PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

Size: px
Start display at page:

Download "PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin"

Transcription

1 PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško okolje ni ravno vzpodbudno. Najbolj zaskrbljujoč je podatek o zgodnji podjetniški aktivnosti, ki Slovenijo uvršča na zadnje mesto med 54 državami. bo morala na nastalo situacijo reagirati hitro in začeti mlade čim bolj spodbujati k podjetništvu, saj bodo ti z inovativnimi idejami dvigali gospodarsko rast in prispevali k večji konkurenčnosti v tujini. Veliko vlogo ima tudi Evropska Unija, ki želi z različnimi programi in spodbudami ustvariti boljše pogoje za podjetništvo. Ključne besede: podjetništvo, podjetniško okolje in gospodarska rast. 1 Uvod Slovensko gospodarstvo se je znašlo v hudi gospodarski in finančni krizi, kar se kaže predvsem v upadanju rasti podjetij, veliko je težav s pridobivanjem finančnih virov, podjetja niso več tako inovativna in brezposelnost se z dneva v dan povečuje. Pomemben dejavnik, ki bi pomagal pri oživitvi slovenskega gospodarstva je podjetništvo. Velik korak pa mora narediti tudi država, ki bo z boljšimi zakoni in lažjimi postopki omogočila hitrejše ustanavljanje podjetij. Še dodatno bi morali spodbujati predvsem mlade, da začnejo razmišljati inovativno in podjetniško ter na ta način rešiti gospodarstvo iz krize. Raziskali smo, kakšno je slovensko podjetniško okolje v primerjavi s tujino. Slovenijo smo primerjali z Nemčijo, Hrvaško in Italijo, od leta 28 do leta 211. Za Italijo podatkov za leto 211 nimamo. Podatke za raziskavo smo pridobili na spletni strani GEM, Global Entrepreneurship Monitor. V Sloveniji je predstavnik GEM a Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. 2 Primerjava med državami po raziskavi Global Entrepreneurship Monitor V raziskavi je bilo vključenih 54 držav. Anketiranje podjetnikov temelji na vzorcu odrasle populacije v starosti od 18 do 64 let. V analizo so vključeni tisti, ki podjetniško pot šele začenjajo, tisti, ki imajo že ustanovljeno podjetje, ki so poslovanje opustili, in tisti, ki za svojega delodajalca začenjajo nove podjeme (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212, 8). GEM v raziskavi uporablja različne indikatorje, ti so: odnos do podjetništva in njegovo dojemanje, podjetniška aktivnost, podjetniške aspiracije in podjetniška aktivnost zaposlenih. Iz vsake skupine indikatorjev smo izbrali le nekaj bolj zanimivih kazalnikov in jih interpretirali (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212, 133). 75

2 2.1 Podjetniška aktivnost Indikator podjetniška aktivnost opredeljuje kazalnike, ki se nanašajo predvsem na merjenje aktivnosti podjetništva. Zanima jih stopnja ustaljenega in nastajajočega podjetništva, stopnja celotne podjetniške aktivnosti, stopnja prenehanja poslovanja, opustitveni indeksi, ipd. Iz te skupine smo izbrali le dva, ki smo jih analizirali. To sta zgodnja podjetniška aktivnost in podjetniška aktivnost zaradi nuje (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212) Zgodnja podjetniška aktivnost (Indeks TEA) Z indeksom TEA merimo zgodnjo podjetniško aktivnost. To je odstotek odraslega prebivalstva, ki je v začetnih fazah podjetniškega procesa. Vanj so vključeni nastajajoči podjetniki (tisti, ki so šele začeli aktivnosti, da bi ustanovili podjetje ali imajo podjetje manj kot tri mesece) in novi podjetniki (posamezniki, ki imajo podjetje od treh mesecev do treh let in pol). V TEA indeksu niso zajeta podjetja, ampak posamezniki v zgodnjih fazah svoje podjetniške kariere (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212, 131). % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let ,6 6,4 4,6 3,8 5,6 5,4 4,1 3,7 5,5 4,7 2,4 2,3 7,3 5,6 3,7 Slika 1: Zgodnja podjetniška aktivnost (indeks TEA) Kot je razvidno iz podatkov je graf o zgodnji podjetniški aktivnosti zelo razgiban. se je izmed izbranimi državami odrezala najbolje, saj je % nastajajočih podjetnikov najvišji v letu 28 in znaša 7,6 %, zatem je zaznati padec tako v letu 29 kot v letu 21, spet v letu 211 pa naraste na 7,3 %. V Nemčiji je mogoče zaznati visok skok iz leta 21 v 211, iz 2,4 % naraste na 5,6 %. V Italiji se od leta 28 do 21 trend znižuje. Nad rezultati Slovenije smo lahko zaskrbljeni, saj iz grafa lahko razberemo nenehno upadanje zgodnje podjetniške aktivnosti od leta 28 (6,4 %) do leta 211 (3,7 %). je med vsemi 54 državami, ki so leta 211 sodelovala v GEM u, po indeksu TEA zadnja (Gem b. l.). 76

3 2.1.2 Podjetniška aktivnost zaradi nuje: relativni delež Graf predstavlja % posameznikov, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost, zaradi nuje, ker niso imeli druge možnosti za delo (Gem b. l.). % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let Slika 2: Podjetniška aktivnost zaradi nuje: relativni delež Iz grafa je razvidno, da je na Hrvaškem največji % posameznikov, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost zaradi nuje. Leta 28 znaša 28 %, nato se v letu 29 še poviša na 37 %, zatem upade in v letu 211 naraste na %. Vzroke lahko pripišemo visoki brezposelnosti, zato se jih vse več odloča za podjetništvo iz nuje. Trend upadanja od leta 29 do 211 zaznamo pri Nemčiji. Kar pomeni, da se posamezniki vse manj odločajo za podjetništvo iz nuje. in se gibljeta v podobni smeri. V Italiji je v obdobju od 28 do 21 % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost zaradi nuje skoraj isti. V Sloveniji je bil najvišji v letu 21, znašal je 16%, v letu 211 pa se je znižal na 12 %. 2.2 Odnos do podjetništva in njegovo dojemanje Indikator odnos do podjetništva kaže naklonjenost populacije do podjetniške kariere. V sklopu tega indikatorja nas zanimajo različni kazalniki. Zanima nas kazalnik stopnje strahu pred neuspehom, ki se na trgu, zaradi krize vse bolj povečuje. Pomembno je tudi, da znamo videti dobro priložnost in jo tudi izkoristiti. Vse bolj pa so pomembne tudi ustrezne veščine, ki jih moramo imeti za ustanovitev podjetja. Vse te kazalnike smo analizirali v primerjavi z tujino (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212) Stopnja strahu pred neuspehom Graf predstavlja % odrasle populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni v katerokoli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki navajajo, da bi jih strah pred neuspehom odvrnil od ustanovitve podjetja (Gem b. l.). 77

4 % odraslih prebivalec, ki bi jih strah pred neuspehom odvrnil od tega, da ustanovijo podjetje Slika 3: Stopnja strahu pred neuspehom Največjo stopnjo strahu pred neuspehom zaznamo v Nemčiji leta 211, saj znaša kar 42 %. To lahko pripisujemo razvitosti gospodarstva, kar pomeni težji vstop na trg zaradi hude konkurence in posledično težji obstanek na trgu. in se gibljeta v podobni smeri, le da je, stopnja strahu na Hrvaškem od leta 28 do 211 od Slovenije višja za nekaj odstotkov. Podatki za Italijo kažejo, da se je od leta 28 do 21 stopnja strahu zmanjševala in je bila izmed vseh držav najvišja. Za vse države, razen Italije, za katero podatka nimamo, je moč trditi, da se je stopnja strahu od leta 21 do 211 zvišala, kar lahko pripisujemo gospodarsko finančni krizi, ki se je v tem letu še bolj poglobila Zaznane priložnosti Graf predstavlja % odrasle populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni v katerokoli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki vidijo dobre priložnosti za ustanovitev podjetja na območju, kjer živijo (Gem b. l.). % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let Slika 4: Zaznane priložnosti 18 78

5 V Sloveniji je trend zaznanih priložnosti za ustanovitev podjetja na območju, kjer živimo, od leta 28 do leta 211 padal, kar lahko pripisujemo krizi in slabim razmeram na trgu, pa tudi dolgim postopkom ustanavljanja podjetij in nekonkurenčnosti. Leta 28 je znašal 45 %, leta 211 pa le 18%. V podobni smeri se giblje, medtem ko je v Italiji, že od leta 28 le % vprašanih videlo dobro priložnost za ustanovitev podjetja, v letu 29 in 21 pa je trend padel za 5 odstotnih točk. Najbolj, predvidljivo izstopa, katere trend skozi leta narašča. V letu 28 znaša 24 % in se do leta 211 dvigne za 11 odstotnih točk, kar lahko pripišemo predvsem inovativnosti podjetij, zaznavanjem priložnosti pa tudi dobrim pogojem za ustanovitev podjetij Zaznane zmogljivosti Graf predstavlja % odrasle populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni v katero koli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki verjamejo, da imajo potrebne veščine in znanja, da bi ustanovili podjetje (Gem b. l.). 7 % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let Slika 5: Zaznane zmogljivosti se je v letu 211 z 51 % vprašanih med primerjanimi državami uvrstila najvišje, kar pomeni, da so podjetniki samozavestni in prepričani, da imajo ustrezne veščine za ustanovitev podjetja. Podobno se giblje tudi. Medtem ko pri Nemčiji v letu 211 zaznamo trend upadanja. Za Italijo lahko rečemo, da je skozi vsa leta trend gibanja skoraj enakomeren. 3 Prijaznost okolja do podjetnikov Raziskava Doing Business je pokazala, kako prijazno je okolje do podjetnikov v posamezni državi. To so ocenili na podlagi različnih kriterijev, kot so koliko dni potrebuje podjetje, da sploh nastane, da dobimo ustrezna gradbena dovoljenja, da pridobimo elektriko, ipd. Tudi tu smo primerjali 4 države med seboj Slovenijo, Hrvaško, Nemčijo in Italijo. 79

6 V raziskavi je bilo vključenih 185 držav Za najbolj prijazno državo do podjetnikov se je, pričakovano, izkazala, ki je na 2. mestu. Takoj za njo sledi, ki je na. mestu. Lahko rečemo, da je kljub slabim pogojem za podjetništvo dosegla visoko mesto na lestvici. Po raziskavi Doing Business ima največ težav pri pridobivanju posojil, za kar potrebuje kar 14 dni, druga težava pa je pri pridobivanju gradbenih dovoljenje, za kar potrebuje 83 dni. Država bo morala na tem področju narediti še veliko več, da bo podjetnikom olajšala zagon podjetji. zaseda 73. mesto na lestvici, pa 84 (Doing Business 213). 4 Predlogi za izboljšanje podjetniškega okolja Evropska Unija se zaveda upadanja podjetništva, zato tudi sama skrbi za različne akcije za spodbujanje podjetniške rasti. Podjetništvo odpira nova delovna mesta, ustvarja gospodarsko rast in predstavlja boljšo konkurenčnost v svetu. Evropska unija je izdelal akcijski načrt za izboljšanje podjetniškega okolja Podjetništvo 22. Prvi ukrep je podjetniško izobraževanje. Evropska Unija si prizadeva, da bi mladi pridobili vse več ustreznih znanj o poslovanju, kako ravnati s tveganji, naučiti se timsko sodelovati, spoznati zakonodajo, ipd. Zato je potrebno, da v šolah vključijo v učne načrte delavnice in predavanja na temo podjetništva. Drugi ukrep je vzpostavitev okolja za razvoj in rast podjetništva. V tem sklopu ponujajo 6 možnih rešitev. Ključnega pomena za razvoj in rast podjetništva je dostop do financiranja. Že iz raziskave Doing Business je razvidno, da ima glede financiranja kar velike težave, podjetja potrebujejo kar 14 dni za pridobitev posojila, kar predstavlja največjo oviro pri ustanavljanju podjetja. Predvsem v času krize so te razmere še bolj zaostrene. Zato Evropska Unija predlaga, da naj podjetja še bolj izkoristijo vire Evropskega socialnega sklada. Problemi z pridobitvijo posojil so tudi pri malih podjetjih, saj le-ta za banke prinaša tveganja in nizko donosnost. Stroški bank pa so v tem primeru visoki. Podpora podjetjem v kritičnih fazah poslovnega cikla. Podjetja se v določenem trenutku ne znajdejo najbolje na trgu, težko pridobijo nove kupce, nimajo ustreznih kadrov za razvoj in raziskave, pojavijo se težave z dobavitelji, ipd. Evropska Unija predlaga dodatne olajšave za nastajajoče podjetnike, poenostavljanje postopkov, možne ugodnejše davčne obravnave ter možnost odloga plačila socialnih prispevkov v začetnih fazah nastajanja podjetja. Izkoriščanje novih poslovnih priložnosti digitalne dobe. Načrt EU predvideva ukrepe za krepitev digitalne usposobljenosti in pomoč novim spletnim podjetjem. Lažji prenos lastništva podjetij. Pri prenosu lastništva se največkrat pojavijo težave ravno pri najmanjših podjetjih (Kenda 212). 8

7 Druga priložnost za poštene podjetnike. Veliko podjetnikov propade ravno zaradi zamud pri plačilih, kar pa še ne pomeni, da podjetnik ne deluje dobro. V nekaterih državah celo ne smejo več ustanoviti novega podjetja. Zmanjšanje administrativnih ovir. Evropska Komisija si prizadeva za uresničevanje načrta za poenostavitev administrativnih postopkov in zmanjšanje regulativnih obremenitev. Tretji ukrep programi za posamezne skupine prebivalstva. Evropska Unija si prizadeva, da bi spodbudila podjetniški duh med ženskami, saj velja, da je v EU zaposlenih manj kot moških. Starejši pa bi lahko bolj prenašali svoja znanja na mlajšo generacijo. Opozarjajo pa tudi na brezposelne, predvsem mlado generacijo, da naj se odloča za podjetniško pot. To bi veliko pomenilo tudi za državo navzven saj bi postala bolj konkurenčna drugim, prispevali pa bi k večji gospodarski rasti in boljšem položaju vseh (Kenda 212). 5 Zaključek Na podlagi raziskave Global Entrepernuership Monitor smo raziskali kakšno je slovensko podjetniško okolje v primerjavi s tujino od leta 28 do leta 211. Na podlagi kazalnikov smo ugotovili sledeče, da je najbolj zaskrbljujoč podatek za Slovenijo o zgodnji podjetniški aktivnosti po indeksu TEA, saj se od leta 28 % nastajajočih podjetnikov nenehno znižuje, kar lahko pripisujemo ne samo krizi pač pa slabemu podjetniškemu okolju z zapleteno zakonodajo. Med vsemi državami, ki jih GEM obravnava se je ravno pri tem kazalniku izkazala za najslabšo. Menimo, da bi morala kot tudi druge države poskrbeti za boljše podjetniško okolje in tak način spodbujanje podjetniškega duha med mladimi generacijami, ki so trenutno, predvsem v Sloveniji v položaju, kjer težko dobijo zaposlitev. Mladi bi z novimi idejami in inovacijami pripeljali gospodarstvo v boljši položaj, kar bi se poznalo na gospodarski rasti in konkurenčnosti v tujini. Iz raziskave vidimo, da v Sloveniji še vedno premalokrat zaznamo poslovne priložnosti. Kazalnik zaznanih priložnosti se iz leta 28 nenehno zmanjšuje. Za Nemčijo lahko trdimo, da se počasi prebuja iz krize. Predvsem podatek o zgodnji podjetniški aktivnosti je vzpodbuden, saj od leta 21 narašča. Tudi v kazalniku zaznanih priložnosti najbolj izstopa. Skoraj pri vseh kazalnikih za Italijo je zaznati upadanje, kar pomeni velika stopnja strahu pred neuspehom, veliko ne zaznanih priložnosti in upad zgodnje podjetniške aktivnosti. se je izkazala bolje kot smo pričakovali. Ravno po indeksu TEA se je odrezala najbolje. Vse manj pa je zaznanih priložnosti za ustanovitev podjetja. Vsaka država bi se morala še posebej osredotočiti na naravne danosti, ki jih ima in jih izkoristiti na najboljši možen način. Na področju podjetništva je veliko naredila tudi Evropska unija, saj se zavzema za vstop mladih na trg, da začnejo podjetniško pot. Zasledimo tudi vse več programov, ki so namenjeni spodbujanju podjetništva, kot so: podjetniške priložnosti za 81

8 mlade, program mladi v akciji spodbujamo podjetništvo, erasmus za mlade podjetnike in Eures zaposlitvene priložnosti v Evropi (Eurodesk B. l.). Raziskava je pokazala, da je bilo kar 51 % slovenskih podjetnikov v letu 211 prepričanih, da imajo ustrezne veščine in znanja za ustanovitev podjetja. Največja težava pa se največkrat pojavi v podjetniškem okolju posamezne države. Za Slovenijo lahko rečemo, da to predstavlja glavno težavo pri nastanku novih podjetij, ki želijo vse moči upreti v razvoj produktov in vstop na trg, še vedno pa se morajo vse bolj ukvarjati z birokratskimi in administrativnimi postopki. Pot za zagotovitev boljšega podjetniškega okolja bo za Slovenijo težka. Vsi programi, ki naj bi izboljšali okolje se bodo morali izvesti v čim krajšem času, da bo lahko konkurirala drugih državam. Najpomembnejše pa je, spodbujanje mladih k podjetništvu in s svežimi idejami zagotavljanje gospodarske rasti in konkurenčnosti tako doma kot v tujini. 6 Literatura 1. Albina Kenda Akcija EU: spodbujajmo podjetnike, da bomo spodbudili rast. Finance, 1. januar, Doing Business Doing Business 213: Smarter Regulations for Small and Medium-Size Enterprises. ( ). 3. Eurodesk. 27. Tematska področja Nove strategije EU za mlade. ( ). 4. Gem. B. l. Vizualizations. ( ). 5. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc in Katja Crnogaj Usihanje podjetništva v Sloveniji: GEM 211. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 82

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH

PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH September, 2009 PATRICIJA HALILOVIĆ RREPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING

ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega seminarja ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING September, 2016 Žan Moškotevc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

More information

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH 2014-2020 PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV LJUBLJANA, AVGUST 2013 KAZALO 1. Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje

More information

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English. Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: 1 7 19 Fax.: 1 1 1 This publication is also available in English. ISSN 3-99 MAKROEKONOMSKA GIBANJA IN PROJEKCIJE, april 13 Pregled vsebine Povzetek

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož UNIVERZA V MARIBORU

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji

Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Slatinek Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA NEPREMIČNINSKI TRG V SLOVENIJI

VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA NEPREMIČNINSKI TRG V SLOVENIJI Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA NEPREMIČNINSKI TRG V SLOVENIJI Mentor: izr. prof. dr. Aleš Novak Kandidatka: Polonca Hribar Kranj,

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI

LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI Ljubljana, januar

More information

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

plus »Ali lahko ob polni zasedenosti zaslužim toliko, kot bi rada?« glas gospodarstva plus julij-avgust 2016

plus »Ali lahko ob polni zasedenosti zaslužim toliko, kot bi rada?« glas gospodarstva plus julij-avgust 2016 glas gospodarstva plus julij-avgust 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana»Ali lahko ob polni zasedenosti zaslužim toliko, kot bi rada?«učimo se od žensk: 36 nasvetov iz zakladnice uspešnih podjetnic

More information

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica

More information

VPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM

VPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM Ljubljana, maj 2009 TJAŠA HABIČ IZJAVA Študentka Tjaša Habič izjavljam, da sem avtorica

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017

More information

KONJUNKTURNA GIBANJA

KONJUNKTURNA GIBANJA Številka 1, letnik XXIII, marec 2015 KONJUNKTURNA GIBANJA CELOVITE OCENE IN ANALIZE TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJ Posegi centralnih bank krojijo pogoje poslovanja Gospodarska rast v vseh državah EU stran

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina

More information

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, marec 2010 ZDRAVJE V SLOVENIJI Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.ivz.si

More information

Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji

Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Klenovšek Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Miha Kocjančič. Dolžniška kriza v Evropski uniji: primera Grčije in Irske.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Miha Kocjančič. Dolžniška kriza v Evropski uniji: primera Grčije in Irske. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Kocjančič Dolžniška kriza v Evropski uniji: primera Grčije in Irske Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha

More information

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH Ljubljana, januar 2004 ROK ŠTEMBAL IZJAVA Študent Rok Štembal izjavljam, da sem avtor tega dela,

More information

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH Andreja Slavec * IZVLEČEK UDK 91133338.45(497.12 Maribor) Prispevek obravnava razvoj industrije v Mariboru po posameznih značilnih

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO Inga Lamešić Ljubljana, junij 2015 UNIVERZA

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

Dvajset let kakovosti in odličnosti

Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov

PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov Zreče, junij 2012 POVZETEK GRADIVA»VIS ZREČE«Načrtovati za prihodnost pomeni, da sedanje vire uporabimo

More information

GOSPODARSKA IN FINANÈNA GIBANJA

GOSPODARSKA IN FINANÈNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM GOSPODARSKA IN FINANÈNA GIBANJA JANUAR 18 Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: Januar 18 BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana tel.: 1 7 19 fax: 1

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Kumše Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Z razvojem ljudi - uspevamo. Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije

Z razvojem ljudi - uspevamo. Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Z razvojem ljudi - uspevamo Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Prispevki so izvirno delo avtorjev in izražajo njihova stališča

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

Program MLADI V AKCIJI

Program MLADI V AKCIJI odtisi mladih Program MLADI V AKCIJI v letu 2011 Program MLADI V AKCIJI Program MLADI V AKCIJI je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Gospodarska in finančna gibanja Številka: Julij 2018

Gospodarska in finančna gibanja Številka: Julij 2018 Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: Julij BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana tel.: 7 9 fax: e-mail: bsl@bsi.si http://www.bsi.si/ Uporaba in objava podatkov in delov besedila

More information

Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih

Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

ENOTNA DAVČNA STOPNJA

ENOTNA DAVČNA STOPNJA Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor DIPLOMSKO DELO ENOTNA DAVČNA STOPNJA Študent: Sandi Kolar Naslov: Marija Dobje 13a Številka indeksa: 81582200 Redni študij Program: univerzitetni

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić.

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić. DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI 26000 Amira Fajić amira.fajic@strabag.com Povzetek V samem začetku prispevka se srečamo s pomenom družbene odgovornosti. Našteli smo področja, ki jih zajemajo

More information

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA

More information

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014 revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI

SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV PROJEKTA DOSTOJNA UPOKOJITEV POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV O SISTEMU OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

More information

KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB

KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB Ljubljana, september 2006 POLONA PAŠIĆ IZJAVA Študentka Polona

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020 v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Novo mesto, junij 2015 1 KAZALO VSEBINE 1. UVOD... 3 1.1. VSEBINSKI OKVIR PRIPRAVE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA

More information

glas gospodarstva februar 2016

glas gospodarstva februar 2016 glas gospodarstva februar 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 2016 26 Drugi tir bi lahko začeli graditi naslednje leto Intervju z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem 30 Ali banke

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV POSLOVANJA KRKE NA VREDNOST NJENE DELNICE Ljubljana, september 2010 MATEJ PUSTOVRH IZJAVA Študent Matej Pustovrh izjavljam, da sem avtor tega

More information

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information