UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DOMEN RANCA

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DOMEN RANCA Križevci pri Ljutomeru, junij 2004

2 2 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE IN SEVEROVZHODNE SLOVENIJE V OKVIRU REGIONALNE POLITIKE EU Študent: Domen Ranca Naslov: Križevci Križevci pri Ljutomeru Številka indeksa: Izredni študij Program: univerzitetni Študijska smer: EOT Mentor: dr. Vito Bobek, izr. prof. Križevci pri Ljutomeru, junij 2004

3 3 UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta IZJAVA Kandidat Domen Ranca absolvent študijske smeri: EKONOMIJA študijski program: EOT izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. VITO BOBEKA, izr. prof. in uspešno zagovarjal Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim ne dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne Podpis:

4 4 PREDGOVOR Regionalizem in oblike pomoči Evropske unije smo se odločili raziskati zaradi čedalje večjega pomena navedenih kategorij, še posebej ob vstopu Slovenije v unijo. Za področje regionalnega sodelovanja avstrijske Štajerske in SV Slovenije nisem zasledil nobene novejše analize, nekatere oblike sodelovanja so se pojavile šele pred kratkim, saj so v pristojnosti organizacij, ki so se ustanovile šele po osamosvojitvi Slovenije. Osnovna trditev je, da ima Evropska unija celovit sistem za dodeljevanje regionalnih pomoči skozi sistem strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Slovenija bo morala to področje prilagoditi zahtevam unije. Avstrijska Štajerska se zaradi svoje razvitosti, potencialov, tehnološke usmerjenosti in seveda tudi zaradi neposredne bližine ponuja kot idealni partner za sodelovanje SV Sloveniji. Določene oblike sodelovanja se izvajajo preko različnih organizacij, še vedno obstajajo možnosti za intenziviranje sodelovanja. Regionalizem je proces, ki prihaja od spodaj navzgor in se manifestira kot težnja prebivalcev regij po večjih pristojnostih, demokratizaciji in soodločanju o stvareh, katere so za njih pomembne. Danes regionalizem pridobiva na pomembnosti, priča smo tudi počasnemu prenosu funkcij države na regionalno raven. Ta proces imenujemo regionalizacija. Regija je območje, področje, ki je zaokroženo ponavadi na geografski način, lahko pa tudi na kulturni, kulturno-zgodovinski ali kakšen drug način. Regije so lahko namenjene le statistični rabi in so brez pristojnosti, kot je to primer v Sloveniji. Lahko so tudi institucionalizirane, kot na primer na avstrijskem Štajerskem, kjer imajo enotno vodene, urejene in funkcionalno zaokrožene regije. Evropska unija vedno večji pomen pripisuje tudi čezmejnim regijam. Evropska unija za zmanjšanje regionalnih razlik med bolj in manj razvitimi regijami držav članic namenja sredstva preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Višina sredstev za ta namen se je v zadnjih letih, ob vsaki reformi strukturne politike, zelo povečala. Vzrokov za razlike med regijami je več, poglavitni dejavniki pa so zagotovo lega regije, resursi, ki so na razpolago, zgodovinski dejavniki. Ponavadi velja pravilo, da so regije z osrednjo lego in dobrimi povezavami bolj razvite od perifernih območij. Evropska unija razvitost regije določa z različnimi kazalniki, najpomembnejša sta BDP/prebivalca in stopnja brezposelnosti v regiji, na podlagi katerih razdelijo tudi največ sredstev. Slovenija se je, tako kot ostale države kandidatke za vstop, skozi pridobivanje sredstev iz predpristopnih in pristopnih strukturnih pomoči učila in pripravljala na pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada. V pregledu sodelujočih organizacij lahko ugotovimo, da se je večina opisanih projektov odvijala ob pomoči instrumentov predpristopne pomoči.

5 5 To nedvomno potrjuje pomembnost pridobivanja sredstev iz strukturnih skladov EU. V mesecu juliju 2004 se pričakujejo prvi razpisi za projekte iz strukturnih skladov EU, aktivnosti se povečujejo in pričakujemo lahko, da bo izčrpano večino razpoložljivih sredstev, še posebej za manjše projekte. Na težave pri zbiranju podatkov smo naleteli pri slabem odzivu nekaterih organizacij, potrebno je bilo izvesti veliko osebnih srečanj. Težko je bilo pridobivati podatke iz tujine, sogovorniki večinoma niso pokazali pripravljenosti posredovati želene podatke.

6 6 KAZALO 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve... 8 Osnovne trditve Predpostavke in omejitve Predvidene metode raziskovanja REGIONALIZEM Pojmovanje Regionalna politika Državne pomoči za regionalni razvoj Regionalizem v EU Klasifikacija teritorialnih enot NUTS Klasifikacija teritorialnih enot in upravno teritorialna razdelitev v Sloveniji Teritorialna razdelitev EU Gospodarska razvitost regij in kazalniki v mednarodnih primerjavah Bruto družbeni produkt na prebivalca Stopnja brezposelnosti Strukturni skladi EU Evropski regionalni razvojni sklad Evropski socialni sklad Evropski sklad za usmerjanje kmetijstva in garancije Finančni instrument za ribištvo Kohezijski sklad Evropska investicijska banka Razvojni cilji SISTEM IN INSTRUMENTI PREDPRISTOPNE POMOČI EU PHARE Nacionalni program Phare Nacionalni program Phare Phare program čezmejnega sodelovanja Phare čezmejno sodelovanje Slovenija - Avstrija Phare večdržavni in horizontalni programi Orodja predpristopne strukturne pomoči Orodja pristopne strukturne pomoči ISPA SAPARD ZNAČILNOSTI REGIJ IN OBLIKE SODELOVANJA Avstrijska Štajerska Avstrijska Štajerska - gospodarska zbornica Tehnološki parki SFG TEHNOLOŠKA POVEZAVA GRAZ MARIBOR SV Slovenija - Pomurje in Podravje Pomurje RRA MURA MURSKA SOBOTA TURISTIČNA ZVEZA POMURJA MURSKA SOBOTA OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MURSKA SOBOTA... 58

7 Podravje GZS - OBMOČNA ZBORNICA MARIBOR OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MARIBOR MARIBORSKA RAZVOJNA AGENCIJA ŠTAJERSKI TEHNOLOŠKI PARK JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR EUREGIO SV SLOVENIJA AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA ČEZMEJNI ZAPOSLOVALNI PAKT MED AVSTRIJSKO ŠTAJERSKO IN SLOVENIJO SKLEP POVZETEK SEZNAM LITERATURE IN VIROV... 83

8 8 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Regionalizem je zelo široko področje, od sodelovanja med lokalnimi skupnostmi znotraj države, preko obmejnega sodelovanja sosednjih držav do mednarodnega regionalnega sodelovanja v okviru Evropske unije (v nadaljevanju EU). Problematika manj razvitih regij se kaže v slabši osnovni infrastrukturi, manj razvitem gospodarstvu, manj kvalificirane delovne sile, nižjem standardu prebivalcev na teh področjih. Posledično pomeni to izseljevanje, predvsem mlajših in višje izobraženih, v bolj razvite regije z boljšimi pogoji in več možnostmi za zaposlitev in življenje. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Za proučitev razvitosti regionalnega sodelovanja med avstrijsko Štajersko in SV Slovenijo sem se odločil predvsem, ker živim v eni najslabše razvitih slovenski regij in nisem zasledil novejših analiz s področja sodelovanja teh sosednjih regij. Tudi regionalizem in pomoč EU državam kandidatkam in članicam je trenutno zelo aktualna tema zaradi širjenja EU. Na začetku dela bomo predstavili sam pojem regije, regionalizma, regionalne politike in z njimi povezane pojme. Prikazali bomo teritorialno razdelitev držav ter izvajanje regionalne politike v EU, strukturne sklade, kohezijski sklad, priprave držav kandidatk za članstvo v EU in oblike pomoči, ki jih nudi EU. Glavni cilj tega dela je poleg zgoraj naštetega prikazati še razvitost, razlike in oblike sodelovanja regij avstrijske Štajerske in SV Slovenije ter organizacije, dejavne na tem področju. Osnovne trditve EU ima celovit sistem za dodeljevanje regionalnih pomoči preko sistema strukturnih skladov in kohezijskega sklada, informacijsko so dobro podprti, opravljene so bile potrebne študije ter analize regij, potrebnih pomoči. Slovenija bo morala področje regionalizma prilagoditi zahtevam EU, prvi koraki so že bili narejeni z Zakonom o skladnem razvoju Slovenije. Avstrijska Štajerska se kot bolj razvita sosedska regija idealno ponuja kot partner za sodelovanje SV Sloveniji. Določene oblike sodelovanja so se že ustalile preko različnih organizacij, agencij, vendar bi bilo potrebno sodelovanje intenzivirati.

9 9 1.3 Predpostavke in omejitve EU ima razvit celovit sistem za dodeljevanje pomoči manj razvitim regijam za doseganje boljše gospodarske, družbene in socialne rasti. Slovenija mora kot država kandidatka za vstop v EU poleg ostalega prilagoditi tudi področje regionalizma. Regije imajo tudi same na razpolago določene vzvode za pospešitev lastne razvitosti, sodelovanje z razvitejšimi sosednjimi regijami je samo eden izmed njih. Pri pisanju diplomskega dela se bom pri splošnem pregledu omejil na območje EU pri opisu sodelovanja regij pa na območje SV Slovenije ter avstrijsko Štajersko. Možne omejitve bodo v pomanjkanju informacij in volji do sodelovanja v agencijah in organizacijah na avstrijski strani. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava bo predvidoma makroekonomska - področje proučevanja regij, regionalizma in regionalne politike na ravni celotne EU, oz. posameznih regij ter dinamična regije, regionalizem, regionalna politika se skozi čas spreminjajo. Uporabljen bo deskriptivni pristop, v posameznih poglavjih bodo prevladovale različne metode deskriptivnega pristopa: - metoda deskripcije, - metoda kompilacije, - komparativna metoda, - zgodovinska metoda. Uporabljene podatke smo dobili na osnovi različnih virov, kot so internet, revije, različna strokovna literatura, interni viri različnih organizacij ter z osebno komunikacijo, predvsem pri zbiranju podatkov za četrto poglavje.

10 10 2 REGIONALIZEM Pomembnost regionalizma v zadnjem času narašča. Poznamo regionalizem znotraj posameznih držav in mednarodni regionalizem. V luči združevanja Evrope vedno bolj pomemben postaja mednarodni regionalizem. Najprej bomo podali nekaj osnovnih definicij in stališč posameznih avtorjev glede pojmov povezanih z regionalizmom. 2.1 Pojmovanje Regionalizem izhaja iz besede regija, ki je latinskega izvora (regio) in pomeni področje, območje. Regionalizem pomeni prizadevanje, da se določenemu področju, pokrajini prizna poseben ekonomski, družbenopolitični, kulturni položaj (SAZU 1994, 1154). Sruk (1995, 278) navaja, da je regija področje ali območje, oz. ozemlje, tako ali drugače geografsko-politično in kulturnozgodovinsko zaokroženo. Dejansko gre za obstoj določenih gospodarskih in družbenopolitičnih področij, katera so večja od osnovnih ozemeljskopolitičnih skupnosti in hkrati manjša kot celotno področje države. Definicijo regionalizma avtor povzema iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), navedeno v prejšnjem odstavku. Na prvi pogled se tako zdi popolnoma jasno, kaj pojmujemo pod pojmom regija, vendar ni povsem ustrezne definicije (Bučar 1993, 40-41). Pri definiranju regije lahko uporabimo različne pristope, vendar je definicija predvsem odvisna od avtorja samega in področja s katerim se ukvarja. Posamezne stroke tako poznajo sebi prilagojene regije, kot npr. geografska, ekonomska, klimatska, kulturna, etnična, jezikovna, zgodovinska regija. Avtor ugotavlja, da je regija predel, področje, ki pa je prostorsko omejeno, homogeno in ne preobsežno, meje regije niso identične z državnimi mejami. V zahodnoevropskem političnem prostoru so regije definirane kot prostorsko razpoznavna ali nekomu pripadajoča področja, katerih prebivalstvo ima določene skupne značilnosti in voljo, da ohranja svoje posebnosti ter želi tudi razvijati svoj kulturni družbeni in gospodarski razvoj. Regije so torej geografske ali geopolitične ozemeljske enote znotraj državnih meja, ki so tudi glede na prepričanje prebivalstva zaključene enote (ibid. 46). Tudi Kenda in Bobek (1997, 366) navajata da je regija geografsko območje in še dodajata, da so znotraj takšnega območja enote močneje povezane kot izven njega in je v njih tudi dohodek podoben. Politiko regionalnega razvoja pojmujeta kot splet ukrepov države ali vlade, s katerimi zmanjšuje ekonomske in socialne razlike med geografskimi območji. De Melo in Pangariya (1993, 19-20) ugotavljata, da je zaradi povečane negotovosti na globalnem trgu regionalni pristop pri povezovanju držav še posebej opravičljiv za majhne države. Takšne države vidijo v regionalizmu instrument za zagotavljanje dostopa na svetovni trg tudi v prihodnosti. Majhne države nimajo močnih pogajalskih izhodišč (pogajanja v okviru GATT in pozneje WTO), zato jim ne preostane drugega, kot da se

11 11 povezujejo v regionalne integracije ter tako dosegajo boljša pogajalska izhodišča. Združevanje držav sedanje EU je bilo tako tudi posledica prevelike moči ZDA. Podobna situacija je danes s tranzicijskimi državami vzhodne Evrope, ki vidijo svoje možnosti enakovrednega trgovanja v svetovni trgovini z vstopom v EU, ki je prav tako integracija regionalnega značaja. Regionalizem omogoča dostop na svetovno tržišče tudi majhnim in gospodarsko slabše razvitim državam. Svetličič (1996, ) ugotavlja, da ne obstaja natančna interdisciplinarna definicija regionalizacije. Regionalizem označuje kot tendenco, regionalizacijo pa za snop prepričanj o nujnosti regionalne pripadnosti, splet regionalnih idej, zamisli in lojalnosti. Dejstvo je, da obstajajo regije tudi znotraj nacionalnih držav, torej na subnacionalnem nivoju (Bučar, 1993, 52). Za te subnacionalne regije veljajo enake težave pri njihovem definiranju in opredeljevanju, kot smo jih že omenili. Politični razvoj v Evropi v zadnjem času kaže, da tudi subnacionalni regionalizem pridobiva na pomenu. Temu procesu se niso mogle izogniti niti močne centralistične države. Po eni strani države razdelijo svoje ozemlje na regije zaradi lažjega upravljanja, po drugi strani pa prebivalci teh regij zahtevajo večjo stopnjo samostojnosti in vse večje pristojnosti za zadovoljevanje svojih potreb. To se poizkuša ločiti s pojmoma regionalizacija in regionalizem, kjer prvi pomeni nekakšno prenašanje upravnih funkcij, drugi pa političnih funkcij odločanja. Bučar (1993, 47) ugotavlja, da veljajo tudi za čezmejne regije poizkusi definicij, kot za regije. Posebnost čezmejnih regij je, da so razcepljene z državnimi mejami. Zato kažejo tudi določene specifičnosti v organizacijskem smislu in na institucionalnem nivoju sodelovanja. Čezmejna regija je ozemlje, kjer tam živeče človeške skupnosti povezuje mreža odnosov, ki pa jih ovira ali celo onemogoča meja. Obmejne, obrobne regije se tako soočajo s svojstvenimi prostorskimi, družbenoekonomskimi, družbeno-kulturnimi in institucionalnimi problemi, ne glede na politični sistem, ki mu pripadajo (Svet Evrope 1995, 11-12). Obmejno regijo definirata Svet Evrope in EU v strogem smislu kot teritorialno enoto neposredno pod državno ravnjo, ki ima skupno teritorialno mejo z eno ali več enotami enake vrste, ki spadajo v sosednjo državo (ibid. 17).

12 Regionalna politika 1 V ekonomski teoriji obstajajo različne smeri razmišljanja o regionalnem vidiku razvoja. Razvrstimo jih lahko na dve skupini, glede na to, kako odgovarjajo na bistveno vprašanje: Ali prosto delovanje tržnih sil zagotavlja postopno zmanjševanje regionalnih razlik? Pozitiven odgovor daje le neoklasična ekonomska teorija, ki trdi, da tržni mehanizem povzroči migracijo delavcev iz manj razvitih v razvitejše regije. To povzroči dvig plač v nerazvitih in padec plač v razvitejših regijah, medtem ko se bo tok kapitala usmeril v regije z nižjimi stroški dela, zaradi možnosti višjih dobičkov. Na ta način naj bi se v razmerah prostega vpliva tržnih zakonitosti postopoma zmanjševale razlike v plačah in dohodkih od kapitala, dokler ne bi medregionalni sistem prišel v ravnotežje. Neoklasična teorija ima veliko nasprotnikov, ki so si vsi enotni v trditvi, da prosto delujoče tržne sile privedejo do povečanja regionalnih razlik. Pod vplivom tržnih sil se gospodarske dejavnosti, znanost, izobraževanje in kultura koncentrirajo v razvitejših regijah, manj razvite regije pa ostajajo vedno relativno slabše razvite. Ekonomski teoretiki, z izjemo neoklasikov, zato podpirajo regionalno državno politiko. Komisija EU se načelno zavzema za čim manjše poseganje države v gospodarstvo, zato kontrolira in omejuje razne vrste državnih pomoči, ki jih države članice dajejo podjetjem (izvozne spodbude, splošne investicijske premije, pomoč državnim podjetjem), dopušča pa združljivost regionalnih razvojnih pomoči s tržnim gospodarstvom in svobodno konkurenco v primerih, ko gre za pomoč: - ekonomsko šibkim, pretežno agrarnim regijam, - industrijskim regijam s staro industrijo in - perifernim regijam. Pomembno za regionalno politiko je, da Maastrichstski sporazum priznava potrebo po večji solidarnosti in koheziji v okviru EU kot osnovo za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj. Enako stališče se ponovi v aneksu k Beli knjigi o pripravah držav Srednje in Vzhodne Evrope na integracijo v skupni trg EU. Vse države članice EU izvajajo regionalno politiko, unija pa zagotavlja posebne regionalne spodbude iz Evropskega razvojnega regionalnega sklada, Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za usmerjanje spodbud in garancije v kmetijstvu, v navezi z Evropsko investicijsko banko. Reforma teh treh skladov je bila izvedena v letu 1988, rezultat je bila večja koordinacija med strukturnimi skladi, prišlo je tudi do podvojitev višine sredstev, predvsem zaradi vključitve Irske, Španije, Grčije in Portugalske v EU. Drugi krog povečanja sredstev se je izvedel leta Višina sredstev za strukturne sklade se je povečala za 41%, v ta namen je bil istega leta ustanovljen tudi Kohezijski sklad. Poleg povečanja sredstev je za obdobje devetdesetih let pomembna tudi sprememba osnovnega koncepta regionalnih pomoči. Strukturni skladi bi naj pomagali strukturno šibkejšim in konkurenčno manj sposobnim evropskim regijam pri prilagajanju na skupno 1 Povzeto po Kukar (1997, 57-59).

13 13 tržišče. Za učinkovito rabo sredstev strukturnih skladov so bila opredeljena štiri generalna načela s šestimi prioritetnimi cilji za obdobje Z vstopom v obračunsko obdobje se je zmanjšalo število ciljev, prav tako je nova regionalna politika prinesla tudi nova načela za črpanje sredstev iz skladov. Načela, cilje, regionalno politiko EU si bomo podrobneje ogledali v poglavju 2.6 do 2.9. RAZLIKE MED TRADICIONALNO IN NOVO REGIONALNO POLITIKO Nova evropska regionalna politika je zasnovana na teoriji endogenega razvoja, ki poudarja, da se regionalni razvoj gradi od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol. Tradicionalna regionalna politika je za osnovni problem razvojno šibkih območij identificirala pomanjkanje kapitala in kvalificirane delovne sile, regionalna politika v devetdesetih pa kot problem poudarja predvsem pomanjkanje podjetniške iniciative, inovacij, specifičnega znanja in mednarodnih povezav ter nerazvito infrastrukturo. Tradicionalna regionalna politika je predstavljala instrument za zaščito razvojno šibkejših regij pred mednarodno konkurenco, podjetjem na teh območjih je zmanjševala stroške s subvencijami. Nova regionalna politika je zasnovana na principih samovzdržujočega razvoja in na povezovanju v različne podjetniške in informacijske mreže. Namen nove regionalne politike je zmanjšati zaostanek razvojno šibkejših regij za razvitejšimi s povečevanjem sposobnosti razvojno šibkejših regij za osvajanje inovacij na različnih področjih, kot so proizvodnja, postopki, organizacija. Tradicionalna regionalna politika je poudarjala pomen industrijskih dejavnosti, nova regionalna politika pa je usmerjena predvsem k storitvenim dejavnostim (marketinške, svetovalne storitve, raziskovalno in razvojno delo), saj le te storitve omogočajo nujne ekonomske, organizacijske in socialne spremembe, ki so potrebne v inovativni družbi. Iste storitve predstavljajo nematerialne poti, ki omogočajo pretok blaga, kapitala, ljudi in informacij tako v regiji, kot tudi med regijami. 2.3 Državne pomoči za regionalni razvoj 2 Državna pomoč je v nasprotju s cilji skupnega evropskega trga, vendar je dovoljena pod določenimi pogoji. Regionalna pomoč zavzema v okviru državnih pomoči pomembno mesto. Regija, ki želi prejeti državno pomoč mora imeti jasno opredeljene meje ter izpolnjevati mora določene kriterije (Kavaš 1999, 15). Slovenija je leta 1995 ratificirala "Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije" (WTO), ki je sestavljen iz več sporazumov. Med njimi je tudi "Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih". Definicija subvencij je v omenjenem sporazumu definirana zelo na široko. Subvencije se delijo na prepovedane in pogojno dovoljene. Sporazum velja za vse dejavnosti, razen za kmetijstvo, za katerega velja poseben 2 Povzeto po Murn (2000, 5-12).

14 14 sporazum, ki dovoljuje več subvencij, vendar z določenim postopnim zmanjševanjem obsega subvencioniranja. V EU veljajo posebni predpisi, ki urejajo konkurenco med podjetji, panogami in dejavnostmi v državah članicah. Pravila, ki v pravu EU urejajo področje državnih pomoči, so zapisana v določilih Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti (v nadaljevanju PES) in v določilih Pogodbe o ustanovitvi skupnosti za premog in jeklo (v nadaljevanju ESPJ). Zaradi dejstva, da določila PES in ESPJ urejajo področje državnih pomoči zelo splošno, sta Evropska komisija in Evropsko sodišče skozi prakso ob uporabi določil PES in ESPJ oblikovala pravila, ki natančneje in vnaprej določajo, katere državne pomoči so dopustne. Najpomembnejša pravila se nanašajo na 92. in 93. člen PES. Med državne pomoči se običajno ne uvrščajo: a) pomoč prebivalstvu, b) pomoč za odpravljanje naravnih nesreč, c) državne in lokalne investicije v infrastrukturo, d) državne naložbe v podjetja, e) splošni ukrepi države, npr. davčne oprostitve (ki sicer vplivajo na konkurenco, a veljajo za vsa podjetja enako). a) Pomoč prebivalstvu je lahko posredovana v finančni ali materialni obliki, kjer materialna pomoč ne sme razlikovati izvorov proizvodov. Ta pomoč je namenjena prebivalstvu kot končnemu prejemniku za blažitev socialnih težav. b) Pomoč za odpravo škode, povzročene z naravnimi nesrečami ali izjemnimi dogodki, se nanaša na trenutne težave, ki jih lahko povzročijo vihar, poplava, suša, požar, potres, ipd. Neugodne vremenske razmere ne spadajo med naravne nesreče in se smatrajo kot ekonomska tveganja v kmetijstvu. Med izjemne dogodke se štejejo vojne ali teroristični napadi, stavke se smatrajo kot del splošnega podjetniškega tveganja. Pomoč mora biti namenjena neposredni odpravi škode in ne spodbujanju razvoja območja, prizadetega od naravne nesreče ali izjemnega dogodka. c) O investicijah v infrastrukturo v evropskih pravilih o državnih pomočeh ni posebnih predpisov. Iz sodne prakse in rešitev primerov Evropske komisije izhaja, da v to kategorijo spadajo investicije splošne rabe, za katere gradnjo in vzdrževanje je zadolžena država (npr. ceste, železniški tiri, komunalne napeljave in naprave). d) Državne naložbe v podjetja nimajo statusa državne pomoči, v kolikor se država obnaša po tržnih načelih, kakršna veljajo tudi za ostale udeležence na trgu. e) Splošne pomoči države, izhajajoče iz davčnih predpisov, se običajno ne uvršajo med državne pomoči, v kolikor so namenjene vsem podjetjem v nacionalni ekonomiji (npr. različne stopnje davka na dodano vrednost, davčne oprostitve).

15 15 OSNOVNE SHEME DRŽAVNIH POMOČI Skozi čas in prakso so se na podlagi PES izoblikovala podrobnejša pravila o državnih pomočeh, trenutno veljavna so združena v štiri skupine: 1. splošna pravila, 2. horizontalna pravila, 3. regionalna pravila, 4. posebna sektorska pravila. 1) Splošna pravila urejajo splošne pogoje, katere mora država upoštevati, da ne pride do posrednega dodeljevanja pomoči in splošne pogoje državnih pomoči majhnih obsegov. V to skupino sodijo pravila o državnih investicijah, o finančnih transferih v javne družbe, o državnih garancijah, o javnih prodajah zemljišč, o kratkoročnih izvoznih kreditih. Izvajanje nekaterih storitev s področja telekomunikacij, pošte, transporta, elektroenergetike in RTV je urejeno s posebnimi pravili. 2) Horizontalna pravila državnih pomoči se nanašajo na področja s posebnimi težavami. Veljavnost pravil je časovno omejena, horizontalni predpisi se prilagajajo stališčem Evropske komisije in ekonomskemu razvoju EU. 3) Regionalna pravila opredeljujejo dodeljevanje regionalnih pomoči na podlagi regionalnih kriterijev. Cilj dodeljevanja teh pomoči je vplivati na geografsko razporeditev aktivnosti podjetij. Obseg državnih pomoči mora biti omejen na rešitev točno določenih regionalnih problemov, pomoč ne sme biti dodeljena podjetjem, ki nimajo pomembnega vpliva na razvoj področja, kjer so locirana. 4) Posebna sektorska pravila določajo glavne cilje politike EU pri razvoju izbranih sektorjev in določajo vsebinske ter formalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati različne oblike državne pomoči. Splošni kriteriji dodeljevanja posebnih sektorskih pomoči so: - pomoči so omejene na posamezne, zaradi položaja sektorja, opravičene primere, - pomoči so dovoljene le do povrnitve sposobnosti preživetja prejemnika, - pomoči morajo biti dodeljene za krajša obdobja, v primeru daljšega obdobja se morajo postopno zmanjševati, - intenzivnost pomoči mora biti prilagojena problemu, ki ga rešuje, - reševanje problemov v sektorju ene države ne sme imeti vpliva na drugo državo članico. V okviru naštetih štirih osnovnih skupin pravil so se v EU oblikovala še specifična pravila posameznih shem državnih pomoči. V okviru splošnih pravil so podana pravila oblikovanja shem izvoznih pomoči. Pomoči izvozu so strogo prepovedane tako po pravilih EU, kot tudi Svetovne trgovinske organizacije. Kljub temu nekatere članice vodijo aktivno politiko pomoči izvozni industriji preko instrumentov izvoznega kreditiranja in zavarovanja izvoznih kreditov.

16 16 V okviru horizontalnih pravil so oblikovana sledeča posebna navodila za oblikovanje shem: - sheme raziskovanja in razvoja, - sheme varstva okolja, - sheme reševanja in prestrukturiranja, - sheme za mala in srednje velika podjetja, - sheme pomoči za zaposlovanje, - sheme pomoči za usposabljanje, - sheme razvoja nazadujočih urbanih območij. V okviru regionalnih pravil so postavljena navodila za oblikovanje regionalnih državnih pomoči. Navodila se nadalje delijo na: - državne pomoči manj razvitim regijam v EU na nivoju NUTS 2 in ravnijo pod 75% bruto domačega proizvoda po kupni moči na prebivalca v evropskem merilu, - državne pomoči manj razvitim regijam v nacionalnem merilu na nivoju NUTS 3, z najmanj sto tisoč prebivalci na regijo. Regionalne pomoči je možno dodeljevati za: - začetne investicije, - ustvarjanje novih delovnih mest, - redno poslovanje, samo pod posebnimi pogoji. V okviru posebnih sektorskih pravil so oblikovana posebna navodila shem za naslednjo predelovalno industrijo: - industrijo sintetičnih vlaken, - industrijo motornih vozil, - ladjedelništvo, - jeklarstvo, - premogovništvo, - transport, - kmetijstvo, - ribištvo. INSTRUMENTI DRŽAVNIH POMOČI Obstaja veliko instrumentov državnih pomoči, v EU se sistematizirajo v naslednje skupine: A. Pomoči, ki so v celoti prenesene prejemnikom. Skupina A se deli na dve podskupini A1 (pomoč iz proračuna) in A2 (pomoč od davkov ali socialno varstvenega sistema). B. V skupino B sodijo finančni transferji države v obliki kapitalskih naložb. C. Skupina C pokriva transfere, v katerih so element pomoči določeni prihranki prejemnika za obdobja, v katerih je transferiran kapital na razpolago. V podskupino C1 spadajo ugodna posojila v C2 pa so uvrščeni ukrepi, ki podjetjem zmanjšujejo davčno obveznost. D. Skupina D pokriva jamstva. V podskupini D1 so prikazane nominalne vrednosti jamstev, v D1A pa izgube, ki izhajajo iz garancijskih shem.

17 17 Evropska komisije večinoma ne presoja o izbiri instrumentov državne pomoči, z vidika preglednosti zagovarja proračunske vire pred davčnimi. Najbolj transparentna oblika dajanja državne pomoči je nedvomno transfer finančnih sredstev iz proračuna. NADZOR NAD DRŽAVNIMI POMOČMI Z vidika trenutka izvajanja nadzora ločimo predhodni in naknadni nadzor nad državnimi pomočmi. Predhodni nadzor nad državnimi pomočmi temelji na sistemu vnaprejšnje odobritve državne pomoči s strani Evropske komisije. Države članice morajo spoštovati tudi t.i. mirovalno klavzulo, ki pravi, da država članica priglašenega ukrepa ne sme izvajati, dokler ni odobren s strani Evropske komisije. Postopki priglasitve, preiskav, odobritev so natančno določeni. V kolikor je prejemnik v državi članici prejel neupravičeno državno pomoč, jo mora v skrajnem primeru tudi vrniti in vzpostaviti stanje pred prejemom pomoči, saj neupravičene državne pomoči izkrivljajo konkurenco. V okviru naknadnega nadzora, so države članice EU dolžne izdelati letna poročila o državnih pomočeh in jih posredovati Evropski komisiji v roku šest mesecev po preteku tekočega leta. Sistem letnih poročil je od leta 1994 standardiziran, te oblike poročil zahtevajo zelo kompleksne podatke. Evropska komisija izdaja zbirna poročila o državnih pomočeh v EU v posebni publikaciji ("Survey on state aid in the EU in the manufacturing and certain other sectors") in ugotavlja, da zbirna poročila še vedno niso popolna zaradi slabih podatkov nekaterih članic, kjer se višina državnih pomoči le ocenjuje (Grčija) kot tudi zaradi nepreglednosti državnih pomoči znotraj sektorjev, kjer državne pomoči niso pod neposredno kontrolo. Slovenija je leta 1997 s sprejetjem "Zakona o ratifikaciji sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani" sprejela obvezo, da bo sistem državnih pomoči postopno urejala in uskladila s predpisi EU. Konec leta 1999 je bil sprejet "Zakon o nadzoru državnih pomoči", ki ureja predhodni in naknadni nadzor nad državnimi pomočmi. S tem se je začelo delno izvajanje in prenos prava EU v slovensko pravno ureditev, na področju državnih pomoči. Zagotovo lahko trdimo, da bo zaradi pridružitve EU v Sloveniji z javnofinančnega vidika prišlo do zmanjšanja klasičnih dotacij in povečanja uporabe drugih instrumentov državnih pomoči, z vidika industrijske politike pa bodo posledice občutila podjetja, ki so doslej lahko živela le ob državni pomoči.

18 Regionalizem v EU V tem poglavju bomo predstavili regionalizem v EU. Posamezne članice imajo različno razvite regionalne ravni z različnimi pristojnostmi. Ogledali si bomo teritorialno razdelitev članic EU in Slovenije, klasifikacijo teritorialnih enot v EU in v Sloveniji, merjenje razvitosti regij. Pozornost bomo posvetili najpomembnejšim instrumentom izvajanja regionalne politike na ravni EU strukturnim skladom. Strukturni skladi imajo na razpolago ogromna finančna sredstva za zmanjševanje regionalnih razlik. Ogledali si bomo tudi načela in prioritetne cilje, po katerih EU razdeljuje finančna sredstva za strukturno politiko. Dotaknili se bomo tudi vloge Kohezijskega sklada in Evropske investicijske banke. Prikazali bomo tudi regionalne razvojne cilje EU. K ustanovitvi EU so vodili politični in ekonomski razlogi. Politično je bila evropska enotnost v začetku predvsem branik pred totalitarnim komunističnim režimom, težila pa je tudi k neodvisnosti od obeh takratnih velesil. Na ekonomskem področju bi naj svobodna trgovina prinesla specializacijo in konkurenčnost, ekonomija obsega pa bi zagotovila rast industrijske proizvodnje. Večji trg bi naj prinesel večjo konkurenčnost na svetovnem trgu in posledično tudi ekonomsko samostojnost Evrope. Ekonomska integracija bi naj vodila tudi k politični enotnosti, nekakšni uniji združenih držav Evrope. V začetku se ni posvečalo velike pozornosti regionalizmu, pozneje pa se je izkazalo, da je regionalna politika nujno potrebna, da se izničijo negativni učinki ostalih politik skupnosti. Regionalna politika se je razvila kot spremljajoč ukrep ostalim politikam, podobno kot so se razvile regionalne politike v posameznih državah. Med drugim so tudi regionalne politike posameznih držav vplivale na začetek skupne regionalne politike v Evropi. Za doseganje čim večje učinkovitosti se morajo v regionalno politiko vključiti tudi regije same (Bučar 1993, 63-64). Bučar (ibid ) ugotavlja, da je razvoj regionalne politike v Evropi pokazal, da je sodelovanje na meddržavni, naddržavni ekonomski in politični ravni nujno potreben usklajen razvoj, ki ga pa ni mogoče doseči brez regionalne politike. Regionalna politika zahteva za dosego svojih ciljev regionalizacijo, ta vzpodbuja zavedanje glede ukrepov regionalne politike, kar vodi v regionalizem. Velja tudi obratno. Regionalizem, oz. delovanje subnacionalnih ozemeljskih enot vzpodbuja regionalno politiko v državah samih, mimo njih pa vzpodbuja tudi regionalno politiko v nadnacionalnih okvirih Klasifikacija teritorialnih enot NUTS 3 Evropski statistični urad EUROSTAT je vzpostavil klasifikacijo teritorialnih enot za statistiko NUTS (Nomenclature des Unites Territorielle pour Statistique), da bi bila zagotovljena celovita in dosledna členitev teritorialnih enot za zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik v EU. Klasifikacija NUTS je rezultat dogovora držav članic in nima pravne podlage, je pa posredno vključena v pravni sistem EU na podlagi zakona št. 2052/1988 in kasnejših dopolnitev iz leta 1993 in Povzeto po SURS (2001, 163).

19 19 Evropska komisija je v začetku leta 2001 predložila Svetu Evrope in Evropskemu parlamentu v sprejetje zakon, ki naj bi v prihodnje natančneje opredeljeval enote klasifikacije NUTS. Klasifikacija NUTS je zasnovana na sledečih izhodiščih: a) Prednost se daje normativnim regijam, ki so odraz politične volje, upoštevajo se merila učinkovitosti, gospodarnosti ter kulturnozgodovinske opredeljenosti. Za statistične namene se priporoča uporaba že obstoječih upravnih regij. b) V posebnih primerih je dovoljeno uporabljati specifične regije (kmetijske, ipd.), sicer se priporoča uporaba regij splošnega značaja. c) Po klasifikaciji NUTS se ozemlje hierarhično deli na pet ravni, tri od teh so regionalne, dve pa sta lokalni. S seštevanjem podatkov na nižjih ravneh je možno pridobiti podatke za višje ravni. Kakor so države članice EU raznolike po velikosti, številu prebivalstva, zgodovinskih in geografskih značilnostih, tako so raznolike tudi pri členitvi svojega ozemlja na enote NUTS. Regije iste ravni se lahko med državami in tudi znotraj držav močno razlikujejo, tako po številu prebivalstva kot tudi po površini ozemlja. - Raven NUTS 0 predstavlja celotno ozemlje države v vseh članicah EU, ne glede na velikost posameznih držav. - Raven NUTS 1 predstavljajo večje pokrajine. Tukaj se že pojavljajo prve razlike, saj nekatere države (Luksemburg, Danska, Švedska) ponovno uvrščajo celotno ozemlje države v eno enoto, ostale pa ozemlje delijo na več enot. - Raven NUTS 2 predstavljajo večje temeljne upravne enote, kot so okrožja, departmaji, province, grofije, distrikti. Vse članice EU, razen Danske in Luksemburga, nadalje delijo svoje ozemlje po hierarhičnem načelu. - Raven NUTS 3 predstavlja manjše upravne enote, kot so okraji in distrikti. Luksemburg tudi na tej ravni ni delil ozemlja in je tako edina država, katere ozemlje predstavlja istočasno vse ravni od NUTS 0 do NUTS 3. Ostale članice EU so podrobneje razčlenile regije na ravni NUTS 2 na različno število regij v ravni NUTS 3. - Raven NUTS 4 imajo le Finska, Grčija, Irska, Portugalska, Luksemburg in Velika Britanija. - Raven NUTS 5 v vseh državah predstavljajo občine Klasifikacija teritorialnih enot in upravno teritorialna razdelitev v Sloveniji 4 Slovenija se je v okviru pogajalskih izhodišč obvezala, da bo sprejela klasifikacijo teritorialne členitve, usklajeno s klasifikacijo NUTS. Vlada Republike Slovenije je na predlog Statističnega urada Republike Slovenije, dne sprejela Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot SKTE. SKTE je s tem postala obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri zbiranju, obdelovanju in izkazovanju podatkov na 4 Povzeto po SURS (2001, ).

20 20 različnih teritorialnih ravneh. Po SKTE se ozemlje Republike Slovenije razdeli na enajst ravni (SURS 2001, ): - Raven SKTE 0 (NUTS 0): država v celoti - Raven SKTE 1 (NUTS 1): država v celoti - Raven SKTE 2 (NUTS 2): dve enoti - Raven SKTE 3 (NUTS 3): 12 statističnih regij - Raven SKTE 4: 58 upravnih enot - Raven SKTE 5: 192 občin - Raven SKTE 6: vaške skupnosti, krajevne skupnosti, mestne skupnosti - Raven SKTE 7: naselja - Raven SKTE 8: statistični oziroma prostorski okoliši - Raven SKTE 9: klasične nepremičnine - Raven SKTE 10: točkovni geokodirani objekti z malo "tlorisne mase" Ravni od SKTE 0 do SKTE 5 so povzete po vzoru ureditve v EU, ostale ravni SKTE 6 do SKTE 10 pa se uporabljajo le v Sloveniji. Novost pri tej klasifikaciji je raven SKTE 2 (katere uvedbi nasprotuje evropski statistični urad), ki je doslej v Sloveniji nismo poznali, ozemlje se na tej ravni razdeli na "Ljubljansko urbano regijo" in "Preostalo Slovenijo". Obseg "Ljubljanske urbane regije" na ravni SKTE 2 se popolnoma ujema z Osrednjeslovensko statistično regijo na ravni SKTE 3. Druga pomembnejša novost je delno preoblikovanje obsega enot na ravni SKTE 3. Njihovo število je ostalo nespremenjeno, spremenjen je le obseg dveh statističnih regij. Iz dosedanje Osrednjeslovenske statistične regije je bil izločen njen južni del ter pripojen ozemlju prejšnje Dolenjske statistične regije. Ta se je zaradi tega povečala in dobila ime Jugovzhodna Slovenija. Meje 12 statističnih regij so bile pred uvedbo SKTE postavljene na podlagi poteka meja upravnih enot, t.j. nekdanjih občin, veljavnih do leta 1995, poslej pa potekajo po mejah občin iz leta Statistične regije na tej ravni so sledeče: 1 Pomurska, 2 Podravska, 3 Koroška, 4 Savinjska, 5 Zasavska, 6 Spodnjeposavska, 7 Jugovzhodna Slovenija, 8 Osrednjeslovenska, 9 Gorenjska, 10 Notranjsko-kraška, 11 Goriška, 12 Obalno-kraška; Na ravni SKTE 4 je Slovenija razdeljena na 58 upravnih enot, kot so bile opredeljene ob reformi lokalne samouprave , raven SKTE 5 predstavlja 192 občin, po stanju

21 21 Na ravneh SKTE 6 do SKTE 10 gre za specifične slovenske ozemeljske členitve, od vaških, krajevnih in mestnih skupnosti do ravni, kjer so evidentirani točkovni geokodirani objekti. Za vse enote velja, da se pogosteje spreminjajo po teritorialnem obsegu in po številu. Raven SKTE 6 predstavljajo notranje občinske, administrativne ali samoupravne delitve (vaške skupnosti, krajevne skupnosti, mestne skupnosti), takih enot je bilo do ustanovljenih Proces oblikovanja, oziroma ustanavljanja enot še ni zaključen, saj je ustanovitev te skupnosti svobodna odločitev prebivalcev občin. Občine predlagajo in določajo status in oblike svojim notranjim skupnostim. Raven SKTE 7 predstavljajo naselja 5, kakršna so opredeljena v Registru prostorskih enot. V letu 2000 je bilo v Sloveniji naselij. Raven SKTE 8 predstavljajo statistični okoliši, ki so osnovne teritorialne enote v sestavi naselja, pripadajo le enemu naselju in se spreminjajo skladno s spremembami mej naselij. Ozemlje Slovenije je bilo leta 2000 razdeljeno na statističnih okolišev. Raven SKTE 9 predstavljajo klasične nepremičnine, kot so zemljiške parcele, stavbe, zgradbe, vse pa imajo vsaj nekaj kartografsko izmerljive tlorisne mase. Raven SKTE 10 predstavljajo točkovni geokodirani objekti z zelo malo "tlorisne mase", kot so transformatorji, vozlišča za križišča poti in drugih mrež, znamenja, točkovni spomeniki, prometni in podobni znaki. Ti objekti so nepremični. Slovenija je bila ob osamosvojitvi leta 1991 razdeljena na 62 občin (ZMAR 2000, 9-10). Po površini so bile takratne občine veliko večje od občin sosednjih držav. Stanje ni ustrezalo niti potrebam državne uprave, niti interesom lokalne samouprave. Z osamosvojitvijo je bila sprejeta nova ustava, ki izrecno navaja občine kot obliko lokalne samouprave in predvideva možnost njihovega povezovanja v širše lokalne samoupravne skupnosti. Z Zakonom o lokalni samoupravi, sprejetim konec leta 1993 in z leto dni kasnejšim Zakonom o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, je prišlo do izoblikovanja 147 občin od dalje. S spremembo teh dveh zakonov je državni zbor povečal število občin. Od dalje je tako ozemlje Slovenije razdeljeno na 192 občin. Z upravnoteritorialnimi spremembami na ravni občin je prišlo tudi do sprememb pri njihovem šifriranju. Občine, veljavne pred letom 1995 so z manjšimi spremembami trajale tri desetletja. 5 Zakon o evidentiranju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. l. SRS 5/80), opredeljuje naselje kot strnjeno ali nestrnjeno skupino stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto, ima skupno ime, lastni sistem oštevilčevanja stavb ter določeno območje, ki ga tvori eden ali več statističnih okolišev. SSKJ opredeli naselje kot del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto (SAZU 1994, 623)

22 22 Šifre občin so bile pred letom 1995 štirimestne, kjer je prva številka pomenila šifro republike v okviru bivše skupne države (SFRJ), preostale številke pa šifro občine. Z reformo lokalne samouprave ( ) je bil uveden nov sistem šifriranja občin s trimestnimi šiframi, od 001 do 147. Z ustanovitvijo novih občin 1999 se sistem šifriranja ni spremenil. Novoustanovljene občine so dobile dodatne šifre, v zaporedju od 148 naprej do 193. Na območju občine Žalec je nastalo šest novih občin in stara občina Žalec je prenehala obstajati, novoustanovljena občina pa je obdržala staro ime in prejela šifro 190. V zaporedju šifer tako najdemo izpuščeno mesto Teritorialna razdelitev EU Regionalne strukture držav članic v EU (ZMAR 1998, 5-8) se med seboj razlikujejo, okvirno pa jih lahko razdelimo v dve skupini. Prva skupina držav (kot npr. Belgija, Italija, Španija, Nemčija, Avstrija) ima visoko razvite regionalne strukture in decentralizirano politično ter upravno-administrativno strukturo. Znotraj te skupine držav se pristojnosti regij sicer razlikujejo, imajo pa naslednje skupne značilnosti: - imajo izvoljene regionalne vlade, - imajo pomembne pristojnosti na področju vzgoje, izobraževanja, kulturne politike, socialnih služb in regionalnega planiranja, - imajo lastne proračunske prihodke in kontrolo nad lokalnimi proračuni, - imajo možnost vzpostavljanja stikov z regijami drugih držav. Druga skupina držav (kot npr. Irska, Grčija, Nizozemska, Velika Britanija) nima izvoljenih regionalnih oblasti. Regionalna politika je v pristojnosti centralnih oblasti. Regije obstajajo le kot statistične enote in služijo zgolj za izkazovanje podatkov, običajno za potrebe pridobivanja finančne pomoči iz strukturnih skladov EU. BELGIJA (NUTS 0) je zvezna država, sestoji se iz treh federalnih enot (NUTS 1), katere se nadalje razdelijo na 10 provinc (NUTS 2) in nato na 43 okrožij (NUTS 3). Najnižje teritorialne enote so občine (NUTS 5), katerih je 589. Regionalna politika se pretežno izvaja na federalni in regionalni ravni, občine se vključujejo, ko gre za prenos nalog in financiranja z višjih ravni. DANSKA (hkrati NUTS 0, NUTS 1, NUTS 2) je unitarna država in nima izvoljenih regionalnih oblasti, ima pa razvito decentralizirano regionalno upravno strukturo, sestavljeno iz 14 okrožij (NUTS 3) in 275 občin (NUTS 5). Okrožja so odgovorna za zdravstvo, ceste, transport, srednje šolstvo, delno za socialno varstvo in varstvo okolja. Občine skrbijo za osnovno šolstvo, socialno skrbstvo, komunalo, lokalne ceste, knjižničarstvo. Velik pomen imajo regionalne razvojne iniciative, obseg izvajanja je omejen z ekonomsko močjo lokalnih skupnosti.

23 23 NEMČIJA (NUTS 0) je po združitvi postala država z največjim številom prebivalstva v EU. 16 dežel na ravni NUTS 1 je razdeljenih na 32 okrožij (NUTS 2), ta pa naprej na 439 okrajev (NUTS 3) in nato na občin (NUTS 5). GRČIJA (NUTS 0) na ravni NUTS 1 za namene, povezane s potrebami statistike in strukturno politiko EU, izkazuje štiri širše skupine regij. Leta 1986 je uvedla sistem 13 administrativnih regij (NUTS 2), katerih vloga je omejena na naloge, povezane z regionalnim, socialnim in ekonomskim planiranjem. Na stopnji nižje se regije delijo na 51 prefektur (NUTS 3), te pa se na ravni NUTS 4 delijo na 150 širših občin (za enake potrebe kot na ravni NUTS 1). Občine (NUTS 5) so najnižje teritorialne enote in imajo edine neposredno izvoljene organe upravljanja. Skupno jih je 5.921, razdeljene pa so na 359 mestnih in podeželskih občin. Njihov lastni potencial za regionalne razvojne iniciative je močno omejen, pri regionalni politiki centralnih oblasti pa gre večinoma le za porazdelitev sredstev, pridobljenih iz strukturnih skladov EU. ŠPANIJA (NUTS 0) ima na ravni NUTS 1 prikazanih 7 skupin avtonomnih regij, za potrebe statistike in izvajanje strukturne politike EU. Nadalje se regionalna struktura deli na 17 avtonomnih dežel (NUTS 2), 50 provinc (NUTS 3) in občin (NUTS 5). Regionalna politika se izvaja na nacionalni in deželni ravni, močno so vezani na pomoč strukturnih skladov EU. Regionalne razvojne iniciative v najnižjih enotah sicer obstajajo, vendar so omejeni s pomanjkanjem sredstev in pooblastil. FRANCIJA (NUTS 0) se sestoji iz evropskega kontinentalnega dela z obalnimi otoki in Korziko ter prekomorskih dominionov (departmaji Martinique, Guadeloupe, Reunion, Guzae). Eurostat prekomorskih departmajev za potrebe statistike pod imenom Francija ne upošteva, vključuje pa kneževino Monaco. Tako opredeljena Francija se deli za potrebe statističnega izkazovanja podatkov na 8 večjih regij (NUTS 1). Te regije so razdeljene na 22 regij (NUTS 2), 96 okrožij (NUTS 3) in občin (NUTS 5). Za izvajanje regionalne politike so na ravni regij ustanovljeni regionalni sveti, njihove pristojnosti se vse bolj zmanjšujejo. Relativna majhnost in ekonomska šibkost so glavne ovire za regionalne razvojne iniciative. IRSKA (hkrati NUTS 0, NUTS 1 in NUTS 2) se deli na 4 province in je sestavljena iz 8 regij (NUTS 3), 29 teritorialnih enot (NUTS 4) in občin (NUTS 5). ITALIJA (NUTS 0) je razdeljena 11 skupin regij, ki pa služijo samo za namene statistike. Na ravni NUTS 2 je razdeljena na 20 regij ki imajo različno stopnjo avtonomije, odvisno od posebnih demografskih in zgodovinskih okoliščin. Regije s posebno avtonomijo so bile oblikovane že z ustavo v letu 1948, skupina regij z navadno avtonomijo pa je nastala leta Na ravni NUTS 3 so regije razdeljene na 102 provinci in na ravni NUTS 5 na občin. LUKSEMBURG (hkrati NUTS 0, NUTS 1, NUTS 2 in NUTS 3) je razdeljen v tri okrožja, 12 kantonov (NUTS 4) in 118 občin (NUTS 5). NIZOZEMSKA (NUTS 0) ima na ravni NUTS 1 štiri regije, ki služijo zgolj statističnemu izkazovanju podatkov. Raven NUTS 2 se sestoji iz 12 provinc, na nižji ravni pa se v strukturnih programih EU uporablja 40 regij (NUTS 3), ki pa niso administrativne enote.

24 24 Regionalna politika je zelo centralizirana, vendar v zadnjih letih narašča vloga občin (skupno jih je 633, NUTS 5) pri realizaciji razvojnih programov na lokalni ravni. AVSTRIJA (NUTS 0) ima federalno teritorialno upravno-administrativno in politično strukturo. Raven NUTS 1 tvorijo tri skupine regij, ki služijo le statističnemu izkazovanju podatkov. Raven NUTS 2 se sestoji iz devet zveznih dežel, ki se razdelijo na 35 skupin okrožij (NUTS 3) in na občin NUTS 5). PORTUGALSKA (NUTS 0) je sestavljena iz 3 delov ter obsega teritorij na celinski Evropi in otočji Azore ter Madeiro. Na ravni NUTS 1 se sestoji iz treh naštetih delov - avtonomnih regij. Na ravni NUTS 2 obstaja 7 regij, na ravni NUTS 3 pa 30 skupin občin, oboje služi le statističnemu izkazovanju podatkov. Celinski del države se deli na 18 pokrajin, 305 občin (NUTS 4) in županij (NUTS 5). Avtonomni regiji Azori in Madeira imata zakonodajno pristojnost in lastne organe upravljanja. FINSKA (NUTS 0) je decentralizirana država. Na ravni NUTS 1 obstajata dve glavni regiji, 6 večjih regij pa tvori raven NUTS 2. Ena izmed večjih regij (otočje Aland) je demilitarizirana avtonomna regija s pravico sprejemanja zakonov, ostale večje regije so statistične in nimajo pristojnosti. Členitev se nadaljuje z 19 regijami na ravni NUTS 3 in 88 skupinami občin na NUTS 4. Občine, ki jih je skupaj 455 (NUTS 5), imajo visoko stopnjo avtonomije. Z reformo leta 1994 je bila pristojnost za regionalno politiko prenesena iz državnih okrožij na 18 regionalnih svetov za koordinacijo in vodenje medobčinskih razvojnih projektov. ŠVEDSKA (hkrati NUTS 0 in NUTS 1) je upravno razdeljena na 8 regij na ravni NUTS 2, katere služijo statističnim namenom. 24 dežel na ravni NUTS 3 je nadalje razdeljeno na 288 občin (NUTS 5), katere imajo široke pristojnosti. Skladno z večanjem pristojnost se njihovo število zmanjšuje. ZDRUŽENO KRALJESTVO (NUTS 0) je sestavljeno iz Velike Britanije (Anglija, Škotska in Wales) in Severne Irske. 11 glavni regij (NUTS 1) in 35 manjših regij (NUTS 2) nima administrativnih funkcij in obstajajo le kot statistične enote. Upravno-teritorialna struktura je sestavljena iz 64 pokrajin (NUTS 3) in 484 okrožij (NUTS 4). Raven NUTS 5 tvori različnih lokalnih skupnosti (okraji, občine). 2.5 Gospodarska razvitost regij in kazalniki v mednarodnih primerjavah 6 V EU obstajajo velike neenakosti med regijami. Najbolj izrazite so v stopnji gospodarske razvitosti, ravni brezposelnosti, razvitosti infrastrukture, velikosti ozemlja, številu prebivalcev, itd. Neenakosti so v tržnem ekonomskem sistemu normalen pojav, ki bo prisoten tudi v prihodnosti. Eden izmed temeljev evropskega tržnega gospodarstva in združevanja je zahteva, da morajo biti regionalne razlike socialno in politično sprejemljive. Prevelike regionalne razlike na področju plač in proizvodnih stroškov omejujejo konkurenčnost in predstavljajo ovire pri delovanju skupnega trga. 6 Povzeto po ZMAR (1998, 10 20).

25 25 Razlike v gospodarski razvitosti članic EU so najbolj vidne na regionalni ravni. Center Evrope je bolj razvit od periferije. Splošno gledano so najbolj podpovprečno razvite regije južne mediteranske periferije (Grčija, južna Italija, Španija, Portugalska), vzhodne periferije (vzhodna Nemčija), severne periferije (Finska) in severozahodne periferije (Irska, deli Velike Britanije). Nad povprečjem so regije severne Italije, Avstrije, južne in severne Nemčije ter Beneluksa. Razlike v razvitosti regij lahko prikažemo na več načinov, najenostavnejša je primerjava glede na višino BDP na prebivalca po kupni moči. Ta kazalnik je tudi najpogosteje uporabljan v mednarodnih primerjavah gospodarske razvitosti, poleg omenjenega kazalnika je zelo uveljavljena tudi uporaba stopnje brezposelnosti. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali oba navedena kazalnika, ustreznost uporabe v primerjavah in navedli nekaj primerov razlik med regijami v EU Bruto družbeni produkt na prebivalca V naslednji tabeli si lahko ogledamo BDP na prebivalca po kupni moči, izraženega v odstotnih točkah, v posameznih državah EU (15). TABELA 1: BDP NA PREBIVALCA PO KUPNI MOČI V DRŽAVAH EU (EU- 15=100) BELGIJA 108,5 108,6 107,3 106,7 105,4 105,3 106,4 107,0 106,4 DANSKA 112,6 112,8 113,9 114,4 113,4 115,8 115,5 115,4 112,2 NEMČIJA 108,6 107,8 107,1 105,1 103,9 103,1 102,0 100,5 99,5 GRČIJA 66,5 65,2 64,8 65,5 65,2 65,3 66,0 67,2 70,8 ŠPANIJA 78,7 79,0 79,5 79,7 81,0 83,5 83,4 84,3 86,0 FRANCIJA 104,9 104,0 103,4 104,0 104,1 104,0 103,8 104,8 104,9 IRSKA 84,1 89,7 93,7 102,3 106,3 111,2 115,1 117,7 125,3 ITALIJA 103,6 104,2 104,0 102,5 103,3 101,9 101,3 100,1 98,4 LUKSEMBURG 164,9 161,4 160,9 167,6 175,2 198,2 198,9 194,2 189,6 NIZOZEMSKA 108,2 108,6 109,0 109,9 110,1 109,7 110,8 113,4 111,4 AVSTRIJA 115,2 114,5 114,9 113,3 113,0 113,7 114,4 112,0 110,8 PORTUGALSKA 64,9 66,0 66,2 67,2 68,5 70,2 70,4 70,6 70,6 FINSKA 94,7 95,5 95,8 100,6 103,2 101,5 104,1 104,2 101,7 ŠVEDSKA 105,4 106,8 106,6 105,6 104,5 107,7 109,1 106,2 104,7 V. BRITANIJA 99,3 99,8 101,1 103,5 103,3 102,9 103,9 105,1 107,4 EU = ,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Opomba: V letu 2002 so podatki napovedani, razen za Belgijo. Vir: EUROSTAT 2004;

26 26 BDP na prebivalca po kupni moči v letu 2001 je bil izrazito nadpovprečen (nad 10 odstotnih točk) na Danskem, Irskem, Nizozemskem, v Luksemburgu in Avstriji. Manj izrazit, a še vedno nad povprečjem je bil v Belgiji, Franciji, na Finskem in Švedskem ter v Veliki Britaniji. Komaj nad povprečjem je bil v Nemčiji in Italiji. Ostale države so bile občutno pod povprečjem in sicer je Grčija dosegla 67,2% povprečja, Španija 84,3% povprečja in Portugalska 70,6% povprečja. Najbolj razvita država EU leta 2001 je bil Luksemburg. Največji porast BDP na prebivalca po kupni moči je opazen pri Irski, največji padec pa pri Nemčiji in Italiji. Kot smo že omenili, je BDP na prebivalca najpogosteje uporabljan kazalnik za mednarodno primerjavo gospodarske razvitosti. Evropska komisija je ta kazalnik v dokumentu AGENDA 2000 predlagala kot edino orodje pri ugotavljanju statusa Cilja 1 (Cilje si bomo podrobneje ogledali v poglavju 2.9). To pomeni možnost dostopa do sredstev strukturnih skladov, kar še povečuje njegov pomen v prihodnosti. Kritiki takšnega pristopa k ugotavljanju razlik med regijami navajajo tudi več pomanjkljivosti tega kazalnika, kot je zelo velika občutljivost pri izkazovanju na enoto izkazovanja. Zaradi zelo velike raznolikosti ozemeljskih enot NUTS glede površine in števila prebivalstva, daje primerjava na različnih ravneh NUTS različne rezultate. Rezultati primerjav s kazalnikom BDP na prebivalca se razlikujejo od rezultatov analiz s kazalnikom BDP na prebivalca po kupni moči. Slabosti BDP kot kazalca so pripeljale do različnih predlogov dopolnilnih kazalnikov gospodarske razvitosti regij, kot je stopnja brezposelnosti, kazalnik produktivnosti regij, bruto nacionalni razpoložljivi dohodek, različni sestavljeni kazalniki. Nacionalne regionalne politike v državah EU se poslužujejo različnih kazalnikov za določanje manj razvitih regij na nacionalni ravni. Pri tem naletimo na eno skrajnost na Portugalskem, kjer manj razvita področja določajo zgolj na podlagi 23 statističnih kazalnikov. Skrajnost v drugi smeri zasledimo v Grčiji, Španiji in na Irskem, kjer je določanje manj razvitih območij prepuščeno zgolj subjektivni presoji, znanju in politični odgovornosti nosilcem oblasti. BDP na prebivalca (po kupni moči) ostaja kot najboljša izmed slabih rešitev za ugotavljanje gospodarske razvitosti regij Stopnja brezposelnosti Evropa se z brezposelnostjo sooča že trideset let. Brezposelnost je začela po letu 1973 naraščati, tudi po 10% povprečni stopnji. V času je bil opazen rahel padec stopnje brezposelnosti na 8%, ki pa se je po letu 1990 spet povečala na 11%. Stopnje brezposelnosti se med državami EU močno razlikujejo in so zelo odvisne od konkretne ureditve trga dela in sistema socialne pomoči posamezne države.

27 27 Najbolj po višini stopnje brezposelnosti v letu 2003 izstopa Španija z 11,3%, sledijo ji Nemčija z 9,6%, Francija z 9,4%, Grčija z 9,3%, Finska z 9,0%, Italija z 8,6% in Belgija z 8,1%. V skupino držav s stopnjo brezposelnosti pod povprečjem so se uvrstile Portugalska z 6,3%, Danska in Švedska s 5,6% in Velika Britanija s 5,0%. Zelo nizke stopnje brezposelnosti izkazujejo Irska s 4,6%, Avstrija s 4,1%, Nizozemska s 3,8% in Luksemburg s 3,7% brezposelne delovne sile. Izrazit padec brezposelnosti v zadnjih desetih letih tako opazimo v Veliki Britaniji, Irski, na Finskem in Švedskem. Manj izrazit padec brezposelnosti je viden na Danskem, Nizozemskem, v Španiji, Franciji, Italiji in Belgiji. V obdobju od leta 1993 do 2003 beležijo majhno porast brezposelnosti v Nemčiji (1,9%), v Grčiji (0,7%), v Avstriji (0,1%), v Luksemburgu (1,1%) in na Portugalskem (0,7%). Največji upad brezposelnosti v enakem obdobju je viden na Irskem (11%), sledita ji Španija in Finska s 7,3%, Velika Britanija s 5,5%, Danska s 4%, Švedska s 3,5% in Nizozemska z 2,4%. Ostale države so v desetletju uspele zmanjšati brezposelnost za manj kot 2%, kolikor znaša tudi povprečje EU petnajstih članic. V tabeli 2 si lahko ogledamo še stopnje brezposelnosti od leta 1993 do 2003 po posameznih državah EU (EU 15). TABELA 2: STOPNJE BREZPOSELNOSTI V DRŽAVAH EU (EU=15) BREZPOSELNOST % delovne sile BELGIJA 8,6 9,8 9,7 9,5 9,2 9,3 8,6 6,9 6,7 7,3 8,1 DANSKA 9,6 7,7 6,7 6,3 5,2 4,9 4,8 4,4 4,3 4,6 5,6 NEMČIJA 7,7 8,2 8,0 8,7 9,7 9,1 8,4 7,8 7,8 8,7 9,6 GRČIJA 8,6 8,9 9,2 9,6 9,8 10,9 11,8 11,0 10,4 10,0 9,3 ŠPANIJA 18,6 19,8 18,8 18,1 17,0 15,2 12,8 11,3 10,6 11,3 11,3 FRANCIJA 11,1 11,7 11,1 11,6 11,5 11,1 10,5 9,1 8,4 8,9 9,4 IRSKA 15,6 14,3 12,3 11,7 9,9 7,5 5,6 4,3 3,9 4,3 4,6 ITALIJA 10,1 11,0 11,5 11,5 11,6 11,7 11,3 10,4 9,4 9,0 8,6 LUKSEMBURG 2,6 3,2 2,9 2,9 2,7 2,7 2,4 2,3 2,1 2,8 3,7 NIZOZEMSKA 6,2 6,8 6,6 6,0 4,9 3,8 3,2 2,9 2,5 2,7 3,8 AVSTRIJA 4,0 3,8 3,9 4,4 4,4 4,5 3,9 3,7 3,6 4,2 4,1 PORTUGALSKA 5,6 6,9 7,3 7,3 6,8 5,1 4,5 4,1 1,1 5,1 6,3 FINSKA 16,3 16,6 15,4 14,6 12,7 11,4 10,2 9,8 9,1 9,1 9,0 ŠVEDSKA 9,1 9,4 8,8 9,6 9,9 8,2 6,7 5,6 4,9 4,9 5,6 V. BRITANIJA 10,5 9,3 8,5 8,0 6,9 6,2 5,9 5,4 5,0 5,1 5,0 EU = 15 10,1 10,5 10,1 10,2 10 9,4 8,6 7,8 7,4 7,7 8,1 Vir: EUROSTAT 2004;

28 28 Uporaba stopenj brezposelnosti v mednarodnih primerjavah je sicer pogosto uporabljan instrument, ki pa je močno tvegan. Med državami EU se pojavljajo velike razlike tako v stopnjah brezposelnosti, kot tudi v značilnostih trga dela. Vsaka država ima vpeljan svoj sistem socialne zaščite brezposelnih. Od obsega ugodnosti, ki jih nudi status brezposelne osebe, je odvisna nagnjenost populacije k registraciji v kontingent brezposelnih. Nadalje se razlike med stopnjami brezposelnosti posameznih držav EU pojavljajo tudi zaradi različnega obsega sive ekonomije, različnih stopenj aktivnosti žensk ter tudi zaradi mobilnosti prebivalstva. Bolj razvita področja pritegnejo delovno silo iz drugih držav in regij. 2.6 Strukturni skladi EU 7 Regionalna politika EU se izvaja preko politike Strukturnih skladov, Kohezijskega sklada, in Iniciativ za področja gospodarstva in politiko konkurenčnosti, ki izvaja kontrolo nad državnimi pomočmi posameznih članic. Cilj regionalne politike EU je dodati ukrepom, ki jih izvajajo posamezne članice, svoje lastne in usmerjati njihovo delo k usklajeni evropski integraciji. Usklajen razvoj koristi celotni skupnosti in ne le revnim regijam. Odpiranje mej leta 1993 je večini slabše razvitim regijam povzročilo še dodatne probleme. Obstajala je bojazen, da bo skupni trg najbolj koristil regijam, ki so najbolj sposobne privabiti tako kapital kot človeške vire. Uveden je bil cilj ekonomske in socialne kohezije težnja zmanjšati nesorazmerja med posameznimi regijami Skupnosti. Pogodba o EU (Maastrichtska pogodba), ki je bila ratificirana leta 1993, uvršča ekonomsko in socialno kohezijo med najpomembnejše cilje Unije. Strukturni skladi so bili ustanovljeni z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja nezaposlenosti ter ekonomskih in socialnih razlik med regijami in državami na območju celotne EU. So osnovni instrument izvajanja regionalne politike s financiranjem investicij v posameznih regijah. Financiranje projektov poteka v sodelovanju z lokalno oblastjo in državo članico. Finančna pomoč skladov je določena kot dopolnjevanje nacionalnega izvajanja regionalne politike članic. Sklade sestavljajo: a) Evropski regionalni razvojni sklad b) Evropski socialni sklad c) Evropski sklad za usmerjanje kmetijstva in garancije d) Finančni instrument za ribištvo 7 Povzeto po ZMAR 1999, 6 20, razen kjer je drugače navedeno.

29 Evropski regionalni razvojni sklad Evropski regionalni razvojni sklad (European Regional Development Fund) ERDF je bil ustanovljen leta Njegov osnovni cilj je zmanjševanje razlik v stopnji razvitosti med regijami na ravni EU. Pomoč tega sklada se omejuje na najmanj razvite regije in ima določene štiri vrste uporabe sredstev: a) investicije v infrastrukturo, b) investicije v izboljšanje produktivnosti, ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, c) podpora notranjega razvoja s pomočjo ukrepov, ki podpirajo in spodbujajo lokalne razvojne iniciative in aktivnosti malih in srednjih podjetij, d) podpora inovativnih tehničnih pomoči, ki podpirajo investicije za izobraževanje in zdravstvo, ki so pomembna za strukturno prilagajanje regij Evropski socialni sklad Evropski socialni sklad (European Social Fund) je bil ustanovljen leta 1958 z Rimsko pogodbo in že preko 40 let, v sodelovanju z državami članicami, vlaga sredstva v razvoj sposobnosti ljudi in njihovih delovnih potencialov ter je namenjen izboljšanju in povečevanju zaposlovanja v EU. Politika tega strukturnega sklada je osredotočena na naslednja področja: - aktivna zaposlovalna politika za boj proti brezposelnosti, preprečevanje dolgoročne brezposelnosti in zagotavljanje pomoči osebam, ki vstopajo na trg dela, - razvoj socialne sfere in enakih možnosti za vse, - življenjsko izobraževanje in izpopolnjeni sistemi, - podpiranje kvalificirane in prilagodljive delovne sile, pospeševanje inovacij v organizaciji dela, podpora podjetništvu in ustvarjanju delovnih mest ter dvig človeških potencialov na področju razvoja, znanosti in tehnologije, - enakovredne možnosti zaposlovanja moških in žensk. Za podporo Sklada so upravičene naslednje kategorije prebivalstva: a) dolgoročno brezposelni, b) mladi, ki se prvič pojavljajo na trgu delovne sile, c) ljudje, ki potrebujejo dodatna usposabljanja ali pomoč pri samozaposlovanju, da so jim s te omogočene nove možnosti zaposlitve Evropski sklad za usmerjanje kmetijstva in garancije Evropski sklad za usmerjanje kmetijstva in garancije (European Agricultural Guidance and Guarantee Fund) - EAGGF je bil ustanovljen leta 1964 in je usmerjen predvsem na naslednje naloge: a) okrepitev in reorganizacija kmetijstva, vključno z organizacijo in predelavo kmetijskih, ribiških in gozdarskih proizvodov, b) zagotavljanje preoblikovanja kmetijske proizvodnje in razvoja gozdarstva ter podpora razvoja dopolnilnih dejavnosti za kmetovalce, c) zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetovalcev,

30 30 d) pomoč pri razvoju družbene izdelave na ruralnih področjih z namenom zaščite okolja in podeželja Finančni instrument za ribištvo Finančni instrument za ribištvo (Financial Instruments for Fisheries Guidance) FIFG je deloval v okviru evropskega sklada za usmerjanje kmetijstva in garancije, z letom 1993 pa je postal samostojni instrument oz. sistem EU za ribištvo in marikulturo. Naloge tega finančnega instrumenta so naslednje: a) prizadevanje za doseganje trajnega ravnovesja med ohranjanjem in izkoriščanjem vodnih virov, b) povečanje konkurenčnosti in razvoj stabilnega podjetništva v tem sektorju, c) povečanje ponudbe in vrednosti proizvodov s tega področja, d) prispevanje k oživitvi področij odvisnih od ribištva in marikulture. 2.7 Kohezijski sklad Kohezijski sklad je bil ustanovljen z Maastrichtskim sporazumom leta Namen tega sklada je prispevati finančno pomoč projektom, ki pomagajo dosegati cilje na področju okolja in čezevropske transportne povezave v EU. Kriterij za dodelitev sredstev tega sklada je bruto družbeni proizvod (BDP), merjen v pariteti kupne moči (PPP). Če je BDP manjši od 90% povprečja v EU, je država članica upravičena do črpanja sredstev iz tega sklada (ZMAR 1999, 8). Finančna pomoč sklada je usmerjena v (ibid. 8-9): a) okoljevarstvene projekte, ki dopolnjujejo razvoj politike okolja, b) projekte za transportno infrastrukturo skupnih interesov, ki jih financirajo članice, c) preliminarne študije, ki se nanašajo na projekte in njihovo realizacijo, d) pripravljalne projekte, ki analizirajo stroške in prihodke ter tehnično podporo projektov: - horizontalni ukrepi, kot so primerjalne analize vpliva pomoči EU, - ukrepi in študije, ki se nanašajo na monitoring in vrednotenje projektov in povečanje koordinacije in obstojnosti projektov, - ukrepi in študije, ki omogočajo potrebno prilagoditev pri realizaciji projekta. 2.8 Evropska investicijska banka Evropska investicijska banka EIB predstavlja instrument, ki omogoča kreditiranje in spodbudo pospeševanja ekonomskega in socialnega razvoja. Oblike pomoči EIB so naslednje (ibid. 9): a) posojila in druge oblike delnega financiranja investicijskih projektov, b) globalna posojila,

31 31 c) delno financiranje tehnične podpore in študij za pripravo izvedbe projekta, d) garancije. 2.9 Razvojni cilji 8 Razlogi, zakaj so nekatere regije bolj razvite od drugih, segajo daleč v preteklost. Nekatere regije so v slabšem položaju tudi zaradi svoje zemljepisne lege, v vseh pa se pojavljajo določene težave: - nezadostna osnovna infrastruktura (transport, telekomunikacije, oskrba z vodo, varstvo okolja); - nekvalificirana delovna sila, slabo razvite raziskovalne dejavnosti in tehnologija; - slaba odzivnost lokalnih finančnih trgov na potrebe podjetij; Zaradi naštetih težav imajo manj razvite regije EU manj možnosti za uspeh na skupnem trgu, kar ovira rast Evrope kot celote. Skupnost je postavila ekonomske in socialne prioritete s pomočjo šestih razvojnih ciljev (Objectives 1, 2, 3, 4, 5a, 5b, 6) na osnovi natančno definiranih kriterijev. Razvojni cilji se delijo na regionalne cilje (1, 2, 5b, 6) ter cilje, ki zajemajo celotno Skupnost (3, 4, 5a). Regije, ki so deležne pomoči z razvojnimi ukrepi so: - Regije, ki zaostajajo v razvoju Objective 1, kjer je BDP na prebivalca manjši od 75% povprečja Skupnosti, ali pa obstajajo posebni razlogi za njihovo uvrstitev v prvi cilj, - Območja v industrijskem zatonu Objective 2, kjer gre za območja z višjo stopnjo brezposelnosti v industriji kot v Skupnosti, - Dolgoročno brezposelni iskalci prve zaposlitve in tisti, ki jim grozi izločitev s trga delovne sile po celotni Skupnosti Objective 3, - Delavci v celotni Skupnosti, katerih delovna mesta so ogrožena zaradi sprememb v panogi in proizvodnih sistemih Objective 4, - v celotni Skupnosti kmetje in ribiči ter tisti, ki se ukvarjajo s predelovanjem in prodajo izdelkov kmetijstva in ribištva, katera se borita s strukturnimi spremembami proizvodnje Objective 5a, - Ogrožena območja, katera so na nizki stopnji socialno-ekonomskega razvoja, poleg tega pa zadovoljujejo vsaj 2 od naslednjih treh kriterijev: visoka stopnja zaposlenosti v kmetijstvu, nizka raven prihodkov iz kmetijstva in redka poseljenost ali visoka stopnja izseljevanja Objective 5b, - Izjemno redko poseljena območja Objective 6, katera so definirana kot območja, kjer na kvadratnem kilometru živi manj kot osem ljudi. 8 Povzeto po Evropski komisiji (1999, 6 14), kjer ni drugače navedeno.

32 32 REGIONALNI CILJI Cilj 1 Gospodarsko prilagajanje regij, ki zaostajajo v razvoju Poudarek je na dohitevanju: - neposrednih investicij v proizvodnjo zaradi ustvarjanja dolgoročnih delovnih mest; - potrebna infrastruktura za gospodarski razvoj, vključujoč infrastrukturo za transevropska omrežja (transport, telekomunikacije in energetika) in za varstvo okolja; - različne storitve za mala podjetja (svetovanja, finančni inženiring), da bi se kar najbolje izkoristili lokalni in regionalni potenciali ter raziskave in razvoj; - investicije v izobraževalno in zdravstveno infrastrukturo; - poklicno izobraževanje vključno z izobraževanjem učiteljev, raziskovalcev in javnih uradnikov; pomoči za zaposlovanje; - različni ukrepi za razvoj podeželja (turizem, oznake kakovosti, kmečka dediščina). Cilj 2 Ekonomska preobrazba industrijskih območij v zatonu Ukrepi so namenjeni zaposlovanju in ustanavljanju podjetij pod privlačnimi pogoji: - investicije v nove proizvodne dejavnosti; - infrastruktura zlasti za obnavljanje industrijskih lokacij in varstvo okolja; - različne storitve za mala podjetja; raziskave in razvoj; poklicno izobraževanje, vključno z izobraževanjem za razvojne centre; pomoči za zaposlovanje. Cilj 5b Ekonomska diverzifikacija ogroženega podeželja Ti ukrepi so prvenstveno namenjeni vzpodbujanju alternativnih dejavnosti na podeželju: - investicije, zlasti v infrastrukturo, z namenom ustvarjanja delovnih mest zunaj kmetijstva (v malih podjetjih, turizmu) in varstvo okolja; - različne storitve za mala podjetja; raziskave in razvoj; izobraževanje vključno z izobraževanjem raziskovalcev; izboljšanje pogojev za lastnike in obdelovalce zemlje; različni ukrepi za razvoj podeželja. Cilj 6 Razvoj izredno redko poseljenih regij Glavni cilj teh ukrepov je spodbuditi ljudi, da ostanejo v teh odročnih območjih: - razvoj novih dejavnosti, ki lahko izboljšajo možnosti za zaposlovanje; - podporo tem območjem, da bi se lažje prilagodila spremembam v kmetijstvu in gozdarstvu; - razvoj človeških virov s pomočjo usposabljanja in višjih oblik izobraževanja. CILJI, KI ZAJEMAJO CELOTNO SKUPNOST Cilj 3 Boj proti dolgoročni brezposelnosti, vključevanje mladine v delovni proces in integracija ljudi, katerim grozi izključitev iz trga delovne sile

33 33 Poudarek je na dostopnosti delovnih mest in izobraževanja: - pomoč za vključevanje v delo mladim ljudem in tistim, ki so že dolgo brezposelni, zlasti začasnih pomoči za zaposlovanje; - izboljševanje izobraževalnih in zaposlovalnih struktur, kakor tudi izobraževanje zaposlenih v teh strukturah; - poklicno izobraževanje, začetno in permanentno izobraževanje, usmerjanje; - ustvarjanje enakih možnosti za moške in ženske na trgu delovne sile. Cilj 4 Prilagajanje delavcev na spremembe v panogah in proizvodnih sistemih s pomočjo ukrepov za preprečevanje brezposelnosti Ukrepi zadevajo predvsem nove veščine: - predvidevanje gibanj na trgu delovne sile in zahtevanih veščin; - poklicno izobraževanje in preusmerjanje podrejeno temu cilju; pomoč pri prilagajanju izobraževalnih sistemov. Cilj 5a Prilagajanje struktur v kmetijstvu in ribištvu, skladno z reformo skupne kmetijske politike Cilj je kmetijstvu in ribištvu kot panogama pomagati pri posodabljanju in prilagajanju novi ekonomski situaciji: - podpora dohodku iz kmetijstva, uveljavljanje mladih kmetovalcev in ustanavljanje kmetijskih združenj; - investicije s ciljem zmanjšati proizvodne stroške, izboljšati življenjske in delovne pogoje ter vzpodbuditi ekonomsko diverzifikacijo; - predelava in prodaja kmetijskih in ribiških izdelkov. Finančna sredstva iz strukturnih skladov se ponavadi namenjajo za razvojne programe, ki nastanejo na dva načina: - Programi začeti na državni ravni se oblikujejo na osnovi regionalnih razvojnih načrtov ali enotnih programskih dokumentov SPD (Single Programming Documents), ki jih predlagajo države članice same. - Programi, ki jih sproži Skupnost, se oblikujejo na osnovi smernic Komisije (European Commision EC) in še posebej pomagajo pri reševanju problemov Skupnosti same. Programi so delno financirani s strani strukturnih skladov, ne glede na nivo sproženja. Z izvedbo programa pričnejo državne, oziroma regionalne oblasti šele po potrditvi s strani Komisije. Za obdobje je bilo načrtovanih 13 pobud Skupnosti: - INTERREG II meddržavno sodelovanje, razvoj energetskega omrežja, mednarodno sodelovanje pri upravljanju z vodnimi viri, itd., - LEADER II lokalni razvoj podeželja, - REGIS II podpora najbolj odročnim regijam, - ZAPOSLOVANJE razdeljeno v štiri nize (Now, Youthstart, Horizon, Inclusion) poklicna integracija žensk, mladine, invalidov in oseb izločenih s trga delovne sile, - ADAPT in ADAPT-BIS posodabljanje delovne sile,

34 34 - RECHAR II preusmerjanje rudarskih območij, - RESIDER II preusmerjanje jeklarskih območij, - RETEX prestrukturiranje območij, odvisnih od tekstilne industrije, - KONVER diverzifikacija območij, odvisnih od vojaške industrije, - SMEs izboljšanje mednarodne konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, - URBAN obnova s krizo prizadetih mestnih območij, - PESCA prestrukturiranje ribištva, - PEACE podpora mirovnemu procesu na Severnem Irskem. Vstop EU v proračunsko obdobje in posredno tudi načrtovana širitev, sta bila glavna razloga za reformo strukturne politike. Reforma je uvedla sledeče spremembe: - Koncentracija sredstev. Do leta 2000 je bila polovica prebivalstva v EU deležnega strukturne pomoči. S koncentriranjem sredstev se delež prebivalstva, upravičenega do strukturne pomoči, zmanjša na 35-40%. S tem bi se doseglo večji razvojni učinek. - Poenostavitev. S tem je mišljena jasna določitev subjektov v postopku pridobivanja programov, kjer gre za strateški pristop pri njihovem izvajanju v državah članicah. Poleg tega je bilo še predlagano zmanjšanje tedanjih trinajst pobud Skupnosti na tri. Predlog je vseboval krepitev vloge programa čezmejnega sodelovanja INTERREG, druga pobuda skupnosti bi bila namenjena izključno kmetijstvu in tretja le človeškim virom. - Večja učinkovitost in nadzor. Učinkovitost bi se naj povečala prav zaradi večjega nadzora nad izvajanjem programov. Predlagana je bila tudi uvedba rezervnih sredstev, ki bi se še dodatno namenila uspešnim programom. Postopki podpisovanja pogodb in porabe sredstev se skrajšajo s treh na dve leti. Evropska Komisija je leta 1997 predlagala, da se število ciljev zmanjša na tri, saj so vse kandidatke za prvi krog širitve EU upravičene do pomoči v okviru večine dotedanjih ciljev. Šest razvojnih ciljev se je tako združilo v tri cilje, od katerih sta cilj 1 in 2 regionalnega značaja, cilj 3 pa je horizontalni. Nova razdelitev ciljev je sledeča (ZMAR 1999, 15): Cilj 1 Pod ta cilj se razvrstijo regije na ravni NUTS 2, ki zaostajajo v razvoju in se srečujejo z resnimi problemi glede razvitosti, zaposlovanja, pomanjkljive infrastrukture. V okviru Cilja 1 so vključena področja, ki imajo BDP/prebivalca manjši od 75% povprečja EU, tudi tista, ki so prej spadala pod cilj 6 in ustrezajo temu kriteriju. Cilj 2 Pod ta cilj se uvrstijo regije z ekonomskimi in socialnimi problemi, kamor sodijo področja s problemi prestrukturiranja, visoko brezposelnostjo in negativno stopnjo rasti prebivalstva. V tem cilju sta se združila prejšnja Cilja 2 in 5b.

35 35 Cilj 3 Namenjen je za modernizacijo sistema vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja kot podpora razvoja človeškega kapitala in je omejen na področja, ki ne spadajo pod Cilj 1 in 2. V sedanji Cilj 3 sta se združila prejšnja Cilja 3 in 4. Delovanje strukturnih skladov je bilo pred prenovo regionalne politike določeno s sledečimi splošnimi načeli (ZMAR 1999, 14): 1) načelo koncentracije sredstev oziroma ukrepov na regije in skupine, ki ta sredstva tudi najbolj potrebujejo glede na strogo določene cilje, 2) načelo programiranja sredstev, ki določa, da se sredstva lahko dodelijo na osnovi razvojnih programov, 3) načelo partnerstva pomeni sodelovanje Evropske Komisije, vlad držav članic, lokalnih in regionalnih oblasti, 4) načelo dodatnosti pomoči pomeni, da skladi le dopolnjujejo sredstva članic. Za izvajanje regionalnih razvojnih programov je potrebno zagotoviti tudi financiranje iz lokalnih virov, 5) načelo subsidiarnosti pomeni, da je organizacija skladov administrativno določena z regionalno, nacionalno in evropsko prioriteto, 6) načelo učinkovitosti vrednotenja učinkov skrbi za kontrolo in nadzor učinkovitosti ter uspešnosti, proračunsko disciplino in poenostavitev samega sistema pomoči strukturnih skladov; Nova regionalna politika je prinesla tudi nova načela, po katerih se črpajo sredstva strukturnih skladov za razvoj gospodarsko šibkih in konkurenčno slabših evropskih regij. Po prenovi, regionalna politika tako vsebuje pet načel (ibid. 1999, 15-20): 1) Načelo planiranja. Vsaka članica Evropske komisije mora pripraviti t.i. Community Support Framework (CSF) Razvojni okvir evropske podpore, t.j. regionalno razvojni plan izvajanja in financiranja celotnega programa za obdobje treh ali petih let. Plan mora vsebovati vsebino in strategijo regionalnega razvoja in predstavlja tudi finančni plan, ki se nanaša na finančno podporo Kohezijskega sklada in strukturnih skladov. Plan je razdeljen tudi na Operational Programmes, oz. Strateške razvojne programe, kjer je prikazan razvojni okvir za posamezne sektorje. 2) Načelo partnerstva predstavlja sodelovanje treh partnerjev Evropske komisije, države članice ter predstavnikov regionalne ali lokalne ravni države. Naloga države je da vzpodbuja oblikovanje regionalno razvojnih agencij in programov, dolžna je sprejeti zakone o novi regionalni politiki, ter istočasno izgrajevati in usposabljati regionalne institucije. Regionalne in lokalne oblasti so nosilci razvojnih iniciativ. Pripravljati morajo regionalne razvojne programe, finančno podporo pa dobijo s strani države in Evropske komisije. 3) Načelo kompatibilnosti. Evropska komisija financira le tiste programe, ki se nanašajo na prioritete in ciljna področja strukturnih skladov, zato morajo biti plan in strategije regionalnega razvoja usklajeni na ravni Skupnosti in tudi na nacionalni ravni. 4) Načelo združevanja sredstev. Usklajen in enakomeren razvoj vseh regij je eden izmed poglavitnih ciljev EU, zato se finančna sredstva koncentrirajo na regije, katere se

36 36 soočajo z ekonomskimi in socialnimi problemi. Upravičenost regije do prejemanja sredstev iz strukturnih skladov določi EU na podlagi določenih kriterijev. 5) Načelo dodatnosti je eno bistvenih načel nove regionalne politike, ki zahteva, da proračunska finančna sredstva EU ne smejo služiti kot nadomestek, temveč zgolj kot dodatna finančna pomoč državi članici in njenim nižjim teritorialnim ravnem. Tradicionalna regionalna politika načela dodatnosti ni poznala, zato je v preteklosti prišlo do neracionalne porabe sredstev za nedonosne projekte. Prednost tega načela je racionalna raba proračunskih sredstev EU in dobra pripravljenost ter izvedba razvojnih programov (regija kljub sredstvom iz strukturnih skladov v veliki meri porablja tudi nacionalna sredstva). Slabosti načela dodatnosti so, da Evropska komisija financira samo tiste programe, ki so za njo prioriteta in ki se nanašajo na njena ciljna področja, npr. izgradnja cest in infrastrukture (telekomunikacije), ki jih bo v prihodnosti potrebovala. Veliko sredstev se tudi porabi za administrativna dela, manj ostane potem za neposredno izvajanje regionalnega razvojnega programa.

37 37 3 SISTEM IN INSTRUMENTI PREDPRISTOPNE POMOČI EU EU namenja kandidatkam za vstop v unijo različne oblike pomoči. V tem poglavju si bomo ogledali oblike pomoči, ki so je deležne države kandidatke za vstop v EU. 3.1 PHARE Program PHARE (Poland & Hungary Assistance to the Reconstruction of Economy) je bil ustanovljen leta 1989, kot podpora ekonomskim in socialnim reformam na Poljskem in Madžarskem. Kmalu se je razširil tudi na države centralne in vzhodne Evrope. Temeljni cilj programa PHARE je pomagati državam kandidatkam pri čim hitrejši vključitvi v EU (GZS 1998, 66). Usmerjen je na področja, ki so v procesu pridruževanja opredeljena kot prednostna. Evropska komisija je leta 1997 v Agendi 2000 predlagala dejavnosti, za krepitev predpristopne strategije držav kandidatk do leta Od tedaj naprej morajo programi in projekti, sofinancirani s strani Phare temeljiti na dveh dokumentih, Partnerstvo za pristop in Nacionalni program za povzemanje pravnega reda. Partnerstvo za pristop (Accession Partnership AP) je dokument, ki za vsako državo kandidatko posebej določa, kje je potrebno narediti nujen napredek, da se bo država sposobna vključiti v EU, prav tako določa načine, s katerimi bo Phare podprl prizadevanja. Dopolnilo k dokumentu partnerstvo za pristop predstavlja Nacionalni program za povzemanje pravnega reda EU (National Programme for the Adoption of Acquis - NPAA), kjer so podrobneje opredeljeni ukrepi, izvajalci, časovni okvir izvajanja ukrepov ter potrebna finančna sredstva in viri. Oba dokumenta sta večletna, kar omogoča tudi večletno programiranje pomoči, državam kandidatkam in ostalim soinvestitorjem pa omogoča razvoj in pravočasno načrtovanje programov. Za to obdobje je pomembno omeniti, da je bila dodana nova oblika sodelovanja, t.i. Twinning - aktivnosti tesnega institucionalnega povezovanja, kjer se s sredstvi Phare omogoči sodelovanje na institucionalni ravni z eno ali več državami članicami. V bistvu gre za tehnično pomoč v obliki dolgoročnih in kratkoročnih svetovalcev ter izobraževanje (ARR 2003, 4). Partnerstvo za pristop predstavlja okvir za programiranje nacionalnega programa Phare, vključno s programi čezmejnega sodelovanja, enako velja tudi za morebitne druge pomoči v procesu pridružitve po letu Partnerstvo za pristop ne opredeljuje programiranja večdržavnih programov (GZS 1998, 67). Pomoč programa PHARE v Sloveniji lahko razdelimo na tri obdobja (Benko 1999, 30-31): a) Tranzicijsko obdobje med leti 1992 in Slovenija je pomoč programa PHARE v tem obdobju usmerila predvsem v prestrukturiranje gospodarstva, javnih financ, bančništva in privatizacijo (40%), v infrastrukturo (20%), izobraževanje in program TEMPUS (20%) ter v znanost in tehnologijo, okolje, energetiko, kmetijstvo, zakonodajo (20%). b) Predpristopno obdobje med leti 1996 in Pomoč programa PHARE je bila usmerjena predvsem na vzpostavljanje ustanov in investicijske podpore za hitrejše

38 38 uvajanje pravnega reda EU, krepitev upravno-administrativnih struktur, ter pravnih podlag za izvajanje strukturne politike. c) Pristopno obdobje med letom 2000 do polnopravnega članstva v EU. To obdobje je podprto s tremi finančnimi instrumenti: s prenovljenim programom PHARE, programom gospodarske infrastrukture ISPA in s kmetijskim programom SAPARD. Slovenija prejema pomoč s strani EU že od leta Program Phare se izvaja skozi tri programske sklope (GZS 1998, 46): - nacionalni program, - program čezmejnega sodelovanja (CBC Cross Border Cooperation Programme), - večdržavni in horizontalni programi (Multi-Country & Horizontal Programmes) Nacionalni program Phare 9 Cilj sektorskih projektov, ki so se izvajali v okviru nacionalnega programa Phare (priprava strategije razvoja malega gospodarstva, pilotni projekt vzpostavljanja regionalnih centrov za razvoj podjetništva in regionalnih garancijskih skladov, projekt usposabljanja razvojnih ustanov v Podravju, kot sta Območna gospodarska zbornica in Mariborska razvojna agencija), je bil povezati dejavnike razvoja na širšem območju. S tem bi bilo zagotovljeno primerno okolje za oblikovanje skupne razvojne strategije za spodbujanje programov razvoja podjetništva, oz. malega gospodarstva. Postavljanje izhodišč je temeljilo na primerljivi praksi evropskih držav, kjer so, v procesu prestrukturiranja gospodarstva, regionalne razvojne agencije odigrale pomembno vlogo pri razvoju. Tematika regionalnega razvoja je bila izpostavljena v okviru nacionalnega programa Phare šele v letu 1996, ko so prve izkušnje pri izvajanju sektorskih razvojnih programov pokazale, da brez celovitega pristopa ne bodo doseženi želeni razvojni učinki. Ocena stanja je pokazala neustrezno organiziranost področja regionalnega razvoja in nizko stopnjo koordinacije različnih sektorskih politik. Tako je prišlo do oblikovanja projekta BELA KNJIGA - Nacionalna strategija regionalnega razvoja v okviru programa Phare. Nacionalni program Phare Nacionalni program Phare namenja v skladu z novimi smernicami približno 30% sredstev podpori institucionalnega razvoja in preostanek, približno 70% finančnim naložbam za prevzem pravnega reda EU. Javna agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj ARR pokriva program Phare na področju ekonomske in socialne kohezije. V slovenskem Partnerstvu za pristop 1999 je področje ekonomske in socialne kohezije namenjeno predvsem zmanjšanju razkoraka med BDP na prebivalca v Sloveniji in povprečjem EU, pripravam na izvajanje regionalnega 9 Povzeto po Piry (1997, 54 55), GZS (1998, 67-76) in UVI (2003). 10 Povzeto po ARR (2003) in UVI (2003).

39 39 razvojnega načrta in pobud Skupnosti, izboljšanju upravne strukture, ureditvi proračunskega sistema in postopkov glede na standarde strukturnih skladov, vključno z ocenjevanjem in vrednotenjem Za nacionalni program Phare 2000 je bil decembra 2000 med Slovenijo in EU podpisan finančni memorandum. To je dokument, kjer so zapisane smernice, strategije programa, odobreni projekti, nosilne institucije ter rok izvajanja programa. Projekti so bili izbrani na podlagi prioritet, določenih v Partnerstvu za pristop 1999 (ter v skladu z ukrepi Preliminarnega državnega razvojnega programa ). Izbrane so bile tri pilotske regije: zasavska, savinjska in Pomurje. Financiranje iz programa Phare znaša 5 milijonov EUR, nacionalno sofinanciranje pa 4,11 milijonov EUR, izvajajo se projekti Mrežni inkubator Pomurje (Business Incubators Network in Pomurje), Aktiviranje zaposlitvenih iniciativ na lokalnem nivoju (Activating employment potentials at the local level) v Savinjski regiji in Gospodarsko prestrukturiranje Zasavske regije (Economic restructuring of Zasavje region). Mrežni inkubator Pomurje 11 V Pomurju se v občinah Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Odranci, s pomočjo programa Phare 2000, ekonomsko socialna kohezija, razvijajo poslovni inkubatorji s krovnim inkubatorjem v Murski Soboti. Mreža inkubatorjev bo prispevala k aktivnosti proizvodnega sektorja, razvoju malih in srednje velikih podjetij, ter pospeševanju zaposlovanja na tem področju. V tem projektu je udeleženih več akterjev, na institucionalnem nivoju so to vse občine, kjer se nahajajo posamezni inkubatorji, Regionalna razvojna agencija (v nadaljevanju tudi RRA) Mura (regionalni koordinator), Razvojna agencija Sinergija iz Moravskih Toplic, Razvojni center Lendava, Razvojna agencija Prlekija, Poslovni center Murska Sobota, Razvojna pobuda Gornja Radgona ter Tehnološki center Pomurje. Na državni ravni pa sodelujejo Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Javna agencija RS za regionalni razvoj pa je v okviru Ministrstva za gospodarstvo nacionalni koordinator projekta. Sredstva PHARE znašajo 2 milijona EUR, nacionalno sofinanciranje pa je v višini 1,7 milijona EUR. Cilji Mrežnega pomurskega podjetniškega inkubatorja so: - Pomoč pri vzpostavitvi in zagonu novih idej ali dejavnosti, - Krepitev lokalnega in regionalnega gospodarstva na gospodarskem področju, - Koordinacija obstoječih virov, ki so na razpolago novim podjetnikom v regiji, - Spodbujanje podjetniške kulture, - Podpora pri razvoju novih dejavnosti obstoječih podjetij, - Podpora pri samozaposlovanju, - Izboljšanje konkurenčnosti podjetij v regiji, - Razvoj človeških virov v regiji. 11 Povzeto po ARR (2003) in MPPI (2003).

40 40 Mrežni pomurski podjetniški inkubator je torej organizacija, ki pomaga ustanavljati nova podjetja, jih pomaga razvijati in podjetnikom inkubirancem nuditi pomoč v obliki prostora, svetovanja, storitev ter nuditi pomoč pri organizaciji proizvodnje na osnovi tržno zanimive ideje, do trenutka, ko začne podjetje popolnoma samostojno delovati Phare program čezmejnega sodelovanja 12 Od leta 1994 poteka poleg nacionalnega programa Phare tudi program Phare CBC (Cross- Border Cooperation) - program čezmejnega sodelovanja, ki omogoča podporo investicijskim projektom na obmejnem območju: - Slovenija Italija, - Slovenija Avstrija, - Slovenija Madžarska. Ta program je bolj regionalno naravnan in zajema občine, ki se nahajajo v obmejnem pasu desetih kilometrov ob državni meji Slovenije z EU. Za pridobitev sredstev lahko kandidirajo lokalne skupnosti, javne in nevladne institucije, projekti morajo imeti zagotovljeno sofinanciranje s strani predlagatelja ali pristojnega resorja. Ne morejo pa sredstev pridobiti zasebna podjetja in gospodarske družbe, saj bi to bilo v nasprotju z načeli varovanja konkurence v EU. Sredstva programa čezmejnega sodelovanja se namenjajo izboljšanju prometne infrastrukture za prehod državne meje, investicijam za izboljšanje in varovanje okolja, investicijam s področja gospodarstva (razvoj malega gospodarstva, razvoj kmetijstva in turizma), naložbam v usposabljanje kadrov in ohranjanje kulturne identitete ter v oblikovanje posebnega sklada za financiranje manjših projektov. Prvi program Phare čezmejnega sodelovanja je pokazal potrebo po oblikovanju temeljnega strateškega programa, ki bi opredelil prednostne razvojne usmeritve, za obmejna področja. To bi omogočilo kvalitetnejši izbor posameznih projektov. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je predložilo v okviru čezmejnega sodelovanja z Italijo za leto 1995 izdelavo projekta Regionalne razvojne strategije na obmejnem območju ob slovensko italijanski državni meji. Glavni cilji projekta so vzbuditi zavest o pomenu lastne regionalne razvojne strategije in politike, doseči razumevanje za vzpostavitev regionalne strukture med lokalnimi dejavniki in oblikovati delovna telesa, ki bodo odločala o smeri razvoja v regiji. Enak projekt je bil prijavljen tudi v programu Phare čezmejnega sodelovanja z Avstrijo za leto Ta je temeljil na uporabi enakega metodološkega pristopa kot je bil uporabljen pri pripravi razvojnih projektov v okviru avstrijskega programa INTERREG (poseben program EU, namenjen razvoju obmejnih območij znotraj unije). Primerjalna analiza je pokazala, da na slovenski strani ne obstaja jasna vizija o možnem razvoju. Na avstrijski strani je vizija jasna in tudi že programsko razdelana. Projekt je podal osnovne razvojne vizije in priložnosti za gospodarski razvoj obmejnega območja, vsebuje pa tudi zbirko podatkov, pomembnih za sprejemanje razvojnih odločitev. 12 Povzeto po Piry (1997, 55 56).

41 41 Podoben program poteka tudi na območju tromeje Slovenija Avstrija Madžarska, vendar sodi v področje multilateralnega programa čezmejnega sodelovanja (obmejna regija TRI-D). Zagotovo lahko uvrstimo 50% Slovenije v območje čezmejnih vplivov. Ta položaj narekuje Sloveniji večjo orientiranost v čezmejno sodelovanje med obmejnimi regijami. Sodelovanje Slovenije z čezmejnimi regijami v Avstriji, Italiji in na Madžarskem omogoča obmejnimi regijam v Sloveniji učinkovitejše odpravljanje razvojnih ovir, ki so posledica obstoja mej in izkoriščanje prednosti, ki jih takšno sodelovanje prinaša. Phare CBC se je začel izvajati leta 1994 z Italijo. Leta 1995 se je program razširil na Avstrijo in Madžarsko. V tem obdobju je bilo odobrenih več kot 150 projektov. Leta 1995 so bili izdelani trije večletni programski dokumenti (Multi Annual Indicative Programme) za program z Avstrijo, Madžarsko in Italijo za obdobje Dokumenti so predstavljali strateško osnovo za implementacijo Phare CBC v tem obdobju. Za obdobje je Slovenija skupaj s čezmejnimi partnerji pripravila Skupni programski dokument (Joint Programming Document) za program z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Dokument predvideva skupne bilateralne organe, postopno skupno izvajanje Phare CBC/INTERREG (Pobuda skupnosti v okviru strukturnih skladov) programov in prehod na sistem, ki velja za članice EU v programu INTERREG. Phare čezmejno sodelovanje Slovenija - Avstrija 13 Slovensko-avstrijski obmejni prostor obsega na avstrijski strani (območje programa INTERREG III A) vzhodno, zahodno in južno Štajersko, spodnjo Koroško in področje od Celovca (Klagenfurt) do Beljaka (Villach). Na slovenski strani meje pa v območje programa PHARE CBC spadajo Podravje, Pomurje, Savinjska, Koroška in Gorenjska regija. Območje čezmejnega sodelovanja Interreg III A Phare CBC Avstrija Slovenija je razvidno na sliki Povzeto po INTERREG III A (2003).

42 42 SLIKA 1: OBMEJNI PROSTOR INTERREG III A PHARE CBC AVSTRIJA - SLOVENIJA Vir: INTERREG III A (2003); Stanje v območju omenjenega čezmejnega sodelovanja, povzemamo v kratkih orisih. Za kmetijska področja celotne slovenske obmejne regije je značilno nenehno izseljevanje, enako velja na avstrijski strani za Koroško, manj izrazit je ta pojav na Štajerskem. Na avstrijski strani je Graz prevladujoče gospodarsko središče, v manjši meri tudi Klagenfurt - Villach. Ti središči imata razvito gospodarsko in izobraževalno infrastrukturo in sta zelo pomembni z vidika dnevnih migracij. Avstrijska stran razpolaga z visoko kvalificiranimi kadri, na slovenski strani obstaja velik potencial visoko kvalificiranih industrijskih delavcev. Brezposelnost v Podravju in Pomurju je zelo visoka. Obstajajo velike možnosti sodelovanja na kulturnem področju, potrebno je le zmanjšati, oziroma odpraviti ovire predsodke na obeh straneh, ki pa so delno tudi zgodovinsko pogojeni. Komunikacijska omrežja so zadovoljiva, okolje je dobro ohranjeno, razen

43 43 območij, obremenjenih s težko industrijo. Na slovenski strani so potrebne izboljšave pri oskrbi z vodo, odstranjevanju odpadkov in čiščenju odpadnih voda. Cilj programa za obdobje do leta 2000 je bil razvoj prvih skupnih projektov in vzpostavitev čezmejnih stikov. Poglavitni cilj izvajanja programa za obdobje do leta 2006 je pripraviti skupne obmejne regije na nove možnosti, ki bodo nastale zaradi vstopa Slovenije v EU. Program je usmerjen na koncentracijo sredstev za prioritete, ki obetajo rast in možnosti za razvoj. Poleg tega je potrebno uresničiti še nekaj novosti in odstraniti obstoječe težave: - poudarek je dan gospodarskemu sodelovanju v obmejni regiji, potrebno je razvijati tudi človeške vire in odstraniti predsodke med prebivalci, - načrtovanje prostora in infrastrukture naj bi bilo v skladu s trajnostno rabo obstoječih naravnih danosti in s trajnostnim gospodarskim razvojem na splošno, - potrebno je razvijati uvajati oblike sodelovanja, ki so primerne za učinkovit in strokoven način upravljanja s temami vedno bolj integriranega gospodarstva. Bistveni cilj te strategije je, da podpira slovensko avstrijsko obmejno regijo v procesu prilagajanja novi vlogi zbliževanj sosedov na združenem evropskem trgu. Ključni kriterij izvajanja projektov mora biti čezmejni učinek, saj je le tako mogoče izkoristiti pozitivne učinke širitve EU. Del sredstev, ki jih letno odobri Evropska komisija, je namenjen tudi "Skladu za male projekte" v okviru programa Phare CBC Phare večdržavni in horizontalni programi 14 Večdržavni programi so namenjeni področjem, kjer način meddržavne pomoči in povezovanja predstavlja dodano vrednost. Gre predvsem za primere, kot so oblikovanje ekonomij obsega ali promocija regionalnega sodelovanja in izvajanje posebnih mehanizmov pomoči (področje pravosodja, notranje zadeve). Horizontalni programi so po mnenju Evropske komisije ključni pri pripravi kandidatk za vključitev v EU, upravlja jih Evropska komisija sama ali preko pooblaščene institucije. Večdržavni in horizontalni programi so odprti za vse zainteresirane partnerje iz Slovenije pod enakimi pogoji kot za vse druge države kandidatke. 14 Povzeto po GZS (1998, 67-76).

44 Orodja predpristopne strukturne pomoči Evropska komisija je za države kandidatke že v predpristopnem obdobju predvidela dodatna finančna sredstva za priprave na izvajanje strukturne in kohezijske politike EU, zato so bili za ta namen oblikovani trije programi (Benko 1999, 31-32): a) SPP (Special Preparatory Programme) - posebni pripravljalni program na strukturno in kohezijsko politiko EU. Skupno je bilo vsem državam kandidatkam namenjenih 60 mio EUR, od tega je bilo za obdobje 1998/1999 Sloveniji odobrenih 3 mio EUR. b) LSIF (Large Scale Infrastructure Facility) - infrastrukturni projekti velikega obsega. Program je bil zastavljen kot predpriprava na nov finančni instrument ISPA, ki je stopil v veljavo leta Vsi projekti, prijavljeni za ta program, morajo biti financirani iz treh virov v enaki meri in sicer iz nepovratnih sredstev LSIF, državnih sredstev ter posojil mednarodnih finančnih ustanov. Sloveniji je bilo odobreno 21 mio EUR, sredstva so se namenila za izvedbo štirih projektov: - železniška proga Murska Sobota 10 mio EUR, - izgradnja kolektorja centralne čistilne naprave v Mariboru 6,5 mio EUR, - izgradnja centralne čistilne naprave Kranjska Gora 2,5 mio EUR, - tehnična pomoč pri pripravi projektov za ISPA (čistilne naprave Krško, Koper, Dravograd, Paloma, odlagališče Globovnik Ilirska Bistrica) 2 mio EUR. c) TINA (Transport Infrastructures Needs Assessment) - ocenitev potreb po transportni infrastrukturi. Program TINA nudi tehnično pomoč infrastrukturnim projektom, vezanim na 10 evropskih koridorjev. Čez Slovenijo potekata koridorja 5 (vzhod zahod) in 10 (sever jug). Namen SPP programa 15 : vzpostavljanje institucionalnih osnov in izobraževanje za pred-strukturno pomoč po letu 2000 in priprava na strukturne sklade, pripraviti in izvesti program za Cilj 1 po pravilih in postopkih strukturnih skladov, podpreti nacionalno strukturo, ki je odgovorna za koordinacijo in upravljanje strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, priprava na upravljanje pred-pristopnih instrumentov ISPA, SAPARD, oblikovati in postaviti institucionalni okvir za koordinacijo strukturnih skladov, oblikovati informacijski sistem za spremljanje in ocenjevanje regionalnih programov. Vrednost programa znaša 3 milijone EUR in se sestoji iz dveh delov. Prvi del predstavlja pomoč pri vzpostavljanju institucij, ki ga izvajajo tuji tehnični eksperti NEI (Nizozemski tehnični institut) in twinning partnerji, drugi del pa predstavljajo pilotni projekti v treh pilotnih regijah. 15 Povzeto po ARR (2003)

45 45 Institucionalna krepitev a) "bratenje" (twinning covenant): sodelujoče države so Irska, Nemčija in Velika Britanija. b) tehnična pomoč Nizozemski ekonomski institut (NEI) Namen pilotnih akcij je sledeč: direktni preizkus izvajanja programa Cilja 1 za regionalni razvoj (ERDF, ESF in EAGGF - Guidance), pilotni projekti pripravljeni na osnovi Predhodnega državnega razvojnega programa (PDRP). Pilotni projekti so se izvedli v savinjski, zasavski in pomurski regiji, na kratko bomo opisali pilotne projekte. Savinjska pilotna regija - razvoj instrumenta za zaposlovanje v savinjski regiji CILJ Vzpostavitev regionalnega zaposlitvenega instrumenta. AKTIVNOSTI a) analiza stanja in pravnih osnov za vzpostavitev instrumenta, priprava postopkov za spremljanje in ocenjevanje projektov, ki se bodo izvedli po instrumentu, b) izbor projektov in njihova izvedba, spremljanje izvajanja izbranih projektov, c) ocenitev delovanja instrumenta. REZULTATI Pripravljen in izveden je bil razpis za projekte, projekti so bili izvedeni po določenih postopkih in pripravljeno je bilo poročilo o izvedbi. Zasavska pilotna regija - krepitev malih in srednjih podjetij v regiji Zasavje z izvajanjem učinkovitih in okolju prijaznih sistemov upravljanja podjetij. CILJ Pomoč malim in srednjim podjetjem v Zasavski regiji pri pripravi na vzpostavljanje sistema za pridobitev ISO standarda (9000 in/ali 14000). AKTIVNOSTI Preko delavnic izbranim podjetjem pomagati pri pripravi, za posamezna podjetja pripraviti časovni plan za pridobitev standarda.

46 46 REZULTATI Vsaj 10 podjetij seznaniti z metodami in organizacijo za pridobitev standarda, analiza potreb posameznega podjetja in načrt izvedbe za pridobitev standarda in priprava modelov za pridobitev standarda, ki se lahko uporabijo tudi v drugih podjetjih. Pomurska pilotna regija - nova poslovna infrastruktura v vlogi stimuliranja ekonomskega prestrukturiranja pomurske regije. CILJ Omogočiti nove oblike pridelave v kmetijstvu z uporabo obnovljivih virov energije (termalni grelci) in spodbuditi podjetniški pristop v kmetijstvu. AKTIVNOSTI a) priprava izobraževalnega programa za posameznike, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, b) izgradnja rastlinjaka za praktično usposabljanje o pridelavi, c) izvedba izobraževanja teoretičnega dela v Izobraževalnem centru Rakičan in praktičnega dela v rastlinjaku. REZULTATI Pripravljen je bil model za izobraževanje, izvedeni so bili tudi seminarji - teoretični in praktični del. 3.3 Orodja pristopne strukturne pomoči Z letom 2000 se je zaključilo predpristopno obdobje in EU je prešla v novo programsko in finančno obdobje, ki bo trajalo do leta V tem obdobju se bodo izvajali trije finančni instrumenti strukturne pomoči (Benko 1999, 31-32): a) Program PHARE (prenovljen) se nadaljuje tudi v obdobju in ostaja še naprej najpomembnejši instrument sodelovanja EU z državami kandidatkami. Do članstva v uniji je pokrival ključna področja pomoči, ki so opredeljena v Partnerstvu za pristop, oz. Državnem programu za sprejem pravnega reda EU. Program PHARE bo imel enako vlogo kot Cilj 1 v okviru Strukturnih skladov. b) ISPA (The new Pre-Accession Structural Instrument) je finančni strukturni instrument kohezijske politike, oblikovan za področje gospodarske infrastrukture. Prioritetni področji sta varstvo okolja in transport. Letno je za vse države kandidatke na voljo skupno 1,04 milijarde EUR, od tega 50% za varstvo okolja in 50% za področje transporta. Minimalna predračunska vrednost projekta v okviru ISPA mora biti 10 milijonov EUR. Pomoč je možna do višine 85% vrednosti celotnega projekta, ostalo mora zagotoviti država prejemnica pomoči. Pri projektih morajo sodelovati tudi

47 47 mednarodne finančne ustanove. Program ISPA je priprava držav na črpanje sredstev iz kohezijskega sklada, kriteriji za prijavo projektov so zelo zahtevni in temeljijo na sistemu kriterijev kohezijskega sklada. c) SAPARD (The new Special Action Programme for Preaccession Aid for Agriculture and Rural Development) je instrument pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja ter osnova za kasnejšo vključitev v Evropski kmetijski sklad EAGGF. ISPA 16 Finančni instrument ISPA je bil predlagan s strani Evropske komisije v dokumentu "Agenda 2000" in vzpostavljen julija 1999 z uredbo Sveta št. 1267/1999, katera določa, da bo pomoč, dana v okviru ISPA, prispevala k ciljem, ki so določeni v dokumentih Partnerstvo za pristop in Državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije. Skladno s tema dokumentoma sta, v Sloveniji, Ministrstvo za promet ter Ministrstvo za okolje in prostor, pripravili Nacionalni ISPA strategiji za področje transporta in za področje okolja. V Sloveniji je Služba vlade RS za evropske zadeve nacionalni koordinator za program ISPA. Projekti se pripravijo ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter končnih prejemnikov sredstev, vloge se posredujejo Evropski komisiji. V obdobju bodo države kandidatke (oz. nove članice) prejele letno skupno 1,04 milijarde EUR. Višina prejetega zneska je odvisna od kriterijev: BDP/prebivalca, števila prebivalcev, površine državnega ozemlja, po katerih Sloveniji pripada 1-2% celotnega proračuna, torej 10 do 21 milijonov EUR. SAPARD 17 Glavni namen tega programa je prispevati k uveljavljanju skupne kmetijske politike in podpreti izvajanje ukrepov za razvoj podeželja, ter tudi pripraviti državo kandidatko na poznejše koriščenje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada in posebnega sklada za področje ribištva. Možno je pridobiti sredstva največ v višini 75% vrednosti celotnega projekta, ostala sredstva mora zagotoviti država prejemnica pomoči. SAPARD je instrument finančne pomoči, ki je najbolj podoben strukturnim skladom, namenjenim državam članicam EU, pri katerih Evropska komisija izvaja nadzor nad porabo sredstev po končanju projekta. Tak postopek je priložnost držav kandidatk, da pridobijo izkušnje pri uporabi mehanizmov za črpanje sredstev EU, izgradijo strukture, ki jih bodo države kandidatke potrebovale po vstopu v EU, ko se bo program SAPARD preoblikoval v EAGGF-Guidance. Upravljanje programa SAPARD je v neposredni pristojnosti Generalne direkcije evropske komisije za kmetijstvo. V Sloveniji je izvajanje programa v pristojnosti Agencije RS za 16 Povzeto po UVI (2002) in UVI (2003). 17 Povzeto po UVI (2000), UVI (2003) in EU (2004).

48 48 kmetijske trge in razvoj podeželja. Vzpostavitev te agencije (primerno usposobljene in akreditirane), ki je odgovorna za izvrševanje tega programa, je bil eden izmed dveh pogojev za pridobitev sredstev. Drugi pogoj je bil sedem-letni načrt razvoja podeželja , ki ga je Slovenija dostavila v Bruselj konec leta Program SAPARD zajema predvsem sistem ukrepov za lažje prilagajanje na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Letno je na voljo skupno 520 milijonov EUR za vse države kandidatke. Višina sredstev za posamezno državo se odmerja na osnovi kazalcev ekonomske razvitosti. Sloveniji je bilo za obdobje odmerjeno 6,4 milijona EUR letne pomoči. Med petnajstimi različnimi ukrepi, katere lahko država vključi v svoj program za uporabo sredstev predpristopne pomoči, je Slovenija glede na specifične razmere v kmetijstvu, na podeželju in v živilsko predelovalni industriji in seveda tudi glede na omejeno razpoložljivost finančnih virov v okviru SAPARD, določila tri prednostne naloge: - izboljšanje konkurenčnosti kmetij, - izboljšanje konkurenčnosti predelave agroživilskih proizvodov in trženja, - podpora ukrepom za celostni razvoj podeželja.

49 49 4 ZNAČILNOSTI REGIJ IN OBLIKE SODELOVANJA V tem poglavju si bomo ogledali glavne značilnosti regij SV Slovenije Pomurja in Podravja ter Avstrije z regijo Štajersko. Prizadevali si bomo osvetliti oblike regionalnega sodelovanja bodisi z vidika organizacije, ki projekt izvaja, oziroma z vidika projekta. Avstrija Najprej si bomo ogledali nekaj splošnih dejstev o Avstriji. Podrobneje se bomo v okviru postavljenih omejitev, v nadaljevanju posvetili le regiji avstrijska Štajerska. Republika Avstrija (Statistik Austria, 2004) po površini meri ,95 km 2 in ima 8, prebivalcev (stanje ) in je na ravni NUTS 1 sestavljena iz treh skupin regij - Vzhodna Avstrija (Ostösterreich), Južna Avstrija (Südösterreich) in Zahodna Avstrija (Westösterreich), te skupine regij služijo le za statistično izkazovanje podatkov. Na ravni NUTS 2 najdemo devet zveznih dežel: 1. Burgenland, 2. Niederösterreich, 3. Wien, 4. Kärnten, 5. Steiermark, 6. Oberösterreich, 7. Salzburg, 8. Tirol, 9. Vorarlberg; Razdelitev Republike Avstrije s pripadajočo površino v kvadratnih kilometrih in številom prebivalcev je razvidna iz naslednje tabele.

50 50 TABELA 3: TERITORIALNA RAZDELITEV AVSTRIJE NA RAVNEH NUTS 0 DO NUTS 2 NUTS 0 NUTS 1 NUTS 2 Površina v km 2 Število prebivalcev 18 AVSTRIJA , Ostösterreich , Burgenland 3.965, Niederösterreich , Wien 414, Südösterreich , Kärnten 9.535, Steiermark , Westösterreich , Oberösterreich , Salzburg 7.154, Tirol , Vorarlberg 2.601, VIR: Statistisches Jahrbuch 2003, (2004, ); 4.1 Avstrijska Štajerska Avstrijska Štajerska po površini meri ,93 km prebivalcev (stanje ). (Statistik Austria, 2004) in ima Tabela 4 prikazuje število prebivalcev in površino skupin okrožij na ravni NUTS Število prebivalcev - stanje na dan

51 51 TABELA 4: SKUPINE OKROŽIJ - AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA NUTS 2 NUTS 3 Površina v km 2 Število prebivalcev 19 Steiermark , Graz 1.228, Liezen 3.270, Östliche Obersteiermark 3.255, Oststeiermark 3.354, West- in Südsteiermark 2.223, Westliche Obersteiermark 3.059, VIR: Statistisches Jahrbuch 2003, (2004, ); Avstrijska Štajerska - gospodarska zbornica Wirtschaftskammer Österreich (gospodarska zbornica Avstrije), enota Wirtschaftskammer Steiermark (gospodarska zbornica Štajerske) je začela sodelovati z Gospodarsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju tudi GZS), območno zbornico Maribor že pred petindvajsetimi leti, sodelovanje je bilo omejeno na izmenjavo informacij s področja predpisov, uvoza in izvoza. Poglobljeno sodelovanje se je pričelo odvijati šele po osamosvojitvi Slovenije. Izguba jugoslovanskega tržišča je za slovenska podjetja pomenila pospešene aktivnosti iskanja novih tržišč in tako so se v sodelovanju obeh zbornic pričela izvajati srečanja informativne dneve s svetovanji. Prvo srečanje je bilo izvedeno leta 1993 v Mariboru, izvajal se je avstrijski informativni dan, kar pomeni, da so avstrijska podjetja obiskala Maribor. Podrobneje je sodelovanje na področju informativnih dnevov in še nekaterih projektov opisano v poglavju, ki opisuje aktivnosti GZS območne zbornice Maribor. Wirtschaftskammer Steiermark že več kot deset let organizira tudi skupne nastope avstrijskih podjetij na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju, kar predstavlja dobro osnovo za predstavitev podjetij iz avstrijske Štajerske. Sejem je za njih zanimiv predvsem zaradi bližine in velikega števila obiskovalcev Tehnološki parki SFG 20 Steirische Wirtschaftsförderungsgeselschaft SFG je samostojno podjetje v večinski lasti Dežele Štajerske in s sedežem v Gradcu. Njegova naloga je, da finančno podpira štajerska podjetja, jim nudi informacije in svetovanje o trgih in tržnih možnostih ter da prispeva k razvoju Štajerske kot gospodarske lokacije. 19 Število prebivalcev - stanje na dan Povzeto po SFG (2004) in Technologieachse Graz-Maribor (2004).

52 52 Steirische Wirtschaftsförderung podpira vsako leto okoli 1200 projektov, največji delež sredstev je na voljo malim in srednje velikim podjetjem. Največ vlog beležijo za ustanovitev podjetij, za elektronsko poslovanje ter za raziskave in razvoj v podjetjih. Ciljna skupina podjetja Steirische Wirtschaftsförderung je več kot podjetij s sedežem na avstrijskem Štajerskem, še posebej v industrijsko-obrtnem sektorju, v trgovskem sektorju in na področju gospodarskih storitev. Po zakonu o gospodarskih podporah, podjetje SFG finančno ne podpira projektov na področju turizma in gostinstva ter prometa. Podjetje Steirische Wirtschaftsförderung deluje kot mrežni povezovalec med podjetji, med gospodarstvom in znanostjo, s ciljem doseči kar najboljše pogoje za gospodarsko uspešnost. Strategije za doseganje ciljev so različne in segajo od projektno usmerjenega vodstva podjetij do nastajanja podjetniških grozdov in mrež. Z namenom podpirati razvoj tehnologije in inovacij na Štajerskem, je s programom štajerskih impulznih centrov nastala mreža tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev ter inovacijskih centrov. Našteti centri omogočajo podlago za uspešen razvoj posameznih podjetij in celotne regije. Trenutno je ustanovljenih 21 takšnih centrov, kateri podpirajo delovanje več kot 200 tehnološko naravnanih podjetij, načrtujejo tudi ustanovitev nadaljnjih centrov. Podjetje Steirische Wirtschaftsförderung vidi svojo vlogo tudi v čezmejnem povezovanju podjetij v korist vseh udeleženih. V okviru internacionalizacije in regionalizacije podpira dva projekta: - Gospodarski park zgornja Štajerska in - Tehnološka povezava Graz Maribor. Za nas je zanimiv predvsem slednji, zato si ga bomo na kratko ogledali. TEHNOLOŠKA POVEZAVA GRAZ MARIBOR V okviru programa Evropske unije, INTERREG III A PHARE CBC, sta si partnerja Steirische Wirtschaftsförderungsgesellschaft in Skupnost slovenskih tehnoloških parkov zastavila naslednje cilje in naloge. Cilji: - čezmejno sodelovanje tehnoloških parkov, - izgradnja čezmejnih mrež, - podpora konkretnemu sodelovanju podjetij. Naloge: - ustvarjanje novih sinergij, - koriščenje gospodarskih zmogljivosti (B2B srečanja), - izmenjava izkušenj med partnerji in vzajemna pomoč, - nadgradnja tehnoloških in znanstvenih virov,

53 53 - sodelovanje in koriščenje skupne infrastrukture. Potenciali tehnološke povezave ležijo v udeležencih na obeh straneh meje: - impulzni centri (Graz, Grambach, Frohnleiten, Deutschlandsberg, Unterpremsstätten, Lebring, Bad Radkesburg) in tehnološki parki (Štajerski tehnološki park v Pesnici), - univerze (Technische Universität Graz, Karl-Franzens- Universität Graz, Montanuniversität Leoben, Univerza v Mariboru), ki so tudi projektni partnerji, - raziskovalni centri, - poklicne šole, - kvalitetna infrastruktura (avtocestna in železniška povezava, letališča), - strukture podjetniških grozdov na avstrijski strani (avtomobilski grozd AC Styria, lesni grozd Štajerska, orodjarski grozd), - obstoječi industrijski obrati, ustanovitelji novih podjetij, - možnosti razširitve delovanja na Tehnološki park in Univerzo v Ljubljani, Tehnološki park in Univerzo v Zagrebu, ustanovitev tehnoloških parkov v Splitu in Varaždinu ter sodelovanje v projektih tudi vse do Benetk (tvorba podjetniških grozdov ipd.). Instrumenti sodelovanja so internetna orodja, različni simpoziji in delavnice, organiziranja srečanj podjetij, izmenjava informacij, priprava oglasov, promocija, različne oblike predstavitev. Sodelovanje se je odvijalo že v več različnih projektih, od sodelovanja podjetij z univerzami, pospeševanja nastajanja podjetniških grozdov in mrežnih povezav med podjetji (projekt ACENET), pospeševanja sodelovanja in vzpodbujanje slovenskih podjetij kot dobaviteljev avstrijskim podjetjem, do ustanavljanja novih podjetij. Podpora tehnološki osi Graz - Maribor s slovenske strani je bila prav tako vidna v več oblikah: - srečanja v Pesnici na temo transfer tehnologij, - podpora s strani slovenskih podjetij pri razvoju izdelkov, - ustanavljanje slovenskih podjetij na avstrijskem Štajerskem, - izvedba prezentacij ob prireditvah Gospodarskih zbornic. Ob razširitvi EU na nove članice, se na področju omenjene tehnološke povezave odpirajo tudi nove možnosti razvoja, ki jih je potrebno strateško izkoristiti. 4.2 SV Slovenija - Pomurje in Podravje Republika Slovenija meri skupno km 2 in je imela junija 2001 registriranih prebivalcev (Statistični letopis RS 2002, 550). Teritorialna razdelitev republike Slovenije s pripadajočo površino (stanje na dan ) in številom prebivalcev (stanje na dan ) je razvidna v naslednji tabeli.

54 54 TABELA 5: TERITORIALNA RAZDELITEV SLOVENIJE NA RAVNI NUTS 0 DO NUTS 2 NUTS 0 NUTS 1 NUTS 2 Površina v km 2 Število prebivalcev SKTE 0 SKTE 1 SKTE 2 SLOVENIJA , SLOVENIJA Ljubljanska urbana regija 2.555, VIR: Statistični letopis RS 2002 (2003, ); Preostala Slovenija , Razdelitev republike Slovenije na ravni statističnih regij, s pripadajočo površino (stanje na dan ) in številom prebivalcev (stanje na dan ) je razvidna v naslednji tabeli. TABELA 6: TERITORIALNA RAZDELITEV SLOVENIJE NA RAVNI STATISTIČNIH REGIJ NUTS 2 - SKTE 2 NUTS 3 - SKTE 3 Površina v km 2 Število prebivalcev Ljubljanska urbana regija Osrednjeslovenska 2.555, Preostala Slovenija Pomurska 1.337, Podravska 2.170, Koroška 1.041, Savinjska 2.384, Zasavska 264, Spodnjeposavska 885, Jugovzhodna Slovenija 2.675, Gorenjska 2.137, Notranjsko-kraška 1.456, Goriška 2.325, Obalno-kraška 1.044, VIR: Statistični letopis RS 2002 (2003, ); Podrobneje se bomo v okviru zastavljene naloge posvetili le regiji Pomurje in Podravje.

55 Pomurje Pomurska regija leži na skrajnem SV Slovenije, meja regije se stika z mejo Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Zavzema 6,8 % površine Slovenije, značilno za to regijo je razdrobljenost na male občine, gostota poselitve je neenakomerna (ZMAR 2001, 52). Pomurje sestavlja kar 26 občin, katere so imele junija 2001 registriranih skupno prebivalcev (Statistični letopis RS 2002, 550). Občine so navedene s pripadajočimi uradnimi trimestnimi šiframi, katere je določila Geodetska uprava RS v sodelovanju s Službo za lokalno samoupravo: 2 Beltinci, 10 Tišina, 15 Črenšovci, 29 Gornja Radgona, 31 Gornji Petrovci, 33 Šalovci, 47 Kobilje, 56 Kuzma, 59 Lendava/Lendva, 63 Ljutomer, 78 Moravske Toplice, 80 Murska Sobota, 86 Odranci, 97 Puconci, 100 Radenci, 105 Rogašovci, 116 Sveti Jurij, 132 Turnišče, 152 Cankova, 156 Dobrovnik/Dobronak, 158 Grad, 161 Hodoš/Hodos, 166 Križevci, 176 Razkrižje, 187 Velika Polana, 188 Veržej; V Pomurju živi 6,2% prebivalstva Slovenije, ki je konec decembra 2002 štelo ljudi. Indeks staranja v tej regiji je nadpovprečen in je višji od slovenskega povprečja skoraj za 10%. Poleg negativnega naravnega prirasta prebivalstva, je negativen tudi selitveni prirast, ki je tudi najnižji v Sloveniji. Goričko in področje ob meji z Madžarko je uvrščeno tudi v področje depopulacije (ZMAR 2001, 52). Po številu študentov na 1000 prebivalcev, je Pomurje v šolskem letu doseglo 74% slovenskega povprečja, kar je najnižji delež v Sloveniji.

56 56 Kmetijstvo zaposluje 7% prebivalstva v regiji, na področju gospodarskih družb pa še vedno prevladujejo velika podjetja in delovno intenzivne dejavnosti, največji delež odpade na tekstilno industrijo, ki zaposluje skoraj 30% vseh zaposlenih v regiji (ibid. 53). Če si ogledamo kazalnik BDP na prebivalca, opazimo, da je znašal leta 1997 in % slovenskega povprečja, leta 1999 se je zmanjšal na 77% slovenskega povprečja, leta 2000 pa je padel že na 71% slovenskega povprečja, nespremenjen je ostal tudi leta 2001, kar regijo uvršča na zadnje mesto v Sloveniji za vsako navedeno leto (UMAR 2003, 28). Stopnja registrirane brezposelnosti je znašala v letu ,8%, leto pozneje 18,7%, leta ,2% in leta 2000 je rahla upadla na 17,2%, kar regijo uvršča na predzadnje mesto v Sloveniji, slabše stanje je le še v Podravju. V letu 2001 je znašala stopnja registrirane brezposelnosti 16,7%, leto pozneje 17,6% in v ,5% (ibid. 34). Pomurje spada med najslabše razvite statistične regije Slovenije in je, po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, opredeljeno kot "območje s posebnimi razvojnimi problemi", kar pomeni, da bi se naj v to regijo prednostno usmerjala sredstva za spodbujanje regionalnega razvoja (ZMAR 2001, 54). Kljub najslabši razvitosti lahko ugotovimo, da je prednost Pomurja poleg neobremenjenosti s staro industrijo predvsem v ugodnih naravnih danostih za razvoj neindustrijskih dejavnosti, kot so kmetijstvo, turizem (nahajališča termalne vode) in zaradi obmejne lege tudi trgovina in promet. RRA MURA MURSKA SOBOTA 21 Za področje Pomurja je pristojna RRA Mura, kot ena izmed dvanajst regionalnih razvojnih agencij v Sloveniji. RRA Mura je sodelovala v dveh projektih, ki se nanašajo na regionalno sodelovanje z avstrijsko Štajersko in sicer "Regional Inovation Management" RIM in "Cross Border E- business Center". Za projekt RIM (Interreg III A Slovenija - Avstrija) je bila iniciativa podana s strani avstrijskega regionalnega managementa JV Štajerske iz mesta Leibnitz. Projekt je vseboval izvjanje delavnic, srečanj, s ciljem povezovanja institucij na obeh straneh meje. Projekt "Cross Border E-business Center" je del sheme "Cross Border goes Digital", naročnik sheme je Javna agencija za regionalni razvoj, sekretariat je organiziran v okviru Mariborske razvojne agencije, RRA Mura je sodelovala kot prijavitelj projekta. Projekt je zajemal proučitev proizvodov in storitev, ki bi bili primerni za čezmejno sodelovanje med Pomurjem in avstrijsko Štajersko. Podjetja, iskalci povezav bi imeli na razpolago inteligentni stroj, kjer bi se jim v okviru baze podatkov prikazali želeni podatki z nastavitvijo prioritet po dejavnostih, ki jih posameznih najbolj potrebuje. 21 Osebna komunikacija

57 57 RRA Mura pripravlja v okviru programa Interreg III A Slovenija-Avstrija tudi projekt za naslovom "Razvojni pakt", ki bo prijavljen na razpisu v začetku julija Projekt "Razvojni pakt" temelji na treh stebrih: I. nudenje svetovanja podjetjem, II. sodelovanje podjetij s področja Pomurja in avstrijske Štajerske, III. "Just in time" trening. V okviru prvega stebra bi se naj organizirali dve skupini strokovnjakov za pomoč podjetjem in sicer, izkušeni gospodarstveniki, ki vidijo tudi daleč v prihodnost, tudi z nacionalne ravni in mladi strokovnjaki iz gospodarstva, ki dobro poznajo poslovanje podjetij in s tem povezanih procesov. V drugem stebru gre za vzpostavitev kontaktov in izvedbo poslovnih srečanj ter izvedbo študijskih obiskov zainteresiranih slovenskih podjetij v želena podjetja na avstrijski strani. V tretjem stebru "Just in time" trening gre za šolanje in trening obstoječih kadrov in brezposelnih. Na bazi rezultatov v prvem in drugem stebru se bodo ocenile potrebe po določenem tipu kadra in se s šolanjem zagotovi ustrezna kvalifikacija in profil kadrov podjetjem, ki bodo lažje izvedla svojo rast na evropsko raven. Izhodišče za to dejavnost je dejstvo, da so z vstopom Slovenije v EU ogroženi majhni podjetniki, ki ne bodo vzdržali evropske konkurence. Ti kadri se bodo z ustrezno pravočasno prekvalifikacijo pripravili na nove razmere in bodo lažje preživeli prihajajoče spremembe. Iz Pomurja so v projekt poleg RRA Mura vključeni GZS območna zbornica za Pomurje, Območna obrtna zbornica Murska Sobota, Podjetniški inkubator, zavodi za zaposlovanje v celotnem Pomurju, Raziskovalno izobraževalno središče Rakičan (RIS Rakičan). Projekt bo trajal dve leti, podpis pogodbe je predviden za december 2004, oziroma januar TURISTIČNA ZVEZA POMURJA MURSKA SOBOTA 22 Tudi na področju turizma se pojavlja čezmejno sodelovanje z avstrijsko Štajersko, kot pomembnejši projekt lahko omenimo prireditev "Dolga noč gospodarstva", ki se je odvijala od 18. ure do polnoči v avstrijskem Feldbachu. Turistična zveza se je udeležila omenjene prireditve, kjer so sodelovali gostinci, zdravilišča, turistična društva, obrtniki. Obiskovalcev je bilo veliko, odziv je bil zelo pozitiven na strani organizatorjev, kot tudi na strani obiskovalcev. Lokalne trgovine in gostinski lokali so bili odprti pozno v noč in so tako prispevali k pestrejšemu dogajanju na prireditvi. Glede na odzive z vseh strani, prireditev smatrajo kot uspeh in v letu 2005 se je bodo ponovno udeležili. 22 Osebna komunikacija,

58 58 OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MURSKA SOBOTA 23 Navezovanje novih stikov in partnerstev ter odpiranje novih poslovnih priložnosti sodi med dejavnosti zbornice, kateri je namenjeno veliko pozornosti. V zadnjih nekaj letih je bilo vzpostavljenih kar nekaj sodelovanj z obrtniki in podjetji iz Hrvaške in Avstrije. Z namenom vzpostavitve tesnejših stikov, izmenjave izkušenj, izobraževanja in prenosa dobre prakse, se je v letu 2002 izvedel obisk v Jennersdorfu, kjer so si ogledali tri podjetja in njihov Tehnološki center. Slovenski obrtniki in podjetniki so imeli priložnost, seznaniti se z evropskim poslovanjem in veljavnim pravnim redom. Predstavnik avstrijske zbornice je predstavil možnosti in prednosti ob vstopu v EU, kako izkoristiti prednosti in opisal težave, s katerimi so se srečevali sami, ko je Avstrija vstopila v EU in se vključila na zahteven evropski trg. Za prihodnost predvidevajo izvesti tovrstne izmenjave izkušenj, ki bodo potekale še bolj intenzivno, med podjetniki posameznih branž. Opaziti je razdeljenost področij, organizacije v Podravju so bolj orientirane na Avstrijsko Štajersko, organizacije iz Pomurja, pa težijo bolj proti Madžarski Podravje Podravje sestavlja 34 občin, katere so imele junija 2001 registriranih skupno prebivalcev (Statistični letopis RS 2002 str. 550), navajamo jih s pripadajočimi uradnimi trimestnimi šiframi: 18 Destrnik, 24 Dornava, 26 Duplek, 28 Gorišnica, 42 Juršinci, 45 Kidričevo, 55 Kungota, 58 Lenart, 69 Majšperk, 70 Maribor, 87 Ormož, 89 Pesnica, 96 Ptuj, 98 Rače Fram, 108 Ruše, 113 Slovenska Bistrica, 115 Starše, 118 Šentilj, 23 Osebna komunikacija,

59 Videm, 143 Zavrč, 148 Benedikt, 153 Cerkvenjak, 159 Hajdina, 160 Hoče Slivnica, 167 Lovrenc na Pohorju, 168 Markovci, 169 Miklavž na Dravskem Polju 171 Oplotnica, 172 Podlehnik, 178 Selnica ob Dravi, 181 Sveta Ana, 182 Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, 185 Trnovska Vas, 191 Žetale; Podravje je po površini druga največja regija v Sloveniji, na območju regije živi 16,1 % slovenskega prebivalstva. Po gostoti naseljenosti je na tretjem mestu v Sloveniji (ZMAR 2001, 44). BDP na prebivalca je znašal leta % slovenskega povprečja, leto pozneje je padel na 82%, v letu 1999 se je dvignil na 83 % slovenskega povprečja, enako je ostalo tudi v letu 2000 in 2001 (UMAR 2003, 28). Stopnja registrirane brezposelnosti je bila najvišja v Sloveniji, v letu 1997 je znašala kar 22,4%, vendar se je postopoma zmanjševala. Leto pozneje je tako dosegla 22%, leta ,6%, v 2000 je bila samo še 18,7%, vendar še vedno najvišja v Sloveniji (ibid. 34). Tudi Podravje je opredeljeno kot območje s posebnimi razvojnimi problemi, za razvoj v prihodnosti je pomembna ugodna geostrateška lega ter industrijska tradicija, potrebno pa bo privabiti tuje investicije, investirati v infrastrukturo. GZS - OBMOČNA ZBORNICA MARIBOR 24 V kratkem pregledu ni mogoče navesti vseh skupnih aktivnosti, zato se bomo omejili le na najbolj pomembne, izvedene predvsem po osamosvojitvi Slovenije. Začetki sodelovanja med gospodarskima zbornicama v Gradcu (Wirtschaftskammer Steiermark) in Mariboru segajo že v leto 1979, dejavnosti so tisti čas bile omejene na izmenjavo informacij o možnostih izvajanja del in izvoza blaga ter predpisih, ki so urejali to področje. Postopoma je GZ v Mariboru prevzemala vedno več pristojnosti na področju menjave, v okviru sejemskih sporazumov, ki jih je vsako leto sklepala Gospodarska zbornica Slovenije z Gospodarsko zbornico Štajerske in drugimi avstrijskimi deželnimi zbornicami. 24 Osebna komunikacija, in

60 60 Ob povečani liberalizaciji gospodarskega poslovanja konec 80-it let se je pojavila potreba po večji informiranosti gospodarskih subjektov, kar je privedlo do projekta podjetniškega usposabljanja "Poslovanje v tržnem gospodarstvu", ki je bil financiran s sredstvi avstrijske zvezne vlade in zbornice, usposabljanje pa so izvajali strokovnjaki Gospodarske zbornice Štajerske in njenega Instituta za pospeševanje gospodarstva (WIFI). Seminarji so se odvijali v času od marca 1991 pa do februarja Po osamosvojitvi je gospodarsko sodelovanje z avstrijskimi partnerji dobilo bistveno večji pomen, saj je prišlo do izgube jugoslovanskega nabavnega in prodajnega trga, tudi južna meja je bila zaradi vojnih razmer na Hrvaškem relativno zaprta. Podjetja so se pričela ozirati po najbližjih zahodnih tržiščih, Gospodarska zbornica v Mariboru pa je pričela intenzivno pripravljati mednarodna poslovna srečanja, da bi podjetjem, članom zbornice, olajšali navezavo poslovnih stikov in nudili informacije o možnostih poslovanja na novih trgih. Prvo poslovno srečanje po osamosvojitvi Slovenije je bilo organizirano v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Štajerske že leta 1992 v Mariboru. Zaradi neposredne geografske bližine obeh regij, so se podjetja z obeh strani meje za informacije bolj obračala na gospodarski zbornici, kot na avstrijsko zunanjetrgovinsko predstavništvo v Ljubljani ali na slovensko veleposlaništvo na Dunaju. Zaradi nastalih okoliščin so se pri obeh zbornicah odločili za uvedbo stalnih informativnih dnevov z individualnim svetovanjem, katere so vodili strokovni sodelavci obeh zbornic. Prvi avstrijski informativni dan je bil januarja 1993 v Mariboru, nato pa so se srečanja vrstila izmenično vsak mesec pri eni zbornici, kar je letno zneslo 11 srečanj vsako leto. Udeležba na teh informativnih dnevih je bila na začetku številčnejša ob avstrijskih obiskih v Mariboru, v zadnjih letih pa opažajo porast zanimanja avstrijskih podjetij ob informativnih dnevih slovenskih podjetij v Gradcu. V povprečju se je teh srečanj udeležilo nad 80 podjetij letno, slovenska podjetja so najpogosteje rabila pojasnila v zvezi s tujo zakonodajo in iskala stike s potencialnimi kupci. Avstrijska podjetja so večinoma iskala partnerje, ki bi jih zastopali na slovenskem trgu in dobavitelje določenih izdelkov. Srečanja so postala stalnica in podjetja ali zainteresirani podjetniki se obračajo na eno od zbornic, kjer dobijo vse potrebne informacije in se lahko udeležijo naslednjega informativnega dneva. Ob vstopu Avstrije v EU leta 1995, so se odprle nove možnosti medzborničnega sodelovanja v okviru programa PHARE CBC. EU je v okviru tega programa nudila podporo dodatnim projektom sodelovanja med neprofitnimi in nevladnimi organizacijami. Ob uspešni prijavi projektov in pridobitvi sredstev iz EU, za nadaljnje spodbujanje sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi podjetji, je na slovenski strani nastal projekt INFOCENTRE IBC (Information Centre for International Business Co-operation). Na

61 61 avstrijski strani je v okviru programa INTERREG nastal projekt KUSS (Kooperation zwischen Unternehmen aus Steiermark und Slowenien). Projekta sta bila v skupnem nastopu predstavljena na jesenskem graškem sejmu. Gospodarska zbornica Maribor je pozimi 1998/99 organizirala ciklus posvetov s skupnim naslovom "EU pred vrati", kjer so bili glavni predavatelji strokovnjaki Gospodarske zbornice Štajerske. Ob podpori Euro Info Centra (EIC) pri Gospodarski zbornici Štajerske je GZS - zbornica Maribor za člane podjetniške akademije zagotovila prakso v Avstriji in Nemčiji, pri čemer so bili potni stroški in bivanje sofinancirani s strani EU projekta LEONARDO. Podjetniška akademija je bila organizirana v Mariboru v skupnem projektu v okviru programa INTERREG, absolventom akademije je praksa v tujini omogočil tudi možnost razvijanja mednarodnih vezi. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MARIBOR 25 V okviru programa Phare CBC Slovenija Avstrija 2002 "Obmejna regija na poti digitalizacije" (Cross Border Region Goes Digital), se je februarja 2004 pričel izvajati projekt "Obrt na poti digitalizacije" (Craft Goes Digital). Območna obrtna zbornica Maribor nastopa v vlogi nosilca projekta, katerega trajanje projekta je planirano na 12 mesecev, zaključil se bo predvidoma v februarju Projektni partnerji projekta so: - Območna obrtna zbornica Maribor, - Območna obrtna zbornica Pesnica, - Območna obrtna zbornica Lenart, - Območna obrtna zbornica Slovenska Bistrica, - Območna obrtna zbornica Radlje ob Dravi, - Štajerski tehnološki park, - Avstrijsko-slovenska trgovinska zbornica. Cilji projekta se delijo na kratkoročne in razvojne. Razvojni cilji: - zmanjšanje razvojnega zaostanka in razlik na področju uporabe digitalnih orodij med čezmejno regijo, nacionalnim in evropskim nivojem, - povezovanje podjetništva ter izobraževalnih institucij, - dvig nivoja internacionalizacije podjetništva v podravski in koroški regiji, - oblikovanje novih delovnih mest, predvsem na področju elektronskega poslovanja, - sodelovanje slovenskih in avstrijskih zbornic ter ostalih institucij na področju promocije elektronskega poslovanja. Kratkoročni cilji: - uvajanje sodobnih marketinških tehnik z uporabo novih elektronskih poslovnih orodij, 25 Osebna komunikacija

62 62 - priprava podjetij za uporabo digitalnih orodij, e-pošte, interneta, spletnega marketinga in komuniciranja, - nova promocijska orodja, kot so zgoščenke in posebna izdaja glasila "Poročevalec", - organizacija kooperacijskega srečanja med slovenskimi in avstrijskimi podjetji, - povečanje števila poslovnih sodelovanj med podjetji. Projekt predvideva naslednje aktivnosti: 1. Intenzivna dejavnost ozaveščanja in promocijske aktivnosti na področju uporabe elektronskih poslovnih orodij; 2. Razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij promocijskih orodij, kot so spletne strani, zgoščenke, spletne baze podatkov, digitalna ponudba in povpraševanje podjetij ter izmenjava informacij; 3. Usposabljanje podjetij in obrtnikov na področju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot orodju čezmejnega trženja, naročanja, plačevanja, distribucije proizvodov ter medpodjetniškega sodelovanja; 4. Marketinške aktivnosti, kot so organizacija čezmejnega podjetniškega srečanja v prostorih Štajerskega tehnološkega parka v Pesnici za vsaj 60 podjetnikov in obrtnikov, povezovanje podjetij, vzpostavitev čezmejnih iniciativ na področju podjetniških grozdov in mrež. Skupni stroški projekta bodo znašali EUR, od tega bo zbornica zagotovila EUR lastnih sredstev, ostalih EUR bo zagotovljeno s strani Phare CBC. Poleg omenjenega projekta sodeluje zbornica še pri nekaterih projektih, vendar le kot partner (GEBB, ARGE). MARIBORSKA RAZVOJNA AGENCIJA 26 Mariborska razvojna agencija p.o. (v nadaljevanju tudi MRA) je neprofitna institucija javni zavod, katere lastniki so Mestna občina Maribor, občina Duplek, občina Starše, občina Rače-Fram, Hoče-Slivnica ter občina Miklavž na Dravskem polju. Ustanovljena je bila 13. julija 1993 in od takrat opravlja naloge organiziranja in koordiniranja regionalne strategije gospodarskega razvoja. MRA je dejavna na sledečih področjih: - regionalni razvoj, - poslovni prostori in zemljišča, - razvoj turizma, - prekomejno sodelovanje in EU iniciative, - razvoj malega gospodarstva, - neposredne tuje investicije. Za nas je v okviru zastavljenih omejitev zanimivo podrobneje osvetliti predvsem dejavnosti, ki se nanašajo na prekomejno sodelovanje in projekte, ki so bili izvedeni v okviru teh dejavnosti. 26 Povzeto po MRA (2004) in osebni komunikaciji ter

63 63 Projekti s področja razvoja turizma so bili vsi izvedeni za obmejno področje Slovenija avstrijska Štajerska, zato si jih vse bomo na kratko ogledali. a) regionalna strategija razvoja turizma, b) obmejna turistična cona/razvoj turizma med Pohorjem in Muro, c) razvoj omrežja kolesarskih poti, d) razvoj omrežja pohodniških in gozdnih učnih poti, e) razvoj vinskih in sadnih cest, f) revitalizacija območij rek Drave in Mure, g) turistična signalizacija, h) turistična promocija, i) turistični informacijski centri in turistični informacijski sistem. a) Regionalna strategija razvoja turizma je bila izdelana skladno z ugotovljenimi potrebami po koordiniranem razvoju turizma. Na podlagi posnetka stanja in SWOT analize so bili opredeljeni štirje glavni faktorji, ki jih ponuja regija (narava, kultura, vino in voda), krepitev turizma preko skupne strategije, vzpostavitev močne turistične organizacije, učinkovit marketing skozi koordinirano izvajanje regionalnih dejavnosti. Projekt je trajal v obdobju od in je bil v celoti financiran s strani EU - Phare programa tehnične pomoči. Kot partnerji v tem projektu so poleg Phare programa tehnične pomoči še obmejne občine, GZS-Območna zbornica Maribor, obrtne zbornice, Mariborska turistična zveza, turistični ponudniki. b) Projekt Obmejna turistična cona/razvoj turizma med Pohorjem in Muro obsega naslednje podprojekte: Razvoj omrežja kolesarskih poti, Razvoj omrežja pohodniških in gozdnih učnih poti, Razvoj vinskih in sadnih cest, revitalizacija območij rek Drave in Mure, Turistična signalizacija, Turistična promocija, Turistični informativni centri ter Turistični informativni sistem. Temeljni cilj projekta je izboljšati turistično infrastrukturo v obmejnem področju, pritegniti več turistov in povečati tudi število nočitev v obmejni regiji. Projekt je trajal od in je bil sofinanciran s strani Phare CBC programa, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem ter mejnih občin. Pritegnitev sredstev Phare CBC je bilo možno zaradi vstopa Avstrije v EU in uspešne prijave MRA. c) Podprojekt Razvoj omrežja kolesarskih poti je trajal od , glavni cilj je ustvariti varno, povezano in privlačno kolesarsko omrežje, kar bi omogočilo obmejni regiji boljšo turistično ponudbo. d) Podprojekt Razvoj omrežja pohodniških in gozdnih učnih poti je trajal v obdobju , glavni cilj projekta je zagotoviti povezave že obstoječih poti na obeh straneh meje, izdelati enotno signalizacijo in zagotoviti kvaliteten promocijski material. e) Podprojekt Razvoj vinskih in sadnih cest je trajal od leta , cilj je povezati lokalno vinsko turistično ponudbo v skupen turistični produkt, ter pristop k skupni turistični promociji na nivoju regije. f) Podprojekt Revitalizacija območij rek Drave in Mure se je odvijal v času od , glavni cilj je priprava študij možnosti in akcijskega plana z določenimi aktivnostmi, produkti in infrastrukturnimi potrebami, kjer je upoštevan razvoj nove in modernizacija obstoječe infrastrukture.

64 64 g) Podprojekt Turistična signalizacija ima za cilj razvoj enovite in kakovostne turistične signalizacije, ki bo služila boljši orientiranosti in informiranosti obiskovalcev v turistični regiji. Projekt se je izvajal v obdobju od h) Podprojekt Turistična promocija je trajal od , glavni cilj je izdelava promocijskega materiala in promocija interesne turistične regije kot celote za ciljna tržišča. i) Temeljni cilj podprojekta Turistični informacijski centri in Turistični informacijski sistem je povezati turistične informativne centre v skupen sistem, oblikovati celovit turistično informativni sistem s podatki o turistični ponudbi v obmejnem območju z Avstrijo. Baza podatkov bo obdelovana interaktivno, spremembe pri nosilcih turistične ponudbe se bodo spremljale ažurno, tako bo omogočeno učinkovitejše informiranje in promocija turizma, baza podatkov bo vključena v nacionalni turistični sistem. Pilotni del projekta je trajal v obdobju Projekti s področja prekomejnega sodelovanja in EU iniciativ so sledeči: Program Phare CBC SLO A 2000, Sekretariat Sklada za male projekte Slovenija/Avstrija, Program Phare CBC Slovenija Avstrija 2002, sekretariat donacijske sheme "Obmejna regija na poti digitalizacije" (Cross-Border Region Goes Digital), Life III Nature, Interreg III, EUREGIO SV Slovenija Avstrijska Štajerska; V okviru programa Phare CBC Slovenija Avstrija 2000 je v MRA organiziran sekretariat Sklada za male projekte (SMF Small Projects Fund). Projekt je trajal v obdobju , zajema obmejno področje v Sloveniji in Avstrijski Štajerski. Iz virov financiranja (EU-Phare CBC program, Ministrstva za gospodarstvo, obmejnih občin ter turističnih ponudnikov) se je financiralo 26 prejemnikov sredstev, višina prejetih sredstev s strani EU pa je dosegla en milijon EUR. Dejavnosti MRA v okviru tega projekta se nanašajo na priprave razpisa, pomoč prijaviteljem, organizacija ocenjevanja in izbire ter redno spremljanje. Projekt digitalizacije obmejne regije, za katerega ima MRA organiziran sekretariat, zajema obmejno področje Slovenije in Avstrijsko Štajersko in Koroško, začel se je v letu 2003 in bo trajal predvidoma do Dejavnosti MRA obsegajo pomoč Javni agenciji RS za regionalni razvoj pri tehničnem, finančnem in administrativnem vodenju donacijske sheme. MRA pripravlja tudi projektne predloge v okviru programov Life III Nature in Interreg III. V projektu ACENET pospeševanje ustanavljanja podjetniških mrež in grozdov, sodeluje enajst regij članic, katere povezuje skupni interes, kako se lahko razvijajo podjetniške mreže in grozdi ter kako jih promovirati. Cilj projekta je spoznati uspešne podjetniške mreže in grozde v EU in vzpostaviti kontakte s pomembnimi podpornimi organizacijami v različnih regijah. V septembru 2002 je bilo izvedeno ACENET srečanje v avstrijski Štajerski z namenom ogleda lesnega in avtomobilskega grozda ter obiskom Slovenije. V Podravju so ocenjevali možnosti razvoja podjetniških mrež in grozdov. Obisk v Sloveniji

65 65 je organizirala MRA v sodelovanju s SFG, predstavitev je bila izvedena v ŠTP Pesnica in v GZS - območna zbornica Maribor. EURO INFO CENTER MARIBOR 27 Komisija EU Direkcija XXIII je leta 1987 vzpostavila mrežo 39 Euro Info Centrov, kot pomoč malim in srednje velikim podjetjem. Število centrov je v začetku leta 2004 znašalo že 321, kar tudi lahko smatramo kot kazalnik uspešnosti mreže Euro Info Centrov. V Sloveniji je bil prvi korespondenčni Euro Info Center ustanovljen leta 1993 v Ljubljani, od leta 2000 naprej deluje kot samostojni center, istega leta sta se pridružila še Euro Info Centra v Kopru in Mariboru. Vsi centri delujejo od leta 2000 samostojno, pri čemer je pripravljen skupen program aktivnosti in pregled financiranja programov. Mariborska razvojna agencija je bila na osnovi razpisa, izvedenega v sodelovanju z GZS- Območno zbornico Maribor in Štajerskim tehnološkim parkom, izbrana s strani Evropske komisije Generalnega direktorata za podjetništvo, kot gostitelj Euro Info Centra. Na osnovi podpisa pogodbe v septembru 2000 so se pričele aktivnosti usposobitve Euro Info Centra Maribor. Osnovne naloge Euro Info Centra so enake za vse člane mreže in obsegajo informiranje in začetno svetovanje. Centri se ločijo po specialističnih vrstah storitev, kot je zahtevnejše svetovanje in s tem povezano organiziranje izobraževanja za podjetnike. Euro Info Center Maribor nudi naslednje storitve: - informacije o programih Evropske unije, - poslovne informacije, organiziranje podjetniških srečanj in usposabljanja podjetnikov, pospeševanje prekomejnega sodelovanja, - informacije o zakonodaji Evropske unije, davčni politiki, statistiki, ekologiji, ekonomski in monetarni politiki, tehničnih standardih, izobraževanju, - splošne informacije o Evropski uniji in njenih pomembnejših institucijah in kontaktnih naslovih, - literaturo Evropske unije in literaturo ostalih Euro Info Centrov. Specialistične storitve Euro Info Centra Maribor se bodo usmerile v naslednja področja: - mednarodni management/internacionalizacijo podjetij in animiranje investitorjev, - razvoj informacijske družbe/elektronsko poslovanje, - raziskave in razvoj/transfer tehnologij. Euro Info Center Graz in Euro Info Center Maribor, organizirata ob sodelovanju Območne obrtne zbornice Maribor in Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Maribor, podjetniška srečanja v okviru Interreg projekta GEBB Prekomejna izmenjava izkušenj srednjih in malih podjetij določenih branž. Srečanja so se pričela izvajati jeseni leta Zanimanje za srečanja je veliko, čeprav obstajajo v različnih branžah različne možnosti sodelovanja. 27 Povzeto po EIC MAribor (2004) in osebni komunikaciji

66 66 Vzporedno s projektom GEBB, v organizaciji Euro Info Centrov Graz in Maribor, ob podpori Območne obrtne zbornice Maribor se je v letu 2002 pričel izvajati podoben projekt z imenom ARGE 28. ARGE 28 je delovna skupnost 28 gospodarskih zbornic iz Avstrije, Nemčije, Italije in Grčije, za pospeševane razvoja malih in srednje velikih podjetij iz obmejnih regij za širitev EU. Bistvo ARGE 28 so mednarodni projekti za izboljšanje podjetniškega sodelovanja ter podjetniških mrež za mala in srednje velika podjetja ogroženih panog. Prvo poslovno srečanje avgusta 2002 v okviru ARGE 28 je bilo namenjeno potovalnim agencijam in letališčem, jeseni istega leta so bila izvedena srečanja za podjetnike in obrtnike promocijske dejavnosti, za avtobusne prevoznike ter za prevoznike blaga. Zadnje je bilo izredno odmevno tudi zaradi ogleda železniškega terminala "Cargo Center Graz" v izgradnji. Podjetniška srečanja v projektih GEBB in ARGE 28 so bila izvedena v dveh modulih tudi za podjetnike in obrtnike avtoservisne in remontne dejavnosti, prodajalce tekstila, polagalce keramike, ploščic in pečarje, krovce in kleparje, optike, predelovalce plastičnih mas. Z namenom ugotoviti, v katerih panogah so najboljše možnosti za sodelovanje, je bilo februarsko kooperacijsko srečanje lani odprto za vse branže. Omogočena so bila srečanja z vsemi branžami, kar bo pripomoglo k višjim oblikam podjetniškega povezovanja v podjetniških mrežah in grozdih. Euro Info Center Maribor je bil tudi koordinator sedaj že zaključenega projekta PAVE, kot lokalni partner sta delovala še GZS, območna zbornica Maribor in Območna obrtna zbornica Maribor. Namen projekta PAVE je bil podpora podjetjem pri spodbujanju njihove konkurenčnosti in lajšanja dostopa do tržišč v vzhodni in zahodni Evropi. Pave je naravnan predvsem na mala in srednje velika podjetja, poudarek je bil dan na sledečih področjih: - strojegradnja, - kovinsko predelovalna industrija, - merilna, krmilna in regulacijska oprema, - orodjarstvo, - elektrotehnika, - inženirske/tehnične storitve, povezane s proizvodnjo, - dobavitelji avtomobilski industriji. Projekt se je odvijal v obliki kooperacijskih srečanj, katerih so se udeležila podjetja iz držav članic EU (Nemčija, Avstrija, Danska, Španija, Finska, Italija in Grčija) ter podjetja iz držav, takrat še kandidatk za vstop V EU (Slovenija, Češka, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Poljska). Slednja so imela priložnost spoznati delovanje posameznih panog v EU. Glede na pozitivne izkušnje s projektom PAVE, je nastal projekt PROMISE, ki je v bistvu njegovo nadaljevanje in je v fazi izvajanja. PROMISE je naravnan na mala in srednja podjetja, do 50 zaposlenih v evropskih regijah Etelä-Suomi, Mecklenburg-Vormpommern in avstrijska Štajerska. Projekt PROMISE bo zagotovil večjo konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij iz navedenih regij skozi zagotavljanje poslovne podpore, kakršno potrebujejo posamezna podjetja, vzpostavitev poslovnih stikov na trgu EU ter povečanje dostopa na tržišča takratnih držav kandidatk za vstop v EU. Izvajala se bodo srečanja

67 67 podjetij s področja fine mehanike in obdelave lesa na avstrijskem Štajerskem, srečanja podjetij s področja industrijske programske opreme v Turku na Finskem in seminarji ter delavnice na državni ravni za regijo Mecklenburg-Vormpommern. Štajerskim podjetjem se bo omogočila vzpostavitev stikov s potencialnimi kupci in dobavitelji, tako na strani sosednje Slovenije in Madžarske, kot tudi znotraj EU. V okviru projekta PROMISE bo zagotovljena tudi baza podatkov o sodelujočih podjetjih na Internetu, ki bo na voljo v nemškem, finskem in angleškem jeziku. V okviru INTERREG III A programa Avstrija Slovenija bomo omenili še projekt O.P.A.-Energetsko optimirana gradnja strategija pasivne hiše. Prijavitelj projekta je interesno združenje Interessengemeinschaft Passivhaus Steiermark iz Avstrije, projektni partnerji na slovenski strani pa so Euro Info Center Maribor, kot koordinator slovenskih partnerjev in Območna obrtna zbornica Maribor Sekcija instalaterjev in energetikov, Obrtna zbornica Slovenije - Sekcija instalaterjev in energetikov ter Razvojna agencija SINERGIJA iz Moravskih Toplic kot podporni partnerji v posameznih fazah projekta. Cilji projekta O.P.A. so: - oblikovanje zaščitnega znaka za pasivne hiše za podjetja, ki zagotavljajo izredno kvalitetne storitve na področju ekološke, energetsko optimirane izgradnje s poudarkom na pasivnih hišah, - ohranjanje obstoječih in kreiranje novih delovnih mest, - uveljavitev regije kot kompetenčnega centra na področju ekologije in energije, - krepitev konkurenčne sposobnosti podjetij. Podjetja na področju gradnje pasivnih hiš bodo imela možnost za dodatno kvalificiranje na področju načrtovanja, obdelave materialov in učinkovite uporabe energetskih sistemov. Na področju marketinga bodo deležna podpore v obliki priznanja IG Passivhaus, vključitve v spisek priporočenih podjetij na področju ekološke in energetsko optimirane gradnje, promocije v medijih, promocije na prireditvah. Projekt O.P.A. se je pričel izvajati aprila 2003, predvideno trajanje je do junija ŠTAJERSKI TEHNOLOŠKI PARK 28 V tujini že desetletja delujejo različne organizacijske oblike, kot so znanstveni in tehnološki parki, inovacijski centri in podobni, ki služijo vzpodbujanju pri nastajanju in delovanju tehnološko naprednih podjetniških programov. V infrastrukturno urejenem okolju tehnoloških parkov delujejo posamezna podjetja, ki pri svoji dejavnosti uporabljajo znanstvene izsledke z namenom povečanja stopnje profitabilnosti. Na splošno lahko povzamemo, da so prednosti opravljanja gospodarske dejavnosti v okviru tehnoloških parkov naslednje: - lažji dostop do različnih storitev in poslovnih povezav, - dostop do potrebnih tehničnih naprav s pomočjo uporabe skupne infrastrukture, 28 Povzeto po Knez (2000) in Lešnik (1999, ).

68 68 - nižji stroški na enoto izdelka ali storitve zaradi koriščenja skupne infrastrukture in storitev, - dober dostop do cestnih in železniških povezav, - dodana vrednost zaradi možnosti delovanja v mrežnih povezavah, - lažji dostop do kapitala in potrebnih managerskih znanj. Štajerski tehnološki park (v nadaljevanju tudi ŠTP) je ena izmed oblik pospeševanja podjetništva v podravski regiji. Namenjen je predvsem tehnološko-razvojnim in inovativnim podjetjem ter podjetnikom, prav tako pomaga pri prenosu znanja z univerze v gospodarstvo. Štajerski tehnološki park nudi vključenim članom subvencionirane poslovne prostore in komunikacijsko infrastrukturo, kot so telefonske povezave ISDN, interno mrežno povezavo in dostop do spletnih strani preko lastnega strežnika. Podjetjem so na voljo tudi svetovalne storitve s področja financ, računovodstva, trženja in managementa. Po potrebi se organizirajo tudi specialistična svetovanja, strokovna srečanja in usposabljanja ter skupne marketinške dejavnosti. V Štajerskem tehnološkem parku deluje tudi inovatorski center, ki nudi pomoč inovatorjem pri preverjanju njihovih inovacij in pri patentni zaščiti. Na tej podlagi vzpostavlja ŠTP regionalno bazo podatkov inovacij in patentov. V okviru Lokalnega podjetniškega centra nudi ŠTP, ob podpori občin, PCMG in Zavoda RS za zaposlovanje, podjetnikom in občanom pomoč v obliki osveščanja (o razpoložljivih virih financiranja, poslovnih prostorih, usposabljanjih), podjetniškega svetovanja (priprava poslovnih načrtov, pomoč pri prijavi na razpise, pri pridobivanju dovoljenj), deluje pa tudi kot koordinator pri skupnih projektih vključenih občin. Štajerski tehnološki park si bo tudi v prihodnosti prizadeval nadaljevati dosedanje delovanje ter razširiti in obogatiti svojo dejavnost. Svojo dejavnost ŠTP pri tem usklajuje s poslovnimi načrti MRA ter z ostalimi nosilci razvoja v občini, regiji in državi (z Gospodarsko zbornico Slovenije, z območno obrtno zbornico, z univerzo, z ministrstvi, s tehnološkimi centri doma in v tujini). Izhodišče pri opredeljevanju temeljne strategije delovanja tehnološkega parka je ocena, da so v preteklosti mnoga podjetja zmanjševala izdatke z omejevanjem lastnega razvoja. Posledica je zmanjšanje konkurenčnosti v primerjavi z mednarodnimi konkurenti. Temeljni cilj razvoja in delovanja Štajerskega tehnološkega parka ostaja še naprej krepitev vloge parka pri razvoju podjetništva na podlagi vzpostavljanja stikov s poslovnimi partnerji doma in v tujini, spodbujanje naložb v tehnološko intenzivne in inovativne dejavnosti s prenosom znanja z univerze v gospodarstvo ter odpiranje novih delovnih mest.

69 69 JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR 29 Javni gospodarski zavod za turizem Maribor je bil ustanovljen s strani Mestne občine Maribor, z namenom vzpodbujanja in promocije turizma ter oblikovanja celotne turistične ponudbe na območju občine Maribor in zagotavlja izvajanje dejavnosti, ki so predpogoj za pospeševanje turizma: - oblikovanje celovite turistične ponudbe, - vzpodbujanje razvoja turistične infrastrukture, - promocija celovite turistične ponudbe, - informiranje obiskovalcev, - pospeševanje turističnega prometa. Na področju regionalnega sodelovanja lahko omenimo dve obliki sodelovanja s podjetji iz Gradca: a) Graz Tourismus GmbH, kjer je poudarek na dolgoročnem sodelovanju, pri projektih ECT (European City Travel) in NPA (Nürnberg-Pyhrn-Adria), b) Steirische Tourismus GmbH. V sodelovanju s podjetjem Steirische Tourismus GmbH se izvajajo naslednje oblike sodelovanja: - nastop na sejmih v Gradcu in sicer na specializiranem turističnem sejmu v mesecu januarju in na jesenskem sejmu (Herbstmesse), - udeležba na dnevih Evrope v Gradcu (tiskovne konference), - v okviru Slovenske turistične organizacije (STO) se organizirajo različne delavnice, kamor so povabljeni tudi tuji novinarji in agencije, - predstavitev v "Erlebnispark Elfenberg", kjer srečanje temelji na partnerstvu in neformalnih odnosih, - povezave mest Graz-Maribor, kjer se protokolarni dogodki izkoristijo tudi za promocijo kulture in turizma, - skupni nastop s podjetji in kulturnimi delavci v tujini in doma. Na Javnem gospodarskem zavodu za turizem Maribor opažajo povečan dotok dnevnih gostov iz avstrijske Štajerske. Posebno izrazit je dotok turistov po vstopu Slovenije v EU, kot razlog je vsekakor neposredna bližina in sprostitev mejnih formalnosti po prvem maju letos. EUREGIO SV SLOVENIJA AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA 30 Evroregija je skupno ime za integrirane strukture za prekomejno sodelovanje članic EU. Na podlagi modela "EU regije", nastalega na nemško-holandski meji, je nastalo več prilagojenih struktur v regijah, ki se nahajajo ob notranjih evropskih mejah, v nekaterih primerih pa tudi na zunanjih mejah z državami nečlanicami. 29 Povzeto po LTO (2004) in osebnem kontaktu Povzeto po MRA (2004), EUREGIO (2004) in osebni komunikaciji ( ).

70 70 Enotnega modela za organizacijsko strukturo Evroregij ni, saj je struktura prilagojena konkretnemu pravnemu in institucionalnemu kontekstu. Vsem Evroregijam pa so skupni vsaj štirje elementi: - Svet Evroregije je najvišje telo. Ta sprejema odločitve na politični ravni in odloča o strateških usmeritvah. Sestavljajo ga politični predstavniki; - Upravni odbor nadzoruje delo na ostalih ravneh in odloča na delovni ravni. Sestavljajo ga predstavniki različnih partnerjev; - Operativna enota (sekretariat) izvaja tekoče delo, osvešča javnost, koordinira delovne kroge in strukture Evroregije, uresničuje projekte in nudi podporo vsem vključenim; - Delovne skupine za posamezna tematska področja, ki izvajajo izbor projektov, njihov razvoj in spremljajo izvajanje projektov. Delovne skupine so bilateralne na obeh straneh meje obstaja delovna skupina za določeno področje. Določene so bile sledeče delovne skupine za posamezna tematska področja: 1. Gospodarstvo, 2. Človeški viri in zaposlovanje, 3. Turizem, 4. Kmetijstvo, 5. Okolje, prostorsko planiranje in promet, 6. Telekomunikacije in odnosi z javnostjo, 7. Bilateralne strukture. V vseh naštetih strukturah sodelujejo člani z obeh strani meje, največkrat iz sodelujočih institucij. Pravnoorganizacijske oblike Evroregij so zelo različne, od institucije javnega prava s skupnim sekretariatom in lastnim računom, do ohlapne povezave med posameznimi partnerji na civilnopravni podlagi brez lastnega sekretariata. Evroregija avstrijska Štajerska severovzhodna Slovenija je bila ustanovljena leta 2001 na osnovi iniciative obmejnih EU Regionalnih managementov avstrijske Štajerske (RM Jugovzhodna Štajerska, RM Vzhodna Štajerska, RM Gradec in RM Voitsberg) in ob podpori Oddelka za deželno in regionalno planiranje. V letu 2002 je bil podpisan uradni dogovor o nadaljnjem sodelovanju med institucijami pri skupnem načrtovanju in izvajanju aktivnosti na območju Evroregije avstrijska Štajerska severovzhodna Slovenija. Za pospeševanje čezmejnega sodelovanja so se do prvega maja 2004 uporabljala pravila programa PHARE CBC za Slovenijo in INTERREG za Avstrijo. Po vstopu Slovenije v EU se za obe strani uporabljajo enaka pravila programa INTERREG III A. OBMOČJE SODELOVANJA Območje Evroregije Avstrijska Štajerska Severovzhodna Slovenija zajema na avstrijski strani okraje Voitsberg, Graz, Graz okolica, Deutschlandsberg, Leibnitz, Radkesburg, Weiz, Hartberg, Feldach in Fürstenfeld in šteje približno prebivalcev. Na

71 71 slovenski strani je v Evroregijo vključeno Pomurje, Podravje in del Koroške ter Savinjske regije s približno prebivalci. SLIKA 2: EVROREGIJA AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA SV SLOVENIJA VIR: EUREGIO (2004); CILJ Cilj Evroregije je zmanjšanje razvojnih ovir na obeh straneh meje in izgradnja prekomejne mreže med občinami, gospodarstvoma, občani, društvi in združenji. Prekomejni projekti, iniciative, izmenjava izkušenj, osveščanje na področju regionalnega sodelovanja, bo dolgoročno gledano pripomoglo k skupni rasti na obeh straneh meje.