Za potrebata od reforma na Ustavniot sud na Republika Makedonija. 1. Za razli~nite modeli na za{tita na ustavnosta i zakonitosta

Transcription

1 Prof. d-r Tawa Karakami{eva Za potrebata od reforma na Ustavniot sud na Republika Makedonija 1. Za razli~nite modeli na za{tita na ustavnosta i zakonitosta Ustavniot sud e poseben organ koj e ~uvar na Ustavot vo edna zemja kako i za{titnik na ustavnosta, zakonitosta, slobodite i pravata na gra anite vo ramkite na nacionalniot praven sistem. Od organizaciska gledna to~ka, mo`at da se utvrdat nekolku modeli na kontrola na ustavnosta, i toa: 1. Amerikanski model koj e zasnovan so slu~ajot Marberi i Medison (Marbery v. Madison od 1803 godina) i soglasno doktrinata na Xon Mar{al, spored koj, ustavnite pra{awa se predmet na razgleduvawe i re{avawe od strana na site sudovi koi vleguvaat vo sostavot na redovnoto sudstvo (pri {to postoi decentralizirana, difuzna ili disperzirana postapka na kontrola), i vrz osnova na organizirawe postapka koja e karakteristi~na za redovnoto sudstvo (incidenter). Dodeka amerikanskiot model so difuzen sistem na za{tita na ustavnosta gi ovlastuva site sudovi da ja ocenuvaat ustavnosta na zakonite, evropskiot model ja koncentrira mo}ta za ocenka na ustavnosta vo eden organ. Vo Evropa kako primeri na dr`avi koi imaat usvoeno amerikanski model na za{tita na ustavnosta se Danska, Estonija, Irska, Norve{ka, [vedska, vo Severna Amerika pokraj SAD ovoj model se primenuva i vo Kanada, vo Afrika vo Bocvana, Gambija, Gana, Gvineja, Kenija i drugi Nov (Britanski) model na Komonveltot. Ovoj model ne mo`e da se klasificira nitu vo amerikanski, nitu vo evropski. Za nego e karakteristi~no toa {to postapkata za za{tita na ustavnosta i na 1 Vo Azija, vakov model imaat: Fixi, Indija, Japonija, Malezija, Nepal, i drugi, vo centralna i ju`na Amerika: Argentina, Bahami, Barbados, Bolivija, Dominikanska republika, Meksiko i drugi. Vidi: 1

2 zakonitosta e vo nadle`nost na najvisokiot sud vo zemjata sostaven od redovni sudii koi ne se politi~ki nominirani. Po pravilo, ovoj model vo najgolem del vr{i preventivna kontrola na ustavnosta, iako vo odredeni slu~ai poveduva i represivna kontrola na ustavnosta. Odlukite koi se nosat od najvisokiot sud vo ovoj model imaat erga omnes efekt. 3. "Avstriski" (kontinentalen) model na za{tita na ustavnosta i na zakonitosta. Ovoj model e zasnovan soglasno Kelzenovata teorija od 1920 godina. Spored ovaa teorija postoi zavisnost me u principot na suprematija na Ustavot, od edna, i principot na suprematija na Parlamentot, od druga strana. Ustavnite pra{awa spored ovoj model se razgleduvaat i re{avaat od strana na poseben, specijaliziran organ nare~en ustaven sud vo ~ij {to sostav vleguvaat sudii koi se kvalifikuvani da re{avaat ustavni pra{awa 2, ili od strana na redovnite najvisoki sudovi 3, ili od strana na posebni 2 Vo Evropa, zemji koi go imaat prifateno ovoj model na organizirawe na ustavni sudovi se: Andora, Albanija, Bosna i Hercegovina, Belorusija, Hrvatska, ^e{ka, Republika Makedonija, Germanija (so 12 regionalni ustavni suda vo Baden-Vurtemberger, Bavarija, Brandenburg, Bremen, Hamburg, Hesen, Nidersa{en, Nordhain-Vestfalen, Rainland-Falc, Saarlend, Sa{en, i Sa{en-Anhalt), Ungarija, Italija, Litvanija, Latvija, Luksemburg, Malta, Polska, Rusija, Slovenija, Slova~ka i drugi. Vo odnos na kvalifikuvanosta na sudiite interesno e da se napomene deka najgolem broj od ustavnite sudii vo Evropa se od redot na univerzitetskite profesori po ustavno pravo. Taka na primer, ustavnite sudii vo [panija se izbiraat od redot na univerzitetskite profesori po pravo, advokati, javni obviniteli, dr`avni slu`benici koi mora da poseduvaat profesionalno iskustvo od oblasta na pravoto najmalku 15 godini. Vo [panija, ustavnite sudii imenuvani od redot na univerzitetskite profesori se naj~esto profesori po ustavno pravo koi pi{uvale mislewa za najproblemati~nite aspekti od {panskiot ustaven model, i toa po~nuvaj}i od osnovnite i li~nite slobodi i prava, pa sé do teritorijalnata podelba na vlasta. Glavni pra{awa koi se predmet na razgleduvawe na Ustavniot sud na [panija povrzani so teritorijalnite aspekti se: 1. konceptot na samoupravuvaweto na regionite, 2. suprematijata na nacionalnoto nad regionalnoto pravo, 3. konceptot na osnovnite vladini uslugi, 4. domenot na Zakonot za harmonizirawe, i 5. sodr`inata na dr`avnoto pravo. Ustavniot sud na [panija, so odluka br. 76/1983 ja zgolemi nezavisnata vlast na regionite povikuvaj}i se na ~len od Zakonot za harmonizirawe kade {to e navedeno deka nacionalnata vlada "mo`e da nalo`uva donesuvawe zakoni vo oblastite koi se delegirani na regionite koga e toa neophodno za da se obezbedi ednakva primena na pravoto na celata zemja". Spored Sudot, Zakonot za harmonizirawe e ustaven mehanizam koj nacionalnata vlada mo`e edinstveno da go upotrebi vo slu~ai koga nitu edno drugo sredstvo ne e mo`no da se primeni, bidej}i toa bi zna~elo intervencija na nacionalnata vlast vo oblastite koi se vo nadle`nost na avtonomnite regionalni vlasti". Vidi podetalno vo trudot na: Enrique Guillén López, Judicial Review in Spain: The Constitutional Court, Loyola of Los Angeles Law Review, Vol. 41: 529, Isto taka, vidi poop{irno i vo trudot na: André Lecours, Regionalism, Cultural Diversity and the State in Spain, 22 J. Multilingual & Multicultural Dev. 210, 213 (2001). 3 Vo Belgija toa e Arbitra`niot sud vo Brisel, Island, Monako, Kosovo, Lihten{tajn. 2

3 odbori vo ramkite na redovnite sudovi koi rabotat isklu~ivo na ustavni pra{awa vo posebna postapka. Odlukite koi se nosat od strana na ovie sudovi imaat erga omnes efekt bez razlika dali stanuva zbor za preventivna ili za represivna kontrola na ustavnosta, odnosno na zakonitosta. Spored Kelzen, posebniot organ koj }e ja {titi ustavnosta i zakonitosta vo edna zemja treba da bide sostaven od nezavisni li~nosti, naj~esto univerzitetski profesori po ustavno pravo, koi }e mo`at na najobjektiven na~in da procenat dali zakonite koi se usvoeni od strana na Parlamentot se vo soglasnost ili ne so Ustavot na zemjata. Za Kelzen, Ustavniot sud treba da deluva kako "negativen zakonodavec" koj e zadol`en da gi poni{tuva ili ukinuva zakonite ili nekoi negovi delovi koi ne se vo soglasnost so najvisokiot praven akt Me{ovit (amerikansko-kontinentalen) model. Ovoj model ima elementi i od difuzniot i od koncentriraniot sistem so {iroki ovlastuvawa na ustavnite ili vrhovnite sudovi Francuski (kontinentalen) model koj e zasnovan vrz modelot na Francuskiot Ustaven sovet od 1958 godina kade re{avaweto na ustavnite pra{awa se vo nadle`nost na posebni tela (ustavni soveti) ili, pak, na posebni komori vo ramkite na vrhovnite sudovi Modelot na za{tita na ustavnosta i zakonitosta vo Republika Makedonija Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina go prifa}a evropskiot (kontinentalen) model na za{tita na ustavnosta i zakonitosta zatoa {to ovaa za{tita ja dodeluva na poseben organ, na Ustavniot sud na 4 Vidi vo trudot na: Michel Rosenfeld, Justice Sydney L. Robins Professor Of Human Rights Cardozo School of Law, Constitutional Adjudication In Comparative Perspective: The European Model as Against The American in Terms of Politics Law and Interpretation, 5 Ovoj model se primenuva vo Portugalija, Grcija, [vajcarija, Tajvan, Peru, Gvatemala, Kolumbija, Venecuela i drugi. 6 Ovoj model se primenuva vo Francija, Al`ir, Maroko, Mozambik i drugi. 3

4 Republika Makedonija koj e organ na Republikata, i koj soglasno svojot ustaven status, ne pripa a vo sistemot na podelbata na vlasta. Ustavot ja definira pozicijata na Ustavniot sud, negoviot sostav, nadle`nosta, funkciite i imunitetot na sudiite kako i pravniot efekt na negovite odluki. Soglasno ~len 113 od Ustavot, na~inot na rabota i postapkata pred Ustavniot sud se ureduvaat so akt na Sudot. 7 Za{titata na ustavnosta i zakonitosta ne pretstavuva izvr{uvawe na nekoja dr`avna vlast, tuku e avtonomna i nezavisna funkcija. Ostvaruvaweto na nadle`nosta na Ustavniot sud na RM e nad odnosite koi postojat me u nositelite na zakonodavnata i izvr{nata funkcija na vlasta. Soglasno na ova, Ustavniot sud e eden od klu~nite faktori vo implementiraweto na Ustavot. Tokmu Sudot go analizira procesot na gradewe i realizirawe na odnosite me u vlastite definirani vo Ustavot. Ovoj organ, kako i site ostanati ustavni organi, e ustavna institucija ~ija {to osnova i granici na deluvawe se utvrdeni vo Ustavot i se vo funkcija na nivno realizirawe. Vakvata pozicija na Ustavniot sud garantira deka uslovite za realizirawe na ustavno-sudskata funkcija se ve}e za{titeni od kakvo bilo vlijanie na nositelite na politi~kata vlast. No, od druga strana, ustavniot status na Sudot mu ovozmo`uva distancirawe od politi~kite avtoriteti pri vr{eweto na ustavno-sudskata funkcija, pri {to Sudot ima kontinuirana i stabilna pozicija vo prezentirawe na sopstvenata nezavisna polo`ba pri promenata na nositelite na vlasta. 3. Za potrebata od reforma na Ustavniot sud na Republika Makedonija 1. Potreba od voveduvawe ustavna `alba (tu`ba) vo Republika Makedonija. 7 Vidi: Ustav na Republika Makedonija, Slu`ben vesnik na RM, Skopje, 2005, (str. 119). Delovnikot na Ustavniot sud na RM e donesen na 7. oktomvri, 1992 godina. 4

5 Ustavnata za{tita na pravata i slobodite na gra anite e kompleksno pra{awe koe zazema centralno mesto vo sekoja demokratska dr`ava. Kompleksnosta proizleguva od slo`enata priroda na osnovniot oblik na za{tita koj e direktno determiniran od karakterot na propisite so koi se ureduva materijata na slobodite i pravata i nivnata za{tita 8, od sistemot na nivnata za{tita odnosno od organite koi taa za{tita ja ostvaruvaat (redovnite sudovi, ustavnite sudovi, ombudsmanot i sl.), od osnovnite na~ela vrz koi e postavena postapkata za nivna za{tita (pravoto na odbrana, dvostepenosta, javnosta i sli~no), kako i od instrumentite i od pravnite sredstva koi im stojat na raspolagawe na gra anite za nivna za{tita (tu`ba, `alba, ustavna tu`ba (`alba) itn.) Ustavnata `alba (tu`ba) pretstavuva instrument za za{tita na individualnite prava na gra anite. Stanuva zbor za individualna inicijalna aktivnost izrazena preku specifi~en pozitivno-procesen instrument. Prviot tradicionalen osnov na ustavnata tu`ba se nao a vo amerikanskiot institut judical review vospostaven vo Ustavot na SAD od 1787 godina 9 i vo britanskiot praven sistem 10, dodeka vtoriot vo {panskata 8 Stanuva zbor, pred sé, za ustavot, ustavnite zakoni, zakonite, povelbite i deklaraciite, iako ne smeat da se zaboravat i aktite na me unarodnoto pravo poradi sé poizrazenite tendencii garanciite na slobodite i pravata na gra anite da ne se tretiraat samo kako vnatre{no pra{awe na odredena dr`ava, tuku kako univerzalni vrednosti koi se garantiraat, me udrugite, i so aktite na me unarodnoto pravo. Osnovno na~elo e slobodite i pravata na gra anite, na~inot na nivnata za{tita, pri~inite za nivnoto ograni~uvawe, obemot na ograni~uvawata itn. da se utvrdeni vo Ustavot kako najvisok praven akt na dr`avata. Od druga strana, vo sporedbenoto ustavno pravo se zboruva i za tri mo`ni situacii na ovlastuvawa na zakonodavecot da ja uredi sodr`inata na slobodite i pravata na gra anite: prvo, koga ustavnoto ovlastuvawe na zakonodavecot da ja uredi sodr`inata na slobodite i pravata na gra anite e povrzano so nekoe konkretno pravo ili sloboda, vtoro, koga ovlastuvaweto za donesuvawe na zakon so koj se ureduva sodr`inata na osnovnite slobodi i prava e formulirano kako op{ta norma, i treto, koga vo ustavniot sistem se prifateni dvete prethodno spomenati pravila, kako op{to pravilo so koe mu se delegira na zakonodavecot pravoto da ja ureduva sodr`inata na slobodite i pravata na gra anite, no i kako konkretno ovlastuvawe na zakonodavecot vo vrska so nekoe poedine~no pravo ili sloboda. Vidi poop{irno vo trudot na: Prof. d-r Marijana Pajvan~i, O jednom obliku ustavne za{tite osnovnih sloboda i prava graúana, Crnogorska akademija nauka i umjetnosti, Demokrati~nost poretka u Saveznoj Republici Jugoslaviji-problemi, mogu nosti i pravci unapreúivawa, Podgorica, 1996, (str ). 9 Judical review e rezultat na specifi~niot istoriski razvoj na ulogata na sudot vo onie pravni poredoci koi se vbrojuvaat vo common law sistemite. Sudovite vo ova semejstvo na 5

6 pravna tradicija odnosno vo institutot procesos forales ili recours d amparo 11. Silno vlijanie vrz sovremenata fizionomija na ustavnata `alba, isto taka, izvr{i i modernata koncepcija na ustavnoto sudstvo, zasnovana na ideite na Hans Kelzen, a normativno voobli~ena vo Ustavot na prava tradicionalno ne bile samo nadle`ni za re{avawe na sporovite me u poedincite, tuku istovremeno i re~isi ramnopravno i za re{avawe na konfliktite me u poedincite i dr`avata. Istoriskiot osnov za judical review spored misleweto na avtoritetite od ovaa oblast treba da se vidi vo ustanovite na britanskoto srednovekovno pravo poznati pod nazivite habeas corpus ili personal exhibition. Vidi poop{irno vo: Vojin Dimitrijević, Milan Paunović, Prava i slobode, Međunarodni i jugoslovenski standardi, Beogradski centar za ljudska prava, Beograd, 1995, (str )... Na sekoj zakonski akt mo`e da mu se proveri ustavnosta ako postoi podnositel na tu`ba. So toa Ustavot stanuva paramount law, kako {to toa Xon Mar{al vo 1803 godina, obrazlo`uvaj}i go ustavno-sudskoto pravo na proveruvawe na zakonite, gi zasnoval svoite razmisluvawa vrz Hamiltonoviot Federalist Paper No. 78. Vidi podetalno vo trudot na: Hans Vorländer, Supremacija ustava. O odnosu napetosti između demokracije i konstitucionalizma, Politička misao, br. 1, Fakultet političkih znanosti, Zagreb, 2001, (str.26-35). Golemiot pridones {to SAD go dal vo razvojot na politi~kata teorija i pravnata misla pretstavuva tokmu doktrinata na judical review. Spored ovaa doktrina sudovite imaat mo} da gi poni{tat vladinite akti dokolku se sprotivni na Ustavot. Mo}ta na poni{tuvaweto e pro{irena i na aktite na nacionalnite izvr{ni vlasti, Kongresot, kako i na dejstvijata prezemeni od dr`avnata administracija. Klu~niot dokument koj ja za`iveja ovaa doktrina e slu~ajot Marbery v. Madison vo 1803 godina. Vo ovoj slu~aj, pretsedatelot na Vrhovniot sud jasno go potencira{e faktot deka Ustavot na SAD e izraz na narodnata volja, i ottuka, toj go kontrolira izvr{uvaweto na sevkupnata zakonodavna i izvr{na vlast. Ustavot ima suprematija nad obi~niot zakon, i site zakoni koi se vo sprotivnost so Ustavot se poni{tuvaat. Poop{irno za ova vidi vo: Jerome A. Barron, C.Thomas Dienes, Constitutional Law in a Nutshell, S. Paul, Minn, West Publishing Co., 1991, (str.5-11). 10 Vo Velika Britanija, su{tinata na judical review se sostoi vo mo}ta na Visokiot sud da vr{i nadzor nad zakonitosta na odlukite doneseni od strana na izvr{nata vlast. Ponekoga{ imenuvan so poimot sudska nadle`nost na supervizija, institutot judical review gi obedinuva vo sebe najosnovnite ustavni principi. Parlamentarnata suprematija i vladeeweto na pravoto baraat od sudovite da cenat dali izvr{nata vlast se dvi`i vo ramkite na zakonot. Interesni razmisluvawa za obemot i primenata na institutot judical review vo Velika Britanija, vidi vo: John Adler, Constitutional and administrative law, The MacMillan Press LTD, 1989, (str ). 11 Amparo `ivee i denes kako pozitivno-praven institut vo [panija i vo brojni dr`avi od Latinska Amerika, sekako ne vo izvorna, tuku vo modifikuvana, bitno modernizirana forma. Taka, soglasno Ustavot na [panija, amparo mo`e da se podnese pred sekoj redoven sud ili pred Ustavniot sud. Postapkata amparo pred Ustavniot sud mo`e da ja pokrene sekoj gra anin dokolku se povredeni negovite prava so nekoj akt na parlamentot koj nema legislativen karakter. Dokolku povredata na pravoto e izvr{ena so akt od legislativen karakter, vo takov slu~aj va`i postapkata za kontrola na apstraktnata ustavnost. Pravoto na amparo detalno e razraboteno vo Zakonot za sudska za{tita na osnovnite prava na ~ovekot od 1978 godina vo koj se veli deka ova pravno sredstvo mo`e da se podnese so cel sudska za{tita na slednive prava: pravoto na slobodno izrazuvawe na mislata, pravoto na sloboda na zdru`uvaweto, pravo na tajnosta vo komunikacijata, slobodata na veroispovest, garantiraweto na nepovredlivosta na domot i slobodata na dvi`eweto, a od 1979 godina, so dekret na kralot, amparoto e pro{ireno i na slednive prava: pravoto na dostoinstvo, pravoto na li~na i semejna privatnost, pravoto na tajnost vo telefonskite komunikacii, slobodata na dvi`eweto i sindikalnata sloboda. 6

7 Avstrija od 1920 godina. Za razlika od judical review i od d amparo koi spa aat vo grupata na redovni pravni sredstva za za{tita na ~ovekovite prava, vo kontinentalno-evropskite pravni sistemi ustavnata `alba ima tretman na isklu~itelen, specifi~en praven instrument koj mo`e da se upotrebi samo dokolku nacionalniot praven poredok ne predviduva nikakvo drugo sredstvo za za{tita na povredenoto pravo. [to zna~i, gra anite mo`at da upotrebat ustavna `alba duri otkako }e gi iscrpat site pravni sredstva za za{tita na svoeto pravo. 12 Nesomneno e deka ustavnata `alba pretstavuva instrument za za{tita na osnovnite slobodi i prava na gra anite pred Ustavniot sud. 13 Pravoto na podnesuvawe ustavna `alba mora da bide izre~no predvideno vo nacionalniot praven poredok. Isto taka, mora da bide 12 Ova prakti~no zna~i deka pred da upotrebat ustavna `alba gra anite prethodno treba da ja iskoristat `albata vo upravnata ili redovnata sudska postapka. Na primer, vo hrvatskiot Ustaven zakon za Ustavniot sud na Republika Hrvatska (Narodne novine br. 13/91), vo ~l. 28, e precizirano deka ustavnata tu`ba mo`e da se podnese ako tu`itelot smeta deka so sudska odluka, so odluka na upravnite vlasti, ili so odluka na nekoe telo koe vr{i javni ovlastuvawa mu e povredeno nekoe ~ovekovo pravo za{titetno so Ustavot na Republika Hrvatska. No, ponatamu se precizira deka za povredite kade {to e dozvoleno pokrenuvawe na upraven spor, odnosno revizija vo parni~nata ili vonparni~nata postapka, pravnata za{tita se smeta za iscrpena duri otkako e odlu~eno po ovie pravni sredstva. Vakvite ograni~uvawa se nu`ni so cel upotrebata na ustavnata tu`ba da ne dovede do zaobikoluvawe na redovniot pat na pravna za{tita i celiot tovar da se prefrli na Ustavniot sud {to mo`e da ima mo{ne seriozni posledici. Ustavnata tu`ba e posledno sredstvo so koe mo`e da se bara za{tita na ustavnite slobodi i prava. Zna~i, ne stanuva zbor nitu za redovno, nitu za vonredno pravno sredstvo. Koristeweto na ovoj pravnoprocesen instrument pretstavuva nu`na pretpostavka za zadovoluvawe na barawata za iscrpuvawe na site doma{ni pravni sredstva kako uslov za obra}awe do me unarodnite organi, do Evropskata komisija i do Evropskiot sud za pravata na ~ovekot utvrdeni vo Evropskata konvencija za ~ovekovite prava. Prezemeno od: Prof. dr. Smiljko Sokol, Prof. dr. Branko Smerdel, Ustavno pravo, Informator, Zagreb, 1998, (str ). 13 Najop{to, Ustavniot sud se definira kako specijaliziran sud ~ija {to nadle`nost e ograni~ena na postapuvawe po ustavnite pra{awa. Osnovnata zada~a na sekoj ustaven sud e da ja kontrolira ustavnosta na zakonite so cel nivna usoglasenost so Ustavot ili drugite temeli na pravoto, za{tita na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava kako i razre{uvawe na sudirot na nadle`nosti me u dr`avnite organi. Osven {to gi izvr{uvaat ovie funkcii, ustavnite sudovi koi pripa aat na trite osnovni modela (anglo-amerikanskiot, francuskiot i germanskiot), vo pomala ili pogolema merka se zanimavaat i so pra{awa od oblasta na izborite, ili, kako vo slu~ajot so federalnite ustavni sudovi, razgleduvaat pra{awa koi se odnesuvaat na nadle`nostite me u republi~kite i sojuznite vlasti. Interesni razmisluvawa za sovremenata uloga i zna~ewe na ustavnite sudovi se izlo`eni vo osvrtot: Budućnost europskog sudbenog sustava o ustavnoj ulozi europskih sudova (The Future of the European Judical System The Constitutional Role of European Courts), 6 th International ECLN-Colloquium/IACL Round Table, 2-4 studenoga 2005, Berlin, SR Njemačka, objaven vo: Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Vol. 56, Br. 1, Zagreb, 2006, (str ). 7

8 definirana i nadle`nosta na ustavnite ili redovnite sudovi da postapuvaat po nea. Najinteresno, i voedno najkontraverzno pra{awe koe se razgleduva vo teoretsko-prakti~nite raspravi za i okolu ustavnata tu`ba e dali pravoto na podnesuvawe na ovoj procesen instrument ima subjektiven karakter, odnosno pretstavuva subjektivno pravo na onoj koj tvrdi deka mu e povredeno nekoe ~ovekovoto pravo ili sloboda? Pogolemiot del od kontraverzite poteknuvaat od razli~noto definirawe na poimot subjektivno pravo, no i od razli~niot agol na razgleduvawe na ustavnata `alba (tu`ba) inspiriran od pozitivno-pravnite obele`ja na ovoj institut vo konkretniot nacionalen poredok. Ako se raboti za subjektivno pravo toga{ vo nacionalniot poredok mora da bide propi{ana obvrska na sudot meritorno da odlu~uva po ustavnata `alba dokolku prethodno se ispolneti site propi{ani procesni pretpostavki. Dokolku takva obvrska ne e propi{ana, ustavnata `alba (tu`ba) ne e subjektivno pravo, tuku milost na sudot, odnosno diskreciono pravo na sudot da odlu~uva dali }e postapuva ili nema da postapuva po nea. Ustavniot sud na Republika Makedonija nema nadle`nost da postapuva po ustavni `albi (tu`bi) podneseni od gra ani ili od drugi subjekti na koi im e povredeno nekoe ustavno zagarantirano pravo ili sloboda. Ustavot na Republika Makedonija ne predviduva takva nadle`nost, odnosno ima mo{ne restriktiven odnos koga stanuva zbor za za{titata na slobodite i pravata na ~ovekot i gra aninot. 14 Imaj}i gi predvid pozitivnite iskustva koi se sre}avaat vo dr`avite koi ja prifatile ustavnata `alba (tu`ba) vo svojot praven sistem kako individualen procesen instrument za za{tita na individualnite prava na ~ovekot, od edna, kako i potrebata od obezbeduvawe pogolem stepen na 14 Taka, spored ~l. 110, to~ka 3 od Ustavot na RM, Ustavniot sud na RM gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra aninot {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata na diskriminacija na gra anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost. 8

9 ustavno-sudska za{tita na slobodite i pravata vo Republika Makedonija, od druga strana, neminovno né doveduva do konstatacija deka ustavotvorecot }e treba da go otvori pra{aweto za reformirawe na Ustavniot sud na RM. Reformata vo ovaa nasoka }e treba da zapo~ne so pro{iruvawe na nadle`nosta na Ustavniot sud vo delot na pogolema za{tita na ustavno zagarantiranite prava i slobodi na gra anite. Faktot deka mnozinstvoto sovremeni pravni poredoci ne se zadovoluvaat so samo eden procesen instrument, tuku propi{uvaat pove}e procesni sredstva za za{tita na povredenite ustavno zagarantirani slobodi i prava, ja nametnuva potrebata i Republika Makedonija da fati priklu~ok kon ovoj isklu~itelno demokratski trend na razvoj na za{tita na gra anskite prava i slobodi. Upotrebata na ustavnata `alba (tu`ba) vo RM treba da bide mo`na samo dokolku prethodno gra anite gi imaat iscrpeni site pravni sredstva za za{tita. Taka, voveduvaweto na ovoj procesen instrument vo RM mo`e da se razgleda preku dve alternativi na prifa}awe: - prvata bi zna~ela upotreba na ustavnata `alba od strana na makedonskite gra ani dokolku im e povredeno koe bilo ~ovekovo pravo ili sloboda zagarantirano so Ustavot (zna~i po{irok kontekst na za{tita), - dodeka vtorata alternativa bi zna~ela upotreba na ustavnata `alba za za{tita samo na osnovnite slobodi i prava zagarantirani vo Ustavot na RM. I vo prvata i vo vtorata alternativa mo`e da se predvidi deka za{titata na ~ovekovite prava i slobodi pred Ustavniot sud mo`e da se slu~i: a) dokolku za nivna za{tita ne e predvidena nadle`nost na drug sud, ili b) ustavnata `alba mo`e da se upotrebi samo protiv pravosilni i kone~ni akti (koga stanuva zbor za sudski odluki so koi se tvrdi deka e povredeno nekoe pravo na gra aninot). 2. Potreba od donesuvawe Zakon za Ustavniot sud na Republika Makedonija. 9

10 Faktot deka re~isi i da ne postoi dr`ava vo svetot koja ima Ustaven sud vo svojot sistem, a koja nema doneseno poseben zakon, ili ustaven zakon za ureduvawe na, pred sé, statusnite pra{awa povrzani so Ustavniot sud, go otvora pra{aweto kolku vo Republika Makedonija e potrebno da se donese vakov zakon. Potrebata e evidentna. Iskustvata na drugite dr`avi zboruvaat deka ureduvaweto na statusot, organizacijata i nadle`nostite na Ustavniot sud mora da se uredat so poseben zakon ili so poseben ustaven zakon, poradi zna~eweto i karakterot na ovie pra{awa vo ustavno-pravniot sistem na zemjata 15. Zakonot za Ustavniot sud na RM }e go podigne kvalitetot na razrabotka na pra{awata povrzani so Sudot koi sega se ureduvaat so akt (Delovnik) na Sudot. 3. Promena na na~inot na predlagawe i na~inot na izbor na ustavnite sudii vo Republika Makedonija. Sistemot na predlagawe i izbor na ustavnite sudii mora da obezbedi ramnote`a so cel da se garantira nezavisnost od kakvi bilo politi~ki vlijanija i samostojnost na sudiite, da se garantira visok stepen na stru~nost i kvalifikacii na sudiite koi se izbrani na ovaa dol`nost, da se obezbedi {irok spektar na znaewa, iskustvo i kultura vo Sudot, kako i politi~ki senzibilitet koj vo nitu eden moment ne smee da ja naru{i samostojnosta i nepristrasnosta na sudijata. Potrebata od pogolemo vklu~uvawe na iskusni sudii vo Ustavniot sud na RM ili na priznati i doka`ani penzionirani sudii od Vrhovniot ili od apelacionite sudovi koi imaat golemo iskustvo vo vr{eweto na sudskata funkcija pretstavuva dobar model za reformirawe na sostavot na Ustavniot sud na RM. Isto taka, potrebata od vklu~uvawe na afirmirani univerzitetski profesori po pravo vo sostavot na Ustavniot sud na RM }e ja zajakne ulogata na ovoj va`en organ. Potrebata da se baraat pogolemi profesionalni i stru~ni 15 Treba da se spomenat iskustvata na Republika Slovenija, Republika Hrvatska, Republika Srbija, Avstrija, [panija, Romanija, Bugarija, ^e{ka, Slova~ka, Germanija, Albanija, Polska, Latvija, Litvanija, Ermenija, Italija i drugi zemji koi materijata koja poblisku se odnesuva na statusot, organizacijata i nadle`nosta na Ustavniot sud ja ureduvaat so poseben zakon. 10

11 kvalifikacii pri izborot na ustavnite sudii kako i dolgogodi{no pravno iskustvo pretstavuva isto taka isklu~itelno zna~aen kriterium za izbor na ustaven sudija. Komparativnata analiza na izborot na ustavnite sudii poka`uva deka postojat dva glavni sistema na imenuvawe na ustavni sudii, plus u{te eden kombiniran koj e me{avina na prethodnite dva. Prviot sistem e sistemot na direktno imenuvawe vo koj ne e vklu~ena nikakva postapka na izbor (na primer, sistemot koj se primenuva vo Kanada, Finska, Francija, Irska, Litvanija, Norve{ka, [vedska, Turcija i drugi zemji). Ovoj sistem mo`e da se podeli na dve podgrupi. Spored prvata podgrupa, mo}ta na imenuvaweto e diskreciono pravo na konkretna institucija (Francija, Litvanija, Turcija). Vo Francija, imenuvaweto na ustavnite sudii e podednakvo podeleno na po trojca sudii koi se imenuvaat od strana na Pretsedatelot na Republikata, Senatot i Nacionalnoto sobranie. Vo Litvanija, po trojca sudii imenuva pretsedatelot na Republikata, Parlamentot i Vrhovniot sud. Pretsedatelot na Turcija gi imenuva sudiite, no vrz osnova na posebni kvoti na kandidati koi doa aat od konkretni pravni profesii. Spored vtorata podgrupa, mo}ta na imenuvawe kandidati za ustavni sudii e povrzana so prethodno dostaveni predlozi od drugi organi (primerot so Finska, [vedska, Irska). Taka na primer, Republika Irska ima poseben Sovetodaven odbor za sudsko imenuvawe ~ii {to preporaki mora da bidat zemeni predvid pri imenuvawe na ustavnite sudii. Vo Finska, samiot Ustaven sud predlaga kandidati za idni sudii, po {to pretsedatelot na Republikata gi imenuva novite sudii, vrz osnova na prethodno izvr{eni konsultacii so ministerot za pravda i Sovetot na ministri. 11

12 Vtoriot sistem e izboren sistem, i se smeta deka ima pogolem demokratski legitimitet za razlika od prviot. Izborot na ustavnite sudii naj~esto go vr{i Parlamentot (primerot so Ungarija, Latvija, Portugalija, Slovenija, Germanija i drugi). Vo slu~ajot so Germanija, Bundestagot izbira samo polovina od ustavnite sudii na indirekten na~in preku Komitetot za sudiski izbor, koj e proporcionalno sostaven od ~lenovi na Bundestagot. Vo Portugalija, deset sudii od postojnite 13 gi izbira Parlamentot. Razlikata {to postoi me u izbornite sistemi vo razli~nite zemji e spored toa koja institucija gi predlaga ustavnite sudii. Taka, predlozite mo`at da dojdat od pretsedatelot na dr`avata (primerot so Slovenija, Azerbejxan), od gorniot dom na Parlamentot (Hrvatska), me{avina na predlozi od Parlamentot, izvr{nata vlast i Vrhovnata sudska vlast (primerot so Latvija), ili Sudskiot sovet (primerot so Republika Makedonija) ili predlozite da doa aat od parlamentarnite politi~ki partii (Lihten{tajn) 16. Tretiot e hibriden sistem, me{avina na dvata prethodni sistema. Ovoj sistem e naj~esto primenuvan i se razviva vo razli~ni varijanti. Vo nekoi zemji, izborniot element mo`e da ima ednakva te`ina kako i elementot na imenuvawe (primerot so Avstrija), no naj~esto izbornata komponenta e pova`na od imenuvaweto (primerot so Albanija, Ermenija, Romanija, [panija i drugi). Vo hibridniot sistem, vlastite koi predlagaat ustavni sudii, kako {to se, sudskite tela ili soveti mo`at, isto taka, direktno da imenuvaat sudii (primerot so Bosna i Hercegovina, Bugarija, Italija i drugi zemji). Se smeta deka sistemot vo koj izborot na ustavnite sudii ne zavisi samo od edna granka na vlasta, odnosno site granki na vlasta (zakonodavnata, 16 Vidi poop{irno vo: European Commission for Democracy Through Law, Venice Commission, Revised Report on the composition of Constitutional Courts, 12

13 izvr{nata i sudskata) se paritetno vklu~eni vo izborot na ustavnite sudii e najdemokratskiot sistem koj poseduva najgolem stepen na legitimitet. Vtoriot sistem gi vklu~uva onie zemji kade {to parlamentot e edinstveniot organ koj gi izbira ustavnite sudii, pri {to odlukata za izborot se nosi so kvalifikuvano mnozinstvo od pratenicite, odnosno so isto mnozinstvo koe e potrebno za da se pristapi kon menuvawe na Ustavot 17. Vo ovaa smisla, se razlikuvaat tri osnovni modeli vo izborot na ustavnite sudii: monokratski, mnozinski i supermnozinski. Ottuka, spored pogolemiot broj teoreti~ari, najdobar na~in na izbor na ustavnite sudii e koga site tri granki na vlasta (zakonodavnata, izvr{nata i sudskata) se podednakvo vklu~eni vo izborot na sudiite. Isto taka, od golemo zna~ewe za izborot na ustavnite sudii e i vremetraeweto na nivniot mandat. Ustavnite sudii naj~esto se izbiraat za podolg mandat, bez pravo na reizbor. Glavno preovladuva mandat od 9 godini kako i izmenata na 1/3 od sudiite da se slu~uva na sekoja treta godina. 4. Utvrduvawe odgovornost na ustavnite sudii za svojata rabota. Osnovniot princip vrz koj po~iva ustavnata demokratija e principot na odgovornost na site granki na vlasta, a posebno na sudskata i na ustavnosudskata vlast. So ogled na zna~eweto {to Ustavniot sud kako organ na Republikata ja ima vo Republika Makedonija upatuva na potrebata od utvrduvawe visok stepen na odgovornost na ustavnite sudii, posebno zatoa {to istite imaat mo} da poni{tat ili ukinat zakoni koi gi ima doneseno Sobranieto na RM kako pretstavni~ko telo na site gra ani vo dr`avata. Vo mnogu zemji od isto~na i centralna Evropa postoi razmisluvawe da se otstrani ekskluzivnata mo} na ustavnite sudovi da vr{at apstraktna kontrola na ustavnosta na zakonite i da se vovede difuzen model na 17 Vo Germanija, Polska, Litvanija, Ungarija, Slovenija, Rusija, Hrvatska, Parlamentot gi izbira sudiite na Ustavniot sud. Postojat odredeni specifi~nosti vo na~inot na izbor vo sekoja od ovie spomenati zemji. Taka na primer, vo Slovenija, pretsedatelot na Republikata ima isklu~ivo pravo da predlaga kandidati za ustavni sudii, koi potoa gi izbira Parlamentot. Vo Polska, site 15 ustavni sudii gi izbira Parlamentot, a potoa pretsedatelot gi imenuva pretsedatelot i potpretsedatelite na Ustavniot sud od redot na kandidatite koi gi predlo`ile samite ustavni sudii. I vo Ungarija site 11 ustavni sudii gi izbira Parlamentot so 2/3 mnozinstvo od pratenicite. 13

14 postapka za ocenka na ustavnosta. Isto taka, vo nekoi zemji postoi mo`nost da ne se primenat odlukite na ustavnite sudovi i istite da se preispitaat od strana na zakonodavniot dom ako kvalifikuvanoto mnozinstvo pratenici toa go pobaraat. Taka na primer, polskiot Parlament mo`e so 2/3 mnozinstvo od pratenicite da gi poni{ti odlukite doneseni od Ustavniot sud, odnosno so istoto mnozinstvo so koe mo`e da se promeni i Ustavot na Polska. Vakviot sistem mu dozvoluva na zakonodavecot da gi poni{ti odlukite na Ustavniot sud so cel da gi odbrani svoite politiki vo slu~aj koga ustavniot sud premnogu navleguva vo procesot na kreirawe politika. Istoto se slu~uva i vo Romanija kade {to zakonodavniot dom mo`e da gi poni{ti odlukite na Ustavniot sud ako za toa odlu~i 2/3 mnozinstvo od pratenicite vo dvata doma Zaklu~ok Vo ustavnata teorija e prisutno razmisluvaweto deka ustavniot sud ima zna~ajni funkcii vo konsolidiraweto i odr`uvaweto na demokratskoto vladeewe vo edna zemja. Ustavniot sud igra sé pova`na uloga vo "o`ivuvaweto" na najvisokiot praven akt vo zemjata kako akt koj ja oblikuva i naso~uva politi~kata vlast. No, fakt e deka ne site ustavni sudovi mo`at da ja ostvarat ovaa cel. Nekoi od niv stanuvaat nemo}ni strukturi vo naletot na mo}ta na izvr{nata i zakonodavnata vlast, nekoi ne mo`at da go pridobijat po~ituvaweto od javnosta, bidej}i se transformiraat vo "diktatori" na toa {to izvr{nata i zakonodavnata vlast treba da pravi transformiraj}i se vo "skrieni politi~ari" koi ja negiraat voljata na gra anite. Ustavniot sud na Republika Makedonija ima potreba od vistinska reforma, i toa kako vo odnos na na~inot na predlagawe i na~inot na izbor na ustavnite sudii, zakonsko ureduvawe na statusnite pra{awa povrzani so Ustavniot sud, voveduvawe na nov procesen instrument za za{tita na 18 Vidi podetalno vo trudot na: Sarah Wright Sheive, Central and Eastern Europe Constitutional Courts and the anti-majoritarian objection to judicial review, Law and Policy in International Business, 14

15 slobodite i pravata na gra anite vo Republika Makedonija, taka i vo delot na odgovornosta na ustavnite sudii za svojata rabota, kvalifikaciite i profesionalnosta na ustavnite sudii, mandatot i promenata na 1/3 od sostavot na Ustavniot sud na sekoja treta godina. 15