PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA

Transcription

1 Univerza v Mariboru Fakulteta za policijsko varnostne vede PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA Diplomsko delo visokošolskega študija Študent: - Jure GRILJC - Mentor: - mag. Goran KLEMENČIČ - - Ljubljana,

2 »Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.«(12. člen splošne deklaracije človekovih pravic) 1

3 KAZALO KAZALO... 2 POVZETEK... 4 ABSTRACT UVOD METODE IN TEHNIKA DELA USTAVNO-PRAVNO VARSTVO NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA PREGLED USTAVNIH UREDITEV VARSTVA NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA SLOVENSKA IN PRIMERJALNO PRAVNA UREDITEV HIŠNIH PREISKAV V ZDA ODPRTA VPRAŠANJA IN DILEME PRI PREISKAVAH STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV DOKAZNI STANDARD DEFINIRANJE POJMA»STANOVANJE IN DRUGI PROSTORI« OBVEZNA PRISOTNOST OSEB PRI PREISKAVI Prisotnost imetnika stanovanja Obvezna prisotnost prič pri preiskavi HIŠNA PREISKAVA S PRISTANKOM OSUMLJENCA NAJDBA NAKLJUČNEGA DOKAZA PRI PREISKAVI EKSKLUZIJA NEZAKONITO PRIDOBLJENIH DOKAZOV PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV O USPEŠNOSTI HIŠNIH PREISKAV ZAKONSKA PODLAGA ZA OPRAVLJANJE HIŠNIH PREISKAV V REPUBLIKI SLOVENIJI MERJENJE USPEŠNOSTI HIŠNIH PREISKAV STATISTIČNI PODATKI O OPRAVLJENIH HIŠNIH PREISKAVAH PO POSAMEZNIH PU USPEŠNOSTI HIŠNIH PREISKAV PO POSAMEZNIH POLICIJSKIH UPRAVAH Uspešnost hišnih preiskav po posameznih policijskih upravah v letu Uspešnost hišnih preiskav po posameznih policijskih upravah v letu Uspešnost hišnih preiskav po posameznih policijskih upravah v letu Uspešnost hišnih preiskav po posameznih policijskih upravah v letu USPEŠNOST HIŠNIH PREISKAV PO POSAMEZNIH POLICIJSKIH UPRAVAH ANALIZA SPORNEGA PRIMERA KRATEK OPIS PRIMERA HIŠNA PREISKAVA Pridobitev odredbe za hišno preiskavo Vročitev odredbe Seznanjanje s pravico do zagovornika Poziv za prostovoljno izročitev predmetov, ki se iščejo Obvezna prisotnost oseb pri preiskavi Zapisnik o hišni preiskavi EKSKLUZIJA DOKAZOV ZAKLJUČEK IN SKLEPNA MISEL LITERATURA: KNJIGE IN DRUGA TISKANA LITERATURA: PRAVNI VIRI: INTERNETNI VIRI PRILOGE

4 SODNE ODLOČBE, JUDIKATI Judikat: Sodba I Ips 105/ Judikat: Sodba I Ips 214/ Judikat: Sodba I Ips 32/ Judikat: Sodba I Ips 219/ Judikat: Sodba I Ips 345/ Judikat: Sodba I Ips 351/ Judikat: Sodba I Ips 54/ Judikat: Sodba I Ips 333/ Tabele: KAZALO TABEL IN GRAFOV Tabela 1: Število opravljenih hišnih preiskav v Republiki Sloveniji po posameznih policijskih upravah...58 Tabela 2: Podatki o uspešnosti hišnih preiskav v Republiki Sloveniji po posameznih policijskih upravah v letu Tabela 3. Podatki o uspešnosti hišnih preiskav v Republiki Sloveniji po posameznih policijskih upravah v letu Tabela 4: Podatki o uspešnosti hišnih preiskav v Republiki Sloveniji po posameznih policijskih upravah v letu Tabela 5: Podatki o uspešnosti hišnih preiskav v Republiki Sloveniji po posameznih policijskih upravah v letu Tabela 6: Procentualna uspešnost hišnih preiskav po posameznih policijskih upravah v obravnavanem obdobju od Grafi: Graf 1: Število opravljenih hišnih preiskav na področju Republike Slovenije...59 Graf 2: Pregled števila opravljenih hišnih preiskav v Republiki Sloveniji glede na vrsto preiskave...59 Graf 3: Uspešnost hišnih preiskav v letu Graf 4: Odstotki uspešnosti hišnih preiskav v letu Graf 5: Uspešnost hišnih preiskav v letu Graf 6: Odstotki uspešnosti hišnih preiskav v letu Graf 7: Uspešnost hišnih preiskav v letu Graf 8: Odstotki uspešnosti hišnih preiskav v letu Graf 9: Uspešnost hišnih preiskav v letu Graf 10: Odstotki uspešnosti hišnih preiskav v letu

5 POVZETEK Namen pričujočega dela je bralcu predstaviti glavne značilnosti, povezane z institutom preiskave stanovanja in drugih prostorov. Delo celovito obravnava pravni pregled te ureditve pri nas in v nekaterih tujih ustavnih ureditvah. Materija preiskav stanovanj in drugih prostorov je obravnavana najprej skozi ustavno-pravni pogled, v določenih pogledih pa se spusti tudi na obravnavanje zakonskih in podzakonskih predpisov ki so pomembni in relevantni v postopku preiskave. Glavne ugotovitve kažejo, da imamo v Republiki Sloveniji, vsaj kaj se restriktivnosti ureditve tiče, eno izmed najstrožjih in najbolj dodelanih ustavnih ureditev v Evropi. Že v Ustavi so namreč zajete podrobne določbe o varovanju človekove zasebnosti v stanovanju, posebna zanimivost pa je ureditev obvezne prisotnosti prič med preiskavo, kar druge ustave ne predvidevajo. V praksi lahko v vseh fazah načrtovanja in realizacije hišnih preiskav pojavi mnogo dilem in odprtih vprašanj. Prav zato delo obravnava nekatere od teh dilem in jih podrobneje pojasnjuje. Podrobneje je predstavljen institut dokaznega standarda, problem definiranja stanovanja in vprašanja, kaj vse spada pod druge prostore, kdo so osebe, ki morajo biti prisotne pri preiskavi ter ekskluzija nezakonito pridobljenih dokazov. Tako se lahko tukaj bralec sreča z zanimivimi spoznanji in sodbami slovenskih in ameriških sodišč, s čimer sem poskušal dokaj suhoparno pravno teorijo obarvati s praktičnimi, dejanskimi in življenjskimi primeri. V nadaljevanju dela je predstavljen statistični pregled opravljanja hišnih preiskav slovenske kriminalistične policije. Ugotovitve na tem področju so za bralca zanimive saj lahko kaj hitro ugotovimo, da teh podatkov v drugi literaturi ni mogoče zaslediti. Ob koncu dela je obravnavan tudi sporni primer opravljanja hišne preiskave na območju PU Ljubljana. Na koncu tako lahko zaključim, da je bil moj cilj najprej sebi in nato tudi bralcem omogočiti celovitejši pogled na problematiko policijskih posegov v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja in drugih prostorov. Ključne besede: policija, hišna preiskava, zasebnost, človekove pravice, kazenski postopek, policijska pooblastila. 4

6 ABSTRACT The aim of my research work is to present the main charasterics linked with search of premises procedures. I have presented its legal aspect in Slovenia within the framework of some foreign constitutional regulations. The search of premises is firstly shown through legislation but in some cases it deals with legal and sublegal regulations, which are revelant in search procedures. The findings show that Slovenia has one of the most restrictive as well as complete constitutional regulations in Europe. Our constitution has detailed definitions concerning the protection of our housing privacy. There is a special regulation defining the compulsory presence of a witness during an inspection, which is not the case in other constitutions. In practice, a lot of dilemmas and questions can appear throughout all the phases of planning and realisation of housing inspection procedures. My aim was to deal with some of them. I have tried to point out the institute of proof standards, the dilemma regarding the definition of housing and questions concerning other areas. I have furthermore tried to explain who the subjects presented during an inspection are as well as the exclusion of illegally acquired evidence. A potential reader can learn about different recognitions and judgements of the Slovene and American courts. That is why I have tried to colour dull legal theory by adding some practical and real world examples. In continuation, I presented a statistical survey of search of premises carried out by Slovene criminal officers. The present findings show that such data (cases) cannot be traced in other sources of literature. In the conclusion I presented a questionable case; search of premises in Ljubljana police directorate. In general, I would like to conclude that all the findings in my thesis can help to understand better a rather sensitive area including the protection of intangibility as well as the area of search of premises. Keywords: police, search and seizure, privacy, human rights, criminal proceedings, police powers. 5

7 1. UVOD Nedvomno je, da gre pri preiskavi stanovanja in drugih prostorov, ki ga največkrat opravi policija 1 za hud poseg državne represije v človekovo integriteto in njegove neodtujljive človekove pravice. Teža tega preiskovalnega dejanja narekuje njegovo strogo normativno ureditev v pravnem sistemu vsake demokratične države. Tako so v našem pravnem redu že v ustavi dodobra zavarovane pravice človeka pred neupravičenimi posegi državnih organov in drugih fizičnih oseb z institutom nedotakljivosti stanovanja. Ustava Republike Slovenije določa, da»nihče ne sme brez odredbe sodišča proti volji stanovalca, vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati«2. Nedotakljivost stanovanja, oziroma»doma«predstavlja eno najstarejših (in zato tudi najbolj razčlenjenih) oblik varstva človekove zasebnosti. Varstvo človekovega prebivališča pred neutemeljenimi pogledi države je zgodovinsko pogojeno tudi z varovanjem oziroma nedotakljivostjo lastnine (Klemenčič, 2002: 157). Pri tem pa je potrebno vedeti, da ne gre za absolutno pravico, zato ustava določa tudi pogoje, kdaj lahko policija vstopi v stanovanje in druge prostore ter jih zakonito preišče. Teža vdora, ki ga povzroči preiskovalno dejanje preiskave stanovanja in drugih prostorov narekuje njegovo strogo normativno ureditev ter učinkovit in zanesljiv nadzor nad upoštevanjem teh določil. V nalogi se bo bralec lahko seznanil z različnimi pravnimi pogledi in normativni ureditvami na tem področju. Različne države, v svojih ureditvah, različno priznavajo pravice in stopnjo zaščite svojim državljanom in drugim prebivalcem. V nadaljevanju te diplomske naloge bom poizkušal predstaviti osnovne pojme, ki so povezani s to tematiko in različne poglede posameznih držav na to občutljivo področje. Predstavil bom predvsem ureditev področja preiskav stanovanja in drugih prostorov ter dejanja podobna preiskavi v različnih pravnih sistemih. Tako se bom najprej dotaknil pregleda normativne urejenosti tega dejanja v Republiki Sloveniji, kasneje pa bom 1 Preiskava stanovanja in drugih prostorov je sicer preiskovalno dejanje, vendar ima izrazite značilnosti operativnih prijemov ter zahteva določeno kriminalistično izurjenost. Zaradi tega so izjemno redki primeri, ko preiskovalni sodnik ali sodnik za prekrške sam opravi preiskavo (Žaberl, 2001) člen Ustave Republike Slovenije 6

8 prikazal tudi ameriško pravno ureditev ter primerjalno predstavil različna vprašanja in dileme ter možnosti kršitev človekovih pravic, ki se lahko pojavijo pri preiskavi. Vsekakor je za dobro razumevanje tega diplomskega dela potrebno poznavanje temeljnih pojmov instituta preiskave stanovanja in drugih prostorov. Takoj na začetku je potrebno vedeti, da Zakon o kazenskem postopku Republike Slovenije, ki določa glavne smernice in pravno podlago za preiskavo, to dejanje označuje kot hišno preiskavo. To poimenovanje je za razumevanje tega pojma mnogo preozko, saj institut preiskave stanovanja ter drugih prostorov ne zajema samo hiše osumljenca, zato je po mojem mnenju ta oznaka v zakonu nekoliko nerodno, oziroma nepazljivo izbrana. Hišna preiskava je procesno pooblastilo policije oziroma preiskovalno dejanje po Zakonu o kazenskem postopku in novem Zakonu o prekrških, določeno. Organi pregona jo uporabljajo, da zagotovijo dokaze, oziroma, da primejo storilca kaznivega dejanja. Hišne preiskave ni možno opraviti brez predhodnega vstopa v tuje stanovanje ali druge prostore. Tako vstop v tuje stanovanje ZKP obravnava v okviru poglavja o hišni preiskavi, saj je z njim neločljivo povezan. Razlika med vstopom v stanovanje in hišno preiskavo je nakazana že besedno v obeh pojmih. Vstop v stanovanje ni preiskovalno dejanje in zato nima procesne vrednosti. Policija lahko v zakonsko določenih pogojih 3 vstopi v tuje stanovanje z namenom opraviti določeno uradno dejanje in pri tem le vizualno pregledati prostor. Hišna preiskava pa ima procesno vrednost, zato zanjo veljajo vsa procesna pravila, pod katerimi se le-ta lahko opravi. Preiskava je materialno iskanje na osebah ali stvareh s ciljem najdenja sledov ali predmetov kaznivega dejanja, ki so relevantna za kazenski postopek ali, da se prime storilec kaznivega dejanja. Pri tem je potrebno razumeti, kaj sploh je predmet, oziroma objekt preiskave. Ustava in drugi zakoni seveda ne ščitijo vseh prostorov enako in v enaki meri. Pri vprašanju ustavno zagotovljenega varovanja zasebnosti je potrebno ves čas imeti v mislih naslednjo maksimo in sicer, da pravo (Ustava) ne ščiti zgolj prostorov, lastnine ali lastnikov, temveč posameznike, ki v določenem prostoru ali pri določenem ravnanju 3 Policisti smejo tudi brez odredbe sodišča stopiti v tuje stanovanje in druge prostore in po potrebi opraviti preiskavo, če imetnik stanovanja to želi, če kdo kliče na pomoč, če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je bil zasačen pri samem dejanju, ali če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega državnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi pregona tja zatekel (218 čl. ZKP) 7

9 upravičeno pričakujejo svojo zasebnost (Klemenčič, 2002). Posameznik po tej maksimi ne more pričakovati, da bo pravno-formalno zaščiten tudi na odprtih ter javno dostopnih mestih. Pod pojem stanovanja lahko štejemo vse prostore, ki so namenjeni za stalno ali začasno prebivanje, pa tudi druge stranske prostore, kot so podstrešja, kleti, drvarnice, delavnice in drugo. Prav tako lahko oseba upravičeno pričakuje svojo zasebnost v počitniških prikolicah, bivalnem prostoru avtodoma (oziroma drugega prirejenega vozila za prebivanje), šotoru, bivalnih prostorih plovil ter podobnih nadomestkih 4 (povzeto po Klemenčič, 2002). Kot druge prostore lahko štejemo tudi prostore podjetij in drugih organizacijskih združenj ter pravnih oseb, ki niso namenjeni javnosti. Definicijo drugih prostorov opredeljuje tudi pravilnik o policijskih pooblastilih v svojem 87. členu, po katerem se štejejo za ustavno varovane vsi zaprti objekti, ograjeni zasebni prostori in zaprti bivalni prostori prevoznega sredstva, ki niso namenjeni javni uporabi. 1.1 Metode in tehnika dela Pri pisanju diplomske naloge bom uporabil različne metode preučevanja. Kot prvo, metodo zgodovinsko razvojne analize, s katero bom pojasnil razvoj na področju varovanja človekovih pravic in svoboščin, predvsem na področju varovanja zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Ta metoda bo uporabljena tudi pri prikazu, pomenu in vlogi ustavnega sodstva v posameznih zgodovinskih obdobjih. Osnova za to je metoda neempiričnega raziskovanja z uporabo in analizo primarnih (mednarodni dokumenti, pogodbe, ustava, zakoni, odloki...), kakor tudi sekundarnih znanstvenih virov (razna strokovna literatura). Za pojasnitev nekaterih pojmov (nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, vstop v tuje stanovanje ipd.) bo uporabljena deskriptivna metoda. Skoraj v vseh poglavjih diplomskega dela je prisotno in uporabljeno primerjalno raziskovanje, ki je najbolj izrazito na področju primerjave pravnih predpisov (primerjava slovenske ureditve z ureditvijo v ZDA). Analiza posameznih uradnih statistik (statistični prikaz uspešnosti hišnih preiskav pridobljenih na podlagi podatkov MNZ oziroma UKP GPU) 4 Težave lahko nastanejo pri tolmačenju odprtih prostorov (na primer dvorišče, polja ipd.), ki jih imetnik šteje kot sestavni del svoje lastnine. Ustava in zakon ne dajeta določenega odgovora, pod katerimi pogoji tudi ti prostori uživajo ustavno varstvo, predvsem tuja sodna praksa pa je razvila naslednje kriterije: bližina stanovanjski hiši; objekti, ki povezujejo posamezna poslopja (npr. dovozi, dvorišča ipd.); vključenost v celoto bivanjskega prostora (npr. urejene zelenice); urejen zunanji bivanjski prostor (npr. vrt, igrišče, bazen); jasno sporočilo, da želi lastnik zavarovati svojo zasebnost (npr. ograje, živa meja ipd.) (Klemenčič; 2002: 158). 8

10 kot empirično kvantitativna metoda pa nam bo omogočala popolnejše razumevanje prikazane problematike. 9

11 2. USTAVNO-PRAVNO VARSTVO NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA Kot sem že omenil v uvodnem poglavju, je preiskava stanovanja in drugih prostorov poleg uporabe strelnega orožja, odvzema prostosti in prikritih preiskovalnih ukrepov kot pooblastila policije tisto sredstvo, s katerim policija najgloblje in najintenzivneje posega v temeljne človekove pravice in svoboščine ter osebno integriteto človeka. Prav zato je področje preiskav zasebnih prostorov eno izmed najbolj dodelanih in razčlenjenih v kazenskem pravu. Normativno je to preiskovalno dejanje urejeno v več pravnih virih. Glede na to, da je preiskava stanovanja procesno preiskovalno dejanje s katerim se globoko posega v človekove pravice in svoboščine, je vsekakor zelo pomembno, da je ta materija opredeljena že v ustavi. Hišne preiskave, preiskave zasebnih, poslovnih in ograjenih prostorov urejajo v slovenskem pravnem redu Ustava Republike Slovenije ter Zakona o kazenskem postopku in Zakon o prekrških. V ameriškem pravnem sistemu je ta institut urejen v Ustavi, oziroma njenih amandmajih ter zveznih pravilih kazenskega postopka 5 ter s sodno prakso in precedensi, kot ključnim virom anglosaksonskega prava. Poudariti velja, da so opredelitve slovenskega kazenskega postopka v veliki meri povzeta po nemškem Zakonu o kazenskem postopku StPO 6. Zgodovinsko in razvojno gledano je šel razvoj tudi dalje. Tako danes pravic in svoboščin pravno ne ureja samo ustava, temveč tudi številni akti mednarodnega prava. S tem dobivajo človekove pravice in njihovo varstvo univerzalno podobo.tako so poleg Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jo v Rimu sprejele članice Sveta Evrope (veljati je začela , Slovenija pa jo je skupaj s protokoli 1 7 in 9 11 ratificirala leta 1994), in Evropske socialne listine za varstvo človekovih pravic, pomembne tudi druge konvencije, ki jih je sprejela Generalna skupščina OZN, na primer Konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Konvencija o izročitvi, Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvencija o varovanju podatkov... 5 Federal Rules of Criminal Procedure 6 StPO Strafprozeßordnung 10

12 Realizacija želje Evropske unije, da doseže zvišanje zaščite temeljnih pravic v luči sprememb v družbi, socialnega napredka, znanstvenega in tehnološkega razvoja, ter da bi bile na ta način vse te pravice prepoznavne, je zaobsežena v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije 7. Listina ni pravno zavezujoča. Dejstvo je, da je nova slovenska Ustava dogradila raven zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zelo obsežne in izčrpne so določbe, ki zagotavljajo temeljne pravice in svoboščine posameznika v kazenskem postopku ter v drugih postopkih pred državnimi organi, še posebej pa so izpostavljene pravice in položaj avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Ureditev človekovih pravic in temeljnih svoboščin se v primerjavi z drugimi določbami Ustave Republike Slovenije razlikuje po tem, da se človekove pravice in svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave 8. Načelo neposrednega uresničevanja človekovih pravic in svoboščin vsebuje na eni strani ustavno prepoved zakonodajalcu, da z zakonom omejuje pravice in svoboščine, na drugi strani pa daje posameznikom najmočnejšo pravno varstvo jamstvo pri uveljavljanju teh pravic. To je tudi»garancija«, ki je dana posamezniku, da se za varstvo svojih pravic lahko neposredno sklicuje na ustavo. Ker Ustava ne more biti popoln in vseobsegajoči pravni akt, vsebuje le nekaj takih pravic, ki ne potrebujejo dodatne zakonske razčlenitve (npr. prepoved smrtne kazni, prepoved mučenja). Te pravice in svoboščine lahko označimo za absolutne, ker zanje ni treba predpisati načina uresničevanja, niti jih ni mogoče omejiti. To je tudi razlog, da se navedena materija uredi tudi zakonsko. Prisoten je še vedno vpliv ustave, ki določa tri zavezujoče pogoje, katere mora zakonodajalec kumulativno upoštevati: - Mogoče je samo splošno predpisati način uresničevanja človekovih pravic in svoboščin. - To je mogoče doseči samo z zakonsko ureditvijo. 7 Listina o temeljnih pravicah EU (The Charter of Fundamental Rigts of the European Union), katero so razglasili Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija v Nici dne 7. decembra 2000 (2000/C 346/01). Listina zajema obsežen spekter pravic, ki jih teorija in praksa delita na t.i.»tri generacije pravic«. Po tej klasifikaciji obsega prva generacija državljanske in politične pravice, druga generacija socialne in ekonomske pravice, medtem, ko sodijo v tretjo generacijo naslednje pravice: do samoodločbe, do razvoja in pravica ljudi, da svobodno razpolagajo s svojimi naravnimi in zdravilnimi resursi odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije 11

13 - Ob pogoju, da to določa ustava, oziroma je to neizbežno nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Vendar je ustava za določanje načina omejevanja teh pravic postavila zakonodajalcu nekatera merila, kot npr.:»kadar je to neizogibno potrebno«,»če je to nujno«ta merila so določena z uporabo razmeroma»skrivnih«jezikovnih znakov, v katerih se vselej skriva nevarnost preširoke razlage in v zvezi s tem tudi eventualne zlorabe. Preiskava stanovanja, kot procesno dejanje je v slovenskem pravnem redu urejena v 36. členu slovenske Ustave, kjer so določeni osnovni razlogi, na podlagi katerih sme policija, pod zakonsko določenimi pogoji vstopiti v tuje stanovanje oziroma v tuje prostore in jih preiskati. Ustava določa naslednje tri pogoje, pod katerimi lahko policisti vstopijo v tuje stanovanje oziroma tuje prostore in sicer: - če vstop v stanovanje ni proti volji stanovalca, ki pričakuje zasebnost v tem prostoru; - če je to neogibno potrebno, da se neposredno prime storilca kaznivega dejanja; - če je to neogibno potrebno, da se zavarujejo ljudje in njihovo premoženje. Ustava navaja tudi pravico posameznika, čigar stanovanje ali drugi prostori se preiskujejo, da je med preiskavo navzoč, lahko pa je navzoč tudi njegov zastopnik 9. Zanimiva je tudi določba ustave, da se preiskava lahko opravi samo ob prisotnosti dveh prič. Ustavodajalec je natančnejše opredeljevanje pogojev prepustil zakonu. V Sloveniji to področje urejajo kar trije zakoni 10, kar ni ravno pravna praksa drugih držav. Kot najpomembnejši zakon lahko v tem kontekstu obravnavamo Zakon o kazenskem postopku Republike Slovenije, ki v svojem XVIII. poglavju natančneje opredeljuje vse pogoje za opravljanje tega dejanja. Zakon o kazenskem postopku izhaja iz Ustave, in je temeljni akt, ki podrobneje ureja vsa vprašanja glede pravic in dolžnosti, ki jih imajo organi pregona v kazenskem postopku. Tako zakon določa, da se preiskava stanovanja in drugih prostorov sme opraviti samo, če je verjetno, da bo pri preiskavi možno prijeti obdolženca ali pa, da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek Največkrat v povezavi z zastopnikom govorimo o zagovorniku ali odvetniku. 10 Gre za Zakon o kazenskem postopku, Zakon o prekrških in Zakon o policiji člen ZKP 12

14 Praviloma bi morala policija za vsak poseg v ustavno zagotovljeno dobrino nedotakljivosti stanovanja pridobiti sodno odredbo. Vendar ta dobrina ni absolutna, zato je že v ustavi določeno, da mora zakon določiti pogoje, pod katerimi lahko policisti vstopijo v tuje stanovanje in tam opravijo hišno preiskavo tudi brez odredbe sodišča. Te pogoje podrobneje določata Zakon o kazenskem postopku in Zakon o policiji (ZPol), Zakon o prekrških 12 pa ne dopušča možnosti hišne preiskave brez odredbe sodišča. Ko že omenjamo Zakon o prekrških je potrebno vedeti, da zakon sicer omogoča hišno preiskavo, vendar le s konkretnim postopkom. V 218. členu Zakona o kazenskem postopku so konkretizirani vsi pogoji ter postopek vstopa v tuje stanovanje. Tako omenjeni člen določa, da lahko policisti vstopijo brez pisne odredbe sodišča v tuje stanovanje in druge prostore: - če imetnik stanovanja to želi; V tem primeru lahko govorimo o hišni preiskavi s pristankom. O pristanku je mogoče govoriti le takrat, če je ta dan brez prisile, grožnje ali zvijače. Zato ne more biti zakonita preiskava, če je policist do pristanka prišel s preslepitvijo, lažjo ali grožnjo. Prav tako lahko da pristanek samo oseba, ki se zaveda, kakšni pravici se s tem odpoveduje. Tako bo nezakonita hišna preiskava, če bi v preiskavo privolila oseba, ki se zaradi svojih osebnih lastnosti (npr. otrok, duševno motena oseba, gluhonema oseba ipd.) ni mogla zavedati posledic odpovedi lastnim pravicam. (Klemenčič, 2001). Glede soglasja oziroma pristanka vlada v našem pravnem sistemu prava praznina, saj ni dejansko predpisan postopek, kako naj bi bilo to soglasje dano. Prav tako sporno je tudi vprašanje ali naj bi bil policist dolžan opozoriti osumljenca, da se lahko taki preiskavi izogne. - če kdo kliče na pomoč; V tem primeru se nam lahko zastavi vprašanje v kakšnem obsegu lahko policija opravi hišno preiskavo. V tem primeru gre za vstop zaradi razlogov nujnosti, da se zavaruje življenje ljudi in njihovo premoženje. Seveda to pomeni, da lahko policija opravi preiskavo samo v prostorih, kjer se nahaja oseba, ki kliče na pomoč. Po mnenju Klemenčiča (2002) policist nima pooblastila, da bi vstopil v tuje stanovanje in ga preiskal, če kdo kliče na pomoč, ker naj bi se v določenem stanovanju izvajala kriminalna 12 Zakon o prekrških (Ur.l. RS, št. 7/2003, 45/2004, 86/2004, 7/2005 Skl.US: U-I-19/05-5) 13

15 dejavnost, ki pa ni neposredno nevarna za življenje (npr. preprodaja mamil, prostitucija ipd.). Klic na pomoč mora biti torej povezan z nevarnostjo za ljudi ali premoženje. - če je potrebno prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je zaloten pri dejanju; Zastavi se nam lahko resna dilema kaj pomeni pomen»in flagranti«zasačenja. Pri tem ni nujno, da je storilca pri kaznivem dejanju zasačil policist, lahko ga je zasačil tudi drug posameznik, policist pa ga je prestregel neposredno po dejanju (Žaberl, 2001). - če je potrebno za varnost ljudi in premoženja; Gre za primere vstopa v stanovanje in izvedbe omejene preiskave stanovanja in drugih prostorov tako imenovanih»nujnih okoliščinah«, kot so poškodovanja oseb ali premoženja. Pri tem ni nujno, da gre za storitev kaznivega dejanja, ampak tudi zaradi posledice naravnih nesreč. - če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega državnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi pregona tja zatekel; Vstop ni sporen, saj policija pri tem izvaja pisno odredbo pristojnega državnega organa ali pa izvaja druge naloge, ki imajo zakonsko podlago za prijetje ali privedbo. 47. člen zakona o policiji 13 uzakonja razloge za vstop v tuje stanovanje nekoliko drugače. Že takoj na začetku pa moramo vedeti, da ta zakon dovoljuje zgolj vstop v stanovanje, ki pa se ne sme sprevreči v hišno preiskavo. Tako policist, ki vstopi po določilih zakona o policiji ne sme odpirati omar, predalov in drugih zaprtih prostorov. Po tem pooblastilu lahko policist le vizualno pregleda stanovanje, kar pa ne pomeni, da lahko gleda samo z očmi temveč lahko zaznava tudi z vonjem ali sluhom (Žaberl, 2001). V kolikor policist, ki je vstopil v tuje stanovanje po pooblastilu, ki ga daje zakon o policiji, s svojim zaznavanjem ugotovi, da so v prostoru sledovi ali predmeti kaznivega dejanja, ki se jih mora zaseči, mora to dejanje opraviti po procesnih določilih zakona o kazenskem postopku. Tak vstop se dejansko nadaljuje kot formalno dejanje hišne preiskave s pisno odredbo ali brez, če zato obstajajo zakonski razlogi. Pri tem je bistvenega pomena, da policist opravi vsa procesna ravnanja, ki jih določa zakon o 13 Policisti lahko brez odločbe sodišča vstopijo v tuje stanovanje in druge prostore, če je to potrebno zaradi preprečitve samomora, če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru, ali če gre za preprečitev konkretne nevarnosti za ljudi in premoženje (47. člen ZPol). 14

16 opravljanju hišne preiskave, v nasprotnem primeru sodišče ne more opreti svoje sodbe na tako zbran dokazni material (Klemenčič 2002). Postopek preiskave je prav tako dosledno urejen kot pogoji zanjo. Prav z ureditvijo celotnega spektra predpisanih postopkov, ki jih je treba opraviti pred, med in po preiskavi, je želel zakonodajalec dodatno zaščititi pravico do nedotakljivosti stanovanja. V primeru kakršnekoli kršitve teh procesnih pravil zakon o kazenskem postopku zahteva ekskluzijo dokazov Pregled ustavnih ureditev varstva nedotakljivosti stanovanja Nedotakljivost stanovanja je temeljna pravica vsakega posameznika, da ima v svojem stanovanju in drugih prostorih svojo zasebnost, ne glede na dejansko lastništvo in predstavlja le del splošne pravice do zasebnosti, opredeljene v 35. členu slovenske Ustave 15. Čeprav je lahko termin nekoliko zavajajoč, moramo v mislih vedno imeti predpostavko, da se vedno varujejo osebe in ne prostori. Tako se vedno varujejo osebe, ki imajo pravico v določenih prostorih pričakovati zasebnost. Varovana področja oziroma razsežnost pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja je v različnih sistemih različno določena. Naša Ustava ščiti posameznikovo zasebnost v stanovanju in drugih prostorih, kjer posameznik pričakuje zasebnost. Podobno kot je to urejeno v Sloveniji, je tudi nemška Ustava v 13. členu 16 pri pravicah in obveznostih države precej natančna in obsežna. Že prvi odstavek nedvoumno napeljuje bralca, da je dom nedotakljiv. V nadaljevanju določbe pa je podobno kot v slovenski ureditvi določeno, kdaj in pod kakšnimi pogoji je državi dovoljeno posegati v te pravice. Po ustavnopravni teoriji osebnostnih sfer in njene umestitve v kazensko procesno pravo gre pri pravici do nedotakljivosti stanovanja za tako imenovano zaščito tretje stopnje, oziroma zaščito intimne sfere, ki uživa posebno varstvo. Vanjo se tako 14 Če je bila preiskava opravljena brez pisne odredbe sodišča (prvi odstavek 215. člena), ali brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi (prvi in tretji odstavek 216. člena), ali če je bila preiskava opravljena v nasprotju z določbami prvega, tretjega in četrtega odstavka 218. člena, ne sme sodišče opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze. (219 člen ZKP) člen Ustave RS določa, da je vsakomur zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic člen nemške Ustave govori o nedotakljivosti doma 15

17 lahko poseže le izjemoma in sicer takrat, ko interesi kazenskega pregona prevladajo na varstvom zasebnosti (Zupančič, 2002). Odredbo za preiskavo lahko v nemški ustavni ureditvi izda le sodnik, v izrednih primerih, ko bi bilo nevarno odlašati pa tudi druga oseba, ki jo določa zakon. Ustavna ureditev se v vseh točkah nanaša le na izdajo odredbe in odredbodajalca, nikjer pa ne predvideva in omenja obvezne prisotnosti oseb, ki naj bi bile med preiskavo navzoče. To vprašanje je urejeno v nemškem Zakonu o kazenskem postopku - StPO 17, ki je manj strog od slovenskega ZKP saj določa, da se v primeru, ko sodnik ali državni tožilec nista navzoča pri preiskavi in če je to mogoče, pozove občinskega uradnika 18 ali dva predstavnika skupnosti, ki nista policista ali predstavnika državnega tožilstva, da sta navzoča pri preiskavi. Za razliko od naše in nemške ustavne ureditve, kjer je točno določeno, kaj je preiskava, v ameriški ureditvi za vsako od dejavnosti policije, ki sodi v pristojnost IV. amandmaja k Ustavi ZDA 19 veljajo enake omejitve kot za fizični vstop v stanovanje. Kadar je dejavnost policije označena kot preiskava ali zaseg, je hkrati podvržena njenim ustavnim zahtevam in omejitvam (Kamisar et al., 1986). Ameriški sistem (na podlagi IV. amandmaja in sodbe KATZ vs. U.S. 20 ), ki prav tako teži k varovanju oseb in ne prostorov, poudarja da fraze»ustavno varovano področje«ni moč enačiti s splošno ustavno pravico do zasebnosti. IV. amandma sicer res ščiti posameznikovo zasebnost pred določenimi vdori državne represije, vendar njegova zaščita sega dlje in pogosto ni povezana z zasebnostjo. Splošna pravica posameznika do zasebnosti oziroma pravica, da se posameznika»pusti pri miru«, je kot pravica do zaščite življenja in premoženja, v veliki meri odvisna od pravne ureditve posamezne zvezne države znotraj ZDA (Kamisar et al., 1986). Kar oseba zavestno izpostavi javnosti ne more biti predmet zaščite (tudi če se stvar ali predmet nahaja v stanovanju ali pisarni), kar pa želi ohraniti kot zasebno, uživa ustavno zaščito, pa čeprav na javnih prostorih. Primer KATZ vs. U.S. je zanimiv, saj se za ustavno zavarovano dobrino šteje tudi telefonski pogovor v javni telefonski govorilnici. S tem, ko je zaprla vrata telefonske govorilnice, je oseba izrazila upravičeno pričakovanje, da njenih besed ne bo slišal nihče drug (Kamisar et al., 1986) člen StPO 18 Angleško:»muncipal official«19 Zoper neupravičene preiskave in zasege imajo ljudje pravico biti varni glede svojih oseb, hiš, papirjev in dokumentov; prepovedano je izdajati naloge, razen na podlagi utemeljenega suma, podkrepljenega s prisego ali slovesno izjavo, pri čemer je potrebno opisati prostor, ki naj se preišče ter osebe in stvari, ki jih je treba zaseči 20 Vrhovno sodišče ZDA, 389 U.S. 347 (1967) 16

18 Po razpadu naše bivše skupne države Jugoslavije je na tem teritoriju prišlo do ustanavljanja novih, samostojnih republik. Poglejmo, kako je po novem urejeno ustavno-pravno varstvo v bivših jugoslovanskih republikah. Republika Hrvaška je 22. decembra v svojem uradnem listu objavila novo ustavo. Varstvo zasebnosti je urejeno skoraj identično kot pri nas. Tako 34. člen Ustave 21 določa stanovanja kot nedotakljiva. Nadaljnje določbe ustave se nanašajo na zaščito državljanov pred neupravičenimi posegi represivnih organov. Tako kot v naši ureditvi je policiji onemogočena svobodna izbira preiskovanja stanovanj, saj lahko le sodišče izda odredbo za preiskavo in sicer na podlagi utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ta omejitev pa ni absolutna in dopušča vstop v stanovanje policiji v nekateri pogojih, ki jih ureja ustava sama in sicer, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Kot zanimivost je potrebno omeniti tudi posebnost, ki jo je mogoče zaslediti le v naši in hrvaški ustavi in sicer, da mora policija, pri opravljanju preiskave obvezno zagotoviti dve priči, ki morata biti prisotni tekom preiskave. V drugih tujih ureditvah take določbe na ustavnem nivoju ni moč zaslediti. V primeru Bosne in Hercegovine lahko zasledimo zanimivo ustavno ureditev. Varstvo zasebnosti je urejeno v poglavju o temeljnih človekovih pravicah, kjer so kategorično naštete vse pravice, ki jih imajo vsi, ki se nahajajo na njihovem teritoriju. Ustava v tretjem paragrafu 22 določa pravico do zasebnega in družinskega življenja ter zasebnosti stanovanja in svobodnega izražanja, v bolj podrobno definiranje pa se ustava ne spušča. Makedonska ustava 23 sprejeta leta 1992, je pri določanju ustavnih pravic državljanov malo bolj natančna in stroga. Določa namreč, da sme pravico do člen Ustave Republike Hrvaške: (1) Homes shall be inviolable. (2) Only a court may order the search of a home or other premises, issuing a warrant with the statement of reasons, in conformity with law. (3) The tenant or his representative shall have the right to be present at the search of his home or other premises in the compulsory presence of two witnesses. (4) Under the conditions provided by law, the police authorities may enter a person's home or premises and carry out a search in the absence of witnesses even without a court warrant or consent of the tenant, if this is indispensable to enforce an arrest warrant or to apprehend the offender, or to prevent serious danger to life and health of people or major property. (5) A search aimed at finding or securing evidence for which there is grounded probability to be found in the home of the perpetrator of a criminal offence may only be carried out in the presence of witnesses. 22 III. paragraf Ustave Bosne in Hercegovine: (f) The right to private and family life, home, and correspondence člen Ustave Republike Makedonije: (1) The inviolability of the home is guaranteed. (2) The right to the inviolability of the home may be restricted only by a court decision in cases of the detection or prevention of criminal offenses or the protection of people's health. 17

19 nedotakljivosti stanovanja omejiti samo sodišče, če je to nujno potrebno za odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj in ko gre za varovanje človekovega zdravja. Ustava Italije v 14. členu 24 omenja pravico posameznika do zasebnosti v svojem domu. Ustavodajalec je zapisal, da se ne sme pregledati stanovanja nikogar, razen, če je z zakonom določeno drugače. Ustava ne daje nobenih jasnih pojasnil in garancij, kdo ima pravico biti prisoten pri preiskavi. Tudi madžarska ustava je dokaj skopa pri določilih o pravici do zasebnosti. V 59. členu 25 je enostavno določeno, da ima vsak posameznik pravico do zasebnosti v svojem stanovanju. Tudi v tej ureditvi, za razliko od naše ni podrobno urejeno, kdo ima pravico biti prisoten pri preiskavi. Nizozemska ima nekoliko netipično formuliran stavek v primerjavi z ostalimi. V 12. členu Ustave 26, ki je bila sprejeta leta 1983 je določeno, da je prepovedano vstopiti v stanovanje nekoga, če le ta tega ne dovoli. Vstop se lahko dovoli izjemoma, če tako predvideva zakon. Zanimiva je določba ustave, ki predvideva obvezno pisanje zapisnika o preiskavi, katerega druge ustave ne predvidevajo. Glede natančnosti ureditve lahko na koncu sklenemo, da slovenska Ustava dokaj podrobno in natančno opredeljuje pravice državljanov. Brez zadržkov lahko zaključimo celo, da je slovenska Ustava najbolj restriktivna (vsaj kar tiče varovanja zasebnosti v stanovanju) v celotni Evropski Uniji. V tujih ustavah je le izjemoma mogoče zaslediti tako podrobno ureditev teh pravic in posledično obveznosti države. Večinoma ustav vsebuje le splošne določbe o nedotakljivosti stanovanja, podrobnejši postopek preiskave pa je nadalje dodatno razdelan v specialnih aktih o kazenskem postopku. Ugotovimo člen Ustave Republike Italije: (1) Personal domicile is inviolable. (2) No one's domicile may be inspected, searched, or seized save in cases and in the manner laid down by law conforming to the guarantee of personal liberty. (3) Verifications and inspections for public health and safety, or for economic and fiscal purposes are defined by law člen Ustave Republike Madžarske: (1) In the Republic of Hungary everyone has the right to the good standing of his reputation, the privacy of his home and the protection of secrecy in private affairs and personal data. (2) A majority of two-thirds of the votes of the Members of Parliament present is required to pass the law on the secrecy of personal data člen nizozemske ustave: (1) Entry into a home against the will of the occupant shall be permitted only in the cases laid down by or pursuant to Act of Parliament, by those designated for the purpose by or pursuant to Act of Parliament. (2) Prior identification and notice of purpose shall be required in order to enter a home under the preceding paragraph, subject to the exceptions prescribed by Act of Parliament. A written report of the entry shall be issued to the occupant. 18

20 lahko tudi, da le slovenska in hrvaška ustava vsebujeta določbo o obvezni prisotnosti prič v postopku preiskave. Teh določb v drugih ustavnih ureditvah ni mogoče zaslediti Slovenska in primerjalno pravna ureditev hišnih preiskav v ZDA Ustavno-sodna doktrina o nedotakljivosti stanovanja izhaja iz IV. Amandmaja k Ustavi Združenih držav Amerike 27 (»freedom from search and seizures«) in še starejše angleške predpostavke o nedotakljivosti državljanovega doma (»English man s home is his castle«). Dejansko gre tu za teritorialno koncepcijo varstva stanovanja kot širšega kroga zasebnosti. Treba je upoštevati tudi drugi, ožji vidik in sicer, da je državljanova zasebnost lahko ogrožena tudi z vdorom v posameznikovo duševnost, v njegovo komuniciranje z drugimi, v njegovo telo, obleko, avtomobil, stanovanje itd. Listina o temeljih pravicah Evropske Unije uvaja to pravico kot pozitivno in negativno, vključno z obveznostjo zaščititi posameznika pred rednimi posegi drugega v zasebnost. S tem v zvezi nalaga Uniji pozitivno obveznost obveznost reagiranja 28. Dejstvo je, da je praviloma izvršilna veja oblasti (policija, varnostne službe) tista, ki te ustavne pravice ogroža. Zato je vsebina 36. člena Ustave v bistvu namenjena intervenciji sodne oblasti, ki mora izvršilno vejo v tem pogledu strogo nadzorovati. Zaradi zelo hitrega napredovanja prisluškovalne in druge nadzorovalne tehnologije je postalo teritorialno varstvo zasebnosti bistveno manj pomembno, kar je že leta 1967 ugotovilo vrhovno sodišče ZDA v zadevi KATZ v. ZDA in ustvarilo test»razumno pričakovane zasebnosti«29. Leta 1997 ga je v zadevi HALFORD v. ZDRUŽENO KRALJESTVO repliciralo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ko je šlo za vprašanje, ali je varovana»razumno pričakovana zasebnost«policistke, ki je telefonirala 27 IV. Amandma k Ustavi Združenih držav Amerike:»Zoper neupravičene preiskave in zasege imajo ljudje pravico biti varni glede svojih oseb, hiš, papirjev in dokumentov; prepovedano je izdajati naloge, razen na podlagi utemeljenega suma, podkrepljenega s prisego ali slovesno izjavo, pri čemer je treba natanko opisati prostor, ki naj se preišče, ter osebe in stvari, ki jih je treba zaseči.«28 Vsebina je zajeta v 7. členu Listine o temeljnih pravicah Evropske Unije z naslovom Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja. Podobno vsebino opredeljujeta 8. čl. Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 17. člen Mednarodnega sporazuma o državljanskih in političnih pravicah (the International Covenant on Civil and Political Rights). 29 Angleško: Reasonable expection of privacy 19

21 iz uradnega telefona na policijski postaji 30. V kontekstu»razumno pričakovane zasebnosti«je pojem stanovanja spet potrebno obravnavati širše. Pod pojem stanovanje je potrebno uvrstiti poleg stanovanja v ožjem smislu tudi hotelske sobe in sploh vse prostore, v katerih ima državljan pravico do pričakovane zasebnosti. Tu velja posebej poudariti nevarnost, da bi odločbe Ustavnih sodišč, ki bi ožile ustavno varovane prostore, obenem zniževale tudi prag»razumno pričakovane zasebnosti«(šturm et al., 2002) Prav tako je to doktrino prevzelo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (Odl.št. U-I- 25/95, Ur.list RS, št. 5/98, Odl. US VI, 158). Naša Ustava določa, da je stanovanje nedotakljivo, kar predstavlja absolutno pravico imetnika stanovanja proti vsakomur, ki bi želel poseči v to njegovo, z ustavo varovano pravico. Iz odločbe Ustavnega sodišča (Up 32/94, z dne , Odl. US IV, 38) izhaja, da gre za dejansko in izključno oblast nad prostorom stanovanja in nad vsemi predmeti v njem, kar predstavlja bistveni del in pogoj domovanja kot sestavine človekove zasebnosti. S to pravico so tako zaščitene tudi osebne navade in posebnosti kakor tudi številne življenjske funkcije, povezane s tem prostorom, v katerem bivamo oziroma stanujemo. Kršitev te pravice oziroma protipraven vstop v tuje stanovanje ter njegovo preiskovanje predstavlja tudi kaznivo dejanje. Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ur.list RS, št. 63/94, 70/94 in 23/99, 152. člen) določa kazensko odgovornost vsakogar, kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje ali zaprte prostore, ali kdor se na zahtevo upravičenca od tam ne odstrani ter kdor neupravičeno preišče stanovanje ali navedene prostore. Kazenska sankcija je denarna in zaporna (do 1 leta). Če je poseg izvršen s strani uradne osebe, je predvidena samo prostostna kazen. Vendar je vstop v tuje stanovanje in druge tuje prostore mogoč na podlagi sodne odredbe. V tem primeru ima pravico biti navzoča pri preiskavi oseba, katere stanovanje ali prostori se preiskujejo (lahko tudi njen zastopnik), preiskava pa se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pogoji, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku, je vstop v tuje stanovanje mogoč tudi brez odločbe sodišča, ko lahko uradna oseba vstopi v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opravi preiskavo, če je 30 Odgovor Evropskega sodišča za človekove pravice je bil pozitiven. 20

22 to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Podobno določilo vsebuje tudi 33. člen Zakona o policiji, ki določa policijska pooblastila. Ustava ločuje med vstopom v stanovanje in preiskavo. Preiskava pomeni vstop v stanovanje z namenom, da se opravi ogled oseb, stvari in sledov kaznivega dejanja. Če niso izpolnjeni ti elementi, se ravnanje organa ne šteje za preiskavo. V določenih primerih je vstop v stanovanje dovoljen tudi v civilnopravnih postopkih (npr. v izvršilnem postopku, ki ga dovoljuje Zakon o izvršbi in zavarovanju). Skupna značilnost z ukrepi v kazenskopravnem postopku je prav v tem, da se tudi v izvršilnem postopku iščejo predmeti za odvzem, da bi se tako lahko pokrila terjatev na podlagi izvršljive sodne odločbe. Obema ukrepoma je skupna sodna odločba. Dejstva, na podlagi katerih je izdana odredba o hišni preiskavi, morajo biti argumentirana in upravičena. Obstajati mora vsaj utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja in vseh ostalih navedenih okoliščinah, ki opravičujejo zakonit poseg v ustavno varovano pravico 31 (Zupančič, 2002). Dotaknil se bom tudi vstopa v tuje stanovanje z namenom namestitve prisluškovalnih naprav. Ustavno sodišče Republike Slovenije je temu problemu namenilo svojo pozornost v odločbi št. U-I-25/95, Ur.list RS št. 5/98, Odl. US VI, 158 z dne 31 Zanimiva so razmišljanja in zaključki dr. Janeza Šinkovca, objavljena v Pravni praksi, št. 21/98 z dne :»Po predstavitvi naše ustavno-sodne in tuje sodne prakse ter teorije lahko zaključimo: - če sporni sklep nima nobene opredelitve o utemeljenosti suma o storitvi kaznivega dejanja, je storjen neutemeljen poseg v ustavno varovano pravico, sklep je protiustaven in zato ničen, pri taki izvedbi sklepa pridobljeni predmeti se ne smejo uporabiti v postopkih; - če tudi v predlogu za izdajo odredbe o hišni preiskavi UNZ ni podan utemeljen sum zoper preiskovanca, ali je dana hipoteza, gre za enostavno trditev, brez navezave na kakršnokoli stvarno dejstvo, mora sodnik predlog za odredbo o hišni preiskavi zavrniti. V obratnem primeru odredba o hišni preiskavi nima podlage, iz nepopolnega predloga UNZ pa izhaja, da sodišče za utemeljen sum ni moglo dobiti opore v policijskem gradivu; - iz sklepa mora biti razvidno, kakšni predmeti naj bi se iskali kot dokazi, tudi predlog UNZ ne more navajati nekaj kar pavšalno; - - iz policijskega gradiva mora biti jasno razvidno, kateri prostori (sredstva) naj se pregledajo, praviloma stvari, ki pripadajo obdolžencu. Če naj se preiskava razširi na tuje prostore in sredstva, je to treba v odredbi točno opredeliti in posebej utemeljiti, da se bodo našli sledovi, predmeti, storilec, saj je poseg na škodo osebe, ki ne bo v kazenskem postopku, posebej občutljiv in ustavno dvomljiv; - če je bila hišna preiskava opravljena zoper osebo, ki ni v ovadbi z ničemer omenjena kot sostorilec očitanega kaznivega dejanja, ali glede na prejšnjo alineo, je preiskava opravljena brez sodnega naloga, izrazito protipravna, razen v izjemnih primerih iz petega odstavka 36. člena Ustave. Odredba o hišni preiskavi, opravljena v nasprotju s prikazanimi pravili, je nična; uporaba kakršnihkoli dokazov, pridobljenih s kršitvijo ustave in zakona v kateremkoli postopku (kazenskem, pravdnem, upravnem), ni dopustna.«21

23 Na podlagi te odločbe je Državni zbor Republike Slovenije sprejel spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS, št. 6/99. Pri tem je ustavno sodišče menilo, da predstavlja prisluškovanje v prostoru - s tajno namestitvijo prisluškovalnih naprav - skrajen poseg v ustavno pravico do zasebnosti ter da mora biti prav zaradi tega natančno urejeno z jasnimi in podrobnimi pravili. Ta pravila državljanom zagotavljajo na eni strani predvidljivost ukrepov oziroma situacij, v katerih je ukrep mogoče uporabiti, na drugi strani pa učinkovit pravni nadzor in učinkovita sredstva zoper zlorabo teh ukrepov. Tajna narava ukrepa prisluškovanja v prostorih je tista, ki poleg tajnosti pri izvajanju ukrepa narekuje tudi tajno namestitev in odstranitev naprav, s katerimi se prisluškuje. Ustavno sodišče je leta 1997 sprejelo stališče o nameščanju prisluškovalnih naprav v stanovanja:»75. Namestitev in odstranitev tistih tehničnih sredstev za prisluškovanje, ki se nameščajo v prostoru, je nesporno povezana s tajnim vstopom v stanovanje oziroma druge tuje prostore. S tem se, kot pravilno poudarja pobudnik, posega v pravico do nedotakljivosti stanovanja. Pravica do nedotakljivosti stanovanja je prav tako kot zasebnost komunikacij dvojno varovana: kot posebna ustavna pravica v 36. členu Ustave in v sklopu ustavnega varstva človekove zasebnosti. [ ] 77. Glede na omejitve pravice do nedotakljivosti stanovanja, ki jih dopušča 36. člen Ustave, namestitev naprav za prisluškovanje ne more imeti podlage v petem odstavku istega člena, ki sicer omogoča uradnim osebam, da vstopijo v tuje stanovanje brez odločbe sodišča in brez navzočnosti prič opravijo preiskavo. To lahko po Ustavi storijo samo, če je neogibno potrebno, da se neposredno prime storilec kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. To ne velja za primere namestitve, oziroma odstranitve naprav. 78. Na podlagi drugega odstavka 36. člena je vstop v stanovanje ali v druge tuje prostore možen tudi v drugih primerih, vendar le na podlagi odločbe sodišča. Ustava v takšnem primeru dovoljuje vstop v stanovanje proti volji stanovalca, ne dovoljuje pa izrecno vstopa brez njegove vednosti. Odgovor na vprašanje, ali je tudi takšen vstop dopusten, je zato potrebno poiskati v ostalih določbah Ustave. Po določbi drugega odstavka 15. člena je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice in svoboščine. Po določbi tretjega odstavka istega člena Ustave so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta 22