Celovita analiza učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo

Transcription

1 Celovita analiza učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo Študijo je izdelala ekspertna skupina Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani v sestavi: Izr. prof. dr. Mitja Kovač, LL.M. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mag. Rok Spruk, Msc Utrecht University, Department of Social and Economic History in Ekonomska Fakulteta Univerze v Ljubljani, Ass. prof. dr. Ann-Sophie Vandenberghe Erasmus University Rotterdam, School of Law, Rotterdam Institute of Law and Economics Ljubljana, dne

2 Celostna analiza učinkov uvedbe Evropskega patenta z enotni učinkom na Slovensko gospodarstvo predstavlja osebno stališče avtorjev in je pripravljeno na podlagi njihovega najboljšega znanja in osebne presoje. Izvajalec naročnika izrecno opozarja, da kljub temu ugotovitve ne pomenijo, da katerikoli drugi raziskovalec ali raziskovalna skupina, ki bi morebiti analizirala zadevo, ne bi prišla do drugačnih zaključkov. 2

3 Kazalo 1 Uvod Trenutni sistem - zgodovinski pregled in splošno o patentnem varstvu Sistem predlaganega Evropskega patenta z enotnim učinkom Trenutni kritični pogledi in pomisleki Pregled literature in obstoječih študij Stroški patentiranja Vpliv stroškov patentiranja na patentno obnašanje Konceptualni okvir Pravno-ekonomski pomen patentnega varstva Behavioristična ekonomija, sidra in inovacije SWOT analiza Metodologija, model, predpostavke in cilji Patentna aktivnost in podatkovni vzorec Analiza patentne dejavnosti Evropskega in slovenskega gospodarstva Identificirane razlike v številu in uspešnosti patentnih prijav med fizičnimi in pravnimi osebami Učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na patentno aktivnost in na slovensko gospodarstvo Stroški ustanovitve podjetja Stroški pridobivanja gradbenih dovoljenj Strošek priklopa na električno omrežje Stroški uveljavljanja, zagotavljanja lastninskih pravic in patentov Stroški pridobivanja finančnih sredstev za gospodarsko aktivnost Pravna zaščita investitorjev Administrativne davčne obremenitve Protekcionizem in težavnost čezmejnega trgovanja in transporta Učinkovitost uveljavljanja pogodbenih zavez Insolvenčni postopki Kulturološki dejavniki, vrednote, norme in vzorci obnašanja Merjenje učinkov transakcijskih stroškov na patentno aktivnost nacionalnih ekonomij: Model Rezultati: učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom Ali transakcijski stroški vplivajo na uspešnost validacije patentnih prijav? Vpliv enotnega sodišča za patente: pravno-ekonomska analiza Zaključne ugotovitve Seznam znanstvene literature

4 1 Uvod Opravljena analiza je nastala na podlagi naročila Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, ki je z raziskovalno skupino Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani podpisal pogodbo o izvedbi celovite, pravno-ekonomske analize učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo. Republika Slovenija je namreč marca 2013 podpisala Sporazumu o enotnem evropskem patentnem sodišču (v nadaljevanju Sporazum), ki je podlaga za oblikovanje sistema evropskega patenta z unitarnim učinkom (evropski patent z enotnim učinkom) v državah podpisnicah sporazuma. Sporazum je podpisalo 25 držav članic EU z izjemo Španije in Hrvaške, pri čemer določila Sporazuma stopijo v veljavo, ko jih ratificira najmanj 13 držav podpisnic, med katerimi morajo biti Nemčija, Francija in Velika Britanija. 1 Enotni patent tudi ne bo veljal na ozemlju Poljske, ki se ni odločila za podpis Sporazuma o evropskem patentu z unitarnim učinkom. Deklaratorni cilj uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom je poenostavitev in pocenitev postopkov pridobitve patentnega varstva v državah podpisnicah Sporazuma, olajšati in povečati dostopnost patentnega varstva za mala in srednja podjetja (MSP) ter v prihodnosti okrepiti globalno konkurenčnost EU na tem področju. 2 Prijavitelj bo tako v skladu z sprejeto Uredbo z eno samo prijavo in enim podeljenim patentom, brez drugih postopkov, značilnih za sedanjo ureditev v državah, ki so ratificirale Sporazum, pridobil enotno varstvo svojega izuma. Poenostavljeno bo plačevanje pristojbin za vzdrževanje evropskega patenta z enotnim učinkom, saj se bo za to plačevala enotna pristojbina pri Evropskem patentnem uradu (EPU). Ključen vidik uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom pa je po navedbi Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino enotno patentno sodišče, ki bo poenotilo sodno prakso, s čimer bodo lastniki pravic pridobili večjo raven predvidljivosti odločitev in poenotenje sodne prakse. 3 Posledično naj bi se oblikoval tudi enoten EU trg pravic intelektualne lastnine. Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier pri tem dodaja da je»za evropsko konkurenčnost bistveno, da so inovatorjem čim prej na voljo številne prednosti dolgo pričakovanega enotnega evropskega patenta. Politični dogovor iz decembra 2012 pomeni pomemben preboj, vendar bo enotni patent postal resničnost šele, ko bo ustanovljeno enotno 1 Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Urad), Impact Assessment on the proposal for a Regulation of the European Parliament and the Council implementing enhanced cooperation in the area of the creation of unitary patent protection and a proposal for a Council Regulation implementing enhanced cooperation with regard to the applicable translation arrangements, European Commission, SEC (2011) 482 final, Opomba 1. 1

5 patentno sodišče. To moramo čim prej uresničiti in današnji predlog je še en pomemben korak v tej smeri.«statistični podatki pri tem kažejo, da je bilo recimo v Združenih državah v letu 2011 podeljenih patentov in na Kitajskem , medtem, ko je bilo v Evropi podeljenih le evropskih patentov. Tako Združene države Amerike kot Kitajska imata v veljavi unitarni sistem podeljevanja patentov in po mnenju Evropske komisije so eni izmed razlogov za to razliko tudi pretirani stroški in zapletenost postopka za pridobitev patentnega varstva na enotnem trgu EU. Trenutno mora na primer oseba, ki želi pridobiti vseevropsko varstvo svojega izuma, evropski patent potrditi v vseh 28 državah članicah. Imetnik patenta se lahko zaradi istega patenta zaplete v več pravnih sporov v različnih državah. Vendar se bo to v bližnji prihodnosti spremenilo zaradi dogovora o svežnju o enotnem patentnem varstvu. V slovenski javnosti komentatorji kot glavne prednosti predlaganega, prihajajočega novega evropskega patenta z enotnim učinkom navajajo predvsem cenejši dostop do patentne zaščite na področju Evropske Unije (v nadaljevanju EU) in pa večjo pravno varnost. To sta po njihovem zelo pomembna dejavnika spodbude za večjo inovativnost in posledično večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu. Vendar pa je slovenska strokovna javnost ter del gospodarstva identificirala, izpostavila tudi številne slabosti, potencialne negativne učinke in izrazila številne strahove, pomisleke in dvome v ustreznost ter smiselnost nove patentne ureditve. Vsi ti nasprotujoči argumenti bodo v nadaljevanju obravnavani z vso resnostjo in bodo predmet analitične, pravno-ekonomske in ekonometrične obravnave. Ti skeptični in izjemno kritični odzivi vidijo potencialne slabosti za naš gospodarski sistem ali za naše gospodarske subjekte predvsem v dejstvu, da bodo patenti, podeljeni na ta način, veljali v vseh državah članicah, 4 in, da bi zato naenkrat v Sloveniji v veljavo vstopilo tudi do 20-krat več patentov letno (namesto sedaj veljavnih nacionalnih in validiranih okoli naenkrat do patentov). 5 To dejstvo pa bi po njihovem tudi povsem spremenilo obseg t. i. svobode delovanja za slovenska podjetja ter slovensko in evropsko poslovno okolje. 6 Ugledni slovenski pravni komentatorji nadalje poudarjajo, da bo pravdanje pred enotnim patentnim sodiščem nepopisno drago. 7 Na prvi stopnji sodijo trije sodniki, na drugi jih je pet; in ker se mora po sporazumu sodišče finančno pokrivati, naj bi bilo že v naprej jasno, da bodo takse (pre)visoke. 8 K temu je potrebno po njihovem mnenju prišteti še stroške 4 Spletna stran Urada RS za intelektualno lastnino, Ibid. 6 Glej na primer Pretnar, Bojan, Neprijetna dejstva o enotnem patent EU, Delo, Glej na primer Pretnar, Bojan, Neprijetna dejstva o enotnem patent EU, Delo, Ibid. 2

6 prevajanja dokumentov v vsaj enega od delovnih jezikov sodišča in tudi potne stroške, če bo pravdanje potekalo v tujini. 9 Ta možnost zaradi vgrajenega sistema izbire mesta pravdanja (forum shopping) ni izključena tudi, če Slovenija ustanovi lastno lokalno enoto sodišča ali ji celo uspe ustanoviti t. i. regionalno enoto z Madžarsko in Hrvaško v Ljubljani. In v primeru sojenja v tujini (Pariz, London ali München) je potem treba dodati še potne stroške in stroške tujih odvetnikov. 10 To pa so zneski, ki jih ogromna večina naših malih, ki trenutno vlagajo na stotine slovenskih nacionalnih patentov naj ne bi zmogla, in bodo torej v primeru obdolžitve kršitve preprosto finančno prisiljena sprejeti obdolžitev tudi, če ta ne bo utemeljena. 11 Ti komentatorji pri tem spregledajo več drugih še pomembnejših pomanjkljivosti ali nevarnosti, ki lahko izhajajo iz predlagane ureditve. Namreč pravno-ekonomska analiza razkrije, da povečani stroški v bistvu niso največja nevarnost novega sistema izbire mesta pravdanja ampak predvsem popolna negotovost kako bo novi sistem sploh deloval, saj le ta ni bil še nikoli testiran in je zato popolnoma nepredvidljiv. Še več, predlagana ureditev, sestava in financiranje teh specializiranih sodišč lahko vzpostavi spodbude za oportunistično obnašanje sodnikov (ti bodo zaradi dejstva, da se morajo sodišča financirati sama naklonjena predvsem tožnikom) ter hkrati tudi omogoča oportunistični»forum-shopping«in oportunistično strateško obnašanje tožnikov, posledično pa bodo lahko bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile vlagatelje patentnih prijav (navsezadnje je zelo nedorečena tudi enostranska opt-out možnost). Skupek vseh teh nedoslednosti pa lahko povzroči (v tekmi z ZDA in Kitajsko) številne nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti. Zaradi vseh teh kritičnih pogledov in pomislekov in zaradi dejstva, da gre za eno največjih in najobsežnejših sprememb v nacionalnem in evropskem patentnem sistemu ter ne nazadnje tudi v globalni patentni ureditvi po podpisu Evropske patentne konvencije leta 1973 in ker je patentni sistem eden temeljnih dejavnikov industrijske politike ter gospodarstva sodobne države nasploh, se je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino odločil za izvedbo analize učinkov teh sprememb na slovensko odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo. Izvedena celovita ekonometrična, institucionalna, empirična, behavioristična in pravnoekonomska analiza učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom zaupana ekspertni skupini Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani tako podaja celovit pregled stanja, indentificira številne vire neučinkovitosti ter navaja obsežen seznam ukrepov in priporočil, ki bi slovenskemu gospodarstvu, še posebej pa majhnim in srednjim podjetjem (v nadaljevanju MSP) omogočili največjo možno izrabo pozitivnih učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom ob hkratni omejitvi negativnih učinkov. Še več, izvedena analiza je identificirala tudi številne prikrite vire transakcijskih stroškov, ki omejujejo inovativnost slovenskega gospodarstva in katerih odprava bi morala biti prvenstvena naloga slovenske 9 Ibid. 10 Ibid. 11 Ibid. 3

7 industrijske politike in je izjemnega pomena za spodbujanje, povečevanje inovativne aktivnosti in dohitevanja slovenskega z najrazvitejšimi svetovnimi gospodarstvi in njihovimi inovacijskimi vzorci in obsegi. Cilj opravljene empirične analize je tudi oceniti vpliv zmanjšanja transakcijskih stroškov zaradi uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom (povedano drugače ali bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom povečala ali zmanjšala transakcijske stroške delovanja ekonomskega sistema izmenjav in s tem ali bo povečala ali zmanjšala ekonomsko aktivnost in s tem ali bo koristila ali pa škodovala slovenskemu in ostalim nacionalnim gospodarstvom) evropski patent z enotnim učinkom - za celotno območje EU na število patentnih prijav, vzorec patentiranja ter na verjetnost uspešnih patentnih prijav (in s tem posledično tudi na gospodarsko aktivnost in na slovensko gospodarstvo v celoti). Osnovna spremenljivka, na katero skuša vplivati enotni patentni sistem je število veljavnih oz. uspešno prijavljenih evropskih patentov (pri EPU) iz posameznih držav članic in nečlanic EU, iz česar se poraja vprašanje ali zmanjšanje transakcijskih stroškov z poenotenjem patentnega sistema spodbuja ali zavira inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih dejavnikov gospodarske rasti. Študija ekonometrično analizira EPU vzorec v katerem se nahaja patentnih opazovanj za organizacije in fizične osebe iz 97 držav skozi 19 let za obdobje na mikroekonomski ravni medtem, ko URSIL vzorec obsega nacionalnih opazovanj. Pri tem je potrebno poudariti, da so podobne, a kakor bo pokazala naša recenzija znanstveno nezanesljive analize izvedle oziroma so v fazi njihovega izvajanja tudi mnoge patentno razvitejše države podpisnice sporazuma (Finska, Velika Britanija, Poljska idr.). Te tri opravljene študije so na primer prišle do popolnoma nasprotnih si zaključkov zato je pričujoča študija še toliko bolj pomembna saj podaja celovito (na podlagi mikro-data-seta) ekonometrično analizo učinkov vzpostavitve takšnega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom. Pri tem se je potrebno tudi zavedati, da je omejenost dostopnih podatkov in sama nedorečenost novega sistema unitarnega sistema (npr. imenovanje sodnikov) razlog za omejeno znanstveno relevantnost in nepopolnost dobljenih rezultatov. Glavni izsledki analize Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (iz posredovanega, dostopnega in uporabljenega nabora podatkov) pa so naslednji: 1) Osnovni empirični vzorec pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki vloži patentno prijavo na EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91 patenta, kar izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog. Pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih patentov 1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU. 4

8 2) Maksimalno število patentov na posamezno podjetje v analiziranem vzorcu pri EPU znaša 40 patentov medtem, ko pri URSIL ta številka znaša 23 patentov. Pri EPU je za 54.8% patentnih vlog podeljen patent medtem, ko za 41.5% vlog patent ni podeljen. Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem, ko je delež ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino pa je po preteku devetih let po vložitvi patentne prijave veljavnih samo 12% patentov kar je zastrašujoče malo ter bistveno manj v primerjavi z EPU in je lahko neposredna posledica trenutno veljavne zakonodaje, predvsem 91. člena Zakona o Industrijski Lastnini, ZIL-1-UPB3, ki z določilom, da mora imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12., 14. in 15. členu ZIL-1-UPB3, v bistvu de facto uzakonja preverjanje novosti šele po devetih letih od vložitve patentne prijave je v nasprotju z vsemi dognanji dosedanje svetovne ekonomske znanosti, predstavlja vir neučinkovitosti in vzpostavlja neustrezne spodbude za oportunistično vlaganje patentnih prijav. Trenutna ureditev 91. Člena ZIL- 1-UPB3 se tako slabo sklada z kriterijem ekonomske učinkovitosti in neposredno zmanjšuje narodovo blaginjo. 12 Takšen, šokantno majhen odstotek veljavnih prijav pa bi lahko nakazovalo tudi na potencialne selekcijske učinke, neznanje in nepoznavanje obstoječih tehničnih rešitev, ali pa tudi na pridobivanje neupravičenih rent (rent-seeking behaviour), moralni hazard in ustvarjanje neupravičenih in škodljivih monopolov. 3) V Sloveniji je večina patentnih vlog (kar 55.9%) neveljavnih. V 4% primerih je URSIL patentni postopek ustavil medtem ko je vlogo zavrgel v 10% primerov. Maksimalno število patentnih prijav na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 prijav medtem ko je bilo pri URSIL s strani posameznega podjetja maksimalno vloženih 23 patentnih prijav. 4) Osnovni statistični dokazi za EPU vzorec kažejo na zajetne razlike med posameznimi pravno-organizacijskimi oblikami pri dinamiki in vzorcu patentiranja. Delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ter samostojni podjetniki bistveno odstopajo od vzorčnega povprečja pri patentnih prijavah ter pri verjetnosti veljavnosti in neveljavnosti patentov. Pri neveljavnosti patentov v bistveni meri odstopajo družbe z omejeno odgovornostjo, univerze ter samostojni podjetniki posamezniki. Delniški družbam veliko bolj verjetno poteče patent kot preostalim pravno-organizacijskimi oblikam medtem, ko pri ostalih indikatorjih patentnega statusa ni znakov statistično oprijemljivih razlik. Do pomembne razlike prihaja pri zavrnitvi vloge, kjer EPU veliko bolj verjetneje zavrne vlogo samostojnim podjetjem in posameznikov. 5) Na podlagi nacionalnega URSIL vzorca tako ugotavljamo, da pri veljavnosti patentov v veliki meri izstopajo univerze in raziskovalni instituti, ki hkrati uživajo največji delež veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami. URSIL veliki bolj verjetneje ne podeli patenta prijaviteljem z družbo z omejeno odgovornostjo medtem, ko 12 V skladu s pravno-ekonomsko teorijo to ni presenetljivo, saj so zakonodajalci velikokrat odzivni za politično močne posebne interese skupin, ki bolj skrbijo za lasten dobiček kot pa za narodno blaginjo. 5

9 do ne-podelitve bistveno manj verjetneje prihaja pri delniških družbah. Zavrnitev vloge pri URSIL je veliko bolj verjetna pri samostojnih podjetniki posameznikih, družbah z omejeno odgovornostjo ter družbah z neomejeno odgovornostjo medtem, ko je pri EPU takšna razlika oprijemljiva zgolj za samostojne podjetnike, posameznike, kar kaže na pomembne razlike v vzorcu patentiranja med obema uradoma. 6) Nemška podjetja imajo v povprečju 1.6 patentnih prijav na posamezno podjetje, pri čemer izstopajo družbe z neomejeno odgovornostjo ter posamezniki medtem, ko je aritmetična sredina za univerze in javne raziskovalne zavode bistveno manjša. Med nemškimi družbami prijaviteljicami patentov prihaja do zajetnih razlik v deležu veljavnih patentov, kjer prednjačijo delniške družbe (53%) pred univerzami in javnimi zavodi (45%) in družbami z omejeno odgovornostjo ter posamezniki (45%). Med ameriškimi podjetji pri prijavi patentov krepko izstopajo korporacije, ki imajo v povprečju kar 58% veljavnih patentov medtem, ko je zgolj manjši delež patentne aktivnosti vezan na družbe z omejeno odgovornostjo, posameznike in univerze. 7) Podobni vzorec patentiranja je prisoten med francoskimi podjetji, kjer največji delež prijaviteljev predstavljajo delniške družbe, ki imajo istočasno največji delež veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami družb. V nasprotju z nemškim vzorec patentiranja, večino patentnih prijav iz Švice vložijo delniške družbe medtem, ko imajo univerze in javni raziskovalni zavodi v Švici, med katerimi prednjači Eidgenössiche Technische Hochschule v Zürichu (znameniti ETH Zurich), največji delež veljavnih patentov (64%) med švicarskimi prijavitelji. 8) V agregatnem uporabljenem vzorcu, ki nam je bil posredovan v analizo, imata med vsemi državami v tabeli največji delež veljavnih evropskih patentov pri Evropskem patentnem uradu (EPU) Slovenija (61%) in Švedska (60%), sledita jima ZDA (58%) in Švica (56%) medtem, ko imata Italija (51%) in Nizozemska (49%) najmanjši vzorčni delež veljavnih patentov. Ti rezultati so seveda veljavni samo za analizirani vzorec, ki nam je bil posredovan v analizo. 9) Med slovenskimi patentnimi vlogami na EPU po številu patentov na podjetje prevladujejo univerze (2.41 patenta na družbo) pred delniškimi družbami (2.10 patenta na družbo), družbami z omejeno odgovornostjo (1.48 patentov na družbo) in samostojnimi podjetniki posamezniki (1.16 patenta na samostojnega podjetnika). 10) Največji delež veljavnih patentov med slovenskimi prijavitelji imajo univerze in javni raziskovalni zavodi (75%) ter družbe z omejeno odgovornostjo (74%). Isti dve obliki družb oz. zavoda imata hkrati najnižji delež neveljavnih patentov, kjer pa s 40% neveljavnih patentov daleč pred njima prednjačijo samostojni podjetniki posamezniki in delniške družbe. 11) Uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom bo tako za slovensko gospodarstvo, ki že zdaj tekmuje na svetovnih trgih in je tehnološko najnaprednejše, imela številne pozitivne učinke (in seveda tudi nekaj negativnih učinkov: glej spodaj točke od 15 do 18), po drugi strani pa bo zagotovila institucionalne vzpodbude za spremembo aktivnosti ostalega dela 6

10 slovenskega gospodarstva od popolnega imitiranja in neupravičenega pridobivanja rent k resničnim inovacijam, tržnemu obnašanju in rasti. Odpravila bo tudi številne majhne monopole, pri tem pa bo seveda imetnike teh nacionalnih (neupravičenih) monopolov prizadela prišlo bo do njihove odprave (izgube neupravičenih rent), odpravila se bo past neučinkovitosti (efficiency trap) ter prišlo bo tudi do tržnega prečiščenja in odprave številnih virov neučinkovitosti. 12) Klasična pravno-ekonomska analiza pod pogojem vzpostavitve učinkovitih, delujočih državnih in sodnih institucij načelno podpira uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom kakor tudi uvedbo, vzpostavitev enotnega sodišča. 13) Opravljena behavioristična analiza sugerira, da je vpeljava evropskega patenta z enotnim učinkom prav zaradi efekta spremembe sidra (sidro se sedaj iz slovenskega zaliva prestavi med tehnološko, industrijsko najuspešnejše in najbolj inovativne nacije - tudi iz vidika blaginje - kot so Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Belgija itd.), spremembe črednega obnašanja in hevrizmov izjemno pomembna in zaželena. Eksogena institucionalna sprememba bo tako povzročila tudi spremembo v behaviorističnih vzorcih naše industrije in gospodarstva (predvsem tistega dela, ki kakor bo pokazala empirična analiza ima svoja sidra še vedno v preživetih vzorcih oziroma se počuti varneje pri tem gre seveda za ekonomsko zelo negativen učinek, saj takšna podjetja ali celotno gospodarstvo vse bolj in bolj stagnirajo in zaostajajo za najnaprednejšimi zasidran za visokimi zidovi nacionalne, protekcionistične ureditve) in s tem na dolgi rok prispevala k gospodarski rasti in posledičnem povečevanju družbene blaginji. Spoznanja behavioristične ekonomije so tako zelo močan dodaten argument za regulatorni eksogen poseg v trenutno nacionalno razdrobljeno/rentniško ureditev patentnega varstva v Evropski Uniji. 14) Študija identificira tudi številna tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti ter tudi številne potencialne vire neučinkovitosti. Dejstva, da je delovanje celotnega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika neznanka in popolnoma negotovo, da je delovanje novih sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da predlagana ureditev, sestava in financiranje teh specializiranih sodišč omogoča na prvi stopnji oportunistični»forum-shopping«in oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile tako tožnike, patentne trole in vlagatelje patentnih prijav in da obstaja velika nedorečenost opt-out možnosti predstavljajo potencialne vire nefunkcionalnosti in neučinkovitosti. 15) Opravljena SWOT analiza pokaže številne pozitivne učinke na velika in srednja podjetja in pa tudi nekaj negativnih učinkov, ki bi lahko prizadela določen del samostojnih podjetnikov posameznikov ter mikro- in malih podjetij, ki v svoji dejavnosti uporabljajo tehnične rešitve, ki bi lahko bile predmet patentne zaščite s strani imetnikov evropskih patentov z enotnim učinkom. Še posebej pa velja izpostaviti dejstvo, da bo uvedba sistema evropskega patenta z enotnim učinkom prizadela del slovenskih patentnih 7

11 zastopnikov, saj bodo le ti izgubili dobršen del sedanjih rent, ki izhajajo iz sedanje sistema validacije evropskega patenta. 16) Najpogostejši mogoči negativni učinki so pri tem: večje število evropskih patentov z enotnim učinkom, ki bodo veljavni na ozemlju RS kar bi lahko povzročilo, da se bo določen del podjetnikov posameznikov ter malih ter mikro-podjetja moral odpovedati določenemu delu svojega trga (izguba trga) ali pa pridobiti licence od imetnikov teh evropskih patentov z enotnim učinkom, povečano število patentnih sporov, preveč zaščitniški in do podeljevanja patentov velikodušen ter tožnikom in patentnim trolom (na prvi stopnji) naklonjen sistem ter nedorečenost enostranske opt-out možnosti. 17) V ekstremnem najslabšem možnem hipotetičnem scenariju bi tako lahko imel prehod na sistem evropskega patenta z enotnim učinkom negativen učinek na mikro- in mala podjetja. V takšnem scenariju kjer bi vsi samostojni podjetniki in mikro-podjetja bila predmet uveljavljanja patentnih zaščit (ekstremna negativna predpostavka pri kateri bi prav vsa (100%) slovenska mikro-podjetja uporabljala tehnične rešitve, ki bi bile ob uvedbi evropskega patenta z enotnim učinkom predmet varstva tujih lastnikov evropskih patentov z enotnim učinkom) s strani imetnikov evropskih patentov z enotnim učinkom bi to pomenilo negativen učinek na samo 6 odstotkov celotnega prihodka vseh gospodarskih družb v Republiki Sloveniji. 18) Glavno dobrobit evropski patenta z enotnim učinkom bodo uživali SMP ter velika podjetja, ki po opisnih statistikah iz Tabele 3 trenutno predstavljajo kar 77 odstotkov celotnega slovenskega letnega bruto družbenega proizvoda (BDP). Ker izvozno naravnane gospodarske družbe predstavljajo več kot 85 odstotkov celotnih prihodkov slovenske ekonomije, bi lahko sistem evropskega patenta z enotnim učinkom z nižjimi ex-post in ex-ante transakcijskimi stroški patentih prijav in zaščite za gospodarske družbe pomenil zajeten vir komparativne prednosti za kar 85 odstotkov slovenske ekonomije. 19) Vzorčne ocene, ki se ne razlikujejo glede na tehtanje vzorca, pa kažejo na izredno pomemben vpliv nacionalne kulture, norm in vrednost na patentno dejavnost. Tovrstne ocene predlagajo, da je uspešna validacija in posledično veljaven patent pri EPU posledica: (i) nizke tolerance za neenako razdelitev moči znotraj organizacij in v družbi, (ii) individualističnega pogleda na svet, (iii) dolgoročne usmerjenosti v prihodnost, ter (iv) trdne kontrole človeških želja in impulzov, medtem ko je vpliv moškosti in izogibanja negotovosti nedoločen. 20) Vzorčne ocene za prispevek kulturnih dejavnikov k veljavnosti patentov kažejo, da družbe, ki se izogibajo hierarhični neenakosti razdelitvi moči, so bolj individualno usmerjene, pragmatično gledajo v prihodnost z dolgoročne perspektivne in znajo kontrolirati impulze in človeške želje ter potrebe, v bistveno večji meri spodbujajo uspešno patentno aktivnost kot podjetja iz tistih držav za katere je značilna koncentracija moči v hierarhičnih strukturah, kolektivistično pojmovanje sveta, kratkoročen pogled v prihodnost, in ki ne znajo omejiti svojih čustvenih impulzov ter zadovoljevanja svojih 8

12 želja in potreb. Z drugimi besedami, kulturne dimenzije igrajo enako pomembno vlogo pri patentni uspešnosti podjetij kot transakcijski stroški. 21) Ekonometrična analiza vpliva transakcijskih stroškov na patentno aktivnost in iz uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom posledično zmanjšanje transakcijskih stroškov z poenotenjem patentnega sistema pokaže, da bi lahko uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom spodbudila inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih dejavnikov, generatorjev gospodarske rasti in družbene blaginje. Analiza tudi pokaže, da so poleg uvedbe sistema evropskega patenta z enotnim učinkom, najpomembnejše normativne tarče za zakonodajalca in oblikovalca (in izvrševalca) ekonomskih politik, ki bi želel vzpodbujati rast vlaganja veljavnih patentov in znižati verjetnost neveljavnih prijav, celovito zniževanje administrativnih in procesnih transakcijskih stroškov uveljavljanja, izvrševanja in registriranja stvarnih in lastninskih pravic, celovito znižanje uveljavljanja in izvrševanja pogodbenih zavez, reševanje informacijske asimetrije in negativne selekcije ter učinkovita insolvenčna zakonodaja itd. Šokantno, enostavnost ustanavljana gospodarskih družb in pravnih oseb (v tem segmentu je Slovenija ena izmed vodilnih držav na svetu po enostavnosti ustanavljanja pravnih oseb) je za uspešnost gospodarstva popolnoma nepomembna in celo kontraproduktivna, saj je lahko vir moralnega hazarda in oportunizma. Pri tem velja poudariti, da smo si v Sloveniji še enkrat več popolnoma napačno interpretirali podatke Svetovne banke iz»doing Business«podatkovne baze in smo se osredotočili na popolnoma napačne, celo škodljive prioritete in področja. Nadaljnja težava leži tudi v bančnem sektorju - nezmožnost identifikacije dobrih inovacijskih projektov, kjer rešitev leži v boljšem finančnem in kreditnem managementu kot načinu preprečevanja pridobiteljem in uzurpatorjem neupravičenih rent (rent-seekers), da bi preko negativne selekcije (adverse selection) pridobili monopolne rente ter boljše, učinkovitejše (tako časovno, stroškovno kot in predvsem vsebinsko-meritorno) uveljavljanje pogodbenih zavez. Iz povedanega lahko zaključimo, da bi lahko bila uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom ob identificiranih številnih pomanjkljivostih in nedorečenostih dobrodošla institucionalna sprememba, ki bo na dolgi rok še pospešila inovacijsko aktivnost celotnega slovenskega gospodarstva ter s tem tudi gospodarsko rast in blaginjo. Pravna ter tudi ekonomska analiza pa na primer tudi pokažeta, da vsebuje trenutno predlagani sistem nekatera tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti ter tudi potencialne vire neučinkovitosti, ki pa se jih ex ante preprosto ne da kvantificirati. Že sama dejstva, da je delovanje celotnega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika neznanka in popolnoma negotovo (ob tem lahko samo upamo, da je izgovorjeno prehodno obdobje dovolj dolgo, da se bodo lahko v tem času številne pomanjkljivosti odpravile), da je delovanje novih 9

13 sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da sta se Španija ter Poljska oportunistično odločile se izvzeti iz predlaganega sistema, da ureditev, sestava in financiranje teh specializiranih sodišč omogoča oportunistični»forum-shopping«in oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile vlagatelje patentnih prijav, tožnike in patentne trole lahko povzroči (v tekmi z ZDA in Kitajsko) nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti. 13 Na tem mestu velja tudi izpostaviti omejitve pričujoče raziskave, saj je le ta nastala na podlagi omejenega števila podatkov in so zato sami rezultati analize per se omejeni in nepopolni. Šele prihodnost oziroma študije, ki bodo narejen po vzpostavitvi sistema evropskega patenta z enotnim učinkom bodo lahko dale dokončne odgovore na zastavljanje pereča vprašanja in bodo lahko dale dokončno analizo učinkov te uvedba na slovensko gospodarstvo. Ekonomija je v veliki večini primerov žal študija preteklih dogodkov, napovedovanja bodočih pa silno negotovo početje. Celovita analiza vplivov evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo v prvem delu podaja oris trenutno veljavne sistema, predlaganega novega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom in mednarodne ureditve. V drugem poglavju sledi predstavitev obstoječe literature, ki se na to v tretjem poglavju sooči za najpogostejšimi negativnimi vidiki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom in potencialnimi negativnimi učinki, ki se v četrtem poglavju potem navezuje na pravno-ekonomsko in behavioristično analizo (šesto poglavje). V sedmem poglavju sledi SWOT analiza. V osmem in devetem poglavju so predstavljene raziskovalne metode in rezultati osnovnih analiz. V desetem, enajstem, dvanajstem in trinajstem poglavju sledi analiza vpliva transakcijskih stroškov, ki so jim priključene tudi Hofstedejeve kulturološke spremenljivke. V štirinajstem in petnajstem poglavju sledi zaključek in seznam literature. 1.1.Trenutni sistem - zgodovinski pregled in splošno o patentnem varstvu Patent je dokument, ki ga izda vladni urad (ali regionalni urad, ki deluje za več držav), na osnovi zahteve, ki opisuje izum in ustvari pravni položaj, v katerem se lahko patentirani izum normalno izkorišča (izdeluje, prodaja, uvaža) le s soglasjem lastnika patenta. Izum pomeni 13 Seveda, pa so isti pomisleki relevantni tudi za trenutni sistem evropskega patenta, saj obstajajo na primer bistvene razlike v hitrost postopkov in v hitrosti reševanja patentnih sporov: medtem, ko so ti postopki na Nizozemskem in v Veliki Britaniji zelo hitri (med 6 in 12 meseci) lahko na primer v Italiji trajajo po več let (takšne razlike so katastrofalne, saj omogočajo oportunizem moralni hazard, povečujejo negotovost in s tem zmanjšujejo zaupanje, zmanjšanje zaupanja pomeni zmanjšanje sodelovanja in to v zniževanje gospodarske aktivnosti in sekvenčnih izmenjav 10

14 rešitev določenega problema na področju tehnologije. Izum se lahko nanaša na izdelek ali postopek. Varstvo, ki ga zagotavlja patent, je časovno omejeno (običajno 20 let). Enostavno povedano, patent je pravica, ki jo podeli država izumitelju, da za omejeno časovno obdobje prepove drugim gospodarsko uporabo, kot nadomestilo za razkritje izuma, tako da lahko drugi tudi pridobijo korist. Razkritje izuma je na ta način pomemben vidik v vsakem postopku podelitve patenta. 14 Patent je tako pravica, in ne pravni monopol, ki gre fizični ali pravni osebi na podlagi določenega izuma. Torej ne gre za pravni monopol, kot so patent, še do nedavnega pogosto označevali, predvsem zaradi zgodovinskih razlogov. 15 Patent je mogoče pridobiti, če gre za novost s področja tehnike, doseženo z ustvarjalnim delom na ravni izumiteljstva in če je industrijsko uporabljiva. Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, računalniški programi in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost kot taki ne morejo biti zavarovane s patentom. 16 Patent pa ne sme biti podeljen za izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom in moralo ter za izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku. 17 Nosilec patenta pridobi izključno pravico do gospodarskega izkoriščanja s patentom zavarovanega izuma. 18 Patent naj bi s pravicami, ki jih vsebuje, vzpodbujal ustvarjalnost in zagotavljal podlago za konkurenčnejšo uspešnost oziroma sposobnost nosilcev patenta. 19 Za varstvo izumov in znakov razlikovanja mora biti vložena ustrezna prijava pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. 20 Patent je nekoč veljal samo na ozemlju države, ki ga je podelila. Tudi patentna vloga (nacionalni patent) je učinkovala samo v državi, kjer deluje patentni urad (načelo teritorialnosti). Zato je moral izumitelj oceniti, v kateri državi bo zahteval patentno varstvo, katera država je dovolj tržno zanimiva za trženje izuma oziroma na njegovi podlagi proizvedenih izdelkov. Če je prijavitelj vložil patentno prijavo v eni od držav članic Pariške unije, je imel na voljo 12 mesecev, da je vložil patentno prijavo za isti izum v katerikoli drugi državi članici. 21 Formalen postopek je značilnost pravic industrijske lastnine, varstvo se torej ne vzpostavi ex lege kot to velja za avtorska dela, se 14 WIPO Intellectual Property Handbook, WIPO publ. no. 489, Ženeva 2001, na str Pretnar, str Člen 11. ZIL-1-UPB3. 17 Člen 11 ZIL-1-UPB3. 18 Glej člen 18 ZIL-1-UPB3. 19 Ibid. 20 Glej člen 5 et seq. ZIL-1-UPB3. 21 Pretnar, na str

15 varstvo nosilcu prizna v postopku pred Uradom. 22 Pravna oseba je prijavitelj tedaj, kadar gre za stvaritve, ustvarjene v delovnem razmerju ali na njegovem temelju. Urad vodi upravni postopek in opravlja druge upravne zadeve, ki se nanašajo na pridobitev in varstvo izumov in znakov razlikovanja. 23 Pravne in fizične osebe, ki so pripadniki tujih držav, uživajo glede varstva izumov in znakov razlikovanja v Republiki Sloveniji enake pravice kot domače pravne in fizične osebe oziroma domači pripadniki, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in konvencij ali uporabe načela vzajemnosti. 24 Za preizkus novosti izuma so se v svetu oblikovali različni sistemi, in sicer sistem polnega preizkusa; sistem prijave (registracije), s pravico zainteresiranih, da podelitev izpodbijajo in sistem odloženega preizkusa (examen differe). 25 Izum ni nov, če je obsežen s stanjem tehnike. Šteje se, da je obsežen s stanjem tehnike, če je postal dostopen javnosti z objavo, razstavitvijo, prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko uporabljajo ali če se ne razlikuje od vsebine prijav, vloženih pred tem. 26 Izjemoma, v primerih, ki jih določa zakon, dejstvo, da je postal izum znan javnosti, ne vpliva na njegovo novost (če so informacije postale dostopne v roku največ 6 mesecev pred vložitvijo prijave). 27 Pridobitev patentnega varstva pa je v skladu z obstoječim sistemom varstva tehničnih izumov možna na tri načine. In sicer se lahko nekdo odloči za prijavo nacionalnega patenta, veljavnega v eni državi - v Sloveniji je to Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (Urad), 28 ali za prijavo evropskega patenta pri Evropski patentni organizaciji v skladu z Evropsko patentno konvencijo (EPC, evropski patent), 29 pri katerem lahko prijavitelj patenta vloži eno samo prijavo in pri katerem je potrebno patent posebej validirati v izbranih državah članicah, 30 ali pa za mednarodno prijavo prek sistema PCT v okviru WIPO, pri katerem se prednostno preizkušeno prijavo vloži v izbranih državah članicah tega sistema. 31 Za validacijo (evropskega ali pa mednarodnega PCT) patenta v posamezni državi članici je v večini držav potrebno priložiti prevod patenta in pa seveda plačati pristojbino. Tako znašajo povprečni stroški registracije patenta, ki bi ga želeli validirati v 13 državah članicah, od 22 Glej ZIL-1-UPB3. 23 Glej ZIL-1-UPB3. 24 Z zgodovinski pregled glej Puharič, Zakon o industrijski lastnini s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, st. 31 et seq. 25 Pretnar, na str Puharič, opomba Glej člen 12. et seq. ZIL-1-UPB3. 28 Glej člen 3. et seq ZIL-1-UPB3. 29 Convention on the Grant of European Patents of 5 October 1973 (EPC) as revised in 1991 and ILM 268, ki je ustanovila European Patent Office (EPO). 30 Kitchin David, Introductory remarks. A Judicial Perspective, v Pila J. in C. Wadlow (ur.), The Unitary EU Patent System, Hart Publishing, Urad,

16 pa do evrov za en patent. 32 Po uvedbi nove patentne zaščite bodo pristojbine za na primer 10 letno vzdrževanje znašale ostale pristojbine pa po trenutno objavljenih podatkih okoli tako, da so te številke v skladu z napovedmi po katerih se boso vsi skupni stroški za vse države podpisnice znašali med in evrov. 34 Čeprav trenutni evropski patent že zagotavlja centralizirano podeljevanje patenta, pa je ta trenutni sistem v resnici skupek nacionalnih patentov (validiranje v posameznih državah), ki se lahko uveljavljajo samo pred nacionalnimi sodišči. Vsa ta procesna razdrobljenost v Evropi vodi do potencialnih neučinkovitosti in variacij, ki lahko tudi opišemo in ovrednotimo z naslednjimi ključnimi dejstvi: a) Sodne odločbe glede kršitev in veljavnosti patentov so zaradi nehomogenosti nacionalnih praks zelo nepredvidljive in se med seboj razlikujejo od države do države (negotovost, ki pomeni tveganje, tveganje pa so direktni in indirektni stroški, ki zavirajo alokacijo resursov in s tem zmanjšujejo gospodarsko aktivnost), b) Obstaja možnost paralelnih nacionalnih in EPU postopkov validiranja patentov (Evropska Komisija navaja, da sodna praksa kaže, da bo recimo Nemško sodišče pristojno za patentne spore dovolilo odlog, Nizozemsko ga v isti zadevi ne bo medtem ko bo sodišče v Veliki Britaniji v isti zadevi uveljavilo svojo diskrecijsko pravico), c) Procesna pravila v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem omogočajo ločitev (sicer enotnega primera) sporov o kršitvah in neveljavnosti enega in istega patenta med več sodišč in na več postopkov, d) Obstajajo procesne razlike o obliki dokaznega gradiva (v Veliki Britaniji popolno razkritje vseh dokumentov s strani vseh strank, medtem ko mora po Francoskem procesnem pravu dokumente razkriti samo kršitelj), e) Uporaba izvedencev po Nemškem procesnem pravu je uporaba izvedencev v patentnih sporih zelo redka, medtem, ko je po angleškem pravu ta popolnoma vsakdanja, f) Obstajajo bistvene razlike v hitrost postopkov in v hitrosti reševanja patentnih sporov: medtem, ko so ti postopki na Nizozemskem in v Veliki Britaniji zelo hitri (med 6 in 12 meseci) lahko na primer v Italiji trajajo po več let (takšne razlike so katastrofalne, saj omogočajo oportunizem moralni hazard, povečujejo negotovost in s tem zmanjšujejo zaupanje, zmanjšanje zaupanja pomeni zmanjšanje sodelovanja in to v zniževanje gospodarske aktivnosti in sekvenčnih izmenjav), in 32 Ibid. 33 Podrobneje glej: glej tudi: 34 Podrobneje glej Decision of the Select Committee of the Administrative Council of 15 December 2015 adopting the Rules relating to Fees for Unitary Patent Protection. 13

17 g) Med državami članicami EU obstajajo velike razlike v samih pravdnih, procesnih, postopkovnih stroških ter se lahko povečujejo eksponentno v kolikor je določen patent uveljavljen in validiran v več državah EU. h) Z vidika transakcijskih stroškov, študija pokaže, da največji vpliv na uspešno validacijo patentov ne izhaja iz monetarnih stroškov validacije prijave, ki so z vidika inovacijsko-intenzivnih in globalno usmerjenih podjetij včasih tudi zanemarljiv temveč iz administrativne poenostavitve postopkov in skrajšanja njihove časovne dolžine, ki zaradi pretečenega časa, lahko predstavlja zajetno časovno izgubo za inovatorje. Potrebno je na kratko še omeniti, da je predlagani novi sistem pravzaprav neke vrste»dejav vu«, saj je novi evropski patent z enotnim učinkom zadnji v celi vrsti poizkusov vzpostaviti enotni patentni sistem za celotno Evropsko Unijo. 35 Prva iniciativa je bila tako s strani EU sprožena v poznih petdesetih in je v letu 1975 rezultirala v sprejetju Community Patent Convention (CPC). 36 Ta konvencija ni bila nikoli ratificirana, podobno pa se je recimo zgodilo tudi z»agreement Relating to Community Patents«iz leta Sistem predlaganega Evropskega patenta z enotnim učinkom V letu 2006 je Evropska komisija izvedla širok krog posvetovanj z interesnimi skupinami, vključno z gospodarskimi subjekti o patentnem sistemu EU, ki naj bi spodbujal inovativnost, širil znanstvena spoznanja, utrjeval tehnološki transfer, ki bo dostopen vsem zainteresiranim akterjem in bo nudil ustrezno raven pravne varnosti. S tem identificirani interesi, želje in cilji so bili jasni Evropa ne sme zaradi administrativnih obremenitev izgubljati inovativnosti v odnosu do Združenih držav Amerike oz. daljnovzhodnih držav. Evropska komisija je prejela zahteve in pričakovanja dvanajstih držav članic EU, vključno z Republiko Slovenijo, o okrepitvi sodelovanja na področju oblikovanja enotne patentne zaščite. 38 Te države članice so potrdile svoje zahteve na seji Sveta za konkurenčnost 10. decembra 2010 in v nadaljevanju se je želji po okrepljenem sodelovanju pridružilo še trinajst držav članic. Tako danes predlog o uvedbi enotnega patentnega sistema podpirajo vse 35 Za izvrsten pregled glej Pila in Wadlow, Convention for the European Patent for the Common Market (15 December 1975) (Community Patent Convention (CPC). 37 Agreement relating to Community Patents (15 december 1989), ki vsebuje novelirano verzijo Konvencije iz leta 1975 in treh Protokolov. 38 Urad,

18 države članice, razen Španije in Italije in zato je Svet EU sprejel Sklep o potrditvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva. 39 S to odločitvijo je bila sprejeta rešitev, skladno s katero bo sistem enotnega patenta soobstajal z nacionalnim sistemom in dosedanjim sistemom EPU (in hkrati tudi z mednarodnim PCT), kar naj bi uporabnikom dajalo možnost izbire glede na njihove interese in potrebe, pri čemer bo vse upravno-administrativne postopke za pridobitev enotne patentne zaščite izvajal EPU. 40 Po več desetletnih razpravah in kompromisih je decembra 2012 Evropski parlament nato tudi uradno potrdil paket predpisov, ki urejajo enotni patent in centraliziran, enotni sodni sistem za patente v Evropski Uniji. Patentni sveženj je pravzaprav sestavljen iz treh delov, ki tudi predstavljajo pravno podlago za uvedbo novega enotnega patentnega varstva v Evropi, in sicer iz Uredbe (EU) št. 1257/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (Ur. L. EU, L 361, ), Uredba Sveta (EU) št. 1260/2012 z dne o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja (Ur. L. EU, L 361, ) in pa mednarodni sporazum, ki ustanavlja Enotno sodišče za patente (Sporazum o enotnem sodišču za patente). 41 Glavni cilji zakonodajalca pri unitarnem patentu naj bi tako bili pospeševanje znanstvenega in tehnološkega napredka in boljše delovanje skupnega, notranjega trga EU. Vse to naj bi dosegli s tem, da bi bil patentni sistem učinkovitejši, cenejši in bolj varen/predvidljiv ter, da bi izboljšali uveljavljanje in varovanje patentov pred enim samim sodiščem pristojnim za odločitve o kršitvah in veljavnosti evropskih patentov z enotnim učinkom (seveda za države podpisnice sporazuma). Enotno sodišče za patente bo sodišče (z izključno pristojnostjo o sporih glede evropskega patenta z enotnim učinkom), skupno nekaterim državam članicam in za katerega bodo v skladu s pravom Unije veljale enake obveznosti kot za katero koli nacionalno sodišče. Sodišče bo razdeljeno na tri divizije (a) centralno; b) lokalno, vzpostavljeno na zahtevo države članice; in d) regionalno vzpostavljeno na zahtevo dveh ali več držav članic) in bo imelo svoj sedež v Parizu z dvema vejama v Muenchnu in Londonu (vsa tri bodo prvostopenjska sodišča, pritožbeno sodišče bo v Luxemburgu, medtem, ko bosta imela v Ljubljani in Lizboni sedeža patentna arbitraža in mediacija). In sicer se bodo primeri iz mednarodne patentne (IPC) klasifikacije A (human necessity) in B (kemija) presojali v 39 Za podrobnejšo analizo glej Pila Justine in Christopher Wadlov, The Unitary EU Patent System, Hart Publishing, Za podrobnejšo pravno analizo glej Ullrich Hanns, Select from within the system: the European patent with unitary effect, Max Plank Institute for Intellectual Property and Competition Law, Research Paper No , 2015; Pagenberg Bardehle, Unitary Patent and Unified Patent Court, Council (EU) Agreement on a Unified Patent Court (O.J. EU, 2013/C 175/01). 15

19 Londonu, primeri iz klasifikacije F (mechanical engineering, ligting, heating, weapons, blasting) se bodo presojali v Muenchnu, vsi ostali primeri pa v Parizu. Enotno sodišče za patente bo imelo izključno pristojnost in bo tako nadomestilo nacionalna sodišča za zadeve, ki jih ureja Sporazum o enotnem sodišču za patente. Sporazum o enotnem sodišču za patente ureja notranjo razdelitev pristojnosti med različnimi oddelki Enotnega sodišča za patente in izvrševanje sodnih odločb Enotnega sodišča za patente v državah članicah pogodbenicah. 42 Sodišče, oziroma sodni senat, ki bo razsojal v sporu bo sestavljen tako, da bodo sodniki v senatu prišli iz vsaj dveh različnih držav članic. Večina senatov bo sestavljena iz treh pravnikov, ki jim bo po potrebi dodan še četrti sodnik z dodatno ali izključno tehnično izobrazbo. Pri tem pa člen 89(1) Sporazuma o Enotnem sodišču za patente še določa, da Sporazum ne more začeti veljati pred začetkom veljavnosti sprememb uredbe Bruselj I (prenovitev), ki ureja razmerje med obema pravnima aktoma. 43 Deklaratorni cilj nove ureditve naj bi bil predvsem znižati stroške in poenostaviti celoten sistem varovanja in uveljavljanja pravic iz naslova patenta, hkrati pa to pomeni tudi večjo odgovornost na strani uporabnikov, ki bodo morali bolje in aktivneje skrbeti za svoje pravice ter hkrati paziti na spoštovanje pravic tretjih, vključenih v enotni evropski prostor. Na kratko povzeto sistem enotnega patenta in enotnega patentnega sodišča pomeni sledeče: a) vzpostavitev instrumenta evropskega patenta z enotnim učinkom, kar pomeni patent, ki je podeljen in velja na območjih v naslednjih sodelujočih državah članicah: Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Irska, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo; b) enoten postopek, ki se vodi pred Evropskim patentnim uradom in s katerim se skrajša čas ter znižajo stroški, vezani na prevod, pristojbine in patentne zastopnike v postopku validacije pred nacionalnimi uradi; 42 Za razlago procesnih pravil, sestave sodišč, o jeziku sodnih postopkov, pritožbenih poteh itd. glej Pagenberg, opomba Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba Bruselj I) določa pravila, ki opredeljujejo mednarodno pristojnost sodišč držav članic, in pravila, ki preprečujejo vzporedne postopke pred sodišči različnih držav članic. Določa tudi pravila za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb nacionalnih sodišč v drugih državah članicah. Med drugim zajema pravde na področju pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti. 12. decembra 2012 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Bruselj I) (prenovitev), ki prenavlja Uredbo (ES) št. 44/2001. Uredba (EU) št. 1215/2012 se je začela uporabljati 10. januarja 2015; 16

20 c) zahtevek za enotni patent se predloži v jeziku postopka; v primeru spora glede pravic enotnega evropskega patenta imetnik le-teh zagotovi prevod patenta, ki je predmet spora, v uradnem jeziku države članice, ki je podpisnica dogovora o enotnem evropskem patentu in v kateri se je zgodila domnevna kršitev oziroma v kateri ima domnevni kršitelj stalno prebivališče. 44 Uveljavitev enotne patentne zaščite na območju EU pa je bila pogojena s sprejetjem odločitve o ureditvi enotnega patentnega sodišča. Tako so sodelujoče države članice EU dosegle politični dogovor glede sedeža enotnega patentnega sodišča in s tem odpravile zadnjo oviro pri vzpostavljanju evropskega patentnega sistema in enotnega patenta. Po dolgoletnih pogajanjih je sedaj določeno, da bo sedež Enotnega patentnega sodišča v Parizu, hkrati pa bosta določene pristojnosti imeli tudi specializirani enoti v Münchnu in Londonu. Takšno enotno patentno sodišče bo ustanovljeno z mednarodnim sporazumom in bo pristojno za vse postopke, vezane na kršitev in ničnosti tako evropskih patentov kot tudi enotnih evropskih patentov (ne bo pa pristojno o sporih glede Evropske patentne organizacije). Ob tem kratke institucionalnem pregledu pa naj poudarimo, da bo evropski patent z enotnim učinkom omejen na države, ki bodo ratificirale Sporazum o enotnem sodišču za patente (sporazum so podpisale Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luxemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Švedska in Velika Britanija (natančneje Združeno Kraljestvo). 45 Pri tem velja omeniti Španijo, ki ne sodeluje niti v okrepljenem sodelovanju in tudi ni podpisnica sporazuma o enotnem sodišču. 46 Tudi Poljska ni želela pristopiti k Sporazumu o enotnem sodišču in zato evropski patent z enotnim učinkom na njenem ozemlju ne bo veljal. 47 Republika Hrvaška je pri tem poseben primer, saj se je Evropski Uniji pridružila šele julija 2013 in jo odločitev o pristopu k sporazumu še čaka. 44 Urad, Opozoriti velja, da vse te države seveda še niso ratificirale sporazuma. 46 Prijavitelji patenta v Španiji bodo morali zaprositi za španski nacionalni patent ali pa za evropski patent (EPO/PCT), ki pa se bo presojal po španskih nacionalnih pravilih. Še več, tudi prijavitelji v Španiji ne bodo morali zaprositi za enoten patent, ampak bodo morali zaprositi za nacionalni patent ali za evropski patent (EPO/PCT); Belec, Katja, Evropski patent z enotnim učinkom: problematika jezikovne ureditve in sodnega varstva, Univerza v Mariboru, Sprejem enotnega patentnega varstva in sodnega sistema je ena izmed predpostavk za veljavnost enotnega patenta na določenem ozemlju zato evropski patent z enotnim učinkom na ozemlju držav, ki podpišejo Uredbo o okrepljenem sodelovanju a zavrnejo podpis Sporazuma o enotnem sodišču, ne velja; Belec, opomba 30, str

21 2.Trenutni kritični pogledi in pomisleki Slovenska strokovna javnost je, kot že uvodoma rečeno, identificirala, izpostavila tudi številne slabosti, potencialne negativne učinke in izrazila številne strahove, pomisleke in dvome v ustreznost ter smiselnost nove patentne ureditve. Ti kritični odzivi vidijo potencialne slabosti za naš gospodarski sistem ali za naše gospodarske subjekte predvsem v dejstvu, da bodo patenti, podeljeni na ta način, veljali v vseh državah članicah. To pa bi po njihovem mnenju lahko pomenilo, da bi naenkrat v Sloveniji v veljavo vstopilo tudi do 20-krat več patentov letno (namesto sedaj veljavnih nacionalnih in validiranih okoli naenkrat do patentov). 48 To dejstvo pa bi po njihovem tudi povsem spremenilo obseg t. i. svobode delovanja za slovenska podjetja ter slovensko in evropsko poslovno okolje. 49 Ugledni komentatorji 50 tudi trdijo, da bo pravdanje pred enotnim patentnim sodiščem nepopisno drago. Na prvi stopnji sodijo trije sodniki, na drugi jih je pet; in ker se mora po sporazumu sodišče finančno pokrivati, naj bi bilo jasno, da bodo takse (pre)visoke. 51 K temu je potrebno po njihovem mnenju prišteti še stroške prevajanja dokumentov v vsaj enega od delovnih jezikov sodišča in tudi potne stroške, če bo pravdanje potekalo v tujini. Ta možnost zaradi vgrajenega sistema izbire mesta pravdanja (forum shopping) ni izključena tudi, če Slovenija ustanovi lastno lokalno enoto sodišča ali ji celo uspe ustanoviti t. i. regionalno enoto z Madžarsko in Hrvaško v Ljubljani. In v primeru sojenja v tujini (Pariz, London ali München) je potem treba dodati še potne stroške in stroške tujih odvetnikov. To pa so zneski, ki jih ogromna večina naših malih in mikro-podjetij, ki trenutno vlagajo na stotine slovenskih nacionalnih patentov naj ne bi zmogla, in bodo torej v primeru obdolžitve kršitve preprosto finančno prisiljena sprejeti obdolžitev tudi, če ta ne bo utemeljena. 52 Pretnar tako argumentira, da naj bi bila Krka edino slovensko podjetje, ki bi mu novo sodišče morda stroškovno in tudi sicer ustrezalo. 53 Pretnar nadalje še navaja, da pri obdolžitvah kršitve kakšnega patenta se domnevni kršitelji najpogosteje branijo z dvema argumentoma poleg dokazovanja, da kršitve, zaradi razlik med patentiranim izumom in rešitvijo, ki jo domnevni kršitelj dejansko uporablja, ni, tudi argument pravice do predhodne uporabe Urad, Ibid. 50 Glej Pretnar, Ibid. 52 Ibid. 53 Glej Pretnar, Ibid. 18

22 Prvi argument je poskus razveljavitve domnevno kršenega patenta, da torej izum ni nov, da ni dovolj podrobno opisan ali da izum ni na inventivni ravni itd. Toda za razveljavljanje patenta je po sporazumu pristojna centralna enota sodišča v Parizu, kar lahko zaradi že omenjenega forum shoppinga pomeni vzporedni postopek poleg tistega glede kršitve torej še dodatne stroške (bifurcation). 55 Drugi pogosto uporabljen argument je sklicevanje na t. i. pravico do predhodne uporabe. Če domnevni kršitelj dokaže, da je patentirani izum razvil neodvisno od imetnika patenta in da se je na njegovo izkoriščanje resno pripravljal pred objavo zadevne patentne prijave, potem lahko domnevni kršitelj takšen izum izkorišča ne glede na podeljeni patent. A glej ga zlomka, v tej točki enotni patent EU zanika svojo osnovno značilnost enovite veljavnosti v celotni EU: če domnevnemu kršitelju uspe uveljaviti pravico do predhodne uporabe, je ta pravica omejena le na teritorij države domnevnega kršitelja. 56 Za izvozno usmerjena slovenska podjetja se ta določba, ki meji na navadno lumparijo, lahko po Pretnarjevem mnenju izkaže za več kot neprijetno. 57 Tretji pomislek izhaja iz dejstva, da naj bi bilo novo sodišče izključno pristojno tudi za obstoječe klasične evropske patente v»šopku«, pri katerih za zdaj velja sodna pristojnost nacionalnih sodišč. Bodoči enotni patent namreč klasičnega evropskega patenta ne odpravlja, temveč je le dodatna opcija. Z drugimi besedami, če Slovenija ratificira sporazum, potem nacionalna sodišča izgubijo dosedanjo pristojnost za spore o kršitvah klasičnih evropskih patentov, kar ni ravno v skladu z omenjenim načelom teritorialnosti, ki bi prav z rojstvom enotnega patenta moralo pridobiti večji pomen Pregled literature in obstoječih študij V tem tretjem poglavju sledi kratek pregled rezultatov, spoznanj in priporočil najpomembnejših dosedanjih analiz in znanstvene literature, ki so bile narejen za posamezna področja ali posamezne sklope patentnega področja (kot so o stroških patentiranja in njihovem vplivu na patentno aktivnost, ekonomske študije vpliva procesnih stroškov, kategorizacija vplivov). Pri tem gre za literaturo, ki je bila objavljena v najuglednejših znanstvenih revijah kjer gredo članki pred objavo skozi dvojno slepo preverbo (double-peer review), ki jamči za ustrezno kakovost in relevantnost znanstvenih zaključkov. Pri tem velja poudariti, da znanstvena relevantnost pomeni da so rezultati, zaključki in glavna spoznanja 55 Ibid. 56 Pretnar, Ibid. 58 Ibid. 19

23 takšnih člankov relevantna tudi za Slovenijo, saj je ekonomija, podobno kot recimo fizika ali kemija univerzalno aplikativna veda. 3.1 Stroški patentiranja V skladu s sedanjim sistemom patentiranja v Evropski Uniji lahko stroške patentiranja (analitično gledano gre tu za transakcijske stroške) razvrstimo v šest večjih skupin: a) procesni stroški, ki vključujejo vse pristojbine (do odobritve patenta) in vse ostale stroške iskanja, preverjanja itd. b) stroški prevajanja, validacija patenta pri različnih nacionalnih uradih je lahko povezana z stroški prevajanja celotnega patenta. c) pristojbine za vzdrževanje patenta. d) Zunanji stroški, posamezniki in podjetja, ki nimajo svojih notranjih patentnih zastopnikov in odvetnikov morajo najemati zunanje izvajalce za opravljanje patentnih storitev e) Stroški pravdanja, imetniki patentov se lahko soočajo z možnostjo pravdanja v različnih jurisdikcijah (in s te povezanimi stroški). Vsi ti stroški predstavljajo transakcijske stroške, ki zavirajo alokacijo resursov, zavirajo ekonomsko aktivnost, gospodarsko rast in posledično družbeno blaginjo (Coase, 1961; North, 1985). Spoznanja nove institucionalne ekonomije (New Institutional Economics) zato priporočajo zniževanja vseh vrst transakcijskih stroškov. Uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom bo nekatere izmed zgoraj navedenih vplivala jih znižala na druge pa pač ne. Procesni stroški bodo v veliki meri ostali nespremenjeni, saj bodo vse možne poti vlaganja in zaščite patentov še vedno odprte (nacionalna, EPU, mednarodna). Validacija evropskega patenta z enotnim učinkom bo zelo poenostavljena, saj validacije ne bo več potrebno opravljati pred vsakim nacionalnim uradom. Za registracijo evropskega patenta z enotnim učinkom tudi niso več zahtevani prevodi, vendar pa mora biti v prehodnem obdobju (ki lahko traja do 12 let) v kolikor je bil patent podeljen v angleščini še vedno zagotovljen prevod v katerega izmed drugih EU jezikov ali pa, če je bil patent podeljen v francoščini ali nemščini mora biti potem patent preveden v angleščino. Nadalje bodo pristojbine za vzdrževanje patenta plačljive pri evropskem patentnem uradu in ne več pri nacionalnih patentnih uradih, kar bo poenostavilo vzdrževanje patentne zaščite. Vse to naj bi znižalo prej navedene zunanje stroške, uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom pa bo tudi znižala stroške pravd v več jurisdikcijah. Ker je vsako znižanje transakcijskih stroškov priporočljivo je takšno zmanjšanje dobrodošlo. Je pa ex ante skoraj nemogoče oceniti resnično znižanje takšnih stroškov, saj podatkovne baze niso na voljo (oziroma jih je sploh nemogoče ustvariti), tako, da gre pri tem samo za 20

24 ocene. Študiji Rolanda Bergerja (2005) in Harhoffa (2009), ki poizkušata kvantificirati razlike v teh stroških, tako temeljita predvsem na ocenah in približkih. Je pa pri tem potrebno poudariti, da že njuni omejeni izsledki sugerirajo velike razlike v procesnih in pravdnih stroških, ki se bodo z unitarnim patentom nedvomno znižali. Trenutno znašajo povprečni stroški registracije patenta, ki bi ga želeli validirati v 13 državah članicah, od pa do evrov za en patent. Po uvedbi nove patentne zaščite pa bodo kot že rečeno pristojbine za na primer 10 letno vzdrževanje znašale ostale pristojbine pa po trenutno objavljenih podatkih okoli tako, da so te številke v skladu z napovedmi po katerih se boso vsi skupni stroški za vse države podpisnice znašali med in evrov. 60 Vse to pomeni pa pomeni dejansko zmanjšanje stroškov registracije patenta in s tem tudi razbremenitev slovenskega, večinsko izvozno usmerjenega gospodarstva Vpliv stroškov patentiranja na patentno obnašanje Kar nekaj analiz in znanstvenih objav se ukvarja z vplivom stroškov na patentno obnašanje pri tem pa se predvsem osredotoča na vpliv vzdrževalnih pristojbin na dolžino trajanja patenta (te študije prikazujejo nedvomno vzročnost med višino pristojbin in dolžino patentov, višje kot so pristojbine, krajša je le ta), vpliv takšnih stroškov na odločitve v katerih državah članicah sedaj validirati podeljeni patent in celoten vpliv takšnih stroškov na patentno aktivnost. 61 Eaton in ostali (2003) tako recimo pokažejo, da je znižanje patentnih pristojbin EPU-ja v letih (znižanje reda od 33% do 55%) imelo velik učinek na distribucijo patentov po različnih državah. 62 Eaton in ostali (2003) tako tudi trdijo, da je skoraj 40% od 70% celotnega povečanja patentiranja v Evropi posledica prav tega znižanja patentnih pristojbin. 63 Daguy in van Pottlesberghe (2010) ocenjujeta, da bi ob enakih ostalih spremenljivkah znižanje patentnih stroškov za 45% (na osebo) vzpodbudilo 14% povečanje patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu. De Rassenfosse in van Pottlesberghe (2007 in 2010) tudi empirično potrdita, da je vpliv trdnosti, zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite 59 Podrobneje glej Decision of the Select Committee of the Administrative Council of 15 December 2015 adopting the Rules relating to Fees for Unitary Patent Protection. 60 Podrobneje glej: glej tudi: 61 Za podroben in celovit dosedanje ekonomske literature s področja ekonomije patentov glej Hall H. Bronwyn in Dietmar Harhoff, Recent research on the economics of patents, NBER working paper series 17773, Eaton, Jonathan, Samuel Kortum in Josh Lerner, International Patenting and the European Patent Office: A Quantitative Assessment, NBER working paper, Ibid. 21

25 (index učinkovite patentne zaščite) statistično značilen in pozitiven večji odstotek zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite vodi k večjemu številu vloženih patentov. Njuni študiji tudi prepričljivo empirično pokažeta (in hkrati potrdita pravno-ekonomsko teorijo) da je velikost države, oziroma velikost teritorija na katerem se uveljavlja določen patent izjemno relevantna. Zaščita patenta za majhno državo je tako dosti dražja (mišljeno v pristojbinah na osebo) kakor pa za veliko državo, vse to pa ima statistično značilen vpliv na odstotek vlaganja patentnih prijav. Z drugimi besedami njuna študija potrdi, da v kolikor povečamo teritorialni obseg določenega patentnega varstva (na primer z uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom, ki razširja območje veljavnosti) s tem tudi povečamo patentiranje in vlaganje patentnih prijav (gre za predvidljivi učinek ekonomije obsega). Študija Evropske Komisije je razkrila, da bodo po vzpostavitvi evropskega patenta z enotnim učinkom stroški prevajanja znašali okoli 680 na patent in bodo nadomestili vse dosedanje prevajalske in validacijske stroške (vključno z odvetniškimi tarifami). Stroški v višini potrebni za validacijo patenta v vseh državah EU (ali v višini za pet največjih držav članic) se bodo tako zmanjšali na 680 za celotno EU. 64 Evropska Komisija tudi trdi da bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom imela pozitivne učinke na inovacije (znanje iz objavljenih patentov bo dosti lažje dostopno in bolj pregledno), na konkurenčnost (skupni prostor EU bo zaradi uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom postal privlačnejši za ustvarjanje, inoviranje in investiranje) ter na zaposlenost (cenejše patentiranje bo povzročilo nastanek novih Srednjih in Malih Podjetij, ki so hrbtenica tako celotne EU kot Slovenije in, ki so na dolgi rok najbolj inovativen, fleksibilen in propulziven del gospodarstva in ki znotraj EU 27 ustvarijo tudi največ delovnih mest). 65 Do podobnih rezultatov je prišla tudi študija Danguya in van Pottelsbergha, ki je ocenila, da bo uvedba novega evropskega patenta z enotnim učinkom prinesla gospodarstvu že samo iz naslova zmanjšanja proceduralnih in prevajalnih stroškov kar do 250 milijonov letnih koristi. 66 Poleg tega pa njuna študija tudi pokaže, da bo z uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom prišlo do kar 18% povečanja patentne aktivnosti (vlaganje prijav) European Commission,»Impact Assessment: regulation of the European Parliament and the Council implementing enhanced cooperation in the area of the creation of unitary patent protection, SEC (2011) 482 final. Glej tudi van Pottelsberghe de la Potterie Bruno in Malwina Mejer, The London agreement and the costs of patenting in Europe, 29 European journal of law and economics 211, Ibid. Glej tudi Guloglu Bulent in Baris R. Tekin, A panel causality analysis of the relationship among research and development, innovation and economic growth in high-income OECD countries, 2 Eurasian Economic Review 1, Danguy Jerome, in Bruno van Pottelsberghe, Cost-Benefit Analysis of the Community Patent, 2 Journal of Benefit-Cost Analysis 2, Ibid. Do podobnih rezultatov so neodvisno od the študij prišli tudi De Rassenfosse Gaetan in Bruno van Pottelsberghe, On the price elasticity of demand for patents, 74 Oxford bulletin of economics and statistics 1, 2012; De Rassenfosse Gaetan in Bruno van Pottelsberghe, Per un pugno di dolari: a first look at the price elasticity of patents, 23 Oxford Review of Economic Policy 4, 2007; ter De Rassenfosse Gaetan in Bruno van 22

26 Harthoff je v svoji ekonomski analizi razkril, da je kar 146 primerov kršitev podvojenih in da bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom prinesla do 289 milijonov prihrankov. 68 Njegova študija tudi pokaže, da bodo skupni stroški delovanja novega enotnega sodišča za patente na letni ravni znašali 27.5 milijona. 69 Analiza stroškov in koristi delovanja sodišča tako nedvoumno kaže na pozitiven vpliv vpeljave in vzpostavitve novega enotnega sodišča za patente. Še več, Harthoff tudi pokaže, da bo dosegljivost in razpoložljivost ter stroškovna učinkovitost novega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom (vključno z sodiščem) omogočala strankam iz držav, ki se sedaj v veliki meri vlagajo samo nacionalen patente, vlaganje patentov z unitarnim učinkom (in posledično povečala njihovo inovacijsko aktivnost). 70 Po njegovem mnenju, bi se morali oblikovalci novega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom tudi fokusirati na vzpostavitev čimbolj učinkovitega, hitrega in enostavnega sistema. 71 Galasso in Schankerman pa raziščeta vzorce in učinke ameriške uvedbe enotnega patentnega sodišča in ugotovita, da so se spori po uvedbi enotnega patentnega sodišča dosti hitreje poravnali in da je prišlo do velikega zmanjšanja v časovnem trajanju postopkov pred sodiščem, kar pomeni, da je med igralci na trgu prisotne manj negotovosti, vse to pa potem vodi k povečevanju alokacijske učinkovitosti. 72 Straathof in van Veldhuizen v svoji analiza navajata, da trenutno stanje v državah članicah vzpodbuja oziroma omogoča kulturo imitiranja namesto kulture inoviranja in da bo uvedba unitarnega sistema kaznovala imitiranje in s tem institucionalno spremenila trenutne vzorce obnašanja ter, da bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom tudi preprečila trenutna strateška validiranja patentov (zgolj iz namena preprečitve vlaganja pravnih sredstev proti njim s strani pravih imetnikov patentov). 73 Mejer in van Pottelsberghe na primer tudi v svojem nedavnem članku poudarita, da so posledice trenutne fragmentacije evropske patentne zaščite mnogo bolj dramatične kakor pa so samo vidne razlike v stroških patentne zaščite. 74 Trenutna prevlada nacionalnih patentnih Pottelsberghe de la Potterie, The role of fees in patent systems: theory and evidence, 27 Journal of economic surveys 4, Harhoff, Dietmar, Economic Cost-Benefit Analysis of a Unified and Integrated European Patent Litigation System, Ludwig-Maximilians-Universitat Muencheb, Martkt 06 D, Ibid. 70 Ibid. 71 Ibid. 72 Galasso Alberto in Mark Schankerman, Patent thickets, courts, and the market for innovation, 41 RAND Journal of Economics 3, 2010, pp Straathof Bas in Sander van Veldhuizen, Another reason for the EU patent: declining validation rates, Mejer Malwina in Bruno van Pottelsberghe,»Economic incongruities in the European patent system,«34 European journal of law and economics 215,

27 jurisdikcij namreč povzroča veliko mero negotovosti, ki neposredno zmanjšuje tako efektivnost kot privlačnost Evropskega patentnega sistema in z njim povezanega stimuliranja inovacij. 75 In nenazadnje, Straathof in van Veldhuizen sta v svoji nedavni ekonometrični študiji za CPB (Netherlands Bureau for Economic Policy Anaylsis) po opravljeni analizi vseh držav članic EU prepričljivo ugotovila, da razlog nemške uspešnosti in izstopajočem številu njihovih patentov (ocenjena vrednost podeljenih EPU je 2.6 milijarde od katerih kar 1/3 odpade na Nemčijo) tiči prav v učinkoviti zaščiti intelektualne lastnine in z njim povezani velikosti trga Konceptualni okvir Pregled predhodno opravljenih analiz o učinkih uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom iz Poljske in Velika Britanije, razkrije velike metodološke ter raziskovalne pomanjkljivosti in omejitve teh študij. Obe analizirani prehodni študiji temeljita namreč na analizi odgovorov iz anketnih vprašalnikov. Metoda analiziranja odgovorov iz anketnih vprašalnikov je sicer hvale vredna, vendar nam ne daje skoraj nikakršnih relevantnih odgovorov na vprašanje o učinkih novega evropskega patenta z enotnim učinkom na gospodarstva držav članic. Metoda anketnih in spletnih vprašalnikov je namreč podvržena številnim omejitvam (tako raziskovalnim kot metodološkim), od problema reprezentativnosti vzorca, do tega da pač meri preference in občutke vprašanih in ne resnična dejstva, empirične podatke. Še več, študiji temeljita na nekakšnih treh hipotetičnih scenarijih, ki so blago rečeno popolnoma izmišljeni (od predpostavk do vzorcev in učinkov). Zato ni čudno, da sta prišli do popolnoma drugačnih, nasprotujočih si zaključkov. Medtem ko je študija iz Velike Britanije izjemno pozitivna glede uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom, rezultati Poljske študije kažejo na popolnoma drugačno sliko in celo priporočijo izstop Poljske iz sistema evropskega patenta z enotnim učinkom, češ da bo takšen sistem uničil poljsko gospodarstvo (še posebej MSP). Zaradi identificiranih omejitev in napak predhodnih študij smo se na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani odločili, da izvedemo detajlno ekonometrično študijo vpliva transakcijskih stroškov na uspešnost validacije patentnih prijav in s tem na samo ekonomsko aktivnost v Sloveniji. V skladu z novo institucionalno ekonomijo in deli treh Nobelovih nagrajencev za ekonomijo (Coase, North in Williamson) je zmanjševanje transakcijskih stroškov ključnega pomena (ob človeškem kapitalu) za pospeševanje alokacijske 75 Ibid. 76 Straathof Bas in Sander van Veldhuizen,»Market size, institutions and the value of rights provided by patents,«cpb Discussion paper 226,

28 učinkovitosti, povečevanje gospodarske rasti in aktivnosti ter maximiranje družbene blaginje. Predlagani sistem evropskega patenta z enotnim učinkom je tako v očeh ravno-ekonomske znanosti viden kot izjemno pomemben mehanizem za zniževanje teh transakcijskih stroškov (uveljavljanja stvarnih pravic na intelektualnih stvaritvah in zagotavljanja vzpodbud za produktivno & inovativno vedenje). Presoji vplivov iz evropskega patenta z enotnim učinkom izhajajočega nižanja transakcijskih stroškov na nacionalno ekonomijo (ki mora biti v skladu z ekonomsko teorijo vsekakor pozitivno) smo dodali še najnovejša spoznanja behavioristične ekonomije in klasično pravno-ekonomsko analizo. Celovita analiza učinkov zniževanja transakcijskih stroškov (ki jih bo povzročila uvedba ali pa ne novega evropskega patenta z enotnim učinkom) na uspešnost validacije patentnih prijav pa temelji na sodobnih sofisticiranih ekonometričnih metodah, ki jih lahko v grobem povzamemo v dveh glavnih premisah. Prvič, pri analizi vpliva posameznih kategorij transakcijskih stroškov na uspešnost podjetij pri patentnih prijavah uporabimo empirični pristop na podlagi negativne binomske regresije. Ker je opazovana varianca patentnih prijav in validacijskih izidov večja od opazovane aritmetičnega in geometričnega povprečja, lahko klasični Poissonov model trpi za prekomerno disperzijo ključnih parametrov zaradi cesar so lahko vzorčne ocene vpliva transakcijskih stroškov nezanesljive in potencialno zavajajoče. Z cenilko maksimalnega verjetja ter z konveksno optimizacijo pripadajoče logaritmirane verjetnostne funkcije, je tovrsten problem zanemarljiv s čimer skušava zagotoviti konsistentne in nepristranske ocene vpliva transkacijskih stroškov na število uspešno validiranih patentnih prijav na ravni posameznih podjetij pri evropskem in nacionalnem patentnem uradu. In drugič, pri ocenjevanju vpliva transakcijskih stroškov na pogojno verjetnost uspešno validirane patentne prijave v kombiniranem vzorcu podjetij, uporabimo logistično regresijsko analizo z korekcijo standardnih napak za večdimenzionalno panelno heteroskedastičnost in serijsko korelacijo stohastične komponente znano kot multiway clustering (Cameron, Gelbach in Miller 2011). Večdimenzionalna heteroskedastičnost ter serijska korelacija stohastične komponentne v večini panelnih aplikacij zaradi neenakomerne razdelitve variance rezidualov vodi do prehitre zavrnitve ničelnih hipotez kot posledica pod-cenitve standardnih napak zaradi inflacije testnih statistik. Ker je panelna dimenzija v pripadajoči študiji sestavljena iz treh nivojev agregacije - podjetij, časa in držav - bi zanemarjanje večdimenzionalne heteroskedastičnosti in serijske korelacije, ki jih standardna Huber- Eickner-White robustna OLS cenilka ter kontrola za časovno in prostorsko heterogenost iz neopazovanih učinkov ne odpravlja - vodilo v nezanesljive ocene vpliva transakcijskih stroškov na pogojno verjetnost uspešne validacije patentnih prijav. 25

29 Podatkovna baza s katero smo izvedli ekonometrično analizo je baza našega Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino in zajema vse nacionalna prijave - to je prijave na našem uradu in vse EPU prijave, ki pa so v osnovi validacija/registracija evropskega patenta v Sloveniji. Analizirana baza tudi zajema prijave slovenskih podjetij pri EPU. Celotna podatkovna baza pa zajema časovno vrsto zadnjih desetih let in tako vsebuje preko opazovanj (več v nadaljevanju). Postopkovno je nacionalni patent podeljen z objavo v 18 mesecih po vložitvi prijave. Na EPU pa je povprečje trenutno 48 mesecev od vložitve prijave. (vendar gre pri tem za to, da EPU izpelje popolni preizkus, medtem ko ga v Sloveniji ne izpeljemo). V naši raziskavi smo se tudi soočili s vprašanjem prikazovanja in analiziranja časovnih trendov patentiranja (leto-za-letom) za vse države EU. Želeli smo namreč analizirati časovne vzorce in potencialne premike v količini in morebitnih vzorcih (nacionalne v. EPU prijave itd.) prijav po letih, vendar smo se zaradi verjetnosti napak (vzvratne kavzalnosti - reverse causality in omited bias variable) in velike verjetnosti, da bi bili rezultati izjemno zavajajoči ali pa sploh popolnoma neuporabni problema odločili, da takšno analizo opustimo, saj bi bila iz znanstvenega stališča popolnoma ne relevantna. Namreč, trend je za vsako državo stacionaren ker prihaja do vseh možnih preobratov in povratnih kavzalnosti. Na primer določen prijavitelj ne uspe z validacijo določenega predloga in ga nato poizkusi (enakega) vložiti preko druge pravne osebe ali pa v drugi državi, ali pa vloži novo prijavo na drugem področju zaradi česar potem trendi niso jasni. Takšna analiza bi bila znanstveno zanesljiva, relevatna v kolikor bi imeli na voljo reprezentativen vzorec s strani EPU za vsako državo posebej za recimo obdobje zadnjih 20 let in ki bi bil tudi predhodno prefiltriran (kjer bi bili preobrati in ponavljanje vlog že v naprej odstranjeni). Z trenutnim naborom podatkov, ki so nam bili poslani (in do katerih ima dostop URSIL) bi bila takšna časovna analiza popolnoma zavajajoča in je zato tudi po naši presoji bila izpuščena iz analize vplivov evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo (več v nadaljevanju pod metode, metodologija in predpostavke). 5. Pravno-ekonomski pomen patentnega varstva Na podlagi številnih empiričnih študij lahko ugotovimo, da je stopnja razvitosti določene družbe premo-sorazmerna s stopnjo intelektualne kreativnosti. Največ prijavljenih patentov je na Japonskem, v ZDA in v drugih razvitih (zlasti zahodnoevropskih) državah. Med ravnjo ustvarjalnosti in razvitostjo gospodarstva je torej neposredna zveza. Naloga vsake posamezne države torej je, da z različnimi mehanizmi kot so davčna politika, davčne olajšave, stimulacije znotraj podjetij itd. vzpodbuja intelektualne stvaritve in da zagotavlja njihovo varstvo. Nove stvaritve pa niso pomembne za narodno gospodarstvo posamezne države, 26

30 ampak hkrati tudi za ustvarjalca, ki praviloma ustvarja zato, da bi stvaritev unovčil. Stvariteljeva najpomembnejša upravičenja obsegajo pravico, da stvaritev izkorišča (monopol) in pravico do razpolaganja s stvaritvijo. V pravno-ekonomskem smislu je patentno varstvo izjemno močan, sofisticiran mehanizem za zagotavljanje spodbud, motivov za kreacijo novih idej, proizvodov, izumov, oblik in modelov. Analitično gledano gre pri patentu za monopolu, za podelitev ekskluzivnih stvarnih pravic na intelektualnih stvaritvah, tehničnih rešitvah in izumih. Vzpostavitev teh stvarnih pravic (patentov) je po mnenju Douglasa Northa (Nobelov nagrajenec za ekonomijo) tudi eden izmed najpomembnejših temeljev in razlogov neslutenega uspeha in blaginje zahodne civilizacije. Še več, sprejetje»monopoly Acta«leta 1524 v Veliki Britaniji se smatra za enega izmed ključnih pogojev, ki so omogočili nastanek njene industrijske revolucije in s tem neslutene gospodarske rasti, prave eksplozije ekonomske aktivnosti in neprekinjenega povečevanja družbene blaginje. Podelitev izključne stvarne pravice (monopola) stvaritelju ideje temu omogoča, da si prilasti velik del njene družbene vrednosti. Ta stvarna pravica (ob predpostavki striktnega in objektivnega uveljavljanja takšnih pravic) in iz nje izhajajoča gotovost, da si bo lahko izumitelj, v kolikor bo njegov tehnični izum trg sprejel in bo ekonomsko uspešen, povrnil ne samo svoje začetne»relation-specific«stroške razvoja in izdelave takšnega produkta, izuma ampak tudi, da bo lahko užival dobičke (v kolikor bodo ti nastali), ki jih bo takšen izum prinesel ta ex ante možnost povrnitve stroškov in participacija na potencialnih dobičkih pa sta izjemna motivacijska mehanizma, ki vzpostavljala spodbude potencialnim izumiteljem za njihovo produktivno obnašanje in inoviranje (vse to pa na dolgi rok povečuje ekonomsko aktivnost, gospodarsko rast in družbeno blaginjo). Posledično se izumiteljevo izplačilo, kakor je za učinkovitost spodbud (ob predpostavki iz mikroekonomije o človeku kot racionalnem bitju, ki maksimira svojo blaginjo) h kreativnosti potrebno, izravna z družbeno vrednostjo izuma. Vendar pa je posledica izplačila za kreativnost naložitev družbenih stroškov širjenja. 77 Podelitev patentnega varstva analitično gledano pravzaprav s pomočjo podelitve lastninske pravice na določenem izumu predstavlja podelitev monopola nad to dobrino. Vsak monopol pa je v skladu z ekonomsko znanostjo tako teoretično kot empirično (izjema seveda je naravni monopol) - izjemno škodljiv, nevaren, je vir neučinkovitosti, uničuje ekonomsko in gospodarsko aktivnost, zavira/onemogoča inovacije, omogoča prisvajanje neupravičenih monopolnih rent, omogoča moralni hazard in oportunizem ter nepotizem in torej neposredno zmanjšuje družbeno blaginjo. Zato mora potem pravo intelektualne lastnine najti ravnovesje med spodbujanjem inovativnosti in razširjanjem idej. To ravnovesje (trade-off) med zagotavljanjem spodbud za inoviranje in preprečevanjem monopolov pa je tudi glavni razlog 77 Cepec, J., Kovač. M., Poslovno pravo:osnove s praktičnimi primeri, GV Založba,

31 za striktno časovno omejeno trajanje patente zaščite (max. 20 let) in tudi za premosorazmerno povečevanje vzdrževalnih stroškov patentnega varstva. Pravno-ekonomska analiza nam tako omogoča razumeti analitične razloge za podeljevanje teh (drugače ekonomsko tako škodljivih) časovno omejenih monopolov, saj naj bi bilo zagotavljanje vzpodbud za inovativno, produktivno ustvarjanje tako pomembno, da odtehta (za krajše časovno obdobje max. 20 let) tudi negativne posledice takšnega monopola (monopolna renta, manjša uporaba in razširjanje takšnega znanja, možen oportunizem in prisvajanje neupravičenih rent itd.). Monopolisti tako služijo rente, dobičke, ki presegajo običajni donos naložbe, podeljeni monopoli pa povzročajo družbene stroške s tem, da se zaradi njih proizvede premalo monopoliziranega blaga, njegova cena pa je previsoka. Iz tega tudi sledi, da je podeljevanje patentov monopolov za»izume,«ki pa niso pravi izumi ampak samo imitacije pravih resničnih izumov pravno-ekonomsko popolnoma nedopustno. Podeljevanje patentov, monopolov za takšno imitiranje je neposredni vir neučinkovitosti, moralnega hazarda in oportunizma, transakcijskih stroškov, negativne selekcije (adverse selection problem) in pravzaprav omogoča neupravičeno prisvajanje rent (rent-seeking behaviour) V takšnih primerih gre za popolno redistribucijo, za re-distributivno vedenje (in ne zaželeno produktivno kot velja v primerih»pravih«patentov, ki so v resnici nove tehnološke, inovativne in industrijsko uporabljive iznajdbe ki povečujejo družbeno blaginjo)), ki neposredno zmanjšuje gospodarsko aktivnost in družbeno blaginjo. Podeljevanje nacionalnih patentov, ki so samo kopija, imitacija že nekih drugih tujih tehničnih izumov (s tem potem ustvarjamo male nacionalne monopole, kjer so vse vzpodbude za ustvarjalno, produktivno obnašanje in investiranje izničene), inovacij je tako izjemno škodljiva in na dolgi rok tudi uničujoča za gospodarstvo in za blaginjo določene nacije. Imetništvo idej enako kot lastništvo nepremičnin tako pomeni pravico izključiti tretje. Pravica lastnika ideje do izključitve tretjih pa seveda pogosto omejuje njeno razširjanje. Pravo intelektualne lastnine tako poskuša najti ravnotežje med spodbujanjem inovativnosti in razširjanjem idej. Na splošno lahko rečemo, da kolikor teritorialno širši in trajnejši je obseg izumiteljevih pravic in idej, toliko močnejše so spodbude za kreacijo novih idej in toliko šibkejše so spodbude za njihovo razširjanje. 78 Z drugimi besedami, večji kot je geografski obseg določenega patenta in učinkovitost patentnega varstva večje in učinkovitejše so spodbude za kreacijo novih izumov in tehničnih rešitev, večja je gospodarska aktivnost, rast in večja je družbena blaginja. De Rassenfosse in van Pottlesberghe (2007 in 2010) to pravnoekonomsko spoznanje tudi empirično potrdita in pokažeta, da je vpliv trdnosti, zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite (index učinkovite patentne zaščite) statistično značilen in pozitiven večji odstotek zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite vodi k večjemu številu vloženih patentov. Njuni študiji tudi prepričljivo empirično pokažeta (in hkrati 78 Cooter, R., Ulen, T., Law and Economics, Adison Wesley Longman,

32 potrdita pravno-ekonomsko teorijo) da je velikost države, oziroma velikost teritorija na katerem se uveljavlja določen patent izjemno relevantna. Zaščita patenta za majhno državo je tako dosti dražja (mišljeno v pristojbinah na osebo) kakor pa za veliko državo, vse to pa ima statistično značilen vpliv na odstotek vlaganja patentnih prijav. Z drugimi besedami njuna študija potrdi, da v kolikor povečamo teritorialni obseg določenega patentnega varstva (na primer z uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom, ki razširja območje veljavnosti) s tem tudi povečamo patentiranje in vlaganje patentnih prijav (gre za predvidljivi učinek ekonomije obsega). Pravno-ekonomska analiza tako pod pogojem vzpostavitve učinkovitih, delujočih državnih in sodnih institucij podpira uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom kakor tudi uvedbo, vzpostavitev enotnega sodišča Behavioristična ekonomija, sidra in inovacije Družboslovci in pravno-ekonomski raziskovalci smo v zadnjih dveh desetletjih prišli do številnih novih spoznanj o tem kako ljudje v resnici sprejemajo svoje odločitve. Na tem področju pa še posebej izstopa behavioristična ekonomija, ki se je zaradi šokantnih spoznanj o razlikah med znanstveno predvidenem in dejansko opazovanim obnašanjem racionalnih ljudi, razvila kot popolnoma nova veja ekonomije. Behavioristična ekonomija je v zadnjem obdobju postala pravi hit in je s pomočjo spoznanj psihologije in sociologije napravila pravo revolucijo v tradicionalnem pogledu ekonomistov (in tudi pravnikov) na dejanska dogajanja v svetu okoli nas. 80 V zadnjem desetletju je behavioristična ekonomija tako postala prava»mainstream«ekonomija 81 in je tudi povzročila nastanek popolnoma nove veje ekonomske analize prava in sicer behavioristične-pravne-ekonomije. 82 Še več, spoznanja behavioristične ekonomije in behavioristične-pravne-ekonomije o resničnem obnašanju ljudi in ostalih igralcev na trgu v vse večji meri dejansko uporabljajo in implementirajo tudi številni zakonodajalci, regulatorna telesa in oblikovalci najrazličnejših razvojnih politik, industrijskih politik, podjetništva, trženja, varovanja konkurence (preprečevanje in omejevanje monopolov, kartelnih dogovarjanja, zlorab dominantnih položajev, nedovoljenih državnih pomoči),varstva potrošnikov itd. 79 Glej Posner, A. Richard, The Economic Structure of Intellectual Property Law, Harvard University Press, Diamond, Peter and Hannu Vartiainen, Behavioral Economics and its Applications, Princeton University Press, Lovallo, Dan, Sibony Oliver, The Case of Behavioral Strategy, McKinsey Q. 30, Glej Akerlof, Geoffrey, Behavioral Macroeconomics and Macroeconomic Behaviour, 92 American Economics Review 1, 2002, pp

33 Rezultati empiričnih analiz 83 in spoznanja behavioristične ekonomije 84 na primer sugerirajo, da ljudje (pa naj si bodo to inovatorji, podjetniki ali pač navadni uslužbenci in drugi deležniki) zaradi kognitivnih omejenosti, 85 sider, 86 črednega obnašanja in hevrizmov 87 zaznavajo funkcionalnost lastnih inovativnih praks, dobrin, resursov, produktov, delovanja, obnašanja in izdelovanja z opazovanjem obnašanja ostalih ljudi (svojih sosedov, prijateljev, konkurentov, tekmecev in sovražnikov), 88 ter z neposrednimi primerjavami z osnovnim, prvotnim produktom, obnašanjem, vzorcem ali tekmecem (sidro). Ti osnovni produkti, inovativno, produktivno ali ne-inovativno oportunistično delovanje sosedov in tekmecev/konkurentov, iskanje rešitev so tako imenovana sidra, ki potem v veliki meri determinirajo funkcionalnost, obnašanje in inovativnost ljudi. Z drugimi besedami, behavioristična ekonomija sugerira, da je lahko velik del inovacijske aktivnosti, patentiranja in tehnološkega napredka povzročen ali bolje rečeno pogojen in odvisen od sider, kognitivnih omejenosti, hevrizmov in črednega obnašanja, ki jih ima določena oseba. Za lažjo predstavo vzemimo recimo primer sider. V kolikor ima neka oseba, podjetje, podjetnik ali inovator svoje sidro (svojo primerjavo, pridobljeno izobrazbo ali pa svojega tekmeca, soseda, konkurenta s katerim tekmuje) zasidrano v visoko napredni, visoko inovativni, gospodarsko in znanstveno napredni družbi potem bo verjetnost, da bo takšna oseba ali podjetje nenehno inovirala, gospodarsko in produktivno rastla, uspevala ter tudi izumila in potem tudi patentirala res nekaj popolnoma novega, pionirskega (kar je na vrhu tehnološkega napredka on the technological frontier) in kar bo nesluteno povečevalo blaginjo celotne nacije (in ne samo in zgolj imitirala ali le navidezno inovirala v resnici pa le, v svoji bridki nevednosti ponovno»odkrivala že odkrito«), dosti večja, kot pa če bo ta oseba ali podjetje imela svoje sidro v nazadnjaški, tehnološko, znanstveno in civilizacijsko zaostali družbi. Behavioristična ekonomija tako tudi sugerira, da je vpeljava evropskega patenta z enotnim učinkom prav zaradi tega efekta spremembe sidra (sidro se sedaj iz slovenskega zaliva prestavi med tehnološko, industrijsko najuspešnejše in najbolj inovativne nacije - tudi iz vidika blaginje - kot so Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Belgija itd.), spremembe 83 Simon, A. Herbert, Theories of Decision-making in Economics and Behavioral Science, 49 American Economic Review 253, Ibid. 85 Simon, A. Herbert, A Behavioral Model of Rational Choice, 69 Quarterly Journal of Economics 1, 1955, str Slovic, P. in Lictensteln, S., Comparison of Bayesian and regression approaches to the study of information processing in judgment, 6 Organ. Behav. Hum. Perfom. 4, 1971; str Kahneman, Daniel and Amos Tversky, Prospect Theory: An Analysis of Decisions under Risk, 47 Econometrica 263, Čredno obnašanje, pri katerem sledimo obnašanju ostalih ljudi,, ki nek izdelek kopujejo, ga že imajo in s tem minimiziramo svoje lastne transakcijske stroške iskanja, preverajanja, procesiranja, preizkušanja določenega izdelka smo prosti jezdeci, ki jezdimo na izdatkih,stroških drugih (ekternaliziramo stroške) in uživamo koristi takšnih aktivnosti (internaliziramo koristi). 30

34 črednega obnašanja in hevrizmov izjemno pomembna in zaželena. Eksogena institucionalna sprememba bo tako povzročila tudi spremembo v behaviorističnih vzorcih naše industrije in gospodarstva (predvsem tistega dela, ki kakor bo pokazala empirična analiza ima svoja sidra še vedno v preživetih vzorcih oziroma se počuti varneje pri tem gre seveda za ekonomsko zelo negativen učinek, saj takšna podjetja ali celotno gospodarstvo vse bolj in bolj stagnirajo in zaostajajo za najnaprednejšimi zasidran za visokimi zidovi nacionalne, protekcionistične ureditve) in s tem na dolgi rok prispevala k gospodarski rasti in posledičnem povečevanju družbene blaginji. Seveda se pri tem takoj postavi vprašanje ali se lahko ljudje in podjetja zaradi identificiranih behavioralističnih kognitivnih omejitev (cognitive biases), hevrizmov in sider sploh odločijo strogo racionalno in ali ni zaradi njegove kognitivne omejenosti ogrožena tudi njihova pravilna, ekonomska racionalna izbira, ki bi maksimirala alokacijsko učinkovitost in koristnost. Spoznanja behavioristične ekonomije so tako zelo močan dodaten argument za regulatorni eksogen poseg v trenutno nacionalno razdrobljeno/retniško ureditev patentnega varstva v Evropski Uniji. 7.SWOT analiza V letu 2014 je v Sloveniji delovalo podjetij (SURS 2014). Ta so v tem letu zaposlovala oseb in ustvarila milijonov EUR prihodka. Število podjetij je bilo glede na prejšnje leto višje za 2,4 %, število oseb, ki delajo, za 1,1 %, ustvarjeni prihodek pa za 3,3 %. Število podjetij je najizraziteje naraslo v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 9,4 %), v dejavnost kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (za 7,8 %) in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 7,0 %). Število oseb, ki delajo, je najizraziteje naraslo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (19,6 %). Prihodek pa se je najizraziteje povečal v dejavnosti kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (za 18,3 %), v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 13,4 %) in v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 11,3 %) (SURS 2014). Z vidika velikosti podjetij (glede na število oseb, ki delajo) so v Sloveniji v letu 2014 prevladovala mikropodjetja (95,1 %), to so tista podjetja, v katerih je zaposlenih manj kot 10 oseb. Kljub temu so največ prihodka ustvarila sicer manj številna srednje velika podjetja (26,1 %) in velika podjetja (33,2 %), tj. podjetja, v katerih je zaposlenih najmanj 50 oseb; zaposlovala pa so več kot polovico (54,3 %) vseh oseb, ki so delale v podjetjih (SURS 2014). Grafikon 1: Izbrani podatki po velikostnih razredih podjetij, glede na število oseb, ki delajo v njih, Slovenija 31

35 Vir: SURS Število podjetij se je glede na prejšnje leto najbolj povečalo v občini Ljubljana, za Sledila je občina Koper; tam se je število podjetij povečalo za 193. Tudi število oseb, ki delajo, je glede na prejšnje leto najbolj naraslo v podjetjih v občini Ljubljana, za Sledila je občina Naklo; tamkajšnja podjetja so v letu 2014 zaposlovala oseb, ki delajo, več kot v prejšnjem letu. Tudi prihodek se je glede na leto prej najbolj povečal v podjetjih v občini Ljubljana, za 535 milijonov EUR. Sledila so podjetja v občini Novo mesto; ta so ustvarila za 226 milijonov EUR višji prihodek kot v prejšnjem letu (SURS 2014). Preglednica 1: Družbe po pravnoorganizacijski obliki Število Delež v celoti % Družba z omejeno odgovornostjo ,43 Komanditna družba 365 1,29 Delniška družba 692 1,55 Družba z neomejeno odgovornostjo 719 2,73 Komanditna delniška družba 2 0,003 Gospodarske družbe Samostojni podjetnik ,28 Vir: SURS Podjetja, ki so po organizacijski obliki fizične osebe, so bila najštevilnejša. Podjetja, ki so bila po obliki gospodarske družbe, so zaposlovala največ oseb, ki delajo, in ustvarila največ prihodka. Glede na prejšnje leto je število gospodarskih družb in prav tako tudi število fizičnih oseb naraslo za 2,5 %. Število oseb, ki delajo, je glede na prejšnje leto najizraziteje naraslo pri drugih pravnih osebah (za 1,9 %), prihodek pa je glede na prejšnje leto najizraziteje narasel pri fizičnih osebah (za 4,5 %) (SURS 2014). Tabela 1: Podjetja, Slovenija 32

36 Podjetja Osebe, ki delajo Prihodek število indeks število indeks 1000 EUR indeks Skupaj - podjetja , , ,3 Pravnoorganizacijske oblike Gospodarske družbe , , ,5 Druge pravne osebe , , ,1 Fizične osebe , , ,5 Vir: SURS V letu 2013 so največ blaga izvozila podjetja, ki po SKD spadajo v predelovalne dejavnosti (področje dejavnosti C), in sicer 65,6 % vrednosti celotnega izvoza; največji delež vrednosti celotnega uvoza pa so ustvarila podjetja iz področja dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G), 43,8 % (SURS 2013). Pri izvozu so bila najštevilnejša podjetja iz področja druge dejavnosti (33,2 % vseh izvoznikov), nato podjetja iz področja dejavnosti G (28,4 %) in podjetja iz področja dejavnosti C (22,1 %) (SURS 2013). Grafikon 2: Največji izvozniki in uvozniki ter vrednost njihove blagovne menjave, Slovenija, 2013 Vir: SURS 33

37 Struktura podjetij je bila podobna tudi pri uvozu: najštevilnejša so bila podjetja iz področja druge dejavnosti (36,5 % vseh uvoznikov) in podjetja iz področja dejavnosti G (24,7 %)(SURS 2013). Blagovna menjava Slovenije je bila tudi v 2013, podobno kot v prejšnjih letih, skoncentrirana v majhnem številu največjih izvoznikov (SURS 2013). Dvajset največjih izvoznikov je ustvarilo približno tretjino (32,6 %) vrednosti celotnega izvoza, sto največjih izvoznikov pa več kot polovico vrednosti (59,2 %) celotnega izvoza. Večino blagovne menjave na izvozni strani (91,0 % vrednosti celotnega izvoza) je ustvarilo tisoč največjih izvoznikov (to je 4,6 % vseh izvoznikov; (SURS 2013). Koncentracija blagovne menjave je bila pri uvozu nekoliko manjša kot pri izvozu. Dvajset največjih uvoznikov je prispevalo več kot četrtino (27,1 %) vrednosti celotnega uvoza, medtem ko je polovico vrednosti celotnega uvoza ustvarilo sto največjih uvoznikov. Tako kot pri izvozu je tudi pri uvozu ustvarilo večino blagovne menjave tisoč največjih uvoznikov (to je le 2,2 % vseh uvoznikov), in sicer 83,8 % vrednosti celotnega uvoza (SURS 2013). Podjetja, ki so del mednarodnih skupin podjetij, so pomembni izvozniki in uvozniki. Tista, ki so v večinski tuji lasti (teh je bilo v letu 2013 med vsemi izvozniki 8,4 %), so ustvarila več kot tretjino vrednosti celotnega izvoza (35,2 %). Slovenska mednarodno povezana podjetja, to so podjetja v večinski slovenski lasti z enotami v tujini (teh je bilo v letu 2013 med vsemi izvozniki le 1,7 %), pa so ustvarila 31,1 % vrednosti celotnega izvoza. Podobna razmerja kot za izvoz veljajo tudi za uvoz blaga (SURS 2013). Po številu sicer najpomembnejša kategorija podjetij, ki so v letu 2013 izvažala oz. uvažala, to so podjetja v večinski slovenski lasti brez enot v tujini (teh je bilo med vsemi izvozniki oz. uvozniki okoli tri četrtine), je ustvarila nekaj manj kot četrtino vrednosti celotnega izvoza (24,2 %) in nekaj več kot četrtino vrednosti celotnega uvoza (29,0 %) (SURS 2013). Intenzivnost izvoza ali delež izvoza posameznih podjetij v njihovih prihodkih od prodaje v posameznem letu je kazalnik, ki opredeljuje podjetja po pomembnosti tujih trgov v njihovi prodaji. Med slovenskimi izvozniki je bil v letu 2013 številčno največji delež tistih (63,3 % vseh izvoznikov), katerih delež izvoza v njihovem prihodku od prodaje je znašal manj kot 25 %. Ta podjetja so ustvarila 8,9 % celotne vrednosti slovenskega izvoza (SURS 2013). 34

38 Tabela3: Število izvoznikov in uvoznikov glede na področje dejavnosti ter vrednost njihove blagovne menjave, Slovenija, 2013 Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Področje dejavnosti podjetja EUR število podjetij Skupaj A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo B_D_E Rudarstvo, oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja C Predelovalne dejavnosti G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil Druge dejavnosti (razen A, B, C, D, E in G) Neznano Vir: SURS Več kot polovico (53,6 %) vrednosti celotnega izvoza Slovenije so ustvarila podjetja, katerih delež izvoza v prihodku od prodaje je bil vrednostno najmanj 75-odstoten. Številčni delež teh izvoznikov od celotnega števila slovenskih izvoznikov, ki so v letu 2013 izvažali, pa je bil majhen (8,1 % vseh izvoznikov) (SURS 2013). Grafikon 2: Največji izvozniki in uvozniki ter vrednost njihove blagovne menjave, Slovenija, 2013 Vir: SURS 35

39 Grafikon 3: Struktura izvoza in uvoza po vrsti lastništva izvoznikov in uvoznikov, Slovenija, 2013 Vir: SURS Grafikon 4: Struktura intenzivnosti izvoza, Slovenija, 2013 Vir: SURS 36

40 Naj še poudarimo, da je več kot 50% slovenskih podjetij izvozno usmerjenih, da jih je skupaj kar inovacijsko aktivnih (SURS 2014) ter, da izvoz predstavlja kar 77% BDP (SURS 2015). Vsa inovacijska podjetja pa so recimo v letu 2012 skupaj zaposlovala ljudi in so v letu 2012 ustvarila prihodkov. Vsi ti podatki nam seveda dajejo samo generalno sliko strukture slovenskega gospodarstva in bodo v nadaljevanju uporabljeni kot deskriptivna osnova za opisno SWOT analiza učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo. Podatki o številu in klasifikaciji podjetij so pridobljeni s strani SURSa (2014), SWOT analizo pa pričenjamo z analizo učinkov na določene skupine deležnikov, ki bodo potencialno čutili vpliv uvedbe novega evropskega patenta z enotnim učinkom. Pri tem lahko naredimo samo splošne zaključke, saj bi za podrobnejšo analizo potrebovali podatke o produktih, storitvah, trgih itd. (ali recimo podjetja uporablja, proizvaja tehnično rešitev, ki bo predmet varstva evropskega patenta z enotnim učinkom, ki je v lasti tuje pravne osebe ali pač ne) za vsako podjetje in za vsakega posameznika posebej kar pa žal ni mogoče saj takšnih podatkov ni na voljo. Tabela 4: Analiza učinkov na deležnike Deležniki število Opis učinkov Inovativna podjetja 554 industrijska srednja podjetja 1502 industrijska mala podjetja 128 industrijska velika podjetja 4035 storitvena MSE 175 storitvenih velikih podjetij 85,5% delež letnih prihodkov v celotnih prihodkih slovenskega gospodarstva 77% BDP predstavlja izvoz, kar pomeni da lahko 77% slovenskega gospodarstva Večinsko pozitivni: zagotavljanje vzpodbud za inovativno in produktivno vedenje, zmanjšanje stroškov pridobitve patentnega varstva za celotno EU; boljše varovanje pravic industrijske lastnine; omogočanje globalne tekme, lažji in boljši dostop na trge EU, sodna praksa naj bi postala bolj predvidljiva s tem pa tudi iz patentov izhajajoče pravice, povečanje patentnih prijav & podeljenih patentov in R&D izdatkov Negativni: povečano število patentov veljavnih na ozemlju 37

41 štejemo za inovativna podjetja Izvozno usmerjena podjetja Več kot polovica (preko 50%) slovenskega gospodarstva je izvozno usmerjenega, odstotek je še malo večji kot 60% deleža letnih prihodkov v celotnih prihodkih slovenskega gospodarstva (razen dela s.p. in osebnih družb) podjetij 692 delniški družb 77% slovenskega BDP predstavlja izvoz, kar pomeni da lahko 77% slovenskega gospodarstva štejemo za izvozno usmerjenega RS, možnost oportunitetnih napadov (patent trollies), forum-shopping, negotovost delovanja novega sistema, povečano število patentnih sporov, preveč zaščitniški in do podeljevanja patentov velikodušen ter tožnikom in patentnim trolom (na prvi stopnji) naklonjen sistem, nedorečenost opt-out možnost. Večinsko pozitivni: zagotavljanje vzpodbud za inovativno in produktivno vedenje, boljše varovanje pravic industrijske lastnine, dostop in vstopanje na nove trge bosta cenejša in učinkovitejša (nižji stroški in povečana varnost), lažje tekmovanje z svetovnimi konkurenti, sodna praksa naj bi postala bolj predvidljiva s tem pa tudi iz patentov izhajajoče pravice, povečanje patentnih prijav & podeljenih patentov in R&D izdatkov Negativni: Pri vstopu na trge lahko konkurent pridobi za isto stvar evropski patent z enotnim učinkom, povečano število patentnih sporov, preveč zaščitniški in do podeljevanja patentov velikodušen ter tožnikom in patentnim trolom (na prvi stopnji) naklonjen sistem, nedorečenost opt-out možnost. 38

42 Samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe 5,61% delež letnih prihodkov v celotnih prihodkih slovenskega gospodarstva samostojnih podjetnikov po devetih letih veljavnih samo 12% nacionalnih patentov Pozitivni: zagotavljanje vzpodbud za inovativno in produktivno vedenje, odprava moralnega hazarda, prisvajanja rent in imitiranja, sodna praksa naj bi postala bolj predvidljiva s tem pa tudi iz patentov izhajajoče pravice, povečanje patentnih prijav & podeljenih patentov in R&D izdatkov Negativni: veliko število evropskih patentov z enotnim učinkom, ki bodo veljavni na ozemlju RS kar bo povzročilo da se bodo številni podjetniki posamezniki in mala podjetja morala odpovedati določenemu delu svojega trga (izguba trga) ali pa pridobiti licence od imetnikov teh evropskih patentov z enotnim učinkom (veliki stroški), povečano število patentnih sporov, preveč zaščitniški in do podeljevanja patentov velikodušen ter tožnikom in patentnim trolom (na prvi stopnji) naklonjen sistem, nedorečenost opt-out možnosti. Patentni zastopniki 42 patentnih zastopnikov Večinsko negativni: strm upad povpraševanja (ter posledično njihovih rent in prihodkov) po njihovih storitvah in validiranju patentov, povečana konkurenca patentnih zastopnikov iz drugih držav članic EU, vendar možnost opravljanja in nudenja teh storitev na celotnem trgu 39

43 Urad RS za intelektualno lastnino Univerze ter raziskovalni (R&D) zavodi in institucije Število zaposlenih 4 univerze in z njimi povezani institute (Jožef Štefan, Kemijski inštitut itd.) EU za kar pa bodo potrebna ustrezna znanja jezikov Sprememba obsega aktivnosti in delovanja Urada RS za intelektualno lastnino: padec števila nacionalnih patentnih prijav in validacij, več aktivnosti povezanih z zagotavljanjem podpore in dajanjem informacij o unitarnem patentu Večinsko pozitivni: zagotavljanje vzpodbud za inovativno in produktivno vedenje, zmanjšanje stroškov pridobitve patentnega varstva za celotno EU; boljše varovanje pravic industrijske lastnine; omogočanje globalne tekme, lažji in boljši dostop na trge EU, posledična boljša komercializacija znanja, boljši pretok znanja med gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami, finančna neodvisnost, večja kakovost pedagoškega in raziskovalnega dela, boljša uvrstitev Univerz na svetovnih lestvicah, sodna praksa naj bi postala bolj predvidljiva s tem pa tudi iz patentov izhajajoče pravice, povečanje patentnih prijav & podeljenih patentov in R&D izdatkov Negativni: povečano število patentnih sporov, preveč zaščitniški in do podeljevanja 40

44 patentov velikodušen ter tožnikom in patentnim trolom (na prvi stopnji) naklonjen sistem, nedorečenost opt-out možnost. Sodni sistem Pozitivni: poenotena sodna praksa, možnost imenovanja sodnikov na morebitni lokalni oddelek v Ljubljani, pretok znanja in informacij med slovenskimi in tujimi sodniki. Negativni: stroški povezani z vzpostavitvijo lokalne izpostave v Ljubljani, povečano število patentnih sporov, povečano pravdanje. Kot smo izhaja iz statističnih podatkov je bilo v letu 2014 v Sloveniji registriranih gospodarskih družb in od tega je družb z omejeno odgovornostjo kar , kar pomeni da majhna in srednja podjetja (v nadaljevanju SMP) sestavljajo kar 98% vseh slovenskih gospodarskih družb. Zaradi tega SMP predstavljajo posebno pomembno skupino pri analizi učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom, saj ima večina novih regulacij močnejši učinek prav na SMP. V nadaljevanju sledi analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za slovenske SMP, ki jih bi lahko povzročila uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom. Tabela 5: Slabosti in prednosti uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom za SMP Prednosti -možnost pridobitve patenta, ki bo na podlagi ene prijave veljal za 25 EU držav članic -ekonomizacija vseh stroškov in časa potrebnega za pridobitev ter vzdrževanje patenta v vseh 25 EU državah članicah -še večja različnost, možnost odločitve med Slabosti -povečanje konkurence -objava evropskih patentov z enotnim učinkom v angleščini, nemščini in francoščini (samo ti trije jeziki bodo pravno zavezujoči) -povečana negotovost zaradi hkratnega soobstoja kar treh patentnih sistemov (nacionalni, 41

45 različnimi načini patentne zaščite (nacionalni patent, evropski patent ter evropski patent z enotnim učinkom) -enotna sodna interpretacija in judikatura s področja evropskega patenta z enotnim učinkom -večja pravna ter institucionalna stabilnost in varnost -znižanje tveganja imitiranja ali kraje s unitarnim patentom zaščitenih izumov evropski patent in evropski patent z enotnim učinkom) -negotovost ali bo lokalna izpostava sodišča vzpostavljena tudi v Ljubljani -pravni sistem evropskega patenta z enotnim učinkom bo zelo kompleksen in zapleten (veliko prehodnih obdobij, opt-out možnosti, zakonodajne nedorečenosti, nedorečenosti o imenovanju in kakovosti, sestavi sodišč itd.) -večji obseg in področje zaščite Tabela 6: Priložnosti in nevarnosti uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom za SMP Priložnosti -spodbujanje in povečevanje inovativnosti -spodbujanje R&D aktivnosti -izboljšano korporativno upravljanje -konsolidacija lastništva in dostop do investicijskega kapitala -povečevanje rasti in obsega poslovanja -dostop do finančnih sredstev namenjenih za pripravo in prijavo evropskega patenta z enotnim učinkom -možnost povečevanja prihodkov na podlagi prodaje licenc, človeškega kapitala in povečanja ugleda gospodarske družbe -možnost preklica patentov v lastništvu tujih pravnih oseb v 25 državah članicah EU z eno samo odločbo Nevarnosti -podjetje ki vloži patentno prijavo nosi vse stroške prevodov -možnost nepravilnega prevoda iz treh uradnih jezikov v Slovenščino -povečani stroški preverjanja in»patent clearance«-povečana možnost kršitve patentne zaščite, kar lahko povzroči umik iz določenega trga ali prenehanje proizvodnje določenega izdelka in s tem posledično upad prihodkov za takšno podjetje (ali celo morebiten propad podjetja) -povečanje možnosti obvezne pridobitve licenc (stroški) -povečana možnost nezavednih, naključnih kršitev -zmešnjava pri razlikovanju in najučinkovitejši strategiji ter uporabi kar treh simultanih sistemov patentne zaščite v EU 42

46 8.Metodologija, model, predpostavke in cilji Celovita analiza učinkov zniževanja transakcijskih stroškov (ki jih bo povzročila uvedba ali pa ne novega evropskega patenta z enotnim učinkom) na uspešnost validacije patentnih prijav temelji na sodobnih sofisticiranih ekonometričnih metodah, ki jih lahko v grobem povzamemo v dveh glavnih premisah. Prvič, pri analizi vpliva posameznih kategorij transakcijskih stroškov na uspešnost podjetij pri patentnih prijavah uporabiva empirični pristop na podlagi negativne binomske regresije. Ker je opazovana varianca patentnih prijav in validacijskih izidov večja od opazovane aritmetičnega in geometričnega povprečja, lahko klasični Poissonov model trpi za prekomerno disperzijo ključnih parametrov zaradi cesar so lahko vzorčne ocene vpliva transakcijskih stroškov nezanesljive in potencialno zavajajoče. Z cenilko maksimalnega verjetja ter z konveksno optimizacijo pripadajoče logaritmirane verjetnostne funkcije, je tovrsten problem zanemarljiv s čimer skušava zagotoviti konsistentne in nepristranske ocene vpliva transkacijskih stroškov na število uspešno validiranih patentnih prijav na ravni posameznih podjetij pri EPU in Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. In drugič, pri ocenjevanju vpliva transakcijskih stroškov na pogojno verjetnost uspešno validirane patentne prijave v kombiniranem vzorcu podjetij, uporabimo logistično regresijsko analizo z korekcijo standardnih napak za večdimenzionalno panelno heteroskedastičnost in serijsko korelacijo stohastične komponente znano kot multiway clustering (Cameron, Gelbach in Miller 2011). Večdimenzionalna heteroskedastičnost ter serijska korelacija stohastične komponentne v večini panelnih aplikacij zaradi neenakomerne razdelitve variance rezidualov vodi do prehitre zavrnitve ničelnih hipotez kot posledica pod-cenitve standardnih napak zaradi inflacije testnih statistik. Ker je panelna dimenzija v pripadajoči študiji sestavljena iz treh nivojev agregacije - podjetij, časa in držav - bi zanemarjanje večdimenzionalne heteroskedastičnosti in serijske korelacije, ki jih standardna Huber- Eickner-White robustna OLS cenilka ter kontrola za časovno in prostorsko heterogenost iz neopazovanih učinkov ne odpravlja - vodilo v nezanesljive ocene vpliva transakcijskih stroškov na pogojno verjetnost uspešne validacije patentnih prijav. Cilj študije tudi ni poseči v strukturo časovnih vzorcev patentnih prijav in treh glavnih razlogov. Prvič, frekvenčna analiza validacij na ravni podjetij jasno pokaže vztrajno časovno odvisnost. Kadar podjetja pri Uradu RS za intelektulano lastino in EPU uspešno validirajo prijavo, temu sledi sekvenca neuspešnih prijav kar lahko v pravno-ekonomskem analitičnem okviru razumemo kot poskus iskanja rent ter utrditve monopolne moči patentnih prijav. Po končani 43

47 sekvenci neuspešnih prijav nato sledi obdobje zatišja kar v empiričnem in statističnem smislu vodi do stacionalne dinamike časovnih serij, kjer se varianca in aritmetična sredina statusa patentnih prijav ne spreminja skozi čas. Takšna dinamika je prisotna pri domala vseh podjetij in držav EU, Švice in ZDA. Drugič, primerjava časovnih vzorcev patentnih prijav na ravni držav je zavajajoča in podaja pristransko sliko uspešnosti nacionalnih ekonomij in podjetij pri validaciji patentnih prijav. Z drugimi besedami, za vsako uspešno validirano prijavo za švicarsko podjetje stoji kolona neuspešnih in pomanjkljivih prijav. Tretjič, časovni trendi patentnih prijav na ravni držav niso zanesljivi brez ustreznega tehtanja opazovanj, ki odpravijo vpliv same velikosti držav. Dejstvo, da pri uspešnosti validacije patentnih prijav prevladujejo podjetja iz ZDA in Nemčije, se ne pomeni, da sta te dve državi najbolj učinkoviti pri samih patentnih prijav, saj je absolutno večje število prijav iz teh dveh držav posledica njune velikosti. Naša analiza uspešnosti patentnih prijav pokaze, da so pri Evropskem patentnem uradu podjetja iz Švedske in Slovenije veliko bolj uspešna v per capita smislu kot ZDA in Nemčija medtem, ko lahko časovni trend pokaze drugačno, in po najinem mnenju, zavajajočo sliko. In četrtič, ob dani strukturi vzorca veliko večji nabor implikacij in učinkov transakcijskih stroškov poda panelna logistična regresijska analiza, kjer je odvisna spremenljivka binarni indikator uspešnosti patentne prijave, saj nam jasno pove za koliko bi se na ravni podjetij in držav povečala pogojna verjetnost uspešno validirane prijave ob ciljani spremembi transakcijskih stroškov ne glede na časovno dimenzijo. Ker pa lahko zanemarjanje časovnih učinkov vodi v popačene in nezanesljive ocene, v panelni regresijski analizi hkrati korigirava standardne napake za časovne spremembe patentnih prijav s čimer model učinkovito kontrolira za potencialne vplive poslovnih ciklov, tehnoloških sprememb, ponudbenih sokov, sprememb v strukturi povpraševanja, upravljanja podjetij, stečajne dinamike ter pravnoorganizacijskih inovacij, ki niso nujno zajete v opazovanih vplivih transakcijskih stroškov in s čimer hkrati korigirava logistični regresijski model za problem izpustitve spremenljivk. 8. Patentna aktivnost in podatkovni vzorec V tem poglavju sledi ekonometrična analiza patentne aktivnosti in vplivov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom, ki temelji na EPU vzorcu v katerem se nahaja patentnih opazovanj za organizacije in fizične osebe iz 97 držav skozi 24 let za obdobje na mikroekonomski ravni medtem ko URSIL vzorec obsega nacionalnih opazovanj. 44

48 8.1. Analiza patentne dejavnosti Evropskega in slovenskega gospodarstva V Tabeli 1 so prikazane ključne karakteristike patentnih prijav. V Panelu A so razčlenjene karakteristike patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu medtem ko so v Panelu B prikazane primerljive značilnosti patentnih prijav pri Uradu RS za intelektualno lastnino. V tabeli so prikazana aritmetična sredina patentnih prijav pri obeh uradih, standardni odklon ter maksimalne in minimalne vrednosti. Poleg števila patentov je prikazan tudi status patentnih prijav pri posameznem uradu. Statusi so v Tabeli 1 najprej zaradi celovite predstavitve poenoteni in razčlenjeni v tri najbolj pomembne kategorije: a) prijava, b) veljaven in c) zavržena/zavrnjena ter v primeru URSIL nacionalnega urada še d) ničen patent. Ker je status patentna v osnovi binarna spremenljivka, aritmetična sredina za posamezno statusno spremenljivko predstavlja delež podjetij, univerz in fizičnih oseb z posameznim patentnim statusom. Osnovni empirični vzorec v Tabeli 1 pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki vloži patentno prijavo pri EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91 patenta, kar izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog. Pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih patentov 1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU. Maksimalno število patentov na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 patentov medtem ko pri URSIL ta številka znaša 23 patentov. Pri EPU je veljavnih 54.8% patentnih vlog medtem ko je 41.5% vlog neveljavnih. Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem ko je delež ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu RS za intelektualno lastnino je po desetih letih veljavnih samo še 14.4% vlog kar je bistveno manj v primerjavi z EPU in nakazuje na: a) pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje v Sloveniji; in b) na potencialne selekcijske učinke, ki so obravnavani v empiričnem delu študije. Na drugi strani je v Sloveniji večina patentnih vlog (47.9%) neveljavnih medtem ko je 8% patentov pretečenih. V 4% primerih je URSIL patentni postopek ustavil medtem ko je vlogo zavrgel v 10% primerov. V EPU vzorcu se nahaja 15,812 patentnih opazovanj za organizacije in fizične osebe iz 97 držav 89 skozi 24 let za obdobje na mikroekonomski ravni 89 Andora, Albanija, Antigva in Barbuda, Argentina, Avstrija, Nizozemski Antili, Argentina, Bosna in Hercegovina, Barbados, Belgija, Bolgarija, Bahrajn, Brazilija, Britanski deviški otoki, Ciper, Češka Republika, Čile, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hong Kong, Hrvaška, Indija, Iran, Irska, Islandija, Italija, Izrael, Japonska, Južna Afrika, Južna Koreja, Kanada, Kazahstan, Kitajska, Kostarika, Kuba, Latvija, Libanon, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malezija, Mali, Malta, Maroko, Mavricius, Mehika, Moldavija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Oman, Panama, Poljska, Portoriko, Portugalska, Romunija, 45

49 medtem ko URSIL vzorec obsega 9,898 opazovanj. Maksimalno število patentnih prijav na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 prijav medtem ko je bilo pri URSIL s strani posameznega podjetja maksimalno vloženih 23 patentnih prijav. Tabela 1: Opisna statistika patentnih prijav za pravne in fizične osebe # Opazovanj Aritmetična sredina Standardni odklon Minimum Maksimum Panel A: Patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu (EPU) # Patentnih 15, prijav Veljavnen 15, patent Neveljaven 15, patent Ostalo 15, Panel B: Patentne prijave pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL) # Patentnih 9, prijav Veljaven 9, patent Neveljaven 9, patent Pretečen 9, patent Ostalo 9, Osnovni empirični vzorec v Tabeli 2 kjer so zbrani podatki o patentnih prijavah in patentnih validacijah z izključitvijo zadnjih treh let pa pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki vloži patentno prijavo pri EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91 patenta, kar izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog. Pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih patentov 1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU. Maksimalno število patentov na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 patentov medtem ko pri URSIL ta številka znaša 23 patentov. Pri EPU je veljavnih 54.8% patentnih vlog medtem ko je 41.5% vlog neveljavnih. Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem ko je delež ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu RS za intelektualno lastnino je po devetih letih veljavnih samo še 12% vlog kar je bistveno manj v primerjavi z EPU in nakazuje na: a) Rusija, Samoa, San Marino, Savdska Arabija, Singapur, Slovaška, Slovenija, Sv. Vincent in Grenadini, Srbija, Surinam, Španija, Šri Lanka, Švedska, Švica, Tajska, Tunizija, Turčija, Tajvan, Ukrajina, Urugvaj, Velika Britanija, ZDA, Združeni Arabski Emirati. 46

50 pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje v Sloveniji; in b) na potencialne selekcijske učinke, ki so obravnavani v empiričnem delu študije. Trenutno veljavna zakonodaja, predvsem 91. člena Zakona o Industrijski Lastnini, ZIL-1- UPB3, ki z določilom, da mora imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12., 14. in 15. členu ZIL-1-UPB3, v bistvu de facto uzakonja preverjanje novosti šele po devetih letih od vložitve patentne prijave je v nasprotju z vsemi dognanji ekonomske znanosti, ter predstavlja vir neučinkovitosti in vzpostavlja neustrezne spodbude za oportunistično vlaganje patentnih prijav. Trenutna ureditev 91. Člena ZIL-1-UPB3 se tako slabo sklada z kriterijem ekonomske učinkovitosti in neposredno zmanjšuje narodovo blaginjo. Tabela 2: Opisna statistika patentnih prijav in patentnih validacij z izključitvijo zadnjih treh let # Opazovanj Artimetična Standardni Minimum Maksimum sredina odklon Panel A: EPU Vzorec Število 12, patentnih prijav Delniška družba 4, Družba z 5, omejeno odgovornostjo Družba z neomejeno odgovornostjo Samostojni 1, podjetniki Univerza Veljaven patent 12, Delniška družba 4, Družba z 5, omejeno odgovornostjo Družba z neomejeno odgovornostjo Samostojni 1, podjetniki Univerza Neveljaven 12, patent Delniška družba 4, Družba z 5, omejeno odgovornostjo Družba z neomejeno

51 odgovornostjo Samostojni 1, podjetniki Univerza Nerazvrščene 12, kategorije Panel B: URSIL Vzorec Število 8, patentnih prijav Delniška družba 1, Družba z 2, omejeno odgovornostjo Družba z neomejeno odgovornostjo Samostojni 3, podjetniki Univerza Veljaven patent 8, Delniška družba 1, Družba z 2, omejeno odgovornostjo Družba z neomejeno odgovornostjo Samostojni 3, podjetniki Univerza Neveljaven 8, patent Delniška družba 1, Družba z 2, omejeno odgovornostjo Družba z neomejeno odgovornostjo Samostojni 3, podjetniki Univerza Nerazvrščene kategorije 8, Opomba: tabela prikazuje temeljne parametre oz. opisne statistike za število patentnih prijav ter veljavne in neveljavne patente pri Evropskem patentnem uradu in Uradu RS za intelektualno lastnino. Med nerazvrščene kategorije izidov patentne validacije se štejejo vrnitev patentne prijave, zavrnitev patentne vloge, ustavitev postopka, ovržena vloga ter terminacija patentne vloge. Aritmetična sredina za posamezne kategorije patentne validacije pokaže delež podjetij oz. gospodarskih družb, ki imajo veljaven ali neveljaven patent ali vlogo, ki zapade pod nerazvrščene kategorije. 48

52 8.2 Identificirane razlike v številu in uspešnosti patentnih prijav med fizičnimi in pravnimi osebami Eno izmed najbolj tehtnih vprašanj, ki se nam je porodilo ob analiziranju ekonometrično obdelanih podatkov je prav vprašanje ali se vzorec patentnih prijav in števila podeljenih patentov pri EPU in URSIL razlikuje med pravnimi in fizičnim osebami in med posameznimi organizacijskimi oblikami pravnih oseb in kakšne so posledice teh identificiranih razlik za slovensko gospodarstvo? V Tabeli 2 je prikazana opisna statistika za število prijavljenih patentov ter za status patentnih vlog pri obeh uradih po organizacijski obliki pravnih in fizičnih oseb: (i) delniška družba, (ii) družba z omejeno odgovornostjo, (iii) samostojni podjetnik oz. posameznik, (iv) družba z neomejeno odgovornostjo, ter (v) univerze, bolnišnice in raziskovalni instituti. V Panelu A je razčlenjen vzorec EPU medtem ko je v Panelu B razčlenjen nacionalni URSIL vzorec patentnih prijav. Osnovno vprašanje, ki se poraja pri opisni analizi patentnih prijav zadeva razlike v izidih patentnih prijav med posameznimi pravni osebami. Ali je mogoče trditi, da je posamezna pravno-organizacijska oblika zardi svojih inherentnih značilnosti bistveno bolj oz. manj uspešna pri patentnih prijavah na obeh uradih? Razlike v statusu patentnih prijav in v številu prijavljenih patentov so testirane s pomočjo Studentovega t-testa statistične značilnosti v razlikah. Test omogoča primerjavo patentnih prijav in števila patentov med posameznimi skupinami pravno-organizacijskih oblik in detekcijo bistvenih razlik v patentnih dinamiki med posameznimi podvzorci. V Panelih A1 in B1 so prikazane p-vrednosti testa vzorčnih razlik v številu patentov in statusa patentnih vlog pri obeh uradih. Kriterij zavrnitve ničelne hipoteze o enakosti števila patentov in patentnih vlog med posameznimi pravno-organizacijskimi oblikami je postavljeni pri 5% stopnji statistične značilnosti. Za pripadajoče p-vrednosti, ki presegajo 5% značilnostni prag, se ničelna hipoteza v tem primeru ne zavrne in se šteje upošteva sklep, da je bodisi število patentov ali patentni status enak med pravno-organizacijskimi podvzorci. Osnovni statistični dokazi za EPU vzorec kažejo na zajetne razlike med posameznimi pravno-organizacijskimi oblikami pri dinamiki in vzorcu patentiranja. Delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ter samostojni podjetniki bistveno odstopajo od vzorčnega povprečja pri patentnih prijavah ter pri verjetnosti veljavnosti in neveljavnosti patentov. Pri neveljavnosti patentov v bistveni meri odstopajo družbe z omejeno odgovornostjo, univerze ter samostojni podjetniki posamezniki. Delniški družbam veliko bolj verjetno poteče patent kot preostalim pravno-organizacijskimi oblikam medtem ko pri ostalih indikatorjih patentnega statusa ni znakov statistično oprijemljivih razlik. Do pomembne razlike prihaja pri zavrnitvi vloge, kjer EPU veliko bolj verjetneje zavrne vlogo samostojnim podjetjem in posameznikov. 49

53 Na podlagi nacionalnega URSIL vzorca tako ugotavljamo, da pri veljavnosti patentov v veliki meri izstopajo univerze in raziskovalni instituti, ki hkrati uživajo največji delež veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami. URSIL veliki bolj verjetneje izniči vlogo prijaviteljem z družbo z omejeno odgovornostjo medtem, ko do preklica vloge bistveno manj verjetneje prihaja pri delniških družbah. Zavrnitev vloge pri URSIL je veliko bolj verjetna pri samostojnih podjetniki posameznikih, družbah z omejeno odgovornostjo ter družbah z neomejeno odgovornostjo medtem, ko je pri EPU takšna razlika oprijemljiva zgolj za samostojne podjetnike, posameznike, kar kaže na pomembne razlike v vzorcu patentiranja med obema uradoma. V Tabeli 3 je prikazan vzorec patentne dejavnosti po pravno-organizacijskih oblikah družb za Slovenijo in za države, ki slovijo po največjem številu prijavljenih patentov pri EPU. Vzorec nakazuje na zajetne razlike v komparativni statiki patentnih prijav med različnimi državami. Nemška podjetja imajo v povprečju 1.6 patentnih prijav na posamezno podjetje, pri čemer izstopajo družbe z neomejeno odgovornostjo ter posamezniki medtem, ko je aritmetična sredina za univerze in javne raziskovalne zavode bistveno manjša. Med nemškimi družbami prijaviteljicami patentov prihaja do zajetnih razlik v deležu veljavnih patentov, kjer prednjačijo delniške družbe (53%) pred univerzami in javnimi zavodi (45%) in družbami z omejeno odgovornostjo ter posamezniki (45%). Med ameriškimi podjetji pri prijavi patentov krepko izstopajo korporacije, ki imajo v povprečju kar 58% veljavnih patentov medtem ko je zgolj manjši delež patentne aktivnosti vezan na družbe z omejeno odgovornostjo, posameznike in univerze. Podobni vzorec patentiranja je prisoten med francoskimi podjetji, kjer največji delež prijaviteljev predstavljajo delniške družbe, ki imajo istočasno največji delež veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami družb. V nasprotju z nemškim vzorec patentiranja, večino patentnih prijav iz Švice vložijo delniške družbe medtem ko imajo univerze in javni raziskovalni zavodi v Švici, med katerimi prednjači Eidgenössiche Technische Hochschule v Zürichu (znameniti ETH Zurich), največji delež veljavnih patentov (64%) med švicarskimi prijavitelji. V analiziranem agregatnem vzorcu imata med vsemi državami v tabeli največji delež veljavnih patentov pri EPU Slovenija (61%) in Švedska (60%), sledita jima ZDA (58%) in Švica (56%) medtem ko imata Italija (51%) in Nizozemska (49%) najmanjši vzorčni delež veljavnih patentov. Med slovenskimi patentnimi vlogami na EPU po številu patentov na podjetje prevladujejo univerze (2.41 patenta na družbo) pred delniškimi družbami (2.10 patenta na družbo), družbami z omejeno odgovornostjo (1.48 patentov na družbo) in samostojnimi podjetniki posamezniki (1.16 patenta na s.p.). Največji delež veljavnih patentov med slovenskimi prijavitelji imajo univerze in javni raziskovalni zavodi (75%) ter družbe z omejeno odgovornostjo (74%). Isti dve obliki družb oz. zavoda imata hkrati najnižji delež neveljavnih patentov, kjer pa s 40% 50

54 daleč pred njima prednjačilo delniške družbe in samostojni podjetniki posamezniki. Diskutirane opisne statistike zagotavljajo prvi vpogled v vzorec patentiranja med državami in znotraj držav pred ocenitvijo učinkov harmoniziranega unitarnega patentnega sistema na patentno aktivnost. Indentificirani vzorci nakazujejo tudi, da si lahko določen odstotek slovenske ekonomije z vlaganjem nacionalnih patentov zavestno ali nezavestno prisvaja neupravičene rente (indentificiran rent-seeking behaviour) ter si vzpostavlja neupravičene nacionalne monopole. Podjetja in samostojni podjetniki ali fizične osebe preko patentnih vlog začno prijavljati velike količine patentov, ki pa so vsi po vrsti potem zavrnjeni ali neveljavni. Ključni vir prisvajanja neupravičenih rent izhaja iz želje po pridobivanju monopolnega položaja z kvaziinoviranjem, ki namesto pravih inovacij proizvaja imitacije obstoječih inovacij. Grafikon 5 prikazuje dinamiko deleža veljavnih in neveljavnih patentov med Evropskim patentnim uradom in Uradom RS za intelektualno lastnino (URSIL) po posameznih pravnoorganizacijskih oblikah družb. Medtem, ko se delež veljavnih patentov pri EPU giblje med 52% (d.o.o.) in 56% (d.d.) se pri URSIL uradu delež veljavnih patentov giblje na mizerno nizki ravni med 12% (d.d., d.o.o. in javni sektor) in 16% (s.p.). Gre za več kot trikratno razliko v deležu veljavnih patentov, ki ločujejo resnične inovacije od imitacij. Izkazani vzorec tako nakazuje na izrazito in razširjeno prisotnost nepretrganega prisvajanja neupravičenih rent in gradnje nacionalnih monopolov na strani patentnih prijaviteljev, ki jih omogoča ločen nacionalni patentni sistema in na drugi strani izpostavlja večjo učinkovitost enotnega patentnega sistema pri reševanju problema neustrezne selekcije, ki predstavlja rak rano nacionalnih ekonomij z vidika mrtve izgube iz rent-seeking vedenja in prisvajanja rent. Obenem je v Sloveniji delež zavrnjenih patentov uniformno večji od deleža zavrnjenih patentov pri EPU. Kar 51% vseh vlog delniških družb pri URSIL je klasificiranih z neveljavnih patentov medtem, ko ta delež pri EPU znaša 40%. V enaki vnemi je pri družbah z omejeno odgovornostjo delež neveljavnih patentov kar za 7 odstotnih točk višji od ekvivalentnega deleža pri EPU. Medtem ko je delež neveljavnih patentov med URSIL in EPU uradoma primerljiv, je delež neveljavnih patentov pri prijaviteljih iz javnega sektorja pri URSIL uradu kar za 8 odstotnih točk višji od deleža neveljavnih patentov EPU. Identificirane razlike so hkrati statistično značilne pri 5% pragu statistične značilnost kar nakazuje na vztrajne in sistematične razlike v vzorcih patentiranja med prijavitelji pri EPU in URSIL. 51

55 Grafikon 5: Veljavni in neveljavni patenti v EU in Sloveniji po pravno-organizacijski obliki gospodarskih družb 9. Učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na patentno aktivnost in na slovensko gospodarstvo Podatki o transakcijskih stroških so pridobljeni iz podatkovnih baze Doing Business 2015 Svetovne Banke (World Bank) na podlagi študije vpliva transakcijskih stroškov na gospodarsko rast za 139 držav med leti 2003 in Transakcijski stroški zajemajo ex-post in ex-ante stroške delovanja sistema ekonomskih izmenjav oz. stroške izvajanja ekonomskih transakcij na odprtem trgu, ki se koristijo za ustvarjanje, vzdrževanje, uporabo in spremembo institucij in organizacij in so ob človeškem kapitalu ključnega pomena za gospodarsko rast in povečevanje družbene blaginje. Transakcijski stroški zajemajo stroške definiranja ter merjenja resursov in zahtevkov, stroške uporabe in uveljavitve specificiranih lastninskih pravic, stroške informacij, pogajanj ter uveljavljanja pogodbenih dogovorov. 91 V tej študiji je zajetih deset kategorij transakcijskih stroškov uporabljenih za merjenje vpliva institucionalnih sprememb na patentno aktivnost. 90 Kovač in Spruk (2015) 91 Coase 1960, Arrow 1969, De Geest 1994, Williamson 1996, Parisi in Posner