TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS Kandidatka: Maja Mavrič Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Dušan Zbašnik Maribor, november 2006

2 PREDGOVOR Vse preveč ljudi se v današnjem času obnaša do svojih vlaganj preveč impulzivno, saj jih bolj kot dolgoročni razvoj in obstoj podjetja zanima kratkoročni dobiček, zato takoj, ko slišijo neko informacijo o prevzemu ali podobno, začnejo trgovati s tistim določenim vrednostnim papirjem. Problem nastane, če posel ne uspe in vse svoje prihranke izgubijo ali si nakopljejo kredite, ki jih ne morejo odplačevati. V diplomskem delu smo zato na dveh stabilnih in po panogi primerljivih si podjetjih (izbrali smo podjetji Krko in Novartis - obe podjetji sta iz farmacevtske panoge), s pomočjo tehnične in temeljne analize pokazali, da se ni treba odločati impulzivno in da je dobro imeti različne opcije investiranja. Prav tako smo preverili ali je vrednost delnic teh dveh podjetij na trgu vrednostnih papirjev odraz njihove dejanske uspešnosti, bodočih donosov, ali pa je ta vrednost odraz uspešne kampanje v medijih, ter ali so delnice podcenjene, precenjene ali pa so na neki realni ravni. Na podlagi temeljne in tehnične analize podjetij Krke in Novartisa, smo spoznali metode vrednotenja delnic oziroma vrednostnih papirjev za lažje investiranje v njih. Dobljene rezultate smo med seboj primerjali in ocenili kateri vrednostni papir je bolj tvegan, kateri bolj donosen in kateri je za potencialnega investitorja zanimivejši. Pri tem smo si zadali cilje, ki smo jih skušali doseči v diplomskem delu, ter postavili osnovne trditve, ki smo jih potem potrdili oz. ovrgli. Ugotovili smo, da sta za čim boljše rezultate in odločitve pri nakupu ali prodaji enega od vrednostnih papirjev potrebni obe analizi. Iz analiziranja podjetij Krka in Novartis smo ugotovili, da je vrednost obeh delnic na trgu odraz dejanske uspešnosti podjetja, saj sta obe podjetji zdravi podjetji, z visoko likvidnostjo in nobeno podjetje ni prezadolženo. Potrdili smo trditev, da se bolj izplača kupiti vrednostni papir podjetja Krka, na kar kažeta temeljna in tehnična analiza. Če pa bi že imeli kupljen vrednostni papir enega od podjetij, bi glede na rezultate tehnične analize, bil zdaj pravi čas za prodajo vrednostnega papirja podjetja Novartis. Z vidika panoge, pričakovanih donosov obeh podjetij in njunih strategij pa bi bila investicija v eno ali drugo podjetje primerna. Pri investiranju v vrednostne papirje se investitorji na podlagi različnih kriterijev odločajo kateri vrednostni papir kupiti, zato smo v diplomskem delu predpostavili, da sta vrednostna papirja podjetij Krke in Novartisa zanimiva za isti tip investitorjev. Predpostavljali smo tudi, da so podatki v letnih poročilih v obeh podjetij resnični in pošteni, kajti brez takšnih podatkov je kakršnokoli analiziranje brezpredmetno in s tem tudi nekoristno. Pri pisanju diplomskega dela pa smo naleteli tudi na nekatere omejitve. Prva omejitev je bila omejeno število strani diplomskega dela, kar nam je preprečilo, da bi bila raziskava poglobljena tako v teoretičnem kot v praktičnem delu. Omejitev je bila tudi omejen dostop do vseh relevantnih podatkov, saj smo imeli dostop samo do informacij, ki so namenjeni zunanjim uporabnikom letna poročila. Za nakup se ni treba odločati impulzivno, ampak je dobro da malo premislimo in primerjamo izbrane vrednostne papirje med seboj in se šele nato odločimo kateri vrednostni papir je za naš nakup primernejši.

3 3 KAZALO 1 UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE TEMELJNA ANALIZA TVEGANJE IN DONOSNOST ANALIZA OKOLJA Ekonomska analiza in napoved Analiza trga delnic Analiza panoge ANALIZA PODJETJA Metode finančne analize podjetja Izračun kazalnikov poslovanja TEORETIČNE OSNOVE ZA VREDNOTENJE DELNIC Dividendno diskontni modeli Relativni modeli vrednotenja TEHNIČNA ANALIZA PREDPOSTAVKE NA KATERIH TEMELJI TEHNIČNA ANALIZA DOWOVA TEORIJA TRENDA ORODJA TEHNIČNE ANALIZE Grafikoni Linijski grafikon Stolpičasti grafikon (Bar charts) Vrednostni grafikon (Point & figure) Japonske sveče (Japanese Candlesticks) Trendne črte in trendni kanali Črte podpore in črte odpora Formacije Kazalniki Drseča povprečja Bollingerjev obroč MACD Moment RSI Stohastičen oscilator OBV (On balance volume) indikator TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS PREDSTAVITEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS TEMELJNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS Opredelitev tveganja Analiza okolja Analiza podjetja Analiza bilance stanja Analiza izkaza poslovnega izida Analiza finančnega izida Izračun kazalnikov poslovanja Vrednotenje delnic TEHNIČNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS Drseča povprečja Bollingerjev obroč MACD

4 Moment RSI Stohastičen oscilator OBV PRIMERJAVA REZULTATOV OBEH PODJETIJ SKLEP POVZETEK LITERATURA VIRI PRILOGE

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Vse preveč ljudi se v današnjem času obnaša do svojih vlaganj preveč impulzivno. Kadar slišijo neko informacijo o prevzemu ali podobno, takoj začnejo trgovati s tistim določenim vrednostnim papirjem, pri tem jih ne zanima poštena tržna vrednost, ne dolgoročni razvoj in obstoj podjetja, ampak le kratkoročni dobiček. Problem nastane, če posel ne uspe in vse svoje prihranke izgubijo ali si nakopljejo kredite, ki jih ne morejo odplačevati. V diplomskem delu bomo na dveh stabilnih in po panogi primerljivih si podjetjih, s pomočjo tehnične in temeljne analize pokazali, da se ni treba odločiti impulzivno in da je dobro imeti vsaj dve različni opciji kam investirati. Podjetji Krko in Novartis, smo izbrali zato, ker sta iz iste panoge in obe podjetji v medijih predstavljajo kot uspešni. S tem diplomskim delom bi radi preverili ali je vrednost njihovih delnic na trgu vrednostnih papirjev odraz njihove dejanske uspešnosti, bodočih donosov, ali pa je ta vrednost odraz uspešne kampanje v medijih. S pomočjo temeljne in tehnične analize bomo ugotovili ali so delnice Krke oziroma Novartisa podcenjene, precenjene ali pa so na neki realni ravni. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je spoznati metode vrednotenja delnic oziroma vrednostnih papirjev za lažje investiranje v njih. Metode bomo spoznali na podlagi analiz podjetij Krke in Novartisa. Osredotočili se bomo na temeljno in tehnično analizo ter na podlagi dobljenih rezultatov poizkušali oceniti kateri vrednostni papir je bolj tvegan, kateri bolj donosen in kateri je za potencialnega investitorja zanimivejši. Cilji diplomskega dela so: - izvedba tehnične in temeljne analize na izbranih podjetjih in njunih delnic, primerjati rezultate, ter se na podlagi tega odločiti o nakupu vrednostnega papirja enega od podjetij (Novartis in Krka) - ugotoviti katera od analiz, tehnična ali temeljna, je boljša za obdelavo vrednostnih papirjev in katera poda boljše in natančnejše podatke - primerjati tržno vrednost proučevanih papirjev z njegovo realno vrednostjo Osnovne trditev so: - s temeljno in tehnično analizo pridobimo dovolj dobre podatke na podlagi katerih je omogočena realna primerjava dveh ali več vrednostnih papirjev - pri analiziranju vrednostnih papirjev in pri odločitvah o nakupu le-teh je potrebno upoštevati obe analizi, tehnično in temeljno - bolj se splača kupiti vrednostni papir podjetja Krka, ker analiza kaže na boljše možnosti za nadaljnjo rast - tržna vrednost delnice ne izraža njene realne vrednosti

6 6 1.3 Predpostavke in omejitve Pri investiranju v vrednostne papirje se investitorji na podlagi različnih kriterijev odločajo kateri vrednostni papir kupiti, zato v diplomskem delu predpostavljamo, da sta vrednostna papirja podjetij Krke in Novartisa zanimiva za isti tip investitorjev. Pri tem je mišljeno, da imajo investitorji podobno percepcijo oziroma odnos do tveganja. S to predpostavko bomo izločili investitorje, ki so nagnjeni k visokim oz. nizkim tveganjem. Predpostavljamo tudi, da so podatki v letnih poročilih v obeh podjetij resnični in pošteni, kajti brez takšnih podatkov je kakršnokoli analiziranje brezpredmetno in s tem tudi nekoristno. Prva omejitev je bila omejeno število strani diplomskega dela. To nam preprečuje, da bi bila raziskava poglobljena tako v teoretičnem kot v praktičnem delu. Omejitev je prav tako omejen dostop do vseh relevantnih podatkov (imeli smo samo dostop do informacij, ki so namenjeni zunanjim uporabnikom letna poročila). Brez podatkov, ki so na voljo le notranjim uporabnikom informacij, ni mogoče izračunati določenih kazalnikov in tako natančno napovedati kako bo delovalo podjetje v prihodnosti (primer takšnih podatkov so razni predračunski izkazi). 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Raziskava bo poslovna, saj bomo obravnavali in med seboj primerjali dve podjetji. Ker bomo proučevali odvisnosti ekonomskih pojavov določnem času in v različnih preteklih obdobjih bo raziskava glede na časovno razsežnost statična in dinamična. Uporabili bomo deskriptivni pristop v sklopu tega pa metodo deskripcije, metodo kompilacije in komparativno metodo. Pri teoretičnem in pri praktičnem delu si bomo pomagali s pridobljenim znanjem tekom študija, poleg tega pa bo za teoretični del osnova navedena literatura. Pri praktičnem delu si bomo pomagali s poslovnimi poročili podjetij Krka in Novartis, ki jih bomo pridobili na njihovih internetnih straneh. 6

7 7 2 TEMELJNA ANALIZA Temeljna analiza delnic se osredotoča na vrednotenje podjetja in njegovih možnosti za rast dobička. Postopek temelji na proučevanju računovodskih izkazov ter na analiziranju vrste kazalnikov, ki so lahko zelo pomembni za potencialnega investitorja. Smisel analize je pridobiti odgovor na vprašanje, ali investirati v lastništvo podjetja ali ne. Ne zanima je le dividenda, marveč tudi končna dohodkovna posledica naložbe v delnico (Zbašnik 1999, 217). Kot pravi dr. Dušan Mramor (1993, 140) tovrstna analiza temelji na informacijah o finančni moči podjetja, na podatkih o prejšnjih izplačilih dividend, stopnji rasti celotnega prihodka v preteklosti, tržni možnosti v prihodnosti, značilnostih panoge, v katerih je podjetje, značilnostih njegove konkurence in splošnega ekonomskega ter političnega stanja v državi in svetu. Vse te informacije pa se uporabijo za ceno tako imenovane»notranje«vrednosti delnice, ki se analizira. Primerjava notranje vrednosti delnice z njeno tržno ceno naj bi pokazala, ali je analizirana delnica precenjena oziroma podcenjena. Iz te primerjave izhaja naslednja strategija: če je tržna cena delnice višja (nižja) od notranje vrednosti delnice, je delnico razumno prodati (kupiti), kajti zaradi učinkovitosti trga bo cena delnice prej ali slej upadla (narasla) in se izenačila z njeno notranjo vrednostjo. Metoda temeljne analize izhaja iz dejstva, da je vrednost delnice odvisna od pričakovane prihodnje dividende, torej od dobička delniške družbe. Cilj temeljne analize je ugotoviti, ali tečaj posamezne delnice v določenem trenutku ustreza njeni notranji vrednosti ali ne (Prohaska 1999, 112). Vodilo temeljne analize je, da ima vrednostni papir v vsakem trenutku svojo notranjo vrednost, ki jo predstavlja sedanja vrednost bodočih neto denarnih pritokov ob upoštevanju ustrezne stopnje tveganja. Cilj temeljne analize je določiti notranjo vrednost delnic, ter dobiti vpogled v bodoče performance podjetja, ki jih preostali del investitorjev še ni spoznal. Bistvo analize ni najti dobra podjetja, marveč najti podjetja, ki so boljša, kot so ocene ostalih analitikov oz. najti slaba podjetja, ki niso tako slaba kot, kažejo ostale analize. Temeljna analiza je v bistvu kvantitativna ocena finančnih razmer v podjetju (povzeto po Šimon 1996, 15 in Strašek 2005, ). Kakovostna temeljna analiza je izredno zahtevna tako z vidika poznavanja same analize, pri kateri je potrebno obsežno finančno in ekonomsko znanje, kakor tudi z vidika pridobitve potrebnih informacij (Mramor 1993, 140). 2.1 Tveganje in donosnost Definirati tveganje je težko, ker obstaja skoraj toliko definicij kot je tveganj samih. Vendar vsaka definicija izhaja iz dveh pojmov, negotovosti in neželene posledice, ki sta vedno prisotna pri tveganju (povzeto po Crockford 1991, 2-4). Tveganje lahko definiramo kot potencialni odklon od pričakovanega rezultata, kot verjetnost izgube ali kot verjetnost, da se pozitivna pričakovanja ciljno naravnanega sistema ne bodo uresničila. 7

8 8 Tako v življenju kot tudi v gospodarstvu ni vseeno s kakšnimi tveganji imaš opravka. Medtem, ko so eni vsakdanji in komaj zaznavni so drugi redki in stresni. Splošno razčlenjevanje tveganj je naslednje: individualno in spremenljivo tveganje, čisto in špekulativno tveganje, ter statično in dinamično tveganje (Crockford 1991, 3-4) (za podrobnejšo razlago glej prilogo 1). Zanimiva je kategorizacija Hamiltona (povzeto po Koletnik in Knez-Riedl 2002, 21), ki tveganja kategorizira na naslednji način: strateška, finančna, operativna, komercialna, tehnična in okoljska tveganja. Tveganja lahko razdelimo še na mnogo več načinov, vsem vrstam pa sta skupni dve stvari in sicer da so usmerjena v prihodnost in da ni zagotovila ali se bodo pojavila ali ne. Kadar gre za pričakovanja, ki so vezana na prihodnost, se istočasno srečamo z določeno stopnjo tveganja, da pričakovan donos ne bo uresničen. Naložbene možnosti so lahko zelo raznovrstne, zato je različno tudi tveganje, ki se pri posamezni obliki naložbe pojavi. Tako bo vlagatelj za bolj tvegane naložbe zahteval (pričakoval) tudi višji donos. Pričakovano donosnost sestavljata netvegana donosnost, ki jo vlagatelj zahteva samo za preložitev porabe, ne da bi se s tem izpostavljal najmanjšemu tveganju in premija za tveganje, ki predstavlja nagrado za vlagatelja v obliki nadomestila oz. premije, ki je odvisna od tveganosti izbrane naložbe (Filipič in Mlinarič 1999, 21-22). Prevzemanje tveganja je v prvi vrsti odvisno od osebnega odnosa odločevalca do tveganja. Če bi analizirali odnos ljudi do prevzemanja tveganja, bi lahko sestavili tri večje skupine, in sicer: tveganju nenaklonjene, kotrolorje tveganja in iskalci oz. ljubitelje tveganja (Filipič in Mlinarič 1999, 178). Upoštevamo osnovno pravilo, da med naložbami z enakimi stopnjami donosov izberemo tisto, ki povzroča najmanj tveganja oziroma da med naložbami z enakim tveganjem izberemo tisto, ki obljublja najvišjo stopnjo donosa. To se pravi, da nikoli ne sprejmemo dodatnega tveganja, če nismo istočasno nagrajeni z dodatnim donosom (Filipič in Mlinarič 1999, 22). Donos naložbe v delnico, merjen v določenem obdobju, je enak številu denarnih enot, ki jih prejme vlagatelj in ki presegajo prvotno vrednost ob nakupu. Pri delnici je donos sestavljen iz prejete dividende ter iz spremembe tržne cene delnice. Če to vrednost primerjamo z začetnim vložkom, pridemo do donosnosti oziroma stopnje donosa naložbe (Šimon 1996, 31). Analiza tveganja Analiza tveganj mora biti sistematična. V celoti mora opredeliti vsa možna tveganja in posledice, kritična področja, možne vzroke in načrtovati preventivne in popravljalne ukrepe. S poročanji o tveganjih in ukrepih za njihovo obvladovanje dosežemo, da postanejo tveganja jasna tako za notranje kot zunanje udeležence. Hkrati oblikujemo odnos do tveganj, izboljšujemo zanesljivost operativnega in strateškega načrtovanja ter sprejemamo pravočasne in primerne ukrepe za obvladovanje tveganj. Proaktiven odnos do tveganj pomeni tudi načrtovanje tveganj in oblikovanje strategij za njihovo obvladovanje, hkrati pa tudi opredelitev odgovornosti za tveganja (Bodine 2001, 65-70). 8

9 9 Pri analizi je najprej potrebno tveganje kategorizirati, kar pomeni, da jih opišemo in ocenimo možnost, da se pojavijo. Za celovito obravnavanje tveganj bi takšen pregled dopolnili z navedbo ukrepov, določili kdo nosi odgovornost in vse dali v časovni okvir. Kategorizaciji sledi ocenjevanje, pri čemer je bistveno, da učinke tveganj kvantificiramo. Pri tem upoštevamo kako pogosto se tveganja oziroma posledice tveganj lahko pojavijo (Koletnik in Knez Riedl 2002, 21). 2.2 Analiza okolja Analiza okolja v najširšem smislu zajema gospodarsko, politično ter analizo panoge. Dejavnike, ki kratko- ter dolgoročno vplivajo na finančne rezultate poslovanja podjetij ter pričakovanja vlagateljev, s tem pa na cene njihovih delnic, lahko prepoznamo z ustrezno analizo okolja, v katerem podjetje posluje, ter z analizo poslovanja podjetja (povzeto po Šimon 1996, 44) Ekonomska analiza in napoved Ekonomska analiza zajema kratkoročne in dolgoročni napovedi. Kratkoročne napovedi so napovedi do treh let, od treh do pet let srednjeročne napovedi, kar pa je nad pet let pa dolgoročne napovedi, ki jih je mogoče razbiti v niz kratkoročnih napovedi (povzeto po Šimon 1996, 46) Analiza trga delnic Ta analiza ima za namen vrednotenje celotnega trga delnic. Da bi lahko vrednotili trg delnic, je treba primerjalno analizirati segmente trga vrednostnih papirjev. Zlasti je treba opraviti primerjalno analizo donosnosti različnih vrednostnih papirjev. Pri tej analizi je ključna analiza obrestnih mer (Šimon 1996, 55). Na raven obrestnih mer v kakem gospodarstvu vplivajo zlasti: ponudba prihrankov, povpraševanje po prihrankih ter pričakovana inflacija. Pri obrestnih merah je prav tako pomembna analiza časovne strukture obrestnih mer s krivuljo donosnosti (Šimon 1996, 55-56) Analiza panoge Vsako podjetje je uvrščeno v določeno panogo. In ravno tako kot podjetja oblikujejo panogo, tako tudi panoga oblikuje podjetja. Se pravi, da lahko na panogo gledamo z dveh strani. Na panogo kot skupek podjetij, ki opravljajo neko dejavnost s katero si posredno in neposredno konkurirajo in na panogo, ki zaradi trga in kupcev ustvarja določene pogoje poslovanja, prav tako pa lastnosti in značilnosti panoge. 9

10 10 Tipologij panog je več vrst, razčlenjujejo pa se po različnih kriterijih. Tipologija, ki upošteva več kriterijev, razdeli pa jih na pet generičnih tipov je naslednja (Knez-Riedl 1998, povzeto po Rue, Holland): razdrobljene, fragmentirane panoge, panoge, ki dozorevajo, upadajoče in globalne panoge (za podrobnejšo razlago glej prilogo 2). Ena izmed pomembnejših tipologij je tudi standardna klasifikacija dejavnosti, kjer so poslovni subjekti razvrščeni po funkcionalnem načelu oziroma po glavni dejavnosti, ne glede na svojo organizacijsko obliko, status lastništvo način proizvodnje. Glavna dejavnost je registrirana dejavnost oziroma s predpisom ali aktom o ustanovitvi določena dejavnost. Ugotavljanje ni preprosto zlasti kadar opravlja poslovni subjekt več dejavnosti (Knez-Riedl 1998, 94 - povzeto po Meglen). 2.3 Analiza podjetja Analiza podjetja je tradicionalen del temeljne analize in služi izboru najbolj obetavnih delnic, ter sledi analizi celotnega gospodarstva, monetarni analizi in analizi panoge. Začne se takrat, ko smo si že oblikovali mnenje s splošni tendenci trga. Ovrednotenje posamezne delnice se običajno orientira na moč donosa oz. izkupička posameznega podjetja. Da lahko to moč ugotovimo, moramo uporabiti vse razpoložljive podatke podjetja (povzeto po Šimon 1996, 68 in Trančar 2000, 745). Hall navaja pet temeljnih meril, ki bi jih moral vsak investitor začetnik dobro poznati (Strašek 2005, 139): količnik P/E (cena/zaslužek na delnico), tekoči donos vrednostnega papirja, zaslužek na delnico in njegova rast, likvidnost in zadolženost podjetja in knjigovodska vrednost podjetja. Da bi lahko ocenili te parametre, je treba narediti podrobno analizo podjetja, ki obsega tako kvantitativne kot tudi kvalitativne dejavnike v poslovanju podjetja. Za vlagatelja je najbolj pomembna korist, ki jo bo imel od investicije (v glavnem je to v delniških družbah dividenda). Analizo podjetja je možno opraviti z več vidikov. Lahko jo opravimo z vidika lastnikov, z vidika upnikov (priskrbovalcev kratkoročnih in dolgoročnih sredstev), ter z vidika poslovodstva (ravnateljstva). Osredotočili se bomo na lastnikov oz. delničarjev vidik uspešnosti poslovanja (povzeto po Helfert 2000, 81) Metode finančne analize podjetja Z različnimi metodami analize poslovanja se poskušajo ugotoviti finančno stanje podjetja, trend v poslovanju ter variabilnost poslovanja. Analiza bilance se nanaša na proučitev strukture aktive in pasive podjetja, njen cilj je, pridobiti iz objavljenih preteklih podatkov informacije o sedanji in prihodnji donosnosti in finančni stabilnosti želenega podjetja. Ta pogled je zanimiv, če je mogoče podatke primerjati z drugimi podjetji v panogi ali kadar je podana časovna vrsta proučevanih podatkov. Sicer se samo na podlagi bilance podjetja ni mogoče odločiti o naložbi. Analitikom je v okviru analize bilance na voljo kopica kazalnikov, med katerimi je potrebno izbrati najpomembnejše. Te informacije vplivajo na odločitev o investiranju v delnico (povzeto po Zbašnik 1999, 217 in Trančar 2000, 746). 10

11 11 Računovodski izkazi predstavljajo položaj podjetja na določeni dan in njegovo poslovanje v preteklem (obračunskem) letu. Namenjeni so za splošno informiranje in za posebno informiranje. Prava vrednost računovodskih izkazov je v tem, da jih je mogoče uporabiti kot podlogo za napovedovanje dobička in dividend podjetja (povzeto po Koletnik in Koželj 2005, 73 in Duhovnik 1995, 28). Najpogostejše metode analize poslovanja so: vertikalna in horizontalna analiza izkazov poslovanja, analiza bilance stanja, analiza izkaza finančnega izida in izračun kazalnikov poslovanja. Podrobneje bomo predstavili le kazalnike poslovanja (glej podpoglavje ), izkaze pa na kratko v nadaljevanju. Bilanca stanja Bilanca stanja nam pove, kolikšna sredstva so bila vložena v podjetje, kako je podjetje prišlo do teh sredstev in kako jih je naložilo, kakor je to razvidno na določen dan. Bilanca stanja ima običajno dve strani, ki morata biti vrednostno izenačeni: aktivo (prikazuje sredstva, ki so v lasti podjetja) in pasivo (viri lastnih sredstev) (Mramor 1993, 155). Na podlagi presekov bilance stanj se poskuša ugotoviti, kako se podjetje financira, ali se z dolgoročnimi sredstvi financirajo dolgoročne naložbe ali tudi del kratkoročnih naložb (na primer zaloge), oziroma ali ni podjetje v situaciji, ko del dolgoročnih naložb financira s kratkoročnimi viri (Šimon 1996, 72). Izkaz poslovanja Izkaz poslovanja je računovodski izkaz, ki prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid podjetja v določenem časovnem obdobju. V izkazu poslovanja postavke prikazujejo tok vrednosti v določenem časovnem obdobju, ter izražajo podrobnosti o poteh, po katerih podjetje posluje dobičkonosno ali pa ima izgubo. Iz tega je mogoče sklepati o gibanju dobičkov v prihodnosti in o možni višini dividend (povzeto po Zbašnik 1999, 218 in Mramor 1993, 158). Izkaz finančnega izida Je računovodski izkaz, ki prikaže pritoke in odtoke finančnih sredstev v določenem računovodskem obdobju. Na eni strani nam odkriva, koliko finančnih sredstev je v podjetju priteklo zaradi poslovanja in v kakšnih oblikah, koliko z novimi zadolžitvami oz. naložbami lastnikov in koliko s prodajo aktive. Na drugi strani nam odkriva, kam je bil ta pritok finančnih sredstev usmerjen (Mramor 1993, 160). Vsebuje pomembne informacije za odločanje pri financiranju in naložbenju. Na njihovi podlagi je mogoče ugotoviti razloge za povečanje ali zmanjšanje denarnih sredstev v obračunskem obdobju (Koletnik in Koželj 2005, 101). 11

12 Izračun kazalnikov poslovanja Analiza poslovanja podjetja na podlagi finančnih kazalnikov poslovanja je prav gotovo najbolj razširjena oblika analize. Izračunani finančni kazalniki poslovanja namreč omogočajo primerjavo med sorodnimi podjetji, primerjavo med podjetji znotraj panoge ter med samimi panogami, mednarodno primerjavo in napoved prihodnjega dobička ter dividend podjetja (Šimon 1996, 75). Analizo kazalnikov uporabljajo predvsem vodilni delavci, kreditorji in analitiki vrednostnih papirjev. Pred sprejemanjem odločitve o nakupu ali prodaji delnic je potrebno poznati več kazalnikov, ki kažejo gibanja v preteklosti in sedanjosti, prav tako pa je potrebno oceniti bodoče dobičke (povzeto po Duhovnik 1995, 46 in Zbašnik 1999, 221). Finančne kazalnike smo razdelili glede na to kaj nam posamezna skupina pove o poslovanju podjetja. Kazalniki likvidnosti Kažejo na zmožnost podjetja, da poravnava svoje kratkoročne obveznosti (Šimon 1996, 76). Najpogostejša kazalnika iz te skupine sta: a) Kratkoročni koeficient (ang. Current Ratio) vsa kratkoročna sredstva vse kratkoročne obveznosti Ta kazalnik je eden izmed najbolj poznanih in najbolj široko uporabljenih kazalnikov. Meri sposobnost podjetja poravnati kratkoročne obveznosti z denarjem in ostalimi kratkoročnimi sredstvi. Splošno teoretično pravilo je, da bi moral biti kratkoročni koeficient enak 2 ali več, vendar najboljši občutek o primernosti njegove velikosti dobimo na podlagi primerjave s povprečjem posamezne panoge dejavnosti (povzeto po Duhovnik 1995, 38 in Mramor 1993, 166). b) Hitri koeficient (ang. Quick Ratio) celotna kratkoročna sredstva - zaloge vse kratkoročne obveznosti Hitri koeficient je pomembno merilo sposobnosti podjetja za odplačilo kratkoročnih dolgov brez poseganja v zaloge. Pove nam, ali je podjetje sposobno obvladovati trenutne obveznosti, ko jim upada zapadlost. Praviloma naj bi znašal najmanj 1, vendar je odmik od tega pravila pogostejši kot pri kratkoročnem koeficientu (Duhovnik 1995, 38). Kazalniki zadolženosti Na eni strani kazalniki zadolženosti merijo zaščitenost dolgoročnih posojilodajalcev, na drugi strani pa vpliv dolžniške zadolženosti podjetja na donosnost lastniškega kapitala (Šimon 1996, 79). 12

13 13 Sem spadajo naslednji kazalniki: a) Koeficient zadolženosti (ang. Debt Ratio) celotne obveznosti vsa sredstva Kazalnik pomeni stanje na izbrani dan v preteklosti. Za delničarje ni zaželena niti previsoka niti prenizka stopnja zadolženosti podjetja (Kleindienst 2001, 265). b) Razmerje med dolgom in kapitalom (ang. Debt/Equity Ratio) celotni dolg lastniški kapital c) Delež kapitala v financiranju (ang. Equity Ratio) Kazalniki donosnosti poslovanja kapital obveznosti do virov sredstev V splošnem jih lahko delimo na kazalnik donosnosti, ki so povezani s prodajo in kazalnike donosnosti, ki so povezani z naložbami (Šimon 1996, 81). a) dobičkonosnost prodaje (ang. Net Profit Margin oz. Return on Sales ROS) čisti dobiček obdobja prihodki od prodaje Ta kazalnik pokaže koliko čistega dobička je podjetje ustvarilo na enoto prihodkov od prodaje (Kleindienst 2001, 276). b) razmerje med kosmatim dobičkom in prihodki od prodaje (ang. Gross Profit Margin) kosmati dobiček prihodki od prodaje c) razmerje med dobičkom iz poslovanja (EBIT) in prihodki od prodaje (ang. Operating Margin) dobiček iz poslovanja (EBIT) prihodki od prodaje 13

14 14 d) Donosnost sredstev (ang. Return on Assets - ROA) čisti dobiček obdobja povprečno stanje sredstev Donosnost sredstev kaže, kako uspešno podjetje izrablja celotna sredstva, s katerimi posluje (Kleindienst 2001, 279). e) Koeficient donosnosti kapitala (ang. Return on Equity - ROE) čisti dobiček obdobja povprečni lastniški kapital Izraža razmerje med poslovnim izidom in kapitalom. S tem izraža donosnost kapitala. Kazalnik je zanimiv za delničarje podjetja, ker jim pove, kakšna je donosnost na enoto lastniškega kapitala. Donosnost kapitala lahko izboljšamo z večjo uspešnostjo prodaje, s hitrejšim obračanjem vseh virov in z nižjim deležem kapitala v vseh virih (povzeto po Koletnik 2006, 220 in Šimon 1996, 84). Kazalniki tržne vrednosti So tisti, ki kažejo na relativno privlačnost delnice kakega podjetja. Glede na prej navedene klasifikacije bi jih lahko imenovali tudi kazalnike cene (Šimon 1996, 84). a) Dobiček na delnico (ang. Earnings per Share) čisti dobiček število delnic Prikazuje velikost donosa (čistega dobička), ki ga prinaša delnica. Omenjeni kazalnik omogoča primerjavo s tržno vrednostjo (tečajem) tistih delnic, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev (Koletnik 2006, 231). b) Koeficient odnosa med ceno in poslovnim donosom delnice ali Multiplikator dobička (ang. Price/Earnings Ratio P/E) tržna cena delnice čisti dobiček na delnico Ta kazalnik izpričuje dejansko ceno na čisti dobiček delnice in se že dolgo uporablja kot primerjalni kazalnik za presojanje njenega nakupa ali prodaje. Je recipročni kazalnik donosnosti: čim višji je P/E, tem dražji je ta vrednostni papir (Koletnik 2006, 231). c) Stopnja izplačila dividend (ang. Payout ratio) dividenda na delnico čisti dobiček na delnico 14

15 15 d) Donos dividende (ang. Dividend Yield) dividenda na navadno delnico tržna cena delnice Ta kazalnik izračunamo tako, da primerjamo dividendo s tržno ceno delnice. Kazalnik je primerjalno pomemben za zrela podjetja, prinašajoč stabilni dobiček, manj pa za manjša rastoča podjetja z velikim potencialom. Po njegovi vrednosti poizvedujejo naložbeniki kapitala, posebej pri alternativnih možnostih vlaganja, in pojasnjuje donosnost delniškega kapitala (povzeto po Zbašnik 1999, 220 in Koletnik 2006, 233). Vrednost določenega kazalnika namreč sama po sebi še nič ne pove. Moč finančnih kazalnikov pride do izraza le, če njihove velikosti za določeno podjetje primerjamo z velikostjo kazalnikov primerljivih podjetij ali pa s panožnimi finančnimi kazalniki oz. če analiziramo trend gibanja finančnih kazalnikov (Šimon 1996, 87). 2.4 Teoretične osnove za vrednotenje delnic Med teoretične osnove za vrednotenje delnic štejemo dividendno diskontne modele in relativne modele vrednotenja Dividendno diskontni modeli 1 Navadne delnice zagotavljajo bodoče denarne donose, zato je vrednost navadne delnice mogoče določiti kot sedanjo vrednost pričakovanih denarnih tokov, ki sestoje iz pričakovanih letnih dividend in cene, ki jo vlagatelj pričakuje ob prodaji delnice. Dividendnodiskontni model predpostavlja, da je edini denarni tok, ki gre delničarjem, dividenda. Med dividendno diskontne modele uvrščamo 4 modele, ki izhajajo iz splošne enačbe. To so: model z enakimi dividendami, model enakomerne rasti dividend, model neenakomerne rasti dividend in model diskontiranja neto denarnega toka. Pri izračunih pa uporabimo tisto enačbo, ki je najbolj primerna glede na izplačilo dividend. Za določitev vrednosti delnice so pomembne samo tiste dividende, za katere se pričakuje, da bodo imetniku delnice izplačane v prihodnosti. Model v takšni obliki ni primeren za vrednotenje navadnih delnic, kajti dividende ni mogoče napovedati za neskončno dolgo obdobje, služi pa kot temelj za izpeljavo modelov z bolj realnimi postavkami. Model z enakimi dividendami Če v modelu predpostavimo, da se bodo dividende izplačevale v enakih zneskih, lahko splošno enačbo za izračun vrednosti navadne delnice izrazimo z enačbo za izračun vrednosti obveznice brez dospetja. 1 Povzeto po Šimon 1996, in Duhovnik 1995,

16 16 Model enakomerne rasti dividend Ta model je v strokovni javnosti znan tudi pod imenom Gordonov model. Predpostavka je enaka stopnja rasti dividend, pri čemer nam je prva dividenda znana. Model neenakomerne rasti dividend Bistvo tega modela je, da predpostavlja različne stopnje rasti dividend. Sem spada dvostopenjski model za katerega bi lahko rekli, da je splet splošne enačbe ter modela enakomerne rasti dividend. Njegova logika je naslednja: za nekoliko let vnaprej se poskuša čim natančneje oceniti višino prihodnjih dividend, za preostalo obdobje pa se uporablja predpostavka o konstantni stopnji rasti dividende. Model diskontiranja neto denarnega toka Pri neto denarnem toku gre za denar, ki ga lahko dobijo delničarji podjetja, potem ko podjetje poplača svoje finančne obveznosti vštevši obveznosti, ki izhajajo iz najetih posojil -, pokrije kapitalske izdatke (materialne naložbe) ter potrebo po obratnih sredstvih Relativni modeli vrednotenja Med relativne modele vrednotenja štejemo: model multiplikatorja dobička, model, ki temelji na razmerju med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (model P/BV Price/Book Value) in model multiplikatorja prodaje (model P/S). Podrobneje bomo opisali le prva dva modela. Model multiplikatorja dobička (P/E) Model multiplikatorja dobička (Price/Earning Ratio) je najpogosteje uporabljen model vrednotenja delnic. V najpreprostejši obliki se izračuna kot razmerje med tečajem delnice in čistim dobičkom, ki ga je podjetje ustvarilo na eno delnico v preteklem obdobju. Pove nam, koliko so vlagatelji na trgu v danem trenutku pripravljeni plačati za eno enoto čistega dobička (Kleindienst 2001, 296). Pri določanju precenjenosti oz. podcenjenosti delnice na podlagi tega modela se uporablja naslednji postopek. Če je P/E za določeno delnico nižji kot za podobne delnice na trgu, je ta na trgu podcenjena in primerna za nakup (velja tudi obratno) (Kleindienst 2001, 298). Model, ki temelji na razmerju med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (model P/BV) Knjigovodsko vrednost delnice izračunamo tako, da celotni znesek lastniškega kapitala podjetja, delimo z vsemi izdanimi delnicami. Razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnico pa dobimo tako, da tržno ceno delnice delimo z njeno knjigovodsko vrednostjo. Običajno se z delnico trguje po občutno višji ceni od njene knjigovodske vrednosti, kar v veliki meri odseva pričakovanja delničarjev glede visoke prihodnje rasti podjetja (Kleindienst 2001, 265). 16

17 17 3 TEHNIČNA ANALIZA Tehnična analiza je alternativna metoda, s katero pridemo do investicijske odločitve o primernem trenutku za nakup ali prodajo delnic. Tehnični analitiki raziskujejo pretekle podatke s trga vrednostnih papirjev in skušajo na tej osnovi napovedovati prihodnje cene. Tehnična analiza sloni na podmeni, da tvorijo cene finančnih produktov določene vzorce, ki se ponavljajo v zelo podobnih oblikah. Zato jih je smiselno uporabiti pri analiziranju cene delnice (Zbašnik 1999, 222). Osnovo tehnične analize predstavlja grafični prikaz gibanja tečajev in prometa delnic. Iz analize tečajev delnic iz preteklosti se s posebnimi metodami tehnične analize poskuša napovedati njihovo gibanje v prihodnosti (Prohaska 1999, 115). Tehnična analiza poskuša najti takšne kazalce, ki bi bili kar najboljša osnova za sklepanje o prihodnjih gibanjih cen naložb, ter poskuša določiti, kdaj in v kolikem obsegu se bo nekaj pripetilo. Običajno ne nudi napovedi, ampak samo reagira na zakonitosti obnašanja tečajev delnic, ki jih je sama oblikovala. Pozna ceno delnice, ne ukvarja se pa z vrednostjo posamezne delnice in s tem bazira na istem prepričanju kot svobodno tržno gospodarstvo, pri čemer trg ve več kot pa posamezni tržni udeleženec (povzeto po Trančar 2000, 742 in Mramor 1993, 143). S tehnično analizo merimo in poskušamo zaznati porast ali upadanje povpraševanja po vrednostnih papirjih in na podlagi tega poiskati znamenje za nakup ali prodajo. Ne zanima nas, zakaj je prišlo do porasta ali padca tečajev, le čimprej želimo ugotoviti, kdaj se bodo tečaji obrnili v nasprotno smer (Strašek 2005, 137). Tehnična analiza ima pomembno lastnost: nakazuje smer gibanj vrednostnih papirjev, preden so kratkoročne računovodske informacije dosegljive za analizo, zato je najbolj primerna za kratkoročne napovedi. Tehničnih analitikov ne zanimajo dividende, temveč kapitalski dobiček (Strašek 2005, 138). 3.1 Predpostavke na katerih temelji tehnična analiza Tehnična analiza bazira na naslednjih predpostavkah 2 : - vsi dejavniki, ki vplivajo na tečaj delnice, so v tečaju že upoštevani - tržni udeleženci se obnašajo večinoma iracionalno - tečaji delnic potekajo v trendih - preteklost oziroma zgodovina se ponavlja Tržna vrednost vrednostnega papirja je rezultat ponudbe in povpraševanja po njem, na obseg pa vplivajo zelo različni dejavniki, tako racionalni kot tudi iracionalni. Ponudba in povpraševanje sta odvisni od odzivanja ljudi na določene temeljne ekonomske spremenljivke, prav tako pa od njihovih navad, mnenj ter pričakovanj. Pri tem je bistveno, da trg avtomatično in kontinuirano vrednoti vse te dejavnike. Iz tega sledi, da so v ceni vrednostnega papirja že vsebovane vse relevantne informacije, zato je dodatna analiza 2 povzeto po Trančar 2000,742 in Šimon 1996,

18 18 temeljnih dejavnikov odvečna. Vsak poskus določiti»notranjo«vrednost vrednostnega papirja je brez pomena za uspešno investiranje. Ne glede na manjša nihanja se tečaji vrednostnih papirjev, kakor tudi celotni trg, gibajo v trendih, ki so prepoznavni ter vztrajni. Trend gibanja tečajev in trga se oblikuje na podlagi ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem. Ne glede na razlog, ki pripelje do spremembe v ponudbi in povpraševanjem na trgu, bo to spremembo mogoče prej ali slej odkriti v odzivih udeležencev na trgu. Dogajanje na trgu je ponavljajoče, zato je na trgu mogoče odkriti določene vzorce, ki lahko analitiku v kaki analogni situaciji pomagajo pojasniti obnašanje udeležencev na trgu, kar utemeljuje psihološka ugotovitev, da se ljudje v določenih situacijah odzivajo vedno enako. 3.2 Dowova teorija trenda Ena prvih in najbolj znanih teorij tehnične analize je teorija Charlesa Dowa, ki velja za začetnika analize trendov in ki je trdil, da je cena vrednostnih papirjev funkcija zaslužka. Ob koncu prejšnjega stoletja je analiziral posamezne delnice in celotni trg s kombiniranjem informacij o tečaju in prometu. Predpostavljal je, da se večina delnic giblje skupaj s celotnim trgom (Zbašnik 1999, 222). Njegova teorija temelji na šestih predpostavkah (za opis posamezne predpostavke glej prilogo 3): 1. Povprečje diskontira vse 2. Trg je sestavljen iz treh trendov 3. Primarni trendi imajo tri faze 4. Povprečja morata potrditi eden drugega 5. Količina potrjuje trend 6. Trend obstaja dokler ne da jasnega signala, da se bo obrnil 3.3 Orodja tehnične analize Tehnični analitiki beležijo vse pretekle finančne podatke in jih proučujejo v obliki grafikonov in kvantitativnih kazalcev. Poskušajo najti posamezne vzorce, s pomočjo katerih bi lahko napovedovali prihodnje cene. Verjamejo, da se bodo pretekli vzorci ponovili v prihodnosti in jih je zato mogoče uporabiti za napovedovanje (Zbašnik 1999, 223). Orodja tehnične analize delimo v: grafikone, formacije in kazalnike, ter jih bomo podrobneje opisali v nadaljevanju Grafikoni Temeljno orodje klasične tehnične analize so najraznovrstnejši grafi oz. grafikoni. Uporabljamo te vrste grafikonov: navadni linijski graf, stolpičast graf, vrednostni graf in japonske sveče. K grafom štejemo tudi trendne črte in trendne kanale, črte podpore in črte odpora, ki pa jih bomo opisali v svojih podpoglavjih. 18

19 Linijski grafikon Linijski grafikon je najenostavnejši vrsta med grafikoni. Njegova preprostost je njegova moč. Oskrbuje nas z nezamegljenimi in lahko razumevajočimi informacijami glede določenega pojava. Glede na druge vrste grafikonov vsebuje najmanj informacij o gibanju cen delnic, je pa zaradi tega toliko bolj pregleden ter bolj primeren za daljša časovna obdobja. Na njem je narisan samo zaključni tečaj delnice oz. vsebuje le podatke o zaključnih cenah. Zaključne cene naj bi imele največjo napovedano vrednost, zato samo te cene (povzeto po Šimon 1996, 91 in Achelis 2000, 8) Stolpičasti grafikon (Bar charts) Je najbolj razširjen graf pri tehnični analizi, ker vsebuje največ informacij, vendar je uporabljen na dolgi rok, saj ob bistvenih spremembah nivojev tečajev postane nepregleden. Na abscisi je naveden časovni potek, na ordinati pa vrednosti instrumenta v opazovani časovni enoti. Na podlagi tega grafikona je mogoče spremljati najvišji, najnižji ter zaključni tečaj delnice (povzeto po Šimon 1996, 91; Achelis 2000, 8 in Zbašnik 1999, 73) Vrednostni grafikon (Point & figure) Vrednostni grafikon se loči od»normalnih«cenovnih grafikonov po tem, da je brezčasen, saj na obeh oseh prikazuje spremembe cene delnice, upošteva spremembe tečaja ne glede na čas, vendar ne upošteva»majhnih«sprememb tečaja. Preden izoblikujemo vrednostni grafikon, je treba določiti njegove predpostavke, to pa so vrednost enega polja ter merilo obrata trenda. Merilo obrata trenda se definira kot število enot, ki jim je poprej določena vrednost, ki je potrebna, da je v grafu mogoče prikazati obrat cene glede na prejšnji trend. Vrednostni grafikon je sestavljen iz stolpcev sestavljenih iz X (predstavlja porast) in O (predstavlja padec) znakov (povzeto po Murphy 1999, in Šimon 1996, 91) Japonske sveče (Japanese Candlesticks) Japonske sveče ponujajo največ informacij o gibanju cen delnic. Na njem sta prikazani najvišja, najnižja in končna cena delnice (Šimon 1996, 91) Trendne črte in trendni kanali Trendne črte se določa tako, da pri naraščajočih cenah povežemo doline oz. pri upadajočih cenah vrhove. Povežemo dve zaporedni dolini, pri čemer mora biti prva nižja od druge. Če povežemo še tretjo točko, lahko rečemo, da se je trend potrdil. Glede na teorijo je pomembnost trendne črte tem večja, čim večkrat se krivulja dotakne trendne črte. Do trendnega kanala pridemo, če lahko potegnemo vzporedno črto glede na trendno črto (povzeto po Šimon 1996, in Achelis 2000, 341). 19

20 Črte podpore in črte odpora Izraza podpora in odpor bi lahko nadomestili tudi z izrazoma povpraševanje ter ponudba. Pri črti podpore gre namreč za ugotovitev, da pri neki določeni ceni obstaja na upadajočem trgu presežno povpraševanje po vrednostnem papirju, ki onemogoča nadaljnje zniževanje cene vrednostnega papirja, zato je pričakovati, da se bo cena obrnila navzgor. Logika črte odpora pa je, da na naraščajočem trgu pri določeni ceni obstaja presežna ponudba, ki onemogoča nadaljnjo rast cene vrednostnega papirja, in pričakovati je, da se bo cena obrnila navzdol. V praksi se večkrat zgodi, da črta odpora čez določen čas postane podporna ali pa nasprotno (Šimon 1996, 98) Formacije Formacije so pravzaprav vzorci obrata. S temi vzorci je mogoče napovedovati prihodnji razvoj tečaja ali obrat trenda. Sem štejemo enostavni vrh in enostavno dolino, glavo in ramena, dvojni vrh in dvojno dolino, zaokrožen vrh in zaokroženo dolino, pravokotnik, vzhajajoči in zahajajoči trikotnik, dvigajoči in padajoči klin, zastavo in zastavico (Zbašnik 1999, 223) Kazalniki Kazalniki so orodja tehnične analize, ki prikazujejo razvoj tečajev delnic, razmerje do skupnega indeksa delnic, razmerje med posameznimi delnicami in skupinami delnic. Tehnične kazalce uporabljamo za prikazovanje nakupnih ali prodajnih signalov. Pri odločitvi se običajno oprejo na večje število kazalcev. Če da več kazalcev isti signal, je večja verjetnost, da bo sprejeta pravilna odločitev (Zbašnik 1999, 223). Prednosti analize kazalcev so objektivne napovedi, enostavna uporaba ter enostavno kombiniranje in združevanje različnih kazalcev v t.i. tehnični model, s katerim lahko ublažimo slabosti posameznega kazalca in zmanjšamo število napačnih signalov (povzeto po Trančar 2000, 753). Kazalnike moderne tehnične analize lahko delimo na več načinov. Ena od možnih delitev kazalcev je delitev na kazalnike analize trendov in kazalnike analize ciklov. Pri tem velja, da bomo kadar trend obstaja, izbrali kazalce poteka trenda, kadar pa se tečaj ali cena gibljeta brez trenda, potem se poslužujemo kazalnikov analize ciklov (prav tam, 753). Kazalnike analize trendov lahko dalje razčlenimo v dve skupini: na kazalnike za potrjevanje trendov, ki pokažejo, ali trendi obstajajo ali ne in na kazalnike poteka trenda, ki kažejo smer gibanja trenda. Med te kazalnike uvrščamo: drseča povprečja, Envelopes, Bollingerjev obroč, MACD in indikator potrditve trenda (prav tam, 754). Med kazalnike analize ciklov pa uvrščamo: Moment, RSI, stohastični oscilator, oscilator obsega, Chaikinov oscilator, indeks denarnega toka, indeks povpraševanja (prav tam, 754). 20

21 Drseča povprečja Drseče povprečje ali moving average (MA) je eden temeljnih tehničnih indikatorjev, ki se uporablja v vsaki obliki tehnične analize, saj je enostavna in priljubljena metoda spremljanja trenda, ki pogosto služi kot izhodišče za primerjavo z drugimi indikatorji. S to metodo se poskuša izravnati nihanje minulih tečajev, da bi lahko čim jasneje izločili osnovni trend gibanja. Obstaja več vrst drsečih povprečij, med najbolj uporabljenimi pa sta navadno in eksponentno drseče povprečje, ki poskuša popraviti pomanjkljivost prve, s tem da posameznim vrednostim dodaja uteži glede na čas. Pri metodi drsečih povprečij je zelo pomembna primerjava dolgoročnih ter kratkoročnih drsečih povprečij. Na podlagi razmerja med prvimi in drugimi se išče znamenje za nakup ali prodajo določenega vrednostnega papirja (povzeto po Achelis 2000, in Šimon 1996, 96). Drseče povprečje predstavlja povprečje zaključnih deviznih tečajev v določenem številu (10 do 200) dni. Dokler je dejanski tečaj nad drsečim povprečjem, je to»bikovski«(bullish) signal, saj je trend nedotaknjen. Ko pa se tekoči tečaj in drseče povprečje sekata, razumemo to kot izraziti»medvedji«(bearish) znak blago moramo hitro prodati (Zbašnik 1999, 76). Strategija drsečih povprečij vlagatelju narekuje, da kupuje delnice, ko krivulja tečaja delnic prebije od spodaj navzgor krivuljo drsečega povprečja (Tomažin 2004, 28) Bollingerjev obroč Za prikaz tega indikatorja se uporabljajo tri krivulje, in sicer sredinska, ki je običajno neko drseče povprečje, ter zgornja in spodnja, ki predstavljata standardni odklon od drsečega povprečja. Pogosto se uporablja 2- kratnik standardnega odklona (meri razhajanja med povprečno ceno ter zaključno ceno delnice) in 20- dnevno drseče povprečje. Standardni odklon je v grafu prikazan kot pas okoli krivulje povprečne drseče cene. S spreminjanjem zaključnih cen se Bollingerjev obroč oža oz. širi. S tem je prikazana t.i. volatilnost delnice, ki prikazuje velikost nihanj v ceni določenega vrednostnega papirja. Načeloma velja, da bolj kot je določena delnica volatilna, več lahko aktivni vlagatelj z njo zasluži ali izgubi (povzeto po Murphy 1999, in Achelis 2000, 71-72). Bollingerjeve obroče se uporablja v glavnem za dva namena, in sicer za prepoznavanje obdobij visoke in nizke volatilnosti delnice ter za prepoznavanje obdobij, ko cene dosežejo nek ekstrem (v pozitivni ali negativni smeri), ki dolgoročno ne more vzdržati MACD Kazalnik drsečih povprečij konvergence/divergence (Moving Average Convergence Divergence MACD) spada prav tako, kot drseča povprečja, med najbolj uporabljene kazalnike, saj je izveden ravno iz slednjega. Najbolj uporabljen MACD je izračunan kot razlika med 26 dnevnim in 12 dnevnim eksponentnim drsečim povprečjem posameznega vrednostnega papirja in je vedno izražen absolutno. MACD se vedno giblje okoli centralne linije in kaže moč posameznega trenda. Bolj kot je oddaljen od sredinske linije, večjo moč ima trend ali moment gibanja. 21

22 22 Če je nad sredinsko linijo, sledi, da je trend pozitiven (bikovski), če je pod njo, pa je negativen (medvedji) (povzeto po Achelis 2000, in Murphy 1999, ) Moment Moment je precej enostaven indikator, ki meri absolutno spremembo cene, ter pove, za koliko se je spremenila cena v določenem obdobju. Izračuna se tako, da se od srednje zaključne cene odšteje zaključna cena izpred določenega števila dni. Vrednost kazalnika je lahko pozitivna ali negativna. Popularna sta 12- in 25- dnevni moment, možne pa so variante od ena do dvesto. Splošna interpretacija momenta je, da ga uporabljamo kot indikator, ki sledi trendu. Če moment doseže vrhunec in nato prične padati, je velika verjetnost, da bo cena padla. Bliža se obrat trenda. Kadar moment doseže rekordno visoko vrednost in se na tem nivoju obdrži nekaj časa, je to znak za nadaljevanje trenda. V tem primeru kaže počakati s prodajami, razen če tečaj ne začne padati. V splošnem je pri uporabi momenta najbolje počakati na tečaj, da potrdi trend (povzeto po Achelis 2000, 195) RSI RSI ali Indeks relativne moči je med tehničnimi analitiki zelo priljubljen kazalnik. Meri ceno finančnega instrumenta relativno glede na pretekle cene istega instrumenta. Centralna linija za prikaz kazalnika RSI je 50, običajno pa se priporoča, da se kot signal uporabljata pasova med 0 in 30 ter 70 in 100. Kadar kazalnik RSI pade pod linijo 30, pomeni, da je delnica preprodana (oversold) in nakazuje nakupni signal oz. trend rasti tržne cene. V nasprotnem primeru, ko kazalnik zraste nad vrednost 70, sporoča, da je delnica prekupljena (overbought) in signalizira prodajo oz. obrat smeri tržne cene navzdol. Če tečaj narašča, RSI pa pada, je to opozorilo, da se bo tečaj verjetno obrnil navzdol in obratno (povzeto po Murphy 1999, in Achelis 2000, ) Stohastičen oscilator Oscilator izraža absolutno razliko med dvema drsečima povprečjema različnega intervala (npr. razlika med zadnjim zaključnim tečajem in tistim izpred nekaj dni), ter imajo nalogo poiskati ekstremne faze (zgornja ali prekupljena in spodnja ali podkupljena faza) v običajnem poteku tečaja in tako tudi pokazati potencialne točke obrata (Zbašnik 1999, 77). Stohastičnem oscilatorju spada med kazalnike momenta trenda. Pove nam, kje se nahaja zadnja zaključna cena vrednostnega papirja v razmerju do najvišje in najnižje cene, dosežene v določenem obdobju. Prikazuje se pod glavnim grafom tržne cene kot krivulja, ki se giblje okrog centralne linije z vrednostjo 50 točk, kjer spodnja meja predstavlja 0, zgornja pa 100 točk. Za stohastičen oscilator velja, da v primeru, ko preseže vrednost 80, nakazuje relativno precenjenost delnice in sproži prodajni signal, ter obratno, ko pade oscilator pod 20, nakazuje relativno podcenjenost delnice in sproži nakupni signal (povzeto po Achelis 2000, in Murphy 2000, ). 22

23 OBV (On balance volume) indikator OBV je indikator, ki povezuje ceno finančnega instrumenta z obsegom prometa, sklenjenega s tem instrumentom. Je predhoden znanilec spremembe trenda. Teorija je, da najbolj informirani investitorji, pričnejo prodajati, ko je delnica blizu vrha in kupovati, ko je delnica skoraj na dnu. Krivulja OBV se začne izravnavati ali upadati še preden tečaj znatno pade. Čisto pri vrhu začne s prodajami še splošna javnost. Takrat močno pade krivulja tečaja kot tudi krivulja OBV. Drugi aspekt gledanja na OBV je, ko pride do razhajanja. Če krivulja tečaja pada, OBV krivulja pa raste, je to signal, da padec le ne bo premočan. In obratno, če tečaj raste, OBV krivulja pa pada, je to svarilo investitorjem, naj ne bodo preveč optimistično razpoloženi (povzeto po Murphy 1999, in Achelis 2000, ). 4 TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS Praktičen del diplomskega dela smo naredili na primeru podjetij Krka in Novartis, ter njunih vrednostnih papirjev. Analizirali smo skupino Krka in skupino Novartis, a smo v diplomskem delu zaradi lažjega razumevanja uporabljali pojem podjetje. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili posamezno podjetje, ter nato analizirali posamezno podjetje s pomočjo temeljne in tehnične analize. 4.1 Predstavitev podjetij Krka in Novartis Podjetje Krka je bilo ustanovljeno leta 1954 v Novem mestu in trenutno zaposluje več kot ljudi. Prodajajo na več kot 70 svetovnih trgih in proizvajajo v lastnih tovarnah v Sloveniji, na Poljskem, v Rusiji in kmalu tudi na Hrvaškem. V okviru strategije poslovanja so si zastavili cilj uravnotežene prodaje na petih različnih območjih: Slovenija (delež prodaje 18%), Jugovzhodna Evropa (17%), Vzhodna Evropa (25%), Srednja Evropa (25%) ter Zahodna Evropa in čezmorska tržišča (15%). Njihovo temeljno dejavnost predstavlja farmacevtsko-kemijska dejavnost, ki zajema večino poslovanja in h kateri sodijo zdravila na recept (zajemajo 82% njihovih izdelkov), izdelki za samozdravljenje (12%), veterinarski izdelki (4%) in kozmetični izdelki (2%). Dopolnilno področje delovanja pa so zdraviliško-turistične storitve. Njihovi strateški cilji so naslednji: ostati samostojni, uvajanje novih izdelkov na tržišče, krepitev marketinško-prodajne mreže, več kot 10-odstotna povprečna letna rast prodaje, vertikalna integriranost. Podjetje Novartis pa je nastalo leta 1996, ko je bila izvedena ena največjih združitev na svetu. Združili sta se podjetji Sandoz and Ciba-Geigy, ki imata bogato zgodovino (podjetje Sandoz je nastalo leta 1886, Geigy v 18. stoletju in Ciba okoli leta 1860). 23

24 24 Konec leta 2005 je imelo podjetje Novartis zaposlenih in je prodajalo na vseh celinah, ter imelo največji delež prodaje v ZDA (40% svoje prodaje), v Evropi 34%, Afrika, Azija, Avstralija 19%, ter Kanadi in Latinski Ameriki 7%. Podjetje Novartis je razdeljeno na tri divizije, na oddelek farmacija (ima delež 63%), oddelek Sandoz (15% delež) in na oddelek za Novartis Consumer Health (delež 22%). Vsak od teh treh oddelkov deluje na svojem področju, Sandoz proizvaja generična zdravila in je vodilni na svetu na tem področju, Novartis Consumer Health pa je osredotočen na OTC izdelke (izdelki, ki so v prosti prodaji), na zdravila za živali in na zdravje otrok. Njihov dolgoročen cilj je dolgoročna in stabilna rast, srednjeročni cilji pa nenehno inoviranje, posvečanje bolnikovim potrebam, ter rast Novartisa vzporedno z rastjo trga (pričakujejo 5% rast). 4.2 Temeljna analiza vrednostnih papirjev podjetij Krka in Novartis Najprej smo naredili temeljno analizo vrednostnih papirjev podjetij Krka in Novartis, tako da smo opredelili tveganje, analizirali panogo, analizirali podjetje in ovrednotili delnice Opredelitev tveganja Obe podjetji se soočata s podobnimi tveganji, ki jih obvladujeta na različne načine. Soočata se s kreditnim tveganjem, tveganjem sprememb obrestnih mer, tveganjem sprememb deviznih tečajev in likvidnostnim tveganjem. Večina so to tveganja, ki jih lahko obvladujejo in jih upoštevajo pri poslovanju podjetja Analiza okolja V okviru analize podjetja bomo analizirali samo panogo, ker bi bil obseg prevelik, če bi analizirali še trg delnic in naredili ekonomsko analizo ter napoved. Glede na tipologijo, ki upošteva več kriterijev, razdeli pa jih na pet generičnih tipov, podjetji Krka in Novartis spadata med globalne panoge, kar je razvidno iz letnih poročil obeh podjetjih, kjer je v strateških načrtih jasno razvidna potreba in želja po širjenju podjetja v druge države in s tem tudi na druge trge. Standardna klasifikacija podjetij Krka in Novartis je naslednja (glej prilogo 4): - Področje dejavnosti Predelovalna dejavnost - Podpodročje - Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken - Oddelek - Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken - Skupina - Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov - Razred - Proizvodnja farmacevtskih surovin in proizvodnja farmacevtskih preparatov 24

25 25 Iz tega sledi, da je širša panoga naših dveh podjetij proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov. V sklopu tega se podjetji v večini ukvarjata s proizvodnjo farmacevtskih preparatov, zato bomo dejali, da je to njuna osnovna panoga. Panoga v kateri se nahajata obravnavani podjetji, je ena izmed panog na katero nihanja v gospodarstvih skoraj ne vplivajo. To je zaradi tega, ker potreba po zdravstveni oskrbi ni umetno narejena, ampak je osnova za človekovo eksistenco in razvoj. Kljub temu se na teh trgih bije močna bitka, saj se v tej panogi nahaja ogromno denarja. Najpomembnejši faktor v zmeraj večji porabi farmacevtskih izdelkov (glej prilogo 5) so demografske spremembe pri svetovnem prebivalstvu, med njimi pa je najpomembnejši staranje prebivalstva v razvitem svetu. Za primer vzemimo baby boom populacijo v ZDA, ki predstavlja 23% populacije. To so ljudje, ki so se rodili po drugi svetovni vojni pa do leta To prebivalstvo se bo kmalu priključilo kritični skupini, to je ljudem, ki so starejši od 65 in že sedaj predstavljajo 12,4 % prebivalstva, porabijo pa 40% celotnih sredstev za zdravstvo. Zato pričakujejo v ZDA, da se bo ravno zaradi tega povečala njihova poraba v zdravstvu na 800 milijard do leta Podobne trende lahko pričakujemo v drugih razvitih državah (povzeto po Standard & Poor`s). Ostali trendi, ki tudi vplivajo na večanje stroškov v farmaciji in zdravstvu na splošno, so še večanje prebivalstva v nerazvitih državah, povečano zavedanje svojih pravic in s tem pravic po zdravstveni oskrbi v državah v razvoju, ter tehnološki razvoj, pri čemer je mišljeno zmeraj bolj dražja zdravila in priprave za zdravstvo. Iz teh tendenc je razvidno, da se bo trg za farmacijske izdelke večal in da je v tej panogi ogromno priložnosti za tiste, ki so jih sposobni izkoristiti Analiza podjetja V diplomskem delu obravnavani računovodski izkazi obeh podjetij (Krka in Novartis) so izdelani v skladu z MSRP, ter določeni s končnim datumom Kasnejših dogodkov, ki so se zgodili po tem datumu pa v analizi nismo upoštevali. Pri posameznih analizah smo uporabili relativne podatke, ker so primernejši kot absolutni podatki. Pri medsebojnih primerjavah smo upoštevali tudi, da posamezni podatek obsega enako vsebino v računovodskih izkazih obeh podjetij in da so podatki dobljeni z enako metodologijo izračunavanja. Za primerjavo smo vzeli konsolidirane računovodske izkaze obeh podjetij, Krke in Novartisa, ki so podani v prilogah od 6 pa do 11 (konsolidirana bilanca stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida in konsolidiran izkaz finančnih tokov) Analiza bilance stanja Analizirali smo sestavo sredstev in obveznosti do virov sredstev. Najprej smo analizirali, ter primerjali sestavo sredstev obeh podjetij. Podatke smo pridobili iz konsolidirane bilance stanja podjetja Krka (glej prilogo 6) in podjetja Novartis (priloga 7). 25

26 26 V obeh podjetjih, Krki in Novartisu je odstotek stalnih sredstev v celotnih sredstvih skoraj enak, okoli 60%. Pri Krki ta delež znaša 63,78%, pri Novartisu pa 62,86%, kar pomeni, da imata podjetji glede delež stalnih sredstev podobno likvidnost. Razlike v sestavi sredstev se pojavijo, ko med seboj podrobneje primerjamo posamezne postavke. Na grafikonu 1 je prikazana sestava celotnih sredstev podjetja Krka za leto 2005, iz katerega je razvidno, da imajo največji delež med stalnimi sredstvi opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe in oprema), ki obsegajo 57,27% aktive, kar pomeni da vanje trajno vlagajo. Večji delež v sredstvih imajo še zaloge in sicer 17,48%, ter terjatve do kupcev, ki obsegajo 15,34% aktive. Ostale postavke predstavljajo manjše deleže v aktivi, manj kot 3% vrednosti celotnih sredstev. GRAFIKON 1: SESTAVA SREDSTEV PODJETJA KRKA ZA LETO 2005 sestava sredstev podjetja Krka za leto 2005 zemljišča, zgradbe in oprema 1,60% 17,48% 1,80% neopredmetena sredstva naložbe v pridružena podjetja odložene terjatve za davek 15,34% 1,16% 2,53% 0,14% 2,68% 57,27% ostala dolgoročna sredstva zaloge denar in denarni ustrezniki terjatve do kupcev finančne naložbe Grafikon 2 predstavlja sestavo sredstev podjetja Novartis za leto 2005, kjer je razvidna drugačna razporeditev sredstev kot pri podjetju Krka. Pri podjetju Novartis največji delež ne predstavljajo opredmetena osnovna sredstva, čigar delež predstavlja 15,03% (kar je skoraj 4 krat manj kot pri Krki), ampak neopredmetena osnovna sredstva, ki imajo 23,03% delež v aktivi (to je 8-krat več kot pri Krki). Delež zalog in terjatev do kupcev je prav tako nižja kot pri podjetju Krka, saj zaloge predstavljajo 6,45% delež, terjatve do kupcev pa 9,25% delež. Imajo pa večje deleže v denarju in denarnih sredstvih, ki dosegajo 10,96% v aktivi in naložbe v pridružena podjetja v obsegu 12,27% vrednosti celotnih sredstev. Ostale postavke imajo nižjo vrednost od 10%, vendar še vedno večje odstotke kot pri podjetju Krka. 26

27 27 GRAFIKON 2: SESTAVA SREDSTEV PODJETJA NOVARTIS ZA LETO 2005 sestava sredstev podjetja Novartis za leto 2005 zemljišča, zgradbe in oprema neopredmetena sredstva 9,25% 7,99% 2,50% 15,03% naložbe v pridružena podjetja odloženi davki 10,96% 23,03% druga dolgoročna sredstva zaloge 6,45% 6,63% 5,89% 12,27% denar in denarni ustrezniki terjatve do kupcev finančne naložbe druga kratkoročna Iz vidika sestave sredstev v primerjanih konsolidiranih bilancah stanja ima ugodnejši položaj podjetje Novartis, saj ima v primerjavi s podjetjem Krka nižji delež zalog v celotnih sredstvih in nižji odstotek terjatev do kupcev, iz česar sledi da imajo večji delež v denarju in denarnih sredstvih in tudi manj stroškov z držanjem zalog. Prav tako pa je delež opredmetenih sredstev pri podjetju Novartis nižji, zaradi česar imajo boljšo likvidnost kot podjetje Krka. Neopredmetena dolgoročna sredstva so pri podjetju Novartis toliko višja predvsem na račun dobrega imena, ki se do sedaj pri podjetju Krka ni obračunaval, saj Slovenski računovodski standardi ne opredeljujejo dobrega imena v računovodskih izkazih, prav tako pa je ta delež višji tudi zaradi licenc in patentov. V bilanci stanja obeh podjetij smo analizirali tudi sestavo obveznosti do tujih virov (skupaj obveznosti in kapital). Na grafikonu 3 je prikazana sestava obveznosti do virov sredstev podjetja Krka za leto 2005, kjer je razvidno, da največji delež v pasivi pripada kapitalu in sicer 60,84%. Dolgoročne in kratkoročne obveznosti pa imajo skoraj enak delež okoli 20%, dolgoročne obveznosti imajo 19,09%, kratkoročne pa 20,07%, kar skupaj znaša 39,16%. GRAFIKON 3: SESTAVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PODJETJA KRKA ZA LETO 2005 sestava obveznosti do virov sredstev podjetja Krka za leto ,07% kapital dolgoročne obveznosti 19,09% 60,84% kratkoročne obveznosti Sestava obveznosti do virov sredstev pri podjetju Novartis za leto 2005 je podobna kot sestava pri podjetju Krka. Kapital dosega 57,44% vrednosti pasive, dolgoročne obveznosti 16,00% in kratkoročne obveznosti 26,56%. 27

28 28 GRAFIKON 4: SESTAVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PODJETJA NOVARTIS ZA LETO 2005 sestava obveznosti do virov sredstev podjetja Novartis za leto ,56% kapital dolgoročne obveznosti 16,00% 57,44% kratkoročne obveznosti Razlike opazimo šele takrat, ko podrobneje pogledamo posamezne postavke v pasivi. Pri podjetju Krka največji delež v kapitalu dosegajo zadržan dobiček in sicer v višini 59,30% vrednosti kapitala, rezerve 30,36% in osnovni kapital 12,30%. Rezerve pa pri podjetju Novartis dosegajo kar 96,92%, osnovni kapital pa le 3,00% vrednosti kapitala. Zadržan dobiček pri podjetju Novartis ni bil razkrit. Med dolgoročnimi obveznosti pri podjetju Krka največji delež pripada rezervacijam, ki dosegajo 65,60% vrednosti postavke. Pri podjetju Novartis pa največji delež v dolgoročnih obveznostih dosegajo dotacije in druge dolgoročne obveznosti v višini 48,15%. Ostali deleži pri podjetju Krka pripadajo posojilom v višini 32,37%, odloženim obveznostim za davke pripada 0,79% in dotacijam 1,24%. Postavka odloženi davki pa ima pri podjetju Novartis kar velik odstotek 37,58%, finančne obveznosti pa 14,27%. Deleži pri kratkoročnih obveznostih pa so naslednji. Pri podjetju Krka imajo poslovne obveznosti 37,05%, posojila 24,06%, obveznosti za davek iz dobička 17,65% in rezervacije 21,24% vrednosti kratkoročnih obveznosti. Poslovne obveznosti pri podjetju Novartis pa znašajo 12,79% vrednosti, finančne obveznosti 46,55%, obveznosti za davke 8,17% in rezervacije 32,48%. Če pa bi pogledali celotno pasivo, bi pri podjetju Krka največji delež pripadal zadržanemu dobičku in sicer v višini 36,08% vrednosti pasive, ter pri podjetju Novartis rezerve v višini 55,67%. Ugodneje je, da je delež kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev primerno visok, saj to zagotavlja dolgoročno likvidnost podjetja. Podjetji Krka in Novartis imata obe visok delež kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev, in sicer Krka 60,84%, ter Novartis 57,44%, kar obema zagotavlja dolgoročno likvidnost. Če primerjamo med seboj pasivo in aktivo konsolidiranih bilanc stanja podjetij Krka in Novartis ugotovimo, da s kratkoročnimi sredstvi pokrivajo celotne kratkoročne obveznosti, prav tako pa s preostalimi sredstvi pokrivajo delež dolgoročnih obveznosti, kar je zelo ugodno za obe podjetji, saj jim ni treba za pokritje dolgoročnih obveznosti črpati vsega iz dolgoročnih sredstev. V ugodnejšem položaju je v tem primeru podjetje Krka, ki s kratkoročnimi sredstvi pokriva kar 85% dolgoročnih obveznosti, podjetje Novartis pa 66% dolgoročnih obveznosti. 28

29 Analiza izkaza poslovnega izida Z analizo izkaza poslovnega izida smo analizirali prihodke in odhodke obeh podjetij, ter jih primerjali med seboj. Konsolidirana izkaza poslovnega izida sta za podjetje Krka v prilogi 8 in za podjetje Novartis v prilogi 9. Na grafikonu 5 so prikazani deleži poslovnih in finančnih prihodkov ter deleži poslovnih in finančnih odhodkov za leto 2005 podjetij Krka in Novartis. Iz grafikona je razvidno, da finančni prihodki in odhodki obeh podjetij predstavljajo le majhen delež v prihodkih oziroma odhodkih. Razmerje med poslovnimi in finančnimi prihodki ter poslovnimi in finančnimi odhodki je pri obeh podjetjih podobno, 98:2. GRAFIKON 5: PRIHODKI IN ODHODKI PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS ZA LETO 2005 prihodki in odhodki leta % 97,32% 97,50% 98,03% 98,86% 80% 60% 40% 20% 0% 2,68% 2,50% 1,97% 1,14% Krka Novartis poslovni prihodki finančni prihodki poslovni odhodki finančni odhodki Pri podrobni analizi prihodkov opazimo, da imajo prihodki od prodaje obeh podjetij največji delež med celotnimi prihodki. Pri podjetju Krka ta delež znaša 89,12%, pri podjetju Novartis pa celo 97,08%. Pri odhodkih pa imajo največji delež pri podjetju Krka proizvajalni stroški prodanih proizvodov in sicer 43,41%, prav tako visok odstotek pa pripada stroškom prodajanja v višini 34,84%. Pri podjetju Novartis pa pripada največji delež stroškom prodajanja, ki je podoben kot pri podjetju Krka, to je 37,82%, malo nižji delež pa pripada proizvajalnim stroškom 34,22%. Stroški razvijanja dosegajo pri Krki 8,05%, pri Novartisu pa 18,70%. Delež stroškov splošnih dejavnosti je pri podjetju Krka višji kot pri podjetju Novartis in znaša 11,20% vseh odhodkov, pri podjetju Novartis pa znaša skoraj polovico manj, in sicer 6,72%. V primerjavi z letom 2004 so se celotni prihodki podjetja Krka povečali za 18,51%, podjetja Novartis pa za 12,73%. Prav tako so se povečali tudi odhodki obeh podjetij in sicer podjetja Krka za 13,70% in podjetja Novartis za 15,13%. Opazna je razlika med povečanjem čistim dobičkom obdobja obeh podjetij, kajti čisti dobiček obdobja podjetja Krka se je v primerjavi z letom 2004 povečal za 48,90%, pri podjetju Novartis pa»samo«za 14,14%. 29

30 Analiza finančnega izida Med seboj smo analizirali pritoke in odtoke pri poslovanju, financiranju in naložbenju. Podatke smo pridobili iz konsolidiranega izkaza finančnega izida, za podjetje Krka glej prilogo 10, za podjetje Novartis pa prilogo 11. Na grafikonu 6 so prikazani njihovi deleži v obeh podjetjih. Iz grafikona je razvidno, da ima podjetje Krka največji pritok iz poslovanja, kar 91,41% vseh pritokov, le majhen delež pritokov imajo iz naložbenja 1,24% in malo večji delež pritokov iz financiranja 7,35%. Podjetje Novartis ima prav tako največ pritokov iz poslovanja, a ne tako velik delež kot podjetje Krka, saj je njihov delež 50,26%. Imajo pa toliko večji delež pri pritokih iz naložbenja, ki dosegajo 35,91% vseh pritokov. Delež pritokov pri financiranju je prav tako malo višji kot pri podjetju Krka in je dosegel 13,83%. Pri odtokih so deleži malo drugače razporejeni. Pri podjetju Krka imajo odtoki iz poslovanja in odtoki iz naložbenja podoben delež, saj prvi dosegajo 42,89% vseh odtokov, drugi pa 40,95%. 16,16% vseh odtokov pa pripada odtokom iz poslovanja. Pri podjetju Novartis pa največji delež odhodkov dosegajo odtoki iz naložbenja v višini 71,65%, odtoki iz poslovanja in odtoki iz financiranja pa imajo nižje deleže in sicer odtoki iz poslovanja 13,04% in odtoki iz financiranja 15,31%. GRAFIKON 6: PRITOKI IN ODTOKI PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS V LETU 2005 pritoki in odtoki leta % 91,41% Krka Novartis 80% 71,65% 60% 40% 50,26% 35,91% 42,89% 40,95% 20% 0% pritoki pri poslovanju 1,24% pritoki pri naložbenju 13,83% 13,04% 7,35% pritoki pri financiranju odtoki pri poslovanju odtoki pri naložbenju 16,16% 15,31% odtoki pri financiranju Pritoki pri poslovanju imajo pri podjetju Krka največji procent, kar 91,41%, kar pomeni, da imajo največ prihodkov iz svoje osnovne dejavnosti. Na drugi strani pa imajo skoraj enak odstotek odtokov iz poslovanja in naložbenja. Podjetje Novartis ima prav tako največ pritokov iz poslovanja, a»le«50,26%, velik delež pritokov imajo še iz naložbenja 35,91%. Imajo pa zato zelo velik delež odtokov iz naložbenja, kar 71,65%, majhna pa sta deleža odtokov iz poslovanja in financiranja, okoli 14%. Delež odtokov pri naložbenju ima podjetje Novartis zaradi investiranja v vrednostne papirje, posledično pa zato tudi večji odstotek pritokov iz naložbenja. 30

31 Izračun kazalnikov poslovanja Podatke za izračune vseh kazalnikov smo pridobili iz konsolidiranih računovodskih izkazov podjetij Krka in Novartis, ki so podani v prilogah od 6 pa do 11. Denarnih enot nismo pretvarjali, ampak smo za Krko izračunavali v tolarjih, za podjetje Novartis pa v dolarjih, saj so pridobljeni podatki v % ali v koeficientu, tako da ni bilo potrebe v preračunavanju na isto enoto. Kazalniki likvidnosti Pri kazalnikih likvidnosti smo izračunali dva kazalnika, kratkoročni koeficient in hitri koeficient. a) Kratkoročni koeficient (Current Ratio) Za izračun kratkoročnega koeficienta smo podatke pridobili iz konsolidiranih bilanc stanja podjetij Krka in Novartis in sicer skupaj kratkoročna sredstva (ang. Total current assets), ter skupaj kratkoročne obveznosti (ang. Total current liabilities). Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) kratkoročna sredstva kratkoročne obveznosti kratkoročni koeficient 1,80 1,40 V letu 2005 je ta koeficient za podjetje Krka znašal 1,80, za podjetje Novartis pa 1,40. Mnenje večine analitikov je, da naj bi kratkoročni koeficient znašal vsaj 2, vendar splošnega pravila ni. V primeru analiziranih podjetij, nobeno od njiju ni tako visoko, vendar je ta koeficient višji pri podjetju Krka, iz česar sledi, da ima podjetje višjo likvidnost. b) Hitri koeficient (Quick Ratio) Pri izračunu hitrega koeficienta smo uporabili iste postavke kot pri izračunu kratkoročnega koeficienta, ter upoštevali še zaloge (ang. Inventories), ki smo jih odšteli od kratkoročnih sredstev. Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) kratkoročna sredstva zaloge kratkoročne obveznosti hitri koeficient 1,04 1,16 Ta kazalnik naj bi znašal najmanj 1, kar dosegata obe podjetji. Pri podjetju Krka znaša hitri koeficient 1,04, kar je manj ugodno iz vidika likvidnosti kot pri podjetju Novartis, kjer ta koeficient znaša 1,16. Zaradi višjih zalog ima podjetje Krka kljub višjemu kratkoročnemu koeficientu, nižji hitri koeficient. 31

32 32 Kazalniki zadolženosti Med kazalniki zadolženosti smo izračunali koeficient zadolženosti, razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom, ter delež kapitala v financiranju. a) Koeficient zadolženosti Postavki, ki smo ju potrebovali za izračun koeficienta zadolženosti sta naslednji: skupaj obveznosti (ang. Total liabilities) in skupaj sredstva (ang. Total assets). Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) celotne obveznosti vsa sredstva koeficient zadolženosti (v %) 39,16% 42,55% Koeficient zadolženosti naj ne bi bil ne previsok in ne prenizek. Podjetji Krka in Novartis imata podobno stopnjo zadolženost podjetja, okoli 40%, kar je kar visoka stopnja zadolženosti, ampak ker obe podjetji delujeta v stabilni panogi, to ni tako tvegano. Spodnji izračun smo izračunali na osnovi tržne vrednosti lastniškega kapitala, ki pa nam da drugačno sliko. V izračunu smo upoštevali knjigovodsko vrednost lastniškega kapitala, ki smo jo izračunali tako, da smo od skupaj obveznosti in kapital odšteli kapital in prišteli zmnožek števila delnic brez lastnih delnic in tržno ceno delnice na dan Krka (v tisoč Novartis (v sit) milijon USD) celotne obveznosti skupaj obveznosti + število delnic brez lastnih tržna cena delnice koeficient zadolženosti glede na tržno vrednost lastniškega kapitala (v %) 17,61% 14,56% Ko izračunamo koeficient zadolženosti glede na tržno vrednost lastniškega kapitala, dobimo bistveno nižjo stopnjo zadolženosti. Do večje razlike med stopnjama zadolženosti pride pri podjetju Novartis, ki ima po prvem izračunu višjo stopnjo zadolženosti kot podjetje Krka, po drugem izračunu pa nižjo. Pri obeh podjetjih pa je ugodno, da imata nizko stopnjo zadolženosti glede na tržno vrednost lastniškega kapitala, ker to podjetju daje prožnost za dodatno zadolževanje in vstop v morebitne nove donosne projekte. b) Razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom (Debt/Equity Ratio) Razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom izračunamo tako, da delimo skupaj obveznosti (ang. Total liabilities) in lastniški kapital. 32

33 33 Za postavko lastniški kapital smo pri obeh podjetjih vzeli postavko kapital oz. ang. Equity. Krka (v tisoč Novartis (v milijon sit) USD) celotne obveznosti lastniški kapital Razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom 0,644 0,741 Kazalnik prikazuje, da nobeno od obravnavanih podjetij ni prezadolženo. Ni toliko pomembno kolikšno je razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, kot to kolikšna je cena dolžniškega kapitala oziroma lastniškega kapitala, ter kolikšne stroške imamo z njimi. c) Delež kapitala v financiranju Za izračun deleža kapitala v financiranju smo vzeli postavki kapital (ang. Eqiuty) in za obveznosti do virov sredstev postavko skupaj kapital in obveznosti (ang. Total equity and liabilities). Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) kapital obveznosti do virov sredstev delež kapitala v financiranju (v%) 60,84% 57,44% Ugodneje, da je delež kapitala v vseh obveznostih do virov sredstev čim večji, ker to zagotavlja dolgoročno likvidnost podjetja. Iz izračuna lahko vidimo, da sta glede na delež kapitala obe podjetji v podobnem položaju, saj imata obe podjetji delež okoli 60%, kar obema zagotavlja dolgoročno likvidnost. Kazalniki donosnosti poslovanja Med temi kazalniki smo izračunali naslednje kazalnike: dobičkonosnost prodaje (ROS), razmerje med kosmatim dobičkom in prihodki od prodaje, razmerje med dobičkom iz poslovanja in prihodki od prodaje, donosnost sredstev (ROA), ter donosnost lastniškega kapitala (ROE). a) Dobičkonosnost prodaje (ROS) Za izračun dobičkonosnosti prodaje smo za poslovni izid vzeli postavko čisti dobiček obdobja (ang. Net income). Uporabili smo še čiste prihodke od prodaje (ang. Net sales). Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) poslovni izid čisti prihodki od prodaje dobičkonosnost prodaje (v%) 17,57% 19,06% 33

34 34 To razmerje nam pove, koliko enot čistega dobička je podjetje ustvarilo na enoto čistih prihodkov od prodaje, iz česar sledi, da je podjetje Krka ustvarilo 17,57 enot čistega dobička na 100 enot prihodkov, podjetje Novartis pa malo več, in sicer 19,06 enot čistega dobička na 100 enot prihodkov, kar pomeni, da ima podjetje Novartis višji odstotek dobičkonosnosti prodaje. b) Razmerje med kosmatim dobičkom in prihodki od prodaje Razmerje med kosmatim dobičkom in prihodki od prodaje smo izračunali tako, da smo kosmati dobiček delili s čistimi prihodki od prodaje. Za postavko kosmati dobiček smo vzeli bruto dobiček (ang. Gross profit). Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) kosmati dobiček čisti prihodki od prodaje razmerje med kosmatim dobičkom in 60,95% 73,44% prihodki od prodaje (v%) Podjetje Novartis ima v primerjavi s podjetjem Krka za 13% boljši rezultat, ko odštejemo proizvajalne stroške prodanih proizvodov. c) Razmerje med dobičkom iz poslovanja (EBIT) in prihodki od prodaje (Operating Margin) Ta koeficient smo izračunali s pomočjo dobička iz poslovanja (ang. Operating income) in čistih prihodkov od prodaje, ki smo ju med seboj delili. Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) dobiček iz poslovanja (EBIT) čisti prihodki od prodaje razmerje med dobičkom iz poslovanja in 21,49% 21,44% prihodki od prodaje (v%) Obe podjetji sta ustvarili okoli 21 odstotkov dobička iz poslovanja z prihodki od prodaje. Obe podjetji poslujeta uspešno. d) Donosnost sredstev (ROA) Donosnost sredstev se izračuna tako, da poslovni izid delimo s povprečnim stanjem sredstev. Za poslovni izid smo vzeli postavko čisti dobiček obdobja (ang. Net income). Povprečno stanje sredstev pa smo dobili tako, da smo končno stanje sredstev leta 2004 in končno stanje sredstev leta 2005 sešteli, ter delili z dve. 34

35 35 Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) poslovni izid povprečno stanje sredstev donosnost sredstev (v%) 13,54% 11,14% Donosnost sredstev je za potrebe lastnikov podjetja manj pomemben pokazatelj uspešnosti poslovanja kot donosnost kapitala. Kazalnik prikazuje da sta podjetji na celotna sredstva ustvarili približno enak donos in sicer okoli 12%. e) Donosnost lastniškega kapitala (ROE) Donosnost lastniškega kapitala smo izračunali na podoben način kot donosnost sredstev. Postavka za poslovni izid je enaka, prav tako pa smo na enak način izračunali povprečni lastniški kapital. Med seboj smo sešteli kapital konec leta 2004 in kapital konec leta 2005, ter delili z dve. Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) poslovni izid povprečni lastniški kapital donosnost lastniškega kapitala (v%) 22,00% 19,05% Kazalnik nam pove koliko kakšna vrednost je bila ustvarjena na vložen lastniški kapital. Podjetje Krka ima za 3% višji donos na lastniški kapital kot podjetje Novartis, kar je ugodnejše. Donosnost lastniškega kapitala glede na tržno vrednost Da bi dobili čim bolj točnejše podatke, smo izračunali še donosnost lastniškega kapitala glede na njegovo tržno vrednost. Za postavko poslovni izid smo vzeli isto postavko kot pri donosnosti lastniškega kapitala, pri postavki povprečen lastniški kapital pa pride do razlike. Lastniški kapital smo izračunali glede na vrednost, ki jo ima na trgu in to tako, da smo med seboj pomnožili število izdanih delnic brez lastnih delnic in tržno vrednost delnice na dan Krka (v tisoč sit) Novartis (v milijon USD) poslovni izid število izdanih delnic brez lastnih delnic tržna vrednost delnice donosnost lastniškega kapitala na tržno vrednost (v%) 6,74% 4,26% ROE glede na tržno vrednost pa nam pove, kolikšen je donos na lastniški kapital, če vložimo v podjetje pri trenutni tržni ceni. Tudi v tem primeru je kazalnik podjetja Krka višji za skoraj 3%, kar je ugodnejše kot pri podjetju Novartis. 35

36 36 Kazalniki tržne vrednosti Pri kazalnikih tržne vrednosti smo izračunali štiri kazalnike: koeficient donosnosti delnice, koeficient odnosa med ceno in poslovnim donosom delnice (P/E), stopnjo izplačila dividend in dividendni donos. a) Koeficient donosnosti delnice (Earnings per Share) Za izračun tega koeficienta smo med seboj delili čisti dobiček večinskih lastnikov (ang. Issued share capital and reserves available to Novartis shareholders), ter povprečno število izdanih delnic brez lastnih delnic. Podjetje Novartis je imelo v razkritjih podano povprečno število izdanih delnic brez lastnih delnic, saj se jim je med letom število spreminjalo in ne bi bilo pravilno, da bi za izračun vzeli njihovo celotno število izdanih delnic, ter odšteli lastne delnice. Pri podjetju Krka pa se to število med letom ni spreminjalo, zato smo za podatek vzeli število izdanih delnic, ter odšteli lastne delnice. Krka (v sit) Novartis (v USD) čisti dobiček večinskih lastnikov povprečno število izdanih delnic brez lastnih delnic koeficient donosnosti delnice (čisti dobiček na delnico) ,63 S pomočjo tega kazalnika izračunamo kolikšen je bil donos delnice oz. čisti dobiček na delnico. Za podjetje Krka dobiček na delnico znaša sit, za podjetje Novartis pa 2,63 USD. Teh dveh podatkov ne moremo primerjati med seboj, morali bi primerjali med seboj čisti dobiček na delnico v letu 2005 in čisti dobiček na delnico v letu 2004, ter kakšno je bilo njihovo povečanje. Podatka nam služita za izračunavanje drugih kazalnikov. b) Koeficient odnosa med ceno in poslovnim donosom delnice (Price/Earnings Ratio) P/E P/E se izračuna tako, da tržno ceno delnice (ang. Share price) delimo s čistim dobičkom na delnico (ang. Earnings per share). Ta koeficient smo izračunali za obe podjetji dva krat in sicer zato, ker je cena obeh vrednostnih papirjev od narasla. Krka (v sit) Krka (v sit) Novartis (v USD) Novartis (v USD) tržna cena ,48 58,44 delnice čisti dobiček na delnico ,63 2,63 P/E 14,9 25, ,22 36

37 37 P/E smo izračunali za obe podjetji dvakrat, dne in dne Pri obeh podjetjih se je koeficient povečal. Konec leta 2005 je bil ugodnejši pri podjetju Krka, saj bila takrat za delnica v primerjavi z delnico podjetja Novartis podcenjena in primerna za nakup. Dne pa je to razmerje ugodnejše pri podjetju Novartis, iz česar sledi, da je ta delnica v primerjavo z delnico podjetja Krka trenutno glede na ta kazalnik primernejša za nakup. Kazalnik pri podjetju Krka pa se je zvišal zato, ker je vrednost delnice zelo narasla in je tako čisti dobiček na delnico v primerjavi s tržno ceno delnice zdaj bistveno nižji kot konec leta c) Stopnja izplačila dividend (Payout Ratio) Za izračun stopnje izplačila dividend potrebujemo kolikšna je bila dividenda na delnico (ang. Dividends per share) in kakšen je bil čisti dobiček na delnico. Tudi v tem primeru smo za podjetje Krka izračunali za dva obdobja in sicer za leto 2004 in leto 2005, saj so dividende za leto 2005 izplačali šele junija 2006, podjetje Novartis pa je že konec leta 2005 imelo predvideno višino izplačila dividend in so lahko to upoštevali v svojem izračunu. Podjetje Krka je tako v poslovnem poročilu na dan upoštevalo za izračun dividendo na delnico za leto 2004, ki je znašala sit, ter čisti dobiček na delnico v letu 2004 (4.627 sit). Mi smo pri izračunu za leto 2005 upoštevali izplačano dividendo v višini sit in čisti dobiček na delnico v letu 2005, ki je znašal sit. Krka (v sit) Krka (v sit) Novartis (v CHF) v letu 2004 v letu 2005 v letu 2005 dividenda na delnico ,15 čisti dobiček na delnico ,45 stopnja izplačila dividend (v%) 30,26% 23,95% 33,33% Stopnja izplačila dividend je pri podjetju Novartis malce višja kot pa pri podjetju Krka, ampak razlika ni tako velika, le 3% (če gledamo za Krko podatke leta 2004), da bi rekli, da je katero podjetje boljše. Malce več prednosti ima tisti, ki je lastnik Novartisove delnice, še posebej če primerjamo izračunane podatke podjetja Krka z upoštevanjem dividende in čisti dobiček leta 2005, saj je v tem primeru razlika večka, to je 10%. d) Dividendni donos (Dividend Yield) Tako kot stopnjo izplačila dividend smo tudi dividendni donos izračunali za obe podjetji dva krat, in sicer na dan in na dan To smo naredili zato, ker je podjetje Krka konec leta 2005 še ni imela podatka o višini izplačila dividend in smo morali zato upoštevati dividendo na delnico za leto Krka (v sit) Krka (v sit) Novartis (v Novartis (v CHF) CHF) dividenda na ,15 1,15 delnico tržna cena delnice ,05 73,00 dividendni donos 1,4% 0,95% 1,7% 1,6% (v%) 37

38 38 Izračunani podatki nam povedo, kolikšen donos ima delnica. Donos delnice Novartis je dne bil le za 0,3% višji od donosa delnice Krke, kar je ugodnejše, če smo lastniki Novartisove delnice. Do večje razlike pa pride pri primerjanju rezultatov , kjer je razlika že 0,7%. V tem trenutku je ugodnejše biti lastnik Novartisove delnice, saj je lahko pričakujemo višji dividendni donos (izplačujejo višje dividende gledano procentualno) Vrednotenje delnic Delnico smo analizirali na podlagi njene knjigovodske in tržne cene. Najprej smo izračunali njeno knjigovodsko vrednost, nato pa še njeno price to book value. Knjigovodska vrednost delnice (Book value of share) Krka (v tisoč sit) Novartis (v milj USD) lastniški kapital lastniški kapital prednostnih delničarjev popravek kapitala število izdanih delnic število lastnih delnic knjigovodska vrednost delnice ,06 Kazalnik tečaj delnice/knjigovodska vrednost delnice (Price to book ratio) Krka (v sit) Novartis (v USD) tečaj delnice ( ) ,48 knjigovodska vrednost delnice ,06 Price to book ratio 3,19 3,73 Glede na izračunano vrednost price to book ratio ugotovimo, da ima delnica podjetja Novartis 3,73 krat večjo tržno vrednost kot pa njeno knjigovodsko vrednost. To razmerje je pri podjetju Krka malce nižje in znaša 3,19. Na podlagi tega bi lahko rekli, da je delnica podjetja Novartis bolj precenjena kot pa delnica podjetja Krka. 4.3 Tehnična analiza vrednostnih papirjev podjetij Krka in Novartis Za analiziranje vrednostnih papirjev podjetij Krka in Novartis s pomočjo tehnične analize smo izbrali sedem kazalnikov. Zaradi pomanjkanja prostora smo pripadajoče grafe izbranih kazalnikov podali v prilogi (priloge od 12 do 18). Delnica podjetja Novartis kotira na več različnih borzah, zato smo v diplomskem delu pri tehnični analizi izbrali grafe delnice, ki kotira na borzi v Frankfurtu, zaradi česar so podatki podani v evrih. V grafih podjetja Krka pa so podatki podani v dolarjih, delnica pa kotira na ljubljanski borzi. 38

39 Drseča povprečja Grafa drsečih povprečij podjetij Krka in Novartis sta podana v prilogi 12. S črno in modro barvo sta podana tečaja delnic, z rumeno barvo 9-dnevno drseče povprečje, z zeleno barvo pa 18-dnevno drseče povprečje. Pri podjetju Krka se je krivulja drsečih povprečjih po rahlem padanju začela izravnavat, krivulja tečaja pa jo seka od spodaj navzgor, kar je močan signal za nakup. Pri podjetju Novartis pa je ravno obratno, saj je 18-dnevno drseče povprečje krepko nad 9-dnevnim, prav tako pa bo tudi tečaj delnice sekal drseče povprečje od zgoraj navzdol, kar je znak za prodajo Bollingerjev obroč Pripadajoča Bollingerjeva obroča sta podana v prilogi 13, s temno modro sta podana tečaja, s svetlo modro pa zgornja in spodnja meja Bollingerjevega obroča. Zoožanje bollingerjevih obročev pomeni umiritev volatilnosti delnice, kar je tipičen signal močnejših sprememb v trendu, kar je pri podjetju Krka razvidno meseca marca, ko je delnica začela močno naraščati. To je trajalo vse do meseca maja, nakar je začela delnica rahlo padati. Nakup bi se obrestoval, saj je delnica od takrat narasla od 750 USD do 972 USD. Po mesecu juniju je delnica konstantno rasla, ter se ves čas približevala zgornji meji Bollingerjevega obroča, kar bi lahko bil na začetku meseca oktobra signal za prodajo, saj je delnica takrat dosegla rekordnih 1000 USD. Trenutno se nahaja med obema mejama in bi lahko rekli, da se je cena ustalila. Delnica podjetja Novartis je na koncu leta 2005 začela rahlo padati, ter se konec meseca decembra dotaknila spodnjega Bollingerjevega obroča in s tem dala znak za nakup. Cena delnice je res začela naraščati, od 43 EUR je narasla do skoraj 47 EUR. Takrat bi bil dober čas za prodajo, saj je cena delnice padala vse do konca meseca junija, kjer je bila njena cena 41 EUR. Cena delnice je nato rahlo prešla spodnjo mejo Bollingerjevega obroča, kar je dalo signal za nakup. Trenutno je čas za prodajo, saj je cena delnice prešla zgornjo mejo, hkrati pa je visoka volatilnost delnice MACD Grafa MACD za podjetji Krka in Novartis sta podana v prilogi 14, nad grafom tečaja delnice. Modra črta prikazuje MACD, rdeča pa njeno 9-dnevno eksponentno drseče povprečje. Pri podjetju Krka je bil zadnji signal prodajni, saj MACD seka svojo 9-dnevno eksponentno drseče povprečje od zgoraj navzdol. MACD se trenutno nahaja nad centralno linijo in kaže na bikovski (naraščajoči) trend. Prav tako pa se MACD obrača in bo čez čas prešla 9-dnevno eksponentno povprečje, ko bo signal za nakup. Pod centralno linijo je bil le kratek čas, in sicer v začetku julija. 39

40 40 Lep primer divergence lahko vidimo v obdobju od konca maja do začetka julija. To je običajno signal za spremembo trenda, kar je res, saj je po tem začela cena delnice rasti. MACD pri podjetju Novartis se trenutno nahaja prav tako nad centralni linijo in kaže na bikovski trend. Pod centralno linijo je bil dalj časa, v času od začetka maja pa so sredine julija, ko je sekal svojo centralno linijo. Zadnji signal je bil nakupni, saj je MACD sekal svojo 9-dnevno eksponentno povprečje od spodaj navzgor. Prihaja pa spet k signalu za prodajo Moment Moment podjetij Krka in Novartis je podan v prilogi 15 pod grafom tečaja delnice. Moment podjetja Krka se nahaja že nekaj časa nad ničlo. Ima visoko vrednost in je na tem nivoju že nekaj časa, kar pomeni da se bo trend nadaljeval. Kaže na to, da je potrebno počakati s prodajami, razen če tečaj ne bo začel padati. Pri podjetju Novartis pa moment ves čas niha okoli nič. Trenutno se nahaja nad nič, vendar že rahlo pada. Kaže na znak prodaje RSI Pripadajoča grafa RSI podjetij Krka in Novartis se nahajata v prilogi 16 pod grafom tečaja delnice in sta označena z rdečo barvo. RSI za podjetje Krka trenutno znaša okoli 60 točk, in rahlo narašča. Dokler ne prebije 70 točk je čas za nakup. V zadnjem letu je večkrat prebil zgornjo mejo 70 točk. Večji padec cene delnice je sledil pri preboju nad 70 točk meseca maja, ko je cena delnice padla za 100 USD. Tega meseca je bil preboj skoraj do 100 točk, kar je velik signal za prodajo. Pri podjetju Novartis pa se RSI ves čas giblje med 20 in 70 točk, šele zdaj pa je prebil mejo 70 točk, kar lahko pokaže na signal za prodajo, a je dobro še malo počakati, kaj bo pokazal trend v prihodnje Stohastičen oscilator Za obe podjetji se nahaja v prilogi 17 pod grafom tečaja delnice. Krivulja D, ki je modre barve, se pri grafu oscilatorja podjetja Krka nahaja pod krivuljo K, ki je rdeče barve. Počasi naraščata proti 100 točkam. To kaže na znak nakupa. Pri podjetju Novartis pa je ravno obratno. Trenutno prihaja do tega, da bi delnico lahko prodali, saj bo krivulja D sekala krivuljo K od zgoraj navzdol. 40

41 OBV Zadnji kazalnik, ki smo ga uporabili pri analiziranju je OBV kazalnik. Nahaja se v prilogi 18. Namenjen je kratkoročnemu trgovanju. Pri podjetju Krka trenutno narašča, možnost je še narasta tečaja, kar kaže na nakup. Pri podjetju Novartis pa je konstanten že od januarja, tako da nam ne pove nič. 4.4 Primerjava rezultatov obeh podjetij Glede na izračunane in pridobljene podatke temeljne analize, lahko ugotovimo da sta obe podjetji zdravi podjetji, da imata visoko likvidnost in zagotovljeno dolgoročno likvidnost, ter da nobeno podjetje ni prezadolženo. Na podlagi temeljne analize bi bilo dobro imeti v lasti vrednostni papir podjetja Novartis, saj bi tako dobili v primerjavi s podjetjem Krka odstotno gledano izplačane višje dividende. Prav tako je dividendni donos vrednostnega podjetja Novartis višji kot pri podjetju Krka, glede na kazalnik P/E pa bi bil zdaj pravi čas za nakup delnice podjetja Novartis, konec leta 2005 pa za nakup delnice podjetja Krka. Glede na izračunano vrednost price to book ratio smo ugotovili, da je delnica podjetja Novartis bolj precenjena kot pa delnica podjetja Krka, zaradi česar je boljši nakup delnice podjetja Krka. Če pa pogledamo ugotovljene rezultate tehnične analize, potem bi bil zdaj pravi čas, da v primeru lastništva vrednostnega papirja podjetja Novartis ta papir prodamo. Za nakup pa bi se trenutno bolj izplačalo kupiti vrednostni papir podjetja Krka. V splošnem pa je vseeno za kateri vrednostni papir se odločimo, kajti glede na analizo panoge smo ugotovili, da se bo trend naraščanja prodaje farmacevtskih izdelkov v farmaciji nadaljeval. 41

42 42 5 SKLEP V diplomskem delu smo izvedli temeljno in tehnično analizo vrednostih papirjev podjetij Krka in Novartis in med seboj primerjali dobljene rezultate. Ugotovili smo, da sta za čim boljše rezultate in odločitve pri nakupu ali prodaji enega od vrednostnih papirjev potrebni obe analizi. Na podlagi analiz podjetij Krka in Novartis smo spoznali metode vrednotenja delnic, zaradi česar bo investiranje v njih lažje. Prav tako pa smo pridobili dobre podatke na podlagi katerih nam je bila omogočena realna primerjava obeh izbranih vrednostnih papirjev. Iz analiziranja podjetij Krka in Novartis smo ugotovili, da je vrednost obeh delnic na trgu odraz dejanske uspešnosti podjetja, saj sta obe podjetji zdravi podjetji, z visoko likvidnostjo in nobeno podjetje ni prezadolženo. Obe podjetji, ki smo ju analizirali, sta iz farmacevtske panoge, ki je v trendu naraščanja, zaradi česar imata obe podjetji možnost za nadaljno rast in razvoj. Glede na pridobljene podatke obeh analiz smo ugotovili, da se trenutno bolj izplača kupiti vrednostni papir podjetja Krka, s čimer smo potrdili trditev, ki smo jo podali v uvodu. Za nakup se odločimo na podlagi rezultatov tehnične analize, saj so analize izbranih kazalnikov pokazale, da je zdaj čas za nakup tega vrednostnega papirja. Pri rezultatih dobljenih s pomočjo temeljne analize pa lahko rečemo, da obe podjetji v svojih poslovnih poročilih izkazujeta zdravo poslovanje, sta primerni za dolgoročno vlaganje. Glede na izračunano vrednost price to book ratio smo ugotovili, da sta obe delnici precenjeni, vendar je delnica podjetja Novartis bolj precenjena kot pa delnica podjetja Krka, zaradi česar je bolje kupiti delnice podjetja Krka. Iz vidika lastnikov podjetja (če bi že imeli kupljen vrednostni papir enega od podjetij) in če upoštevamo tehnično analizo, bi bil zdaj pravi čas za prodajo vrednostnega papirja podjetja Novartis. Po drugi strani, pa bi se ta vrednostni papir splačalo obdržati, saj se bo poraba zdravil in drugih medicinskih pripomočkov povečevala, prav tako pa tudi rezultati temeljne analize kažejo na to, da ima podjetje Novartis dobro poslovanje in izplačuje gledano odstotno višje dividende kot podjetje Krka. Z vidika panoge, pričakovanih donosov obeh podjetij in njunih strategij bi bila investicija v eno ali drugo podjetje primerna. Prav tako nobeno od vrednostnih papirjev ni tvegano, saj smo ugotovili, da sta obe podjetji iz stabilne panoge in da sta obe podjetji zdravi podjetji. Za nakup se ni treba odločati impulzivno, ampak je dobro da malo premislimo in primerjamo izbrane vrednostne papirje med seboj in se šele nato odločimo kateri vrednostni papir je za naš nakup primernejši. 42

43 43 6 POVZETEK V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili temeljno in tehnično analizo, ter metode potrebne za analiziranje vrednostnih papirjev. Praktičen del diplomskega dela pa smo izvedli na primeru dveh stabilnih in po panogi primerljivih si podjetjih (izbrali smo podjetji Krko in Novartis, ki sta obe podjetji iz farmacevtske panoge). S pomočjo tehnične in temeljne analize smo pokazali, da se ni treba odločati impulzivno in da je dobro imeti različne opcije investiranja. Rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo teh dveh analiz, smo med seboj primerjali in ugotovili, da sta obe analizi potrebni zato, da se čim boljše odločimo pri nakupu ali prodaji enega od vrednostnih papirjev, ter da je vrednost obeh delnic na trgu odraz dejanske uspešnosti podjetja, saj sta obe podjetji zdravi podjetji, z visoko likvidnostjo in nobeno podjetje ni prezadolženo. V uvodnem delu smo si zadali cilje in postavili osnovne trditve, ter potrdili trditev, da se bolj izplača kupiti vrednostni papir podjetja Krka, na kar kažeta temeljna in tehnična analiza. Če pa bi že imeli kupljen vrednostni papir enega od podjetij, bi glede na rezultate tehnične analize, bil zdaj pravi čas za prodajo vrednostnega papirja podjetja Novartis. Z vidika panoge, pričakovanih donosov obeh podjetij in njunih strategij pa bi bila investicija v eno ali drugo podjetje primerna. KLJUČNE BESEDE: temeljna analiza, vrednostni papirji, računovodski izkazi, tehnična analiza, tržna vrednost, realna vrednost ABSTRACT In the theoretical part of the degree we presented the fundamental and technical analysis and also the methods which are needed for analysing securities. The practical part of the degree is made on cases of two stable and in the same branch comparable enterprises (we choose enterprises Krka and Novartis, which are both from pharmacy branch). With fundamental and technical analysis we showed, that it is not necessary to decide impulsive and that it is good to have a different choice to invest money. Resultes, which we aquired with those two analysis, were compared with each other and it was determined, that both analysis are necessarily needed, if we want the best decision for buying or selling one of the securities and that the price of both shares on the market is reflection of real success of companies, while both companies are health enterprises, with high liquidity and are not involved in debts. In the introduction part we set aims and raised a elementary statement, and we confirmed, like the fundamental and technical analysis shows,.that it is better to buy securities of enterprise Krka. If we already have a security of enterprice Novartis, than now is the best time to sell that security, like our results show. From the look of the branch, expected yield both of enterprises and their strategy, an investment in both enterprises would be suitable. KEY WORDS: fundamental analysis, securities, accounting statements, technical analysis, market price, real price 43

44 44 7 LITERATURA 1. Achelis, Steven B Technical Analaysis from A to Z. New York: McGraw- Hill. 2. Bodine, S.W., A. Pugliese and P.L. Walker A Road Map to Risk Management. New York. 3. Crockford, Neil Risk management. London: Witherby and Co. 4. Duhovnik, Meta Dolgoročno financiranje podjetja z vrednostnimi papirji. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 5. Filipič, Drago in Franjo Mlinarič Temelji podjetniških financ. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 6. Helfert, Erich A Techniques of Financial Analysis. A guide to value creation. Tenth edition. New York: Irwin McGraw-Hill. 7. Kleindienst, Robert Varčevanje v domačih in tujih delnicah. Ljubljana: GV Založba. 8. Knez-Riedl, Jožica Objektivizacija presoje bonitete podjetja s pomočjo panožnih dejavnikov: doktorska disertacija. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 9. Koletnik, Franc Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 10. Koletnik, Franc in Stanko Koželj Redni in posebni računovodski izkazi. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 11. Koletnik, Franc in Jožica Knez Riedl Kontroling in obvladovanje tveganj: 27. posvetovanje o podjetniškem načrtiranju in managementu. Portorož: Društvo ekonomistov Maribor. 12. Mramor, Dušan Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 13. Murphy, John J Technical Analysis of the Financial Markets. New York: New York institute of finance. 14. Prohaska, Zdenko Finančni trg. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 15. Strašek, Sebastjan Ekonomska analiza in politika. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 44

45 Šimon, Aleksander Metode za analizo vrednostnih papirjev. Ljubljana: samozaložba. 17. Tomažin, Matej Tehnična analiza lani zelo uporabna. Finance. 47, Trančar, Vesna Tehnična analiza delnic in njena uporaba v praksi. Naše gospodarstvo 46 (5/6), Zbašnik, Dušan Mednarodno finančno ravnanje. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 8 VIRI 1. IMS Health, VFA Pharmaceutical Market [online]. Available: _en_fa_mt.pdf#search='worldwide%20pharmaceutical%20market% [ ]. 2. Krka, d.d KRKA_LP_2005_POSLOVNO.pdf. [online]. Available: [ ]. 3. Krka, d.d KRKA_LP_2005_RACUNOVODSKO.pdf. [online]. Available: f [ ]. 4. MarketWatch, Inc. 2006a. BigCharts - Interactive Charting. [online]. Available: =8&freq=1 [ ]. 5. MarketWatch, Inc. 2006b. BigCharts - Interactive Charting. [online]. Available: 2&time=8&freq=1 [ ]. 6. MarketWatch, Inc. 2006a. BigCharts - Java Chart. [online]. Available: [ ]. 7. MarketWatch, Inc. 2006b. BigCharts - Java Chart. [online]. Available: ime=10 [ ]. 8. MarketWatch, Inc. 2006a. BigCharts QuickCharts. [online]. Available: [ ]. 45

46 46 9. MarketWatch, Inc. 2006b. BigCharts QuickCharts. [online]. Available: d= &time= [ ]. 10. Novartis AG AR05_E.pdf. [online]. Available: [ ]. 11. Novartis AG Novartis, an innovative healthcare products company with pharmaceutical treatments for heart. [online]. Available: [ ]. 12. Pojasnila k SDK Pojsnila k SDK. [online]. Available: [ ]. 13. Standard & Poor`s Industry Survery. [online]. Available: dustry%20surveys%2c%20healthcare%3a%20pharmaceuticals' [ ] 46

47 47 9 PRILOGE Priloga 1: Splošno razčlenjevanje tveganj Vir: Crockford 1991, Individualno in sprejemljivo tveganje Individualno tveganje je stopnja pri kateri se oseba ali podjetje zaveda določenega tveganja. Odvisno je od potencialne resnosti posledic, od poznavanja tveganja, pogostosti ponavljanja, psiholoških faktorjev. Spremenljivo tveganje je stopnja individualnega tveganja, ki se za osebo ali podjetje še zdi sprejemljiv. - Čisto in špekulativno tveganje Čista tveganja so tveganja, katerih najverjetnejši rezultat je izguba, medtem ko je lahko pri špekulativnem tveganju rezultat tudi dobiček. V špekulativno tveganje ponavadi vstopimo prostovoljno, pri pravem pa gre največkrat za splet okoliščin. V praksi meja med njima ni točno določena. - Statično in dinamično tveganje Statična tveganja so tveganja, ki so v družbi vedno prisotna (npr. nevarnost požara in ostalih naravnih katastrof). Ta tveganja so običajno čista tveganja. Dinamična tveganja pa se spreminjajo skupaj z družbo. Ekonomske, politične, socialne, tehnične in okoljske spremembe lahko vse spremenijo ali ustvarijo nova tveganja. Priloga 2: Tipologija panoge, ki upošteva več kriterijev, razdeli pa jih na pet generičnih tipov Vir: Knez-Riedl 1998, 102, povzeto po Rue, Holland - Razdrobljene, fragmentirane panoge Zanje je značilno, da ni dominantnega konkurenta, prepoznavnega vodje in podjetij, ki bi mu sledili. Primeri so zdraviliška in gostilniška dejavnost, trgovina na drobno in potovalne agencije. - Panoge, ki dozorevajo Te panoge so že prešle obdobje hitre rasti. Rastejo počasneje in se soočajo z večjo konkurenco ter bolj izkušenimi kupci, orientiranimi k blagovni znamki. Takšne panoge so predvsem priprava hitre hrane, proizvodnja brezalkoholnih pijač, pakiranje mesa. - Upadajoče panoge Zaradi absolutnega padca prodaje so podjetja v takih panogah pred dilemo, ali naj ostanejo v panogi ali naj jo zapustijo. Vse več vzrokov zmanjšanja prodaje prihaja od kupcev. S takšnimi problemi se soočajo kemične čistilnice, tobačna industrija. 47

48 48 - Globalne panoge V teh je konkurenca geografsko zelo razširjena. Razteza se čez več držav, kjer je položaj lahko zelo različen. Tipične globalne panoge so avtomobilska industrija, proizvodnja elektronskih naprav, polprevodnikov. Priloga 3: Dowova teorija trenda Njegova teorija temelji na šestih predpostavkah 3 : 1. Povprečje diskontira vse Seštevek in tendenca transakcij na borzi predstavlja vsoto Wall street vsega vedenja iz preteklosti, ki se nanaša na diskontirano prihodnost, zato ni nobene potrebe, da bi karkoli dodajali povprečjem. Ko prispe nova informacija, jo udeleženci na trgu takoj absorbirajo in na podlagi tega se delnica spremeni. Glede na to, da povprečji kažeta dejavnosti vseh vlagateljev na trgu, je mogoče trditi, da se vse, kar vpliva na ponudbo in povpraševanje na trgu, sproti diskontira in pokaže na teh dveh povprečjih. 2. Trg je sestavljen iz treh trendov Kadar koli je na trgu eden iz med treh trendov, primarni, sekundarni ali manjši trend (dnevne fluktuacije). Primarni trend je dolgoročni trend gibanja delnic, ki ponavadi traja več kot eno leto (večkrat tudi po nekaj let) in je lahko bikov (ang. bullish) oz. naraščajoč ali medvedji (ang. bearish) oz. padajoči trend. Sekundarni trendi so srednjeročni, kažejo začasne premike in trajajo od enega do treh mesecev in se raztezajo od ene do dveh tretjin prejšnjega gibanja primarnega trenda. Manjši trendi so kratkoročni, njihova gibanje trajajo od enega do treh tednov (cene delnic so na kratek rok predmet določene stopnje manipulacije, zato so nepomembni in jih lahko zanemarimo). Sekundarni trendi so ponavadi sestavljeni iz večjega števila manjših trendov. 3. Primarni trendi imajo tri faze Primarni naraščajoči trend (ang. uptrend) je sestavljen iz treh faz. Dowova teorija pravi da je prva faza sestavljena iz agresivnega kupovanja informiranih vlagateljev in pričakovanja ekonomskega okrevanja in dolgoročne rasti. Nanjo vplivajo vlagatelji, ki kupujejo delnice še v času depresije, saj računajo na poznejšo rast. V drugi fazi se odražajo vse večji zaslužki korporacij in izboljšani ekonomski pogoji. Vlagatelji bodo zaradi boljših pogojev začeli tem bolj akumulirati delnice. Drugo sekvenco povzročajo vlagatelji, ki kupujejo delnice zaradi naraščanja dobička podjetij. Za tretjo fazo so značilni rekordni dobički korporacij in maksimalno ugodni ekonomski pogoji, pojavi se takrat, ko je tako rekoč vsa finančna javnost prepričana o rasti delnic. Splošni javnosti se sedaj zdi ugodno sodelovati, ker imajo občutek ogromnega zaslužka. Investitorji sedaj kupujejo še več delnic in tako ustvarjajo nakupovalno mrzlico. V času te faze tistih nekaj investitorjev, ki so v prvi fazi agresivno kupovati, zdaj začnejo svoje delnice prodajati zaradi pričakovanega obrata v trendu. 3 Povzeto po Murphy 1999, in Achelis 2000, in Šimon 1996,

49 49 4. Povprečja morata potrditi eden drugega Industrijsko in transportno povprečje se morata gibati v isti smeri za potrditev spremembe v trendu. Oba povprečja morata prekoračiti prejšnji sekundarni vrhunec, da se sprememba trenda potrdi. Da bi dobili signal za naraščajoči ali upadajoči trend, morata gibanji obeh povprečij potrditi druga drugo. 5. Količina potrjuje trend Dowova teorija se v osnovi nanaša na gibanje cen. Količina prometa se uporablja samo zato, da se potrdijo negotove situacije. Količina se veča v smeri primarnega trenda. Če primarni trend pada, se bo količina prometa povečala med tem, ko bo trg padal (ko cene delnic na trgu padajo). Če pa imamo primer bikovega trenda, se bo količina prometa povečala, ko bo trg napredoval (rasel). 6. Trend obstaja dokler ne da jasnega signala, da se bo obrnil Naraščajoči trend je določen s serijo višjih vrhov in nižjih dnov. Da se naraščajoči trend obrne, morajo imeti cene najmanj en spodnji vrh in eno spodnje dno. Daljši kot je trend, večje je verjetnost da se bo spremenil. Trend traja, dokler obe povprečji ne pokažeta znamenja za obrat. Priloga 4: Standardna klasifikacija panog Vir: Pojasnila k SKD DG - PROIZVODNJA KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZDELKOV, UMETNIH VLAKEN Predelovalna dejavnost je mehanično, fizično ali kemično preoblikovanje surovin, polizdelkov, delov ali drugih materialov v nove izdelke. To so lahko izdelki za končno uporabo ali pa polizdelki, ki se kot vhodni material predelujejo v drugih oddelkih predelovalnih dejavnosti. Predelovalne dejavnosti so razvrščene glede na materiale in končne izdelke. Pri tem ni pomemben tehnološki postopek niti način proizvodnje (industrijski ali obrtni) niti velikost enote, ki opravlja to dejavnost (tovarna ali samostojni podjetnik). Enote lahko predelujejo lastne materiale ali pa predelujejo tuje materiale za tuj račun. Obe vrsti enot sta vključeni v predelovalne dejavnosti. Sem spadajo tudi organizatorji ko-operacijske proizvodnje, ki izdelkov sami sicer ne proizvajajo, odločajo pa o načrtih in oblikovanju izdelkov, nabavijo surovine, organizirajo prodajo in nosijo tveganje, povezano s proizvodnjo. V predelovalno dejavnost spada tudi sestavljanje komponent izdelkov, razen če ne gre za gradbeno dejavnost. Sestavljanje in montaža strojev in opreme v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, poslovnih ali drugih enotah, ki se opravlja kot specializirana dejavnost, je razvrščena v isti razred predelovalne dejavnosti kot proizvodnja teh naprav. Sestavljanje in montaža strojev in opreme, ki se opravlja kot spremljajoča storitev pri prodaji proizvoda, se razvršča v dejavnost enote, ki ta proizvod prodaja (običajno je to predelovalna dejavnost ali pa trgovina na debelo ali na drobno). Bistveno spreminjanje, prenova ali rekonstrukcija izdelkov praviloma spada v predelovalne dejavnosti. Vzdrževanje in popravila industrijskih, poslovnih ali podobnih strojev in opreme, se praviloma razvrščata v isti razred kot proizvodnja teh naprav. Izjema so: 49

50 50 - popravila in vzdrževanje računalniških in pisarniških naprav, gl.72.50; - popravila in vzdrževanje motornih vozil, gl. 50.2; - popravilo gospodinjskih aparatov, opreme in pohištva in drugega blaga široke porabe, gl Proizvodnja specializiranih sestavnih delov in dodatkov za stroje in naprave praviloma spada v isti razred kot izdelovanje strojev in naprav, za katere so ti deli in dodatki namenjeni. Proizvodnja splošnih, ne specializiranih sestavnih delov strojev in naprav, kot so npr. motorji, bati, elektromotorji, stikala, ventili, menjalniki, ležaji ipd., se razvršča v svoje razrede dejavnosti, ne glede na stroje in naprave, v katere se lahko vgradijo. Meje med predelovalno dejavnostjo in drugimi področji klasifikacije so lahko nekoliko zabrisane. Enote v področju predelovalnih dejavnosti se ukvarjajo s preoblikovanjem materialov v nove izdelke,vendar pa je odločitev, kdaj je to nov izdelek, lahko subjektivna. Kot primer navajamo naslednje dejavnosti, ki se v SKD razvrščajo kot predelovalne: - pasteriziranje mleka in ustekleničevanje mleka; - predelava svežih rib (luščenje ostrig iz lupin, filetiranje rib); - tiskanje in s tem povezane dejavnosti; - proizvodnja betona, ki je pripravljen za uporabo; - predelava usnja; - zaščita lesa; - galvaniziranje, toplotna obdelava kovin in poliranje; - izdelava znakov in oglasnih panojev; - prenavljanje in predelava strojev (npr. avtomobilskih motorjev); - popravila in prenova ladij; - obnova gum. Po drugi strani pa obstajajo dejavnosti, ki se včasih zdijo predelovalne, vendar so v SKD razvrščene v drugo področje in ne v D, kot npr: - drvarska dela, ki so razvrščena v področje A (Kmetijstvo, lov in gozdarstvo), - izboljševanje rud in drugih rudnin, ki je v področju C (Rudarstvo), - gradnja objektov in montažne operacije, ki se izvajajo na gradbišču se razvrščajo v področje F (Gradbeništvo); - manipulacije ob prodaji blaga razvrščajo v področje G (Trgovina na debelo in drobno), npr: - porazdelitve blaga na manjše dele, vključno s pakiranjem, prepakiranjem in ustekleničenjem izdelkov; - sestavljanje računalnikov po želji uporabnika; - razvrščanje odpadnega materiala; - mešanje barv po naročilu stranke; - rezanje kovin po naročilu stranke. 24 PROIZVODNJA KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZDELKOV, UMETNIH VLAKEN 24.4 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov Proizvodnja farmacevtskih surovin Sem spada: - proizvodnja medicinskih učinkovin, ki so zaradi svojih farmakoloških lastnosti uporabne za proizvodnjo zdravil - predelava krvi Sem spada tudi: - proizvodnja kemično čistih sladkorjev - predelava žlez in izločkov žlez Proizvodnja farmacevtskih preparatov Sem spada: - proizvodnja zdravil, kot jih definirana z evropska zakonodaja: - antiserumov in drugih frakcij krvi - cepiv - raznih zdravil, tudi homeopatskih preparatov - proizvodnja kemijskih in hormonskih kontracepcijskih sredstev 50

51 51 - proizvodnja zobnih zalivk in cementov za rekonstrukcijo kosti Sem spada tudi: - proizvodnja medicinske vate, gaze, povojev, obvez, kirurških niti... - predelovanje zelišč in drugih snovi v farmacevtske namene D - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI DA PROIZVODNJA HRANE, PIJAC, KRMIL IN TOBACNIH IZDELKOV DB PROIZVODNJA TEKSTILIJ, USNJENIH OBLACIL, TEKSTILNIH IN KRZNENIH IZDELKOV DC PROIZVODNJA USNJA, OBUTVE IN USNJENIH IZDELKOV, RAZEN OBLACIL DD OBDELAVA IN PREDELAVA LESA; PROIZVODNJA IZDELKOV IZ LESA, PLUTE, SLAME IN PROTJA, RAZEN POHIŠTVA DE PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA; ZALOŽNIŠTVO IN TISKARSTVO DF PROIZVODNJA KOKSA, NAFTNIH DERIVATOV, JEDRSKEGA GORIVA DG PROIZVODNJA KEMIKALIJ, KEMICNIH IZDELKOV, UMETNIH VLAKEN DH PROIZVODNJA IZDELKOV IZ GUME IN PLASTICNIH MAS DI PROIZVODNJA DRUGIH NEKOVINSKIH MINERALNIH IZDELKOV DJ PROIZVODNJA KOVIN IN KOVINSKIH IZDELKOV DK PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV DL PROIZVODNJA ELEKTRICNE IN OPTICNE OPREME DM PROIZVODNJA VOZIL IN PLOVIL DN PROIZVODNJA POHIŠTVA IN DRUGE PREDELOVALNE DEJAVNOSTI; RECIKLAŽA Priloga 5: Deleži porabe farmacevtskih izdelkov v svetu Farmacevtski trg je velik 500 milijard dolarjev. Na spodnjem grafikonu je prikazan delež porabe farmacevtskih izdelkov v svetu. Opombe: podatki za leto 2004 Vir: IMS Health, VFA 51

52 52 Priloga 6: Konsolidirana bilanca stanja podjetja Krka Vir: Krka, d.d 52

53 53 Priloga 7: Konsolidirana bilanca stanja podjetja Novartis Vir: Novartis AG 53

54 54 Priloga 8: Konsolidiran izkaz poslovnega izida podjetja Krka Vir: Krka, d.d. Priloga 9: Konsolidiran izkaz poslovnega izida podjetja Novartis Vir: Novartis AG 54

55 55 Priloga 10: Konsolidiran izkaz finančnega izida podjetja Krka Vir: Krka, d.d. 55

56 56 Priloga 11: Konsolidiran izkaz finančnega izida podjetja Novartis Vir: Novartis AG 56

57 57 Priloga 12: Drseča povprečja Vir: MarketWatch, Inc. Krka Novartis 57

58 58 Priloga 13: Bollingerjevi obroči Vir: MarketWatch, Inc. Krka Novartis 58

59 59 Priloga 14: MACD Vir: MarketWatch, Inc. Krka Novartis 59

60 60 Priloga 15: Moment Vir: MarketWatch, Inc. Krka Novartis 60

61 61 Priloga 16: RSI Vir: MarketWatch, Inc. Krka Novartis 61

62 62 Priloga 17: Stohastičen oscilator Vir: MarketWatch, Inc. Krka Novartis 62

63 63 Priloga 18: OBV Vir: MarketWatch, Inc. Krka Novartis 63