PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin
|
|
- Isaac Bradley
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško okolje ni ravno vzpodbudno. Najbolj zaskrbljujoč je podatek o zgodnji podjetniški aktivnosti, ki Slovenijo uvršča na zadnje mesto med 54 državami. bo morala na nastalo situacijo reagirati hitro in začeti mlade čim bolj spodbujati k podjetništvu, saj bodo ti z inovativnimi idejami dvigali gospodarsko rast in prispevali k večji konkurenčnosti v tujini. Veliko vlogo ima tudi Evropska Unija, ki želi z različnimi programi in spodbudami ustvariti boljše pogoje za podjetništvo. Ključne besede: podjetništvo, podjetniško okolje in gospodarska rast. 1 Uvod Slovensko gospodarstvo se je znašlo v hudi gospodarski in finančni krizi, kar se kaže predvsem v upadanju rasti podjetij, veliko je težav s pridobivanjem finančnih virov, podjetja niso več tako inovativna in brezposelnost se z dneva v dan povečuje. Pomemben dejavnik, ki bi pomagal pri oživitvi slovenskega gospodarstva je podjetništvo. Velik korak pa mora narediti tudi država, ki bo z boljšimi zakoni in lažjimi postopki omogočila hitrejše ustanavljanje podjetij. Še dodatno bi morali spodbujati predvsem mlade, da začnejo razmišljati inovativno in podjetniško ter na ta način rešiti gospodarstvo iz krize. Raziskali smo, kakšno je slovensko podjetniško okolje v primerjavi s tujino. Slovenijo smo primerjali z Nemčijo, Hrvaško in Italijo, od leta 28 do leta 211. Za Italijo podatkov za leto 211 nimamo. Podatke za raziskavo smo pridobili na spletni strani GEM, Global Entrepreneurship Monitor. V Sloveniji je predstavnik GEM a Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. 2 Primerjava med državami po raziskavi Global Entrepreneurship Monitor V raziskavi je bilo vključenih 54 držav. Anketiranje podjetnikov temelji na vzorcu odrasle populacije v starosti od 18 do 64 let. V analizo so vključeni tisti, ki podjetniško pot šele začenjajo, tisti, ki imajo že ustanovljeno podjetje, ki so poslovanje opustili, in tisti, ki za svojega delodajalca začenjajo nove podjeme (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212, 8). GEM v raziskavi uporablja različne indikatorje, ti so: odnos do podjetništva in njegovo dojemanje, podjetniška aktivnost, podjetniške aspiracije in podjetniška aktivnost zaposlenih. Iz vsake skupine indikatorjev smo izbrali le nekaj bolj zanimivih kazalnikov in jih interpretirali (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212, 133). 75
2 2.1 Podjetniška aktivnost Indikator podjetniška aktivnost opredeljuje kazalnike, ki se nanašajo predvsem na merjenje aktivnosti podjetništva. Zanima jih stopnja ustaljenega in nastajajočega podjetništva, stopnja celotne podjetniške aktivnosti, stopnja prenehanja poslovanja, opustitveni indeksi, ipd. Iz te skupine smo izbrali le dva, ki smo jih analizirali. To sta zgodnja podjetniška aktivnost in podjetniška aktivnost zaradi nuje (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212) Zgodnja podjetniška aktivnost (Indeks TEA) Z indeksom TEA merimo zgodnjo podjetniško aktivnost. To je odstotek odraslega prebivalstva, ki je v začetnih fazah podjetniškega procesa. Vanj so vključeni nastajajoči podjetniki (tisti, ki so šele začeli aktivnosti, da bi ustanovili podjetje ali imajo podjetje manj kot tri mesece) in novi podjetniki (posamezniki, ki imajo podjetje od treh mesecev do treh let in pol). V TEA indeksu niso zajeta podjetja, ampak posamezniki v zgodnjih fazah svoje podjetniške kariere (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212, 131). % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let ,6 6,4 4,6 3,8 5,6 5,4 4,1 3,7 5,5 4,7 2,4 2,3 7,3 5,6 3,7 Slika 1: Zgodnja podjetniška aktivnost (indeks TEA) Kot je razvidno iz podatkov je graf o zgodnji podjetniški aktivnosti zelo razgiban. se je izmed izbranimi državami odrezala najbolje, saj je % nastajajočih podjetnikov najvišji v letu 28 in znaša 7,6 %, zatem je zaznati padec tako v letu 29 kot v letu 21, spet v letu 211 pa naraste na 7,3 %. V Nemčiji je mogoče zaznati visok skok iz leta 21 v 211, iz 2,4 % naraste na 5,6 %. V Italiji se od leta 28 do 21 trend znižuje. Nad rezultati Slovenije smo lahko zaskrbljeni, saj iz grafa lahko razberemo nenehno upadanje zgodnje podjetniške aktivnosti od leta 28 (6,4 %) do leta 211 (3,7 %). je med vsemi 54 državami, ki so leta 211 sodelovala v GEM u, po indeksu TEA zadnja (Gem b. l.). 76
3 2.1.2 Podjetniška aktivnost zaradi nuje: relativni delež Graf predstavlja % posameznikov, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost, zaradi nuje, ker niso imeli druge možnosti za delo (Gem b. l.). % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let Slika 2: Podjetniška aktivnost zaradi nuje: relativni delež Iz grafa je razvidno, da je na Hrvaškem največji % posameznikov, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost zaradi nuje. Leta 28 znaša 28 %, nato se v letu 29 še poviša na 37 %, zatem upade in v letu 211 naraste na %. Vzroke lahko pripišemo visoki brezposelnosti, zato se jih vse več odloča za podjetništvo iz nuje. Trend upadanja od leta 29 do 211 zaznamo pri Nemčiji. Kar pomeni, da se posamezniki vse manj odločajo za podjetništvo iz nuje. in se gibljeta v podobni smeri. V Italiji je v obdobju od 28 do 21 % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let, ki so vključeni v zgodnjo podjetniško aktivnost zaradi nuje skoraj isti. V Sloveniji je bil najvišji v letu 21, znašal je 16%, v letu 211 pa se je znižal na 12 %. 2.2 Odnos do podjetništva in njegovo dojemanje Indikator odnos do podjetništva kaže naklonjenost populacije do podjetniške kariere. V sklopu tega indikatorja nas zanimajo različni kazalniki. Zanima nas kazalnik stopnje strahu pred neuspehom, ki se na trgu, zaradi krize vse bolj povečuje. Pomembno je tudi, da znamo videti dobro priložnost in jo tudi izkoristiti. Vse bolj pa so pomembne tudi ustrezne veščine, ki jih moramo imeti za ustanovitev podjetja. Vse te kazalnike smo analizirali v primerjavi z tujino (Rebernik, Tominc in Crnogaj 212) Stopnja strahu pred neuspehom Graf predstavlja % odrasle populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni v katerokoli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki navajajo, da bi jih strah pred neuspehom odvrnil od ustanovitve podjetja (Gem b. l.). 77
4 % odraslih prebivalec, ki bi jih strah pred neuspehom odvrnil od tega, da ustanovijo podjetje Slika 3: Stopnja strahu pred neuspehom Največjo stopnjo strahu pred neuspehom zaznamo v Nemčiji leta 211, saj znaša kar 42 %. To lahko pripisujemo razvitosti gospodarstva, kar pomeni težji vstop na trg zaradi hude konkurence in posledično težji obstanek na trgu. in se gibljeta v podobni smeri, le da je, stopnja strahu na Hrvaškem od leta 28 do 211 od Slovenije višja za nekaj odstotkov. Podatki za Italijo kažejo, da se je od leta 28 do 21 stopnja strahu zmanjševala in je bila izmed vseh držav najvišja. Za vse države, razen Italije, za katero podatka nimamo, je moč trditi, da se je stopnja strahu od leta 21 do 211 zvišala, kar lahko pripisujemo gospodarsko finančni krizi, ki se je v tem letu še bolj poglobila Zaznane priložnosti Graf predstavlja % odrasle populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni v katerokoli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki vidijo dobre priložnosti za ustanovitev podjetja na območju, kjer živijo (Gem b. l.). % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let Slika 4: Zaznane priložnosti 18 78
5 V Sloveniji je trend zaznanih priložnosti za ustanovitev podjetja na območju, kjer živimo, od leta 28 do leta 211 padal, kar lahko pripisujemo krizi in slabim razmeram na trgu, pa tudi dolgim postopkom ustanavljanja podjetij in nekonkurenčnosti. Leta 28 je znašal 45 %, leta 211 pa le 18%. V podobni smeri se giblje, medtem ko je v Italiji, že od leta 28 le % vprašanih videlo dobro priložnost za ustanovitev podjetja, v letu 29 in 21 pa je trend padel za 5 odstotnih točk. Najbolj, predvidljivo izstopa, katere trend skozi leta narašča. V letu 28 znaša 24 % in se do leta 211 dvigne za 11 odstotnih točk, kar lahko pripišemo predvsem inovativnosti podjetij, zaznavanjem priložnosti pa tudi dobrim pogojem za ustanovitev podjetij Zaznane zmogljivosti Graf predstavlja % odrasle populacije med 18. in 64. letom (posamezniki, ki so vključeni v katero koli podjetniško aktivnost, so izključeni), ki verjamejo, da imajo potrebne veščine in znanja, da bi ustanovili podjetje (Gem b. l.). 7 % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let Slika 5: Zaznane zmogljivosti se je v letu 211 z 51 % vprašanih med primerjanimi državami uvrstila najvišje, kar pomeni, da so podjetniki samozavestni in prepričani, da imajo ustrezne veščine za ustanovitev podjetja. Podobno se giblje tudi. Medtem ko pri Nemčiji v letu 211 zaznamo trend upadanja. Za Italijo lahko rečemo, da je skozi vsa leta trend gibanja skoraj enakomeren. 3 Prijaznost okolja do podjetnikov Raziskava Doing Business je pokazala, kako prijazno je okolje do podjetnikov v posamezni državi. To so ocenili na podlagi različnih kriterijev, kot so koliko dni potrebuje podjetje, da sploh nastane, da dobimo ustrezna gradbena dovoljenja, da pridobimo elektriko, ipd. Tudi tu smo primerjali 4 države med seboj Slovenijo, Hrvaško, Nemčijo in Italijo. 79
6 V raziskavi je bilo vključenih 185 držav Za najbolj prijazno državo do podjetnikov se je, pričakovano, izkazala, ki je na 2. mestu. Takoj za njo sledi, ki je na. mestu. Lahko rečemo, da je kljub slabim pogojem za podjetništvo dosegla visoko mesto na lestvici. Po raziskavi Doing Business ima največ težav pri pridobivanju posojil, za kar potrebuje kar 14 dni, druga težava pa je pri pridobivanju gradbenih dovoljenje, za kar potrebuje 83 dni. Država bo morala na tem področju narediti še veliko več, da bo podjetnikom olajšala zagon podjetji. zaseda 73. mesto na lestvici, pa 84 (Doing Business 213). 4 Predlogi za izboljšanje podjetniškega okolja Evropska Unija se zaveda upadanja podjetništva, zato tudi sama skrbi za različne akcije za spodbujanje podjetniške rasti. Podjetništvo odpira nova delovna mesta, ustvarja gospodarsko rast in predstavlja boljšo konkurenčnost v svetu. Evropska unija je izdelal akcijski načrt za izboljšanje podjetniškega okolja Podjetništvo 22. Prvi ukrep je podjetniško izobraževanje. Evropska Unija si prizadeva, da bi mladi pridobili vse več ustreznih znanj o poslovanju, kako ravnati s tveganji, naučiti se timsko sodelovati, spoznati zakonodajo, ipd. Zato je potrebno, da v šolah vključijo v učne načrte delavnice in predavanja na temo podjetništva. Drugi ukrep je vzpostavitev okolja za razvoj in rast podjetništva. V tem sklopu ponujajo 6 možnih rešitev. Ključnega pomena za razvoj in rast podjetništva je dostop do financiranja. Že iz raziskave Doing Business je razvidno, da ima glede financiranja kar velike težave, podjetja potrebujejo kar 14 dni za pridobitev posojila, kar predstavlja največjo oviro pri ustanavljanju podjetja. Predvsem v času krize so te razmere še bolj zaostrene. Zato Evropska Unija predlaga, da naj podjetja še bolj izkoristijo vire Evropskega socialnega sklada. Problemi z pridobitvijo posojil so tudi pri malih podjetjih, saj le-ta za banke prinaša tveganja in nizko donosnost. Stroški bank pa so v tem primeru visoki. Podpora podjetjem v kritičnih fazah poslovnega cikla. Podjetja se v določenem trenutku ne znajdejo najbolje na trgu, težko pridobijo nove kupce, nimajo ustreznih kadrov za razvoj in raziskave, pojavijo se težave z dobavitelji, ipd. Evropska Unija predlaga dodatne olajšave za nastajajoče podjetnike, poenostavljanje postopkov, možne ugodnejše davčne obravnave ter možnost odloga plačila socialnih prispevkov v začetnih fazah nastajanja podjetja. Izkoriščanje novih poslovnih priložnosti digitalne dobe. Načrt EU predvideva ukrepe za krepitev digitalne usposobljenosti in pomoč novim spletnim podjetjem. Lažji prenos lastništva podjetij. Pri prenosu lastništva se največkrat pojavijo težave ravno pri najmanjših podjetjih (Kenda 212). 8
7 Druga priložnost za poštene podjetnike. Veliko podjetnikov propade ravno zaradi zamud pri plačilih, kar pa še ne pomeni, da podjetnik ne deluje dobro. V nekaterih državah celo ne smejo več ustanoviti novega podjetja. Zmanjšanje administrativnih ovir. Evropska Komisija si prizadeva za uresničevanje načrta za poenostavitev administrativnih postopkov in zmanjšanje regulativnih obremenitev. Tretji ukrep programi za posamezne skupine prebivalstva. Evropska Unija si prizadeva, da bi spodbudila podjetniški duh med ženskami, saj velja, da je v EU zaposlenih manj kot moških. Starejši pa bi lahko bolj prenašali svoja znanja na mlajšo generacijo. Opozarjajo pa tudi na brezposelne, predvsem mlado generacijo, da naj se odloča za podjetniško pot. To bi veliko pomenilo tudi za državo navzven saj bi postala bolj konkurenčna drugim, prispevali pa bi k večji gospodarski rasti in boljšem položaju vseh (Kenda 212). 5 Zaključek Na podlagi raziskave Global Entrepernuership Monitor smo raziskali kakšno je slovensko podjetniško okolje v primerjavi s tujino od leta 28 do leta 211. Na podlagi kazalnikov smo ugotovili sledeče, da je najbolj zaskrbljujoč podatek za Slovenijo o zgodnji podjetniški aktivnosti po indeksu TEA, saj se od leta 28 % nastajajočih podjetnikov nenehno znižuje, kar lahko pripisujemo ne samo krizi pač pa slabemu podjetniškemu okolju z zapleteno zakonodajo. Med vsemi državami, ki jih GEM obravnava se je ravno pri tem kazalniku izkazala za najslabšo. Menimo, da bi morala kot tudi druge države poskrbeti za boljše podjetniško okolje in tak način spodbujanje podjetniškega duha med mladimi generacijami, ki so trenutno, predvsem v Sloveniji v položaju, kjer težko dobijo zaposlitev. Mladi bi z novimi idejami in inovacijami pripeljali gospodarstvo v boljši položaj, kar bi se poznalo na gospodarski rasti in konkurenčnosti v tujini. Iz raziskave vidimo, da v Sloveniji še vedno premalokrat zaznamo poslovne priložnosti. Kazalnik zaznanih priložnosti se iz leta 28 nenehno zmanjšuje. Za Nemčijo lahko trdimo, da se počasi prebuja iz krize. Predvsem podatek o zgodnji podjetniški aktivnosti je vzpodbuden, saj od leta 21 narašča. Tudi v kazalniku zaznanih priložnosti najbolj izstopa. Skoraj pri vseh kazalnikih za Italijo je zaznati upadanje, kar pomeni velika stopnja strahu pred neuspehom, veliko ne zaznanih priložnosti in upad zgodnje podjetniške aktivnosti. se je izkazala bolje kot smo pričakovali. Ravno po indeksu TEA se je odrezala najbolje. Vse manj pa je zaznanih priložnosti za ustanovitev podjetja. Vsaka država bi se morala še posebej osredotočiti na naravne danosti, ki jih ima in jih izkoristiti na najboljši možen način. Na področju podjetništva je veliko naredila tudi Evropska unija, saj se zavzema za vstop mladih na trg, da začnejo podjetniško pot. Zasledimo tudi vse več programov, ki so namenjeni spodbujanju podjetništva, kot so: podjetniške priložnosti za 81
8 mlade, program mladi v akciji spodbujamo podjetništvo, erasmus za mlade podjetnike in Eures zaposlitvene priložnosti v Evropi (Eurodesk B. l.). Raziskava je pokazala, da je bilo kar 51 % slovenskih podjetnikov v letu 211 prepričanih, da imajo ustrezne veščine in znanja za ustanovitev podjetja. Največja težava pa se največkrat pojavi v podjetniškem okolju posamezne države. Za Slovenijo lahko rečemo, da to predstavlja glavno težavo pri nastanku novih podjetij, ki želijo vse moči upreti v razvoj produktov in vstop na trg, še vedno pa se morajo vse bolj ukvarjati z birokratskimi in administrativnimi postopki. Pot za zagotovitev boljšega podjetniškega okolja bo za Slovenijo težka. Vsi programi, ki naj bi izboljšali okolje se bodo morali izvesti v čim krajšem času, da bo lahko konkurirala drugih državam. Najpomembnejše pa je, spodbujanje mladih k podjetništvu in s svežimi idejami zagotavljanje gospodarske rasti in konkurenčnosti tako doma kot v tujini. 6 Literatura 1. Albina Kenda Akcija EU: spodbujajmo podjetnike, da bomo spodbudili rast. Finance, 1. januar, Doing Business Doing Business 213: Smarter Regulations for Small and Medium-Size Enterprises. ( ). 3. Eurodesk. 27. Tematska področja Nove strategije EU za mlade. ( ). 4. Gem. B. l. Vizualizations. ( ). 5. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc in Katja Crnogaj Usihanje podjetništva v Sloveniji: GEM 211. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 82
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationPRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRIMERJAVA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN BiH September, 2009 PATRICIJA HALILOVIĆ RREPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationBrezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationINTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru
ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009
More informationPridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih
Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje
More informationVpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina
More informationANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega seminarja ANALIZA UPORABE MODELA FINANCIRANJA S CROWDFUNDING September, 2016 Žan Moškotevc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
More informationMLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV
MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH 2014-2020 PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV LJUBLJANA, AVGUST 2013 KAZALO 1. Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje
More informationNeformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO
More informationVanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationIzdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.
Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: 1 7 19 Fax.: 1 1 1 This publication is also available in English. ISSN 3-99 MAKROEKONOMSKA GIBANJA IN PROJEKCIJE, april 13 Pregled vsebine Povzetek
More informationMAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož UNIVERZA V MARIBORU
More informationGENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO
Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA
More informationVrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)
Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji
More informationPoslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS
Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si
More informationVpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Slatinek Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationPARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationTransfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1
Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih
More informationVPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA NEPREMIČNINSKI TRG V SLOVENIJI
Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA NEPREMIČNINSKI TRG V SLOVENIJI Mentor: izr. prof. dr. Aleš Novak Kandidatka: Polonca Hribar Kranj,
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationRAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO
More informationPOSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING
More informationSTARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA
More informationOperativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju
REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA
More informationPoročne strategije v Indoneziji in Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko
More informationLIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI Ljubljana, januar
More information15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM
15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.
More informationSKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček
SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček
More informationVoda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo
Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationDojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationplus »Ali lahko ob polni zasedenosti zaslužim toliko, kot bi rada?« glas gospodarstva plus julij-avgust 2016
glas gospodarstva plus julij-avgust 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana»Ali lahko ob polni zasedenosti zaslužim toliko, kot bi rada?«učimo se od žensk: 36 nasvetov iz zakladnice uspešnih podjetnic
More informationEKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica
More informationVPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM Ljubljana, maj 2009 TJAŠA HABIČ IZJAVA Študentka Tjaša Habič izjavljam, da sem avtorica
More informationPOROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationUDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,
More informationTrajnostni razvoj v luči demografskih sprememb
Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017
More informationKONJUNKTURNA GIBANJA
Številka 1, letnik XXIII, marec 2015 KONJUNKTURNA GIBANJA CELOVITE OCENE IN ANALIZE TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJ Posegi centralnih bank krojijo pogoje poslovanja Gospodarska rast v vseh državah EU stran
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra
More informationDRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina
More informationANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj
More informationINŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE
INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, marec 2010 ZDRAVJE V SLOVENIJI Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.ivz.si
More informationPasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Klenovšek Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Miha Kocjančič. Dolžniška kriza v Evropski uniji: primera Grčije in Irske.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Kocjančič Dolžniška kriza v Evropski uniji: primera Grčije in Irske Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha
More informationJAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH Ljubljana, januar 2004 ROK ŠTEMBAL IZJAVA Študent Rok Štembal izjavljam, da sem avtor tega dela,
More informationRAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH
RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH Andreja Slavec * IZVLEČEK UDK 91133338.45(497.12 Maribor) Prispevek obravnava razvoj industrije v Mariboru po posameznih značilnih
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationDRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica
More informationANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO Inga Lamešić Ljubljana, junij 2015 UNIVERZA
More informationUVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationDvajset let kakovosti in odličnosti
Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI
More informationPROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov
PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov Zreče, junij 2012 POVZETEK GRADIVA»VIS ZREČE«Načrtovati za prihodnost pomeni, da sedanje vire uporabimo
More informationGOSPODARSKA IN FINANÈNA GIBANJA
BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM GOSPODARSKA IN FINANÈNA GIBANJA JANUAR 18 Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: Januar 18 BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana tel.: 1 7 19 fax: 1
More informationDIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:
More informationMOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationEvalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Kumše Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationZ razvojem ljudi - uspevamo. Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Z razvojem ljudi - uspevamo Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Prispevki so izvirno delo avtorjev in izražajo njihova stališča
More informationMAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november
More informationProgram MLADI V AKCIJI
odtisi mladih Program MLADI V AKCIJI v letu 2011 Program MLADI V AKCIJI Program MLADI V AKCIJI je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo
More informationMilan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,
More informationKreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev
Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem
More informationDružbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationGospodarska in finančna gibanja Številka: Julij 2018
Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: Julij BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana tel.: 7 9 fax: e-mail: bsl@bsi.si http://www.bsi.si/ Uporaba in objava podatkov in delov besedila
More informationReprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher
More informationVSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI
PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.
More informationPRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica
More informationENOTNA DAVČNA STOPNJA
Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor DIPLOMSKO DELO ENOTNA DAVČNA STOPNJA Študent: Sandi Kolar Naslov: Marija Dobje 13a Številka indeksa: 81582200 Redni študij Program: univerzitetni
More informationFLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:
More informationDRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić.
DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI 26000 Amira Fajić amira.fajic@strabag.com Povzetek V samem začetku prispevka se srečamo s pomenom družbene odgovornosti. Našteli smo področja, ki jih zajemajo
More informationČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA
More informationStanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014
revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.
More informationSISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI
SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV PROJEKTA DOSTOJNA UPOKOJITEV POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV O SISTEMU OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
More informationKORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB Ljubljana, september 2006 POLONA PAŠIĆ IZJAVA Študentka Polona
More informationPODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:
More informationRegionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK
Regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020 v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Novo mesto, junij 2015 1 KAZALO VSEBINE 1. UVOD... 3 1.1. VSEBINSKI OKVIR PRIPRAVE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA
More informationglas gospodarstva februar 2016
glas gospodarstva februar 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 2016 26 Drugi tir bi lahko začeli graditi naslednje leto Intervju z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem 30 Ali banke
More informationInformacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV POSLOVANJA KRKE NA VREDNOST NJENE DELNICE Ljubljana, september 2010 MATEJ PUSTOVRH IZJAVA Študent Matej Pustovrh izjavljam, da sem avtor tega
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationMNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana
More information