nivo ERP (Enterprise Resource Planning) Je najvišji nivo informacijskega sistema v podjetju. Značilni predstavniki teh informacijskih sitemov pokrivajo predvsem finance, nabavo, distribucijo, proizvodnjo ipd. b) nivo MES (Manufactoring Execution Solutions) MES predstavlja vmesni nivo med višjim ERP nivojem in najnižjim nivojem nadzora tehnologije. V tem nivoju so združene funkcije, ki jih realiziramo v višjem nivoju informacijekga sistema. Gre predvsem za planiranje, izvajanje proizvodnje, izdelavo postopkov in standardnih navodil za delo. c) nivo SCADA (System Control And Data Acqisition) Na tretjem nivoju gre predvsem za direkten nadzor nad napravami oziroma tehnologijo. Na tem nivoju so v našem podjetju leta 1993 razvili in uspešno uvedli SCADA sisteme za direkten nadzor nad tehnologijo hkrati z izgradnjo novega tabletnega obrata. Zadnji del, katerega opisujemo kot krmiljenje (slika 1 spodaj) pa je v našem primeru PLC, ki je že integriran v stroju, v skici prikazan kot krmiljenje. 398
3 Slika 1, Prikaz informacijskih nivojev [Vir: A.Čižman] 3.Kako pridobiti podatke iz stroja v MES sistem? Popolnoma jasno je, da v kolikor želimo pridobiti podatke iz stroja v poslovni informacijski sistem MES moramo imeti na voljo dobro programsko in strojno opremo, ki bi lahko takšen prenos tudi omogočala. Rešitev, ki jo imamo v mislih je implementirana na način, da ima stroj, ki ga povezujemo na poslovni informacijski sistem serijsko vgrajen PLC (Programmable Logical Controller), fizična komunikacija med strojem in MES sistemom pa poteka preko etherneta, natančenje se uporablja povezava s cross-over kablom. Priporočamo uporabo priključitve direktno na SCADA računalnik, saj bi krmilnik na stroju v nasprotnem primeru močno ogrozili z grožnjami virusov, ki krožijo po svetovnem omrežju. To, da krmilnik direktno povežemo na računalnik minimaliziramo možnost okužbe prek svetovnega spleta. Veriga se zaključuje z relacijsko podatkovno bazo (RDB), ki je sestavni del proizvodnega informacijskega sistema. Težava pri tem je, da SCADA sistem operira z meritvami (trenutnimi vrednostmi in enostavnim arhivom teh vrednosti), poslovni informacijski sistem (tudi RDB) pa potrebuje že obdelane informacije. Izkaže se, da obstaja razhajanje med SCADA sistemom in višjim informacijskim sistemom na treh področjih: Vsebinski oziroma funkcionalni vidik: Vsebina, ki jo pokriva SCADA sistem, je trenutno stanje vseh meritev v sistemu, proizvodni informacijski sistem pa zahteva vsebino, kot je na primer poraba energenta za stroškovno mesto za dano obdobje ali celo na enoto proizvoda. Časovni nivoji: Podatki v SCADA sistemu se spreminjajo na sekundnem nivoju (periodično tipanje meritev), v proizvodnem informacijskem sistemu pa se nekatere informacije spreminjajo na dnevnem ali celo mesečnem nivoju. Relacijska baza podatkov znotraj poslovnega informacijskega sistema težko sprejema podatke na sekundnem nivoju. 399
4 Narava podatkov: Podatki v SCADA sistemu so tipičen časovni niz, kjer ima vsak podatek svojo časovno značko. Edina povezava med podatki je čas. V informacijskih sistemih, kjer kot osnova nastopa relacijska podatkovna baza, so osnovna povezava med podatki relacije (na primer relacija med porabo, časovnim obdobjem in stroškovnim mestom). 3.1 Programska oprema ihistorian in njegova baza za potrebe zajema podatkov Ameriški proizvajalec SCADA programske opreme Intellution je predstavil procesni historian ihistorian, ki na področje zajemanja, arhiviranja in analize procesnih podatkov prinaša nekaj bistvenih lastnosti, ki so bile v preteklosti na voljo samo v posebnih (zelo velikih in dragih) sistemih. ihistorian predstavlja sistem za arhiviranje in analizo procesnih podatkov, ki ga sestavljajo štiri osnovne komponente: arhiv procesnih podatkov, zbiralci, ki zajemajo procesne podatke, odjemalci in tehnologije, s pomočjo katerih je mogoča analiza arhiviranih podatkov, oziroma poizvedovanje po njih neposredno iz informacijskih sistemov. Arhitektura ihistoriana je zelo skalabilna, kar pomeni, da lahko vse štiri komponente tečejo na enem računalniku, lahko pa so razmeščene po mreži. Arhitekturo sistema prikazuje slika 2. Slika 2, Arhitektura ihistoriana Jedro ihistorian-a predstavlja njegova podatkovna baza, ki je optimirana za zelo hitro in učinkovito zajemanje podatkov ter poizvedovanje po njih. Lahko rečemo, da gre za posebno hitro in enostavno relacijsko bazo, v kateri določa odnos med podatki čas. Posebna lastnost te baze, skladno z lastnostmi pravih relacijskih baz, so mehanizmi poizvedovanja po podatkih. Interna podatkovna struktura omogoča ne samo dostop do zahtevanih podatkov, ampak tudi interno obdelavo podatkov. V poizvedovanje je tako mogoče vključiti zahtevek po obdelavi, pri tem pa baza vrne končen rezultat obdelave. V primerjavi s pravimi relacijskimi bazami so te obdelave bolj preproste in optimirane prav za procesne podatke. Pomembno je omeniti tudi dejstvo, da je možno dostopati do podatkovne baze ihistoriana neposredno prek funkcij ali 400
5 prek vmesnika, kar odjemalcem daje vtis, da imajo opravka s tabelo prave relacijske baze. Za gradnjo celovitih proizvodnih informacijskih sistemov ima ta lastnost veliko težo. 4. Logika prenosa podatkov Lovljenje procesnih podatkov nas najbolj prepričuje v tem, da so se zgodili v realnem času. Vse pogosteje pa se sprašujemo tudi, kaj pomeni realen procesni podatek. Mednje štejemo: Trenutno stanje stroja (deluje / ne deluje) Trenutno stanje števca proizvedenih količin Trenutno stanje števca porabe energije Vse zgoraj navedene točke nas pripeljejo do vprašanja zakaj sploh potrebujemo realne procesne podatke. Veliko je bilo napisanega o tem, v praksi pa nam odgovrarjajo na prej zastavljeno vprašanja naslednje lastnosti. Fino planiranje na podlagi razpoložljivosti linij Obvladovanje zastojev Prikazovanje stopnje realizacije planov Proizvodna poročila Predstavljajmo si, da smo v času, ko še ne uporabljamo procesnega ihistoriana, torej podatke, ki se pojavljajo v proizvodnih poročilih še vedno vpisujemo ročno. Jasna razmejitev med avtomatskim in ročnim vpisom podatkov ja prikazana na spodnjih dveh slikah. Slika 3, Prikaz zajema podatkov z uporabo Historiana, [Vir: S.Soklič] 401
6 Slika 4, Ročni vnos podatkov v MES, brez ihistoriana, [Vir: S.Soklič] 5. Idejni prikaz rezultatov zajema realnih procesnih podatkov Kljub dejstvu, da se je zadeva odvijala v pilotnem oz. testnem okolju je potrebno poudariti, da so takšni rezultati natančni in uporabni za nadaljne analize, saj se stroj uporablja za produkcijske namene. V primeru vzrokov za okvare bi tako imeli visok odstotek ustavitev stroja s strani uporabnika. Zadevo bi tako še bolj podrobno raziskali in ugotovili, da na ta odstotek vplivata predvsem dva signala in sicer: STROJ USTAVLJEN Ročna ustavitev stroja in EMERGENCY STOP button actuated Nujna ustavitev stroja Procent zastoja v času redne proizvodnje 21% 2% 12% 8% Overtemperature upper heating plate Guard 1 open 13% Vacuum belt not locked STROJ USTAVLJEN 44% EMERGENCY STOP button actuated Monitoring forming film Graf 1, Prikaz odstotka ustavitve stroja 402
7 V tem primeru velja poudariti dejstvo, da je pri zaustavitvah stroja najbolj pomembno dejstvo, da je stroj ustavil uporabnik sam. Reakcije na ročno ustavitev so bile predvsem reakcije uporabnika na npr. že načeto folijo, ki bi lahko posledično pripeljala do tega, da se folija strga. V vzrok za nujne ustavitve bi lahko uvrstili dejstvo, da je uporabnik predčasno ustavil stroj, saj je bila škatla, kjer se nabirajo blistri pogosto polna. Naziv blistrov Število blistrov Dobri blistri Slabi blistri 6001 Napačno napolnjeni blistri 332 Izmet skupaj / zagon 103 Manjka izdelek 1002 Izpad zaznavanje Mesto leplenja folije za oblikovanje 69 Postaja za oblikovanje 0 Mesto leplenja pokrivne folije 250 Tabela 1, Prikaz števcev zajetih na stroju 6. Bistvene pridobitve avtomatskega zajema podatkov iz stroja Zajem podatkov vrednotimo glede na lastnosti, ki nam bi jih prinaša možnost zaznavanja zastojev in se deli se na vrednosti, ki nam jih rezultira zmožnost posameznega stroja. Predvsem moramo biti pozorni na pravilno porazdelitev vzrokov, saj vsak vzrok ne pomeni nujno ustavitev stroja, pač pa v nekaterih primerih le opozorilo, da bo npr. čez 300 taktov zmanjaklo blistra. Številčne vrednosti izdelane količine morajo biti usklajene in identične prikazanim poročilnim količinam na stroju, če nam seveda to posamezen stroj to dopušča. V primerih, da imamo sodobne stroje moramo seveda priznati, da odkrivanje napak prinaša večjo dodano vrednost, kot starejši stroji. Operater na liniji bi bil razbremenjen dodatnega dela in se lahko bolj osredotoča na stanje izdelkov, saj se mu avtomatsko beležijo vzroki za ustavitve v poslovni informacijski sistem. Tukaj lahko povemo, da bo ustavitev zelo veliko, saj se beležijo vse ustavitve stroja, tudi tiste, ki trajajo sekundo ali dve. Posledično lahko pričakujemo tudi hitro rast baze podatkov v smislu zajema vseh pakirnih linij. Eden od bolj pomembnih faktorjev zakaj bi se uvedba zajema podatkov iz stroja v MES sistem obnesla je daljnoročno gledana učinkovitost linije, saj dobimo veliko bolj natančna poročila o celotnem delovanju. V primerjavi brez avtomatskega zajema podatkov so bila poročila skopa, saj so prikazovala čase le takrat, ko je dejansko na liniji potekala redna proizvodnja. Sedaj bodo časi redne proizvodnje manjši s tem, da bomo lahko preventivno in korektivno vplivali na okvare, ki bi se pojavile. Prednost je seveda v tem, da je vzrok za zaustavitev znan in nam ni potrebno iskati napake in s tem tudi prihranimo čas odprave napake. Velika prednost je v tem, da imamo visoko zmogljiv informacijski sistem, tako da bi lahko po koncu redne proizvodnje pogledali tabelarično in grafično učinkovitost posamezne linije. 403
8 Dejanski rezultat pilotne linije je pokazal, da se je čas, ko se je na liniji odvijala redna proizvodnja zmanjšal v povprečju za 15%. Tu pa nastopi preventivno vzdrževanje, kajti vzroki z zastoji nam sporočajo napake, ki se dogajajo pri npr. pakirnju določenega artikla na stroju, tako da lahko v veliki meri preprečujemo zaustavitve pri delovanju stroja v času rednega dela in s tem povečujemo produktivnost in učinkovitost proizvodnje linije. 7. Litreatura in viri (1) Čižman A.: Procesno računalništvo, Založba Moderna organizacija, Kranj, 1999, str (2) Ljoljo R, Koselj I., Vitka proizvodnja in vloga informatike, 2006 (3) Ljoljo R., Integracija proizvodnega in poslovnega informacijskega sistema, Zbornik 22. mednarodne konference o razvoju organizacijskih ved, Moderna Organizacija, Kranj (4) Ljoljo R., Uporaba proizvodnega informacijskega sistema (MES) za vodenje proizvodnje, Moderna organizacija, 2004 (5) Ljubič T., Informacijski sistem za planiranje in vodenje proizvodnje, gradivo za podiplomski študij 1999/2000 (6) Soklič S., Zajem procesnih podatkov za potrebe proizvodne informatike, Zobrnik dnevi energetikov, 2002 (7) Štrancar B., Projekt Informatizacija proizvodnje v NTD - Funkcionalna specifikacija sistema, Metronik d.o.o., 2002 (8) Štrancar B., Soklič S., Ferko R., Rustja G., Problematika beleženja zastojev in z zastoji povezanih proizvodnih kazalcev, Metronik d.o.o., 2003 (9) www. gefanuc.com,
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationAndrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem
More informationRazvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija in management informacijskih sistemov Specialistična naloga ANALIZA IN OBLIKOVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU POLYCOM
More informationPODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju)
Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Šegova ulica 112 8000 Novo mesto PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Avtorica: Tanja JERIČ, dipl. inž. rač. in inf. Novo mesto,
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationKAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,
More informationNadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Geodezija, Smer za prostorsko
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRI UVAJANJU DOKUMENTNEGA POSLOVANJA NA OSNOVI
More informationRAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios
Rok Janež RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Maribor, februar 2017 RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Študent: Študijski
More informationSistemi za podporo pri kliničnem odločanju
Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je
More informationZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG Kandidatka: Mojca Tehovnik Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inž. tehnol. prom.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationOPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ
OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ Študent: Študijski program: Smer: Matjaž KORTNIK visokošolski strokovni študijski program Strojništvo
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationDIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:
More informationTehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationNAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA
More informationNadzorni in informacijski sistem vodenja Petrol energetika PE Hrastnik
Nadzorni in informacijski sistem vodenja Petrol energetika PE Hrastnik Samo Kreže, Denis Potrbin Rudis d. d. Trbovlje Trg revolucije 25b; 1420 Trbovlje samo.kreze@rudis.si; denis.potrbin@rudis.si Supervisory
More informationBiznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije
Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO. Adina Mlivić
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Adina Mlivić UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov PREDLOG PRENOVE
More informationPODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Management informacijskih sistemov Smer: Anza in načrtovanje informacijskih sistemov PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationSTRUČNA PRAKSA B-PRO TEMA 13
MAŠINSKI FAKULTET U BEOGRADU Katedra za proizvodno mašinstvo STRUČNA PRAKSA B-PRO TEMA 13 MONTAŽA I SISTEM KVALITETA MONTAŽA Kratak opis montže i ispitivanja gotovog proizvoda. Dati izgled i sadržaj tehnološkog
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationRazvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Šircelj Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
More informationOgrodje mobilne aplikacije mfri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationNAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV
Mitja Hegediš NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV Diplomsko delo Maribor, september 2009 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH
More informationOCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationIzbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije
Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3
More informationVSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI
PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.
More information72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje
Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo
More informationCommissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.
LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -
More informationCopyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.
UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje
More informationOMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS)
OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU STROKAVNA INFORMATIKA IN STATISTIČNE METODE VREDNOTENJA ŠTUDENTKA: Barbara Fras MENTOR: Matej Zdovc CELJE, MAJ 2009 kazalo 1. UVOD... 3 2.
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V DUŠAN TIŠMA s.p.
Fakulteta za Elektrotehniko,Računalništvo in Informatiko www.feri.uni-mb.si VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Računalništvo in informatika - informatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V DUŠAN TIŠMA s.p.
More informationSummi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.
Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3
More informationKvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji
Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:
More informationDigital Resources for Aegean languages
Digital Resources for Aegean languages Objectives: Make digital texts available to: researchers non-specialists broader audience Keep editions updated Analysis tools: deciphering, linguistic analysis:
More informationPort Community System
Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationREORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Reprodukcija dejanskega okolja v virtualno resničnost s pomočjo para kamer ter Google Cardboard
More informationIZDELAVA OCENE TVEGANJA
IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta
More informationSistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Golinar Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationVečuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Kavčič Večuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Matija Marolt
More informationMilan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V TILZOR Maribor Čas opravljanja Od 25.3.2010 do 14.6.2010 Mentor v GD Tilen Zorenč Študent Miha
More informationPREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Albin KODRIČ PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2013 PREGLED
More informationMobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Igor Plavšić Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA
ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKA NALOGA MARKO KOVAČ Ljubljana, november 2008 ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA
More informationA TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All
TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:
More informationA TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -
Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.
More informationUPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE Ljubljana, junij 2003 BLAŽ KONIČ IZJAVA Študent BLAŽ KONIČ izjavljam,
More informationANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA MERJENJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (AMI) V SLOVENSKEM DISTRIBUCIJSKEM EES
E L E K T R O I N { T I T U T M I L A N V I D M A R I n [ t i t u t z a e l e k t r o g o s p o d a r s t v o i n e l e k t r o i n d u s t r i j o L j u b l j a n a ANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA
More informationUpravitelj opravil Task Manager
Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''
More informationLAW REGULATIONS IN FUNCTION OF THE ACCESS AND USE OF ARCHIVAL RECORDS
Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 10(2011) UDK (UDC): 930.253(497.7) Gordana Mojsoska * ACCESS AND USE OF ARCHIVAL HOLDINGS IN THE STATE ARCHIVES OF THE REPUBLIC OF
More informationPOGAJANJA V LOGISTIKI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Suzana Gradišnik POGAJANJA V LOGISTIKI magistrsko delo Celje, oktober 2014 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Suzana Gradišnik POGAJANJA V LOGISTIKI magistrsko
More informationZahvala Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Boštjanu Murovcu za nadvse koristne nasvete, pripombe, napotke ter potrpežljivo pregledovanje diplomskega del
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Tilen Mokič Uvedba sledljivosti izdelkov v proizvodnji Iskratel Electronics DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Boštjan Murovec Ljubljana,
More informationSLOVENSKI GIMP-PORTAL
ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA SLOVENSKI GIMP-PORTAL Tematsko področje: RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE (IKT) Avtorja:
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationKontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Vitorovič Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Saša Divjak
More informationVPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE
VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo
More informationInformacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer
More informationPROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan
More informationRAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO
More informationPomembnejši dogodki 2012 stran 4 Gradbišče bloka 6 stran 5 Poslovanje v 2011 uspešno stran 17 Medicinsko preventivni oddih 2012 stran 20
Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j M a j _ 2 0 1 2 M a j _ 2 0 1 2 Pomembnejši dogodki 2012 stran 4 Gradbišče bloka 6 stran 5 Poslovanje v 2011 uspešno stran 17 Medicinsko preventivni
More informationPOGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni
More informationPOVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra
More informationFLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV?
ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV? Tematsko področje: interdisciplinarno
More informationUPORABA LIDAR PODATKOV V POVEZAVI GIS IN HIDRAVLIČNEGA MODELA
Gašper RAK * mag. Leon GOSAR * prof. dr. Franci STEINMAN* - 108 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA LIDAR PODATKOV V POVEZAVI GIS IN HIDRAVLIČNEGA MODELA POVZETEK Zapletenost postopkov povezave GIS
More informationDr. Marjan Odar UVODNIK 3. Dušan Hartman NAJPOGOSTEJŠE POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE PRI IZDELAVI LETNEGA POROČILA 5
2/16 Kazalo stran Dr. Marjan Odar UVODNIK 3 Editorial Dušan Hartman NAJPOGOSTEJŠE POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE PRI IZDELAVI LETNEGA POROČILA 5 Omissions and mistakes most commonly made in the preparation
More informationSistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega
More informationDEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ
INTRODUCTION 4? 4? 4 4? q = c 72? 7? SAMPLE From the repertoire of the International Federation of Little Sgers (Foederatio Internationalis Pueri Cantores, FIPC) Bibliorum Sacrorum nova vulga editio Eng
More informationPRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Malenšek PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationRevizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja
Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja
More informationUporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Goran Ocepek Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. Dr. Saša Divjak Ljubljana,
More informationHalina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ
2 Rene B avellana, S Keyboard INTRO/INAL (e = 144 152) Œ % RERAIN Slower (e = ca 92) Soprano % Alto Tenor Bass Ha - /E Slower (e = ca 92) li - na, He-sus, Ha - (Advent) 7 7sus4 # E/ # # # 7 7 Eduardo P
More informationParadoks zasebnosti na Facebooku
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Paradoks zasebnosti na Facebooku Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Mentor: doc.
More informationVroče na trgu z emisijskimi kuponi
številka 59 / september 2018 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Ko elektrarni zmanjka elektrike Vroče na trgu z emisijskimi kuponi Pogovor z Janjo
More informationANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE Ljubljana, september 2012 BRANKO
More informationUČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra Likl UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra
More informationKONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO David Polanec KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU Magistrsko delo Maribor, junij 2014 Koncept informacijskega
More informationAlgoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij
26. MEDNARODNO POSVETOVANJE»KOMUNALNA ENERGETIKA 2017«J. Pihler Algoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij MIHAEL SKORNŠEK & GORAZD ŠTUMBERGER 39 Povzetek
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationVSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR DIPLOMSKA NALOGA ROBERT HORVAT Maribor 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR PREDLOG IZBOLJŠAV AVTOMATIZIRANEGA PISARNIŠKEGA
More informationOPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka
More informationMarko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA
SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,
More information