INTEGRALNA ZA[TITA NA TUTUNOT

Transcription

1 UDC Tutun/Tobacco, Vol.58, N o 9-10, , 2008 Institut za tutun - Prilep, R. Makedonija ISSN UDK: Pregleden nau~en trud INTEGRALNA ZA[TITA NA TUTUNOT Petre Ta{koski Institut za tutun - Prilep VOVED Tutunot e kultura koja ima golemo socijalno, ekonomsko i tradicionalno zna~ewe za Republika Makedonija. Pri odgleduvaweto na tutunot, proizvoditelite se soo~uvaat so pove}e faktori koi vlijaat vrz namaluvaweto na kvantitetot i kvalitetot, a nekoi od niv se zakanuvaat i so celosno uni{tuvawe na rastenijata. Pokraj klimatskite i po~venite faktori, vo namaluvawe na prinosot, ~esto pati imaat vlijanie i golem broj na biolo{ki {tetni agensi. Zna~ajna mo`nost za zgolemuvawe na prinosot na tutunot pretstavuva re{avaweto na problemot so pri~initelite na raznite zaboluvawa, {tetnici i pleveli koi go ograni~uvaat kvalitetot i kvantitetot na ovaa kultura. Za taa cel, za{titata na tutunot e neophodna merka, a nejzinoto zna~ewe se zgolemuva vo uslovi na monokulturno proizvodstvo, {to e ~esta pojava kaj nas vo praksata. Pri odgleduvaweto na tutunot najzastapeni se agrotehni~kite merki koi dejstvuvaat preventivno vrz namaluvaweto na {tetnite pri~initeli, no ne sekoga{ obezbeduvaat i dobra za{tita. Zatoa, naj- ~esto koristena kurativna merka e hemiskata, koja nudi brza i efikasna za{tita. Od druga strana, zaradi masovnata i nekontrolirana upotrba na pesticidite, se pojavuva i problemot so reziduite. Od ovie pri~ini, sovremeniot sistem za za{tita na tutunot od bolesti, {tetnici i pleveli, predlaga koristewe na integralna za{tita. Za nejzinoto sproveduvawe e potrebno golemo stru~no poznavawe, pa spored toa, edukacijata i postojanoto podigawe na nivoto na znaewe na proizvoditelite i stru~nite lica e eden od najva`nite momenti za celosno i kvalitetno sproveduvawe na integralnata za{tita. Denes vo svetot, ovoj na~in na za{tita e ~esto primenuvan skoro kaj site zemjodelski kulturi ovo{tarstvo, lozarstvo, gradinarstvo, poledelstvo (1, 7, 13). Celta na integralnata za{tita na rastenijata (IZR) e zgolemuvawe na prinosot i kvalitetot kaj kulturite, namaluvawe na tro{ocite, zgolemuvawe na ekonomskiot efekt i za~uvuvawe na `ivotnata sredina. Integralnata za{tita pretstavuva sistem za za{tita na rastenijata so koj se iskoristuvaat site raspolo`livi metodi i tehniki zaradi spre~uvawe na ekonomski zna~ajnite bolesti, {tetnici i pleveli, a so cel odr`uvawe na porastot na nivniot broj pod ekonomskiot prag na {teta, za{tita na prirodnite neprijateli na {tetnite organizmi, za~uvuvawe na prirodnata ramnote`a, nezagaduvawe na okolinata i za{teda na finansiski sredstva (4, 5). Integralnata za{tita gi kombinira site raspolo`livi metodi vo eden celosen sistem za za{tita na odredena kultura od odredeni {tetni organizmi. Celta na integralnata za{tita e da se favoriziraat [TO E INTEGRALNA ZA[TITA site ostanati merki vo odnos na hemiskite. Zna~i, so ovoj sistem se dozvoluva izvesno prisustvo na {tetnicite, no pod pragot na ekonomski {teti, a ne i nivno celosno uni{tuvawe. Spored toa, integralnata za{- tita predviduva uni{tuvawe na {tetnicite so hemiski sredstva samo toga{ koga istite predizvikuvaat ekonomski {teti. Prag na {tetnost e stepen na napad na {tetnite organizmi koj se zakanuva so pojava na zagubi na prinosot pogolemi od vrednosta za prezemenata za{tita. Vo vrska so toa se pojavuva i poimot kriti~en broj, koj pretstavuva gustina na insekti, pleveli, broj na damki na listot i sl., vo momentot koga }e se prezemat i merki za suzbivawe. 241

2 Tutun/Tobacco, Vol.58, N o 9-10, , 2008 Ekonomski prag (prag na uni{tuvawe) pretstavuva minimalen broj na {tetniot agens koj{to mo`e da pri~ini {teta na posevot pogolema od cenata na ~inewe na merkite za za{tita. Od seto ova proizleguva deka prognozno-izve{tajnata slu`ba, koja gi predviduva, gi sledi i dava optimalni rokovi za suzbivawe na pri~initelite na bolesti, {tetnici i pleveli, e od golemo zna~ewe vo sistemot na integralnata za{tita na rastenijata. Vo ponovo vreme namesto terminot integralna za{tita na rastenijata, se koristi integralno upravuvawe na populacijata na {tetni organizmi. So sproveduvawe na merkite za integralna za{tita se namaluva brojot na tretirawa so hemiski preparati, so {to se za{tituvaat i im se ovozmo`uva pogolema aktivnost na prirodnite neprijateli na {tetnicite. Nivnata uloga e tolku zna~ajna {to mnogu stru~ni lica pod ovoj poim podrazbiraat samo kombinacija na primena na prirodnite neprijateli i hemiska za{tita. Odgleduvaweto i pu{taweto na prirodnite neprijateli zasega e ograni~eno i mnogu e pova`no da se za{titat onie koi ve}e se najduvaat vo prirodata i da se ovozmo`i nivna pogolema destruktivna uloga vrz {tetnite organizmi. Pri izborot na pesticidi za hemiska za{tita treba da se vodi smetka za nivnata selektivnost vo odnos na pozna~ajnite prirodni neprijateli na {tetnicite kaj dadenata kultura. Isto taka, treba da se izbegnuva nepotrebnoto i prekumerno koristewe na pesticidi. Na primer, pri suzbivawe na po~venite {tetnici so tretirawe na celata povr{ina se uni{tuvaat i site prirodni neprijateli. Istiot efekt }e bide postignat ako tretiraweto se vr{i po redovi vo zonata na korenoviot sistem, so {to }e bidat za{titeni korisnite organizmi. So primenuvawe na sistemot na integralna za{tita na rastenijata se namaluva koli~inata na upotrebeni pesticidi, so {to se obezbeduva poevtina za{tita, podobar ekonomski efekt i se namaluva zagaduvaweto na `ivotnata sredina. Vo literaturata se sretnuvaat podatoci za golemi za{tedi so primenata na ovaa merka za za{tita. Kaj nekoi kulturi (jabolkovi nasadi), direktnite tro{oci za za{tita mo`e da bidat namaleni i do 40%, (10). Me utoa, voveduvaweto i {ireweto na vakviot sistem za za{tita na rastenijata dosega e ograni~en na mal broj ekonokski zna~ajni {tetnici. Zaradi toa, hemiskiot na~in za za{tita i vo dogledno vreme }e bide najva`en. No, sekako, vo praksata treba da se kombiniraat i upotrebuvaat site nepesticidni merki koi ovozmo`uvaat namaluvawe na brojot na {tetnite organizmi, a hemiskata za{tita }e se koristi samo vo momenti koga }e bide dostignat pragot na ekonomski {teti. Primenata na integralnata za{tita e neizbe`na i vo proizvodstvoto na tutun, a taa e predvidena i so EUROGAP - standardite. Osnovnite principi na integralnata za{tita na rastenijata se: -edukacija na proizvoditelite -primena na preventivni merki -sledewe na pojavata, {ireweto i brojnosta na {tetnite organizmi -prognoza (kratkoro~na ili dolgoro~na) -ekonomski prag na {tetnost -ekolo{ki prifatlivi sredstva -ispravni i soodvetni ma{ini za aplikacija -zadol`itelno koristewe na za{titna oprema OSNOVNI PRINCIPI NA IZR -strogo po~ituvawe na dozvolata, dozata na primena i karencata -pravilna postapka so ostatocite od pesticidi i ambala`ata - dozvolata za primena pretstavuva imiwa na kulturi za koi e dozvolena upotrebata na sredstvoto - dozata na primena pretstavuva potrebnata koli~ina na sredstvo po edinica povr{ina (ha) - karenca pretstavuva period koj mora da pomine od poslednoto prskawe na sredstvoto do berbata. INTEGRALNO RASTITELNO PROIZVODSTVO Integralnoto rastitelno proizvodstvo gi sodr`i site elememti na konvencionalni sistemi na rastitelno proizvodstvo, no hemiskite merki za za{tita se prepora- ~uvaat vo onoj moment koga drugite merki ne davaat zadovolitelni rezultati vo borbata protiv rastitelnite bolesti, {tetnici i pleveli. Pokraj agrotehni~kite merki, vo 242

3 P. Ta{koski: Integralna za{tita na tutunot sistemot na integralno rastitelno proizvodstvo se zna~ajni i biolo{kite merki za za{tita, prognoznata slu`ba i drugi preventivni merki. ^esto pati, pri zemjodelskoto proizvodstvo vo privatniot sektor kade {to rastenijata se odgleduvaat kako monokultura, a od druga strana so koristewe na mehanizacijata, dojduva do nesakani pojavi, odnosno do raznesuvawe na patogenite mikroorganizmi, {tetnici i pleveli na nezarazenite povr{ini. So toa proizvoditelot direktno go potpomaga raznesuvaweto i {ireweto na biolo{ki {tetnite agensi. Vo ponovo vreme se pove}e se naglasuva potrebata od proizvodstvo na zdrava hrana, bez ostatoci od pesticidi i drugi {tetni materii, zaradi {to se nametna potrebata od takov tehnolo{ki proces koj pomalku }e ja zagaduva `ivotnata sredina i }e obezbedi proizvodstvo na zdravi i ekolo{ki zemjodelski proizvodi. Za taa cel, vo nekoi zapadni zemji se pojavuva nov alternativen sistem na rastitelno proizvodstvo, integralno proizvodstvo na zemjodelski proizvodi (8). Proizvodite dobieni na ovoj na~in se odlikuvaat so visok kvalitet, pribli`no ednakov na prirodniot kvalitet. So primena na integralnata za{tita mo`no e da se namali upotrebata na pesticidi i do 50% (8), a pritoa da ne bide dovedeno vo pra{awe uspe{noto suzbivawe na {tetnite organizmi, {to od druga strana zna~i namaluvawe na zagaduvaweto na `ivotnata sredina i zgolemuvawe na stabilnosta vo agroekosistemot. Denes vo svetot se upotrebuvaat tri metodi za za{tita na rastenijata: konvencionalna, integralna i biolo{ko-ekolo{ka (13). Konvencionalen - "obi~en", kade prete`no se koristat hemiskite sredstva za za{tita na rastenijata Integralen - hemiskite sredstva se koristat samo toga{ koga e najpotrebno, vo slu~ai koga niedna druga merka ne mo`e da obezbedi za{tita. Vo sekoj slu~aj, trba da se nastojuva da se koristat ostanatite biolo{ki i tehni~ki metodi duri i ako nivnata efikasnost e poslaba. Biolo{ko-ekolo{ki - ovoj metod obezbeduva organsko proizvodstvo, ne dozvoluva upotreba na hemiski sredstva (pesticidi), nitu na mineralni ubriva. Sepak, se u{te e najupotrebuvan konvencionalniot metod, bidej}i e najefikasen i najednostaven za izveduvawe vo praksata. Me utoa, paralelno so nego se {iri i integralniot metod, koj vlijae vrz namaluvaweto na pesticidite, a so toa se izbegnuva zagaduvaweto na proizvedenata hrana i na `ivotnata okolina. Biolo{ko-ekolo{kiot metod go opfa}a organskoto proizvodstvo na hrana. Po~nuva da se razviva vo ponovo vreme, zafa}a pomali povr{ini, a dobienite proizvodi se "zdravi", bez pesticidi i mineralni ubriwa. Samite potrebi vo proizvodstvoto nalagaat {to pogolema zastapenost na integralnata i biolo{koekolo{kata za{tita. Primenata na konvencionalnite metodi e se u{te na prvo mesto zaradi nivnata efikasnost, a od druga strana, imaj}i go predvid nedostatokot na hrana vo svetot, osnovna cel na proizvoditelite e da obezbedat {to pogolemo proizvodstvo na hrana. Vo sekoj slu~aj, ne smee da se izostavi zna~eweto na integralnata za{tita vo rastitelnoto proizvodstvo. MERKI NA INTEGRALNATA ZA[TITA Edna od osnovnite zada~i na za{titata e da iznajde najpogodni metodi za spre- ~uvawe na {tetnicite koi vlijaat vrz namaluvawe na kvalitetot i kvantitetot na prinosot od kulturnite rastenija. Za da se sprovede {to poefikasna za{tita na rastenijata treba da se iskoristat site mo`ni merki za spre~uvawe na pojavata i {ireweto na {tetnicite, kako i merki {to }e go spre~at nivniot napad. Toa zna~i deka treba da se primenat merki koi }e deluvaat nepovolno vrz {tetnicite i merki koi }e imaat za{- titno dejstvo vrz kulturnite rastenija. Merkite koi ovozmo`uvaat da se spre~i kontaktot pome u patogenot i rastenieto-doma}in se poznati kako higienski merki. Ovie merki, kako i merkite koi imaat za cel da ja spre~at infekcijata, odnosno pojavata na bolest, se poznati kako preventivni merki za za{tita ili profilaksa. Merkite koi- {to se koristat za lekuvawe na ve}e zabolenite rastenija se poznati kako terapija (9). Celokupnata za{tita na rastenijata se sostoi od primena na slednive merki: 243

4 Tutun/Tobacco, Vol.58, N o 9-10, , Agrotehni~ki merki 2. Mehani~ki merki 3. Fizi~ki merki 4. Biolo{ki merki 5. Hemiski merki 6. Zakonski merki Zaradi namaluvawe na stepenot na razmno`uvawe na golem broj paraziti, {tetnici i pleveli vo zemjodelskite posevi, a so toa i namaluvawe na zagubite od prinos, od golemo zna~ewe e primenata na razni agrotehni~ki merki na koi treba da im se dade posebno mesto vo integralnata za{tita na rastenijata. Ovie merki imaat preventiven karakter na za{tita. Najgolemo zna~ewe vo integralnata za{tita imaat slednive agrotehni~ki merki: - izbor na mesto za odgleduvawe - plodored - obrabotka na po~vata - izbor na sorti i hibridi - seidba - prostorna izolacija - ubrewe - navodnuvawe - borba protiv plevelite - berba - sanitarni merki Izbor na mesto za odgleduvawe - Ovaa agrotehni~ka merka e od posebno zna~ewe pri podigaweto na pove}egodi{ni nasadi. No, i pri odgleduvaweto na tutunot treba da se ima predvid tipot na po~vata (da se izbegnuvaat te{ki glinesti, soleni po~vi), mestopolo`bata na povr{inata i, po mo`nost, da se napravat hemiski analizi za plodnosta na po~vata. Plodored - Od aspekt na za{titata, posebno e zna~ajna ulogata na plodoredot za intenzitetot na pojava na rastitelnite bolesti, {tetnici i pleveli. Zaradi ~estoto odgleduvawe na rastenijata kako monokultura, so rastitelnite ostatoci vo po~vata ostanuvaat golem broj pri~initeli na razni zaboluvawa i {tetnici, pri {to dojduva do nivno prenamno`uvawe, {to pretstavuva i potencijalna opasnost za pojava na epifitocii kaj odredeni patogeni ili kalamitetni pojavi kaj insektite. Rastitelnite ostatoci pretstavuvaat i primarni izvori za zaraza na novata rekolta. Pojavata na rastitelnite bolesti i {tetnici mo`e da se spre~i ili da se namali samo preku voveduvawe na plodored. Monokulturnoto odgleduvawe na tutunot, koe e ~esta pojava vo na{ata praksa, e AGROTEHNI^KI MERKI posebno {tetno za pro{iruvawe na zarazite kaj virusnite zaboluvawa i kaj po~venite patogeni. Intenzitetot na napad }e se namali samo so plodored, odnosno so odgleduvawe na drugi kulturi koi ne se od ista familija, t. e. ne se doma}ini za odreden patogen ili {tetnik. Obrabotka na po~vata - Ovaa merka ima klu~na uloga vo borbata protiv rastitelnite bolesti, {tetnici i pleveli. So nea se vr{i direktno i indirektno uni{tuvawe na bolestite, insektite i plevelite, bidej}i golem del od niv se zaoruvaat podlaboko vo po~vata kade {to nemaat povolni uslovi za razvoj, a drug del ostanuvaat na povr{inata, kade {to ne mo`at da egzistiraat (plevelite se su{at, a insektite se plen na razni grablivci). Samo so navremena i kvalitetna obrabotka na po~vata mo`no e namaluvawe na primarnite izvori na zaraza vo rastitelnoto proizvodstvo. So osnovnata obrabotka, osobeno so letnite orawa, dojduva do uni{tuvawe na golem procent na {tetni insekti koi se najduvaat vo po~vata, kako i na plevelite. So zaoruvaweto na rastitelnite ostatoci se namaluva mo`nosta za pojava na masovi zarazi i se namaluva intenzitetot na rastitelnite bolesti. So redovna dopolnitelna obrabotka se vr{i uni{tuvawe na plevelite koi voedno pretstavuvaat i doma}ini na golem broj {tetnici i pri~initeli na bolesti kaj tutunot. Izbor na sorti i hibridi - Vo integralnata za{tita na rastenijata za namaluvawe na pojavata na rastitelnite bolesti i {tetnici, od posebna va`nost e koristeweto na otporni sorti i hibridi. Toa e najevtiniot metod za za{tita, bez rezidui vo proizvodite i bez {tetni posledici za `ivotnata sredina. Naporite na selekcijata treba da bidat naso~eni kon sozdavawe na novi sorti i hibridi koi }e imaat visok potencijal na rodnost i visok stepen na otpornost sprema nekoi pri~initeli na zaboluvawe. Pri sozdavawe na novi sorti vo selekcijata, treba da se koristat prirodnite izvori na otpornost i divite vidovi. Pri izborot na sorta sekoga{ treba da im se dava prednost na otpornite sorti, so {to }e se namalat tro{ocite na proizvodstvo, a }e se dobie zdrav proizvod i povisok ekonomski efekt. 244

5 P. Ta{koski: Integralna za{tita na tutunot Seidba - Za vreme na izvr{uvaweto na seidbata va`no e da bidat zapazeni optimalnite rokovi za seidba i rasaduvawe, da se vnimava na dlabo~inata na seidba i na koli~inata na seme po hektar. Pri seidba na tutunot, kako i kaj mnogu gradinarski kulturi koi se rasaduvaat, treba da se koristi pomala koli~ina na seme na m 2 za da se izbegne gustiot sklop na rasadot, {to e i edna od osnovnite pri~ini za pojava na bolesti kaj rasadot. Rastenijata poseani nadvor od predvidenite rokovi sekoga{ se izlo`eni na pogolemi napadi od bolesti i {tetnici, za razlika od onie koi{to se poseani vo optimalniot rok. Rastenijata poseani vo optimalniot rok se porazvieni i gi izbegnuvaat kriti~nite periodi na napad vo dadenata fenofaza, bidej}i gi izbegnuvaat pogodnite uslovi za pojava i razvoj na bolestite ili {tetnicite. Dlabo~inata na seidbata ima golemo vlijanie vrz otpornosta na rastenieto kon odredeni pri~initeli. Dokolku semeto ne e postaveno na ista dlabo~ina, ima neuedna~eno poniknuvawe i golem procent na slabo razvieni rastenija koi naj~esto se podle`ni na razni zarazi. Zaradi toa, seidbata treba da se izvr{uva mehanizirano so redosealki kaj kulturi kade {to toa e vozmo`no, pri {to }e se dobie ramnomerno poniknuvawe, a toa e garancija za dobar i razvien posev. Rasaduvaweto treba da se izveduva mehanizirano, so zdrav i kvaliteten rasad, i so predvidenoto rastojanie na rasaduvawe za soodvetnata kultura. Vo vakvi posevi mo`no e da se izveduva i dopolnitelna obrabotka, odnosno kultivirawe na posevot, so {to bi se uni{tile plevelite, a so toa }e se izostavi upotrebata na herbicidi. Sklopot na rastenija na m 2, odnosno gustinata na seidba ili rasaduvawe, e va`en faktor za odgleduvawe na zdrav posev. Pri gustata seidba, posebno vo rasadoproizvodstvoto, ima ~esta pojava na razni zaboluvawa koi vo golem procent go uni{tuvaat rasadot, a ~esta e pojavata so zarazeniot rasad bolesta da se prenese i na niva. Samo so proizvodstvo na zdrav i kvaliteten rasad, {to }e se postigne so retka seidba, mo`no e odgleduvawe i na zdrav posev. Prostorna izolacija - So odr`uvawe na soodvetna prostorna izolacija me u posevite, vo golema mera }e se namali napadot na kulturata od bolesti i {tetnici. Taka, vo blizina na povr{inite pod tutun treba da se izbegnuva odgleduvawe na kulturi od familijata Solanaceae (kompiri, domati, piperki), bidej}i tutunot mnogu ~esto strada od infekcija na virusite od kompirot. Isto taka ne e po`elno da se odgleduva tutun vo blizina na luceri{ta i povr{ini pod krastavici, zaradi {tetite {to mo`e da mu gi nanesat virusite na lucerkata i krastavicite. \ubrewe - Kvalitetnata ishrana na rastenijata e garancija za odgleduvawe na zdrav posev, a mo`e da se obezbedi preku pravilen izbor na ubriwa i so pravilno ubrewe. Toa e mo`no samo dokolku prethodno se napravat hemiski analizi na po~vata. Pogolemite koli~ini na azot, osobeno pri ednostrana mineralna ishrana, ovozmo`uvaat odgleduvawe na ne`ni rastenija koi mo`at da bidat napadnati od golem broj na {tetnici i parazitipri~initeli na razni zaboluvawa. Pravilnata mineralna ishrana so NPK ubriwa go zabrzuva porastot na rastenijata, a fosforot i kaliumot vlijaat vrz zgolemuvaweto na nivnata otpornost. Navodnuvawe - Ovaa merka ima mnogu povolno vlijanie vrz razvojot kako na kulturnite rastenija taka i vrz pojavata i razvojot na golem broj pri~initeli na rastitelni bolesti, {tetnici i pleveli. So nekontroliranoto navodnuvawe se sozdavaat mikroklimatski uslovi koi se idealni za razvoj na {tetnite pri~initeli, osobeno za prenesuvawe i 'rtewe na sporite kaj rastitelnite bolesti. Samo so pravilen izbor na na~inot i vremeto na navodnuvawe, e mo`no da se izbegne infekcijata i pojavata na odredeni zaboluvawa. Borba protiv plevelite - So uni{- tuvawe na plevelite vo zna~itelna mera se uni{tuvaat golem broj na {tetni vidovi koi se razmno`uvaat na plevelite (nematodi, skakulci, pol`avi, tripsi, sovici i dr.), kako i golem broj na pri~initeli na rastitelni bolesti na koi plevelite im slu`at kako alternativni doma}ini (razni virusni zaboluvawa). Od druga strana, plevelite mu se direktni konkurenti na rastenieto za hranliv i vegetativen prostor {to negativno se odrazuva vrz prinosot i kvalitetot na kulturata. Berba na proizvodot - So zadocnuvawe na berbata na proizvodite se zgolemuvaat zagubite na prinosot, a se ovozmo- `uva zgolemeno razmno`uvawe na golem broj vidovi paraziti i {tetnici. Zadocnetata 245

6 Tutun/Tobacco, Vol.58, N o 9-10, , 2008 berba kaj tutunot go zgolemuva intenzitetot na napad od bolestite plamenica, alternarija i drugi gabni i bakteriski zaboluvawa. Nenavremeno obraniot, odnosno prezreaniot tutun e prazen, lesen, so lo{ kvalitet i direktno vlijae vrz namaluvaweto na prinosot. ^esto pati kaj `itnite kulturi, son~ogledot, grozjeto i dr., so zadocnetata `etva, odnosno berba se zgolemuvaat zagubite zaradi napad od razni ptici i insekti. Vo ovo{tarstvoto, lozarstvoto i kaj pove}e gradinarski kulturi so zadocnuvawe na berbata se ovozmo`uva zgolemen intenzitet na napad od pri~initelite na bolestite monilia i botritis. Zarazenite plodovi od ovie bolesti te{ko se ~uvaat vo magacinite i se podlo`ni na trulewe, zaradi {to dojduva do zagubi vo prinosot. Sanitarni merki - Primenata na ovie merki vo golema mera mo`e da ja namali zarazata kaj tutunot od virusnite zaboluvawa, poto~no od virusite koi se prenesuvaat po mehani~ki pat. Za taa cel, na povr- {ini kade {to ima zarazeni rastenija so virusi za vreme na berbata prvo treba da se berat zdravite rastenija, a potoa zarazenite, za da ne dojde do zaraza na zdravite rastenija. Kaj semenskite parceli potrebno e prethodno mehani~ko otstranuvawe na rastenijata zarazenite so virusi. MEHANI^KI MERKI Ovie merki se sostojat vo: -Mehani~ko uni{tuvawe na zabolenite rastenija ili rastitelni organi za da se spre~i {ireweto na {tetnite biolo{ki agensi. -Ra~no sobirawe na zarazenite rastenija ili rastitelnite organi i nivno uni{tuvawe zaradi namaluvawe na napadot i spre~uvawe na pogolema zaraza. Zarazenite rastenija da ne se ostavaat vo parcelata ili vo brazdite, tuku istite da bidat izneseni nadvor od parcelata i zakopani ili zapaleni. -Uni{tuvawe na rastitelnite organi vo koi parazitite ili {tetnicite prezimuvaat (zarazeni granki i listovi, mumificirani plodovi, gaseni~ni legla). -Uni{tuvawe na preodnite doma}ini -Mehani~ko uni{tuvawe na {tetnicite. FIZI^KI MERKI Fizi~kite merki se odamna poznati, no najduvaat posebna prakti~na primena vo integralnata za{tita. Vo ovaa grupa merki spa a koristeweto na svetlina, toplina, niski i visoki temperaturi i primenata na razni zraci. -Termi~kata dezinfekcija na po~vata koja se izveduva preku suvo zagrevawe ili so vodena parea pretstavuva higienska merka so koja se uni{tuvaat golem broj na {tetni insekti i spori na gabni zaboluvawa. -Son~evata energija obezbeduva delumna dezinfekcija na povr{inskiot sloj od po~vata. -Svetlinata privlekuva golem broj na insekti {to e posebno zna~ajno za prognoza na {tetnicite i za utvrduvawe na terminite za tretirawe. -Primenata na raznite zraci (zvu~ni i ultrazvu~ni branovi, radiobranovi, ultravioletovi i dr.), glavno e naso~ena protiv magacinskite {tetnici. -Paleweto na strni{tata, e merka koja naj~esto se primenuva po `etvata na `itnite kulturi, so koja vo golema mera se namaluva primarniot izvor na zaraza od bolesti i {tetnici. -Vo praksata posebno se primenuva termoterapijata kaj semenskiot i sadniot materijal. Taa mo`e da se primenuva vo semeproizvodstvoto, zaradi uni{tuvawe na patogenite organizmi gabi, bakterii i virusi, so {to }e se izbegne prenesuvaweto na zarazata preku semenskiot materijal. Termoterapijata uspe{no se koristi za lekuvawe na ve}e zarazeniot semenski ili rastitelen materijal od nekoi gabni i virusni zaboluvawa. Se izveduva preku potopuvawe na semenskiot ili rastitelniot materijal vo topla voda na odredena temperatura i za odreden vremenski period. Primenata na niski ili visoki temperaturi dava pozitivni rezultati i vo uni{tuvaweto na magacinskite {tetnici. Taka, tutunarot Lasioderma sericorne na temperatura od 7 0 S umira za 4-5 dena (12). 246

7 P. Ta{koski: Integralna za{tita na tutunot BIOLO[KI MERKI Pokraj agrotehni~kite merki, vo sistemot na integralna za{tita od golemo zna~ewe e primenata na biolo{kite merki. Poznato e deka i parazitite i {tetnicite imaat svoi prirodni neprijateli-superparaziti koi se razvivaat i parazitiraat vrz niv. Biolo{kata borba pretstavuva upotreba na `ivi organizmi protiv {tetnite organizmi i plevelite. Za ovaa namena se koristat prirodni neprijateli kako gabi, bakterii i virusi, od koi naj~esto se izrabotuvaat preparati za uni{tuvawe na {tetni insekti od pove}e rodovi. Biolo{kata borba dala podobri rezultati i e pove}e zastapena vo uni{tuvaweto na {tetnata entomofauna, kade naj~esto se koristat paraziti, korisni insekti, ptici-predatori. Hemiskite merki za borba protiv biolo{ki {tetnite agensi na rastenijata vklu~uvaat upotreba na odredeni hemiski soedinenija koi imaat {tetno vlijanie vrz pri~initelite na bolesti, {tetnici i pleveli, pri {to doa a do nivno celosno ili delumno uni{tuvawe. Integralnata za{tita ne go isklu~uva koristeweto na hemiskite merki, no ja ograni~uva nivnata primena vo zavisnost od kulturata, fazata na tretirawe, aktivnata materija i perzistentnosta na preparatot. Hemiskite merki se podeleni na: -atraktanti -repelenti -inhibitori na porastot -hemosterilizatori -pesticidi Atraktanti Atraktanti se hemiski soedinenija od razli~no poteklo, koi na insektite deluvaat atraktivno. Podeleni se na dve grupi: -seksualni atraktanti (feromoni) -hranlivi atraktanti Atraktantite se koristat vo integralnata za{tita zaradi sledewe na populacijata na {tetnite insekti. So niv se naru- {uva orientacijata na dvi`ewe na insektite, naj~esto pri pareweto, a so hranlivite atraktanti se podgotvuvaat razni mamki za suzbivawe. Repelenti Repelentite se hemiski materii koi gi odbivaat insektite, a rastenijata ostanuvaat za{titeni od nivniot napad. Vakvi sredstva se koristat i za za{tita na oblekata, lu eto i `ivotnite. Inhibitori na porastot Toa se preparati koi go reguliraat porastot na insektite, nare~eni regulatori na porastot. HEMISKI MERKI Hemosterilizatori So primena na hemosterilizatorite mo`na e redukcija ili celosno uni{tuvawe na populacijata od {tetnite insekti. Toa se hemiski materii koi vr{at sterilizacija na ma{kite i `enskite edinki od {tetnite vidovi insekti, so {to go spre~uvaat nivnoto natamo{no razmno`uvawe, zaradi sterilitetot kaj imagata. Pesticidi Zborot pesticid poteknuva od latinskite zborovi pestis = zaraza ({tetnik) i caedere = ubiva (4). Za pesticid se smeta sekoja supstanca ili kombinacija na supstanci, koi se upotrebuvaat vo za{titata na rastenijata za uni{tuvawe na {tetnite biolo{ki agensi. Koristeweto na pesticidite (hemiski sredstva za za{tita na rastenijata) vo ramkite na integralnata za{tita e dozvoleno, no so ograni~ena primena i istite treba da gi ispolnuvaat kriteriumite koi se predvideni za dadenata kultura i {tetniot agens. Sredstvata za za{tita na rastenijata se delat vo pove}e grupi spored: namenata, formulacijata, na~inot na deluvawe, otrovnosta i upotrebata vo dolgoro~nite programi na integralna za{tita (2, 11). Spored namenata pesticidite se delat na: -F u n g i c i d i - sredstva koi se primenuvaat za suzbivawe na gabite, pri~initeli na gabnite bolesti kaj rastenijata. -B a k t e r i c i d i - sredstva koi se primenuvaat za suzbivawe na bakteriite, pri~initeli na bakteriskite bolesti kaj rastenijata. -I n s e k t i c i d i - sredstva koi se primenuvaat za suzbivawe na {tetnite insekti. 247

8 Tutun/Tobacco, Vol.58, N o 9-10, , A k a r i c i d i - sredstva koi se primenuvaat za suzbivawe na {tetnite paja~iwa. -N e m a t o c i d i - sredstva koi se primenuvaat za suzbivawe na {tetnite nematodi. -R o d e n t i c i d i - sredstva koi se primenuvaat za suzbivawe na {tetnite glodari. -L i m a c i d i (m o l u s c i d i) - sredstva koi se primenuvaat za suzbivawe na {tetnite pol`avi. -A v i c i d i - sredstva koi se primenuvaat za suzbivawe na {tetnite ptici. - R e p e l e n t i - sredstva za odbivawe na insektite i dive~ot -H e r b i c i d i - sredstva koi se primenuvaat za suzbivawe na plevelite. -A n t i b i o t i c i - proizvodi na metabolizmot na `ivite organizmi (vo nekoi slu~ai i proizvodi na hemiska sinteza) koi deluvaat antagonisti~ki na nekoi mikroorganizmi pri~initeli na bolesti kaj rastenijata, `ivotnite i lu eto. Podelba spored oblikot na formulacijata i nivnoto ozna~uvawe Postojat pove}e oblici na formulacii, i toa: -CG - kapsulirani granuli -CS - kapsulirana suspenzija -EC - koncentrat za emulzija -ES - emulzija za tretirawe na seme -EW - koncentrirana emulzija-maslo vo voda -GR - granuli (GC - makrogranuli; -MG - mikrogranuli) -K - kristali -KM - koncentrat za mamki -LS - koncentrat za vla`no tretirawe na seme -M - mamki -MC - mikrokapsuliran koncentrat za suspenzija -P - pra{ivo -Pa - pasta -PS - kapsulirano seme so pesticidi -PSe - pra{ivo za zapra{uvawe na seme -SC - (FLO) koncentrirana suspenzija -SE - suspenzirani cvrsti ~esti~ki vo emulzija -SG - (WG, WDG, DF) - disperzivni mikrogranuli vo voda -SP - toplivo pra{ivo -St - stap~iwa -TPa - te~na pasta -WP - pra{koviden koncentrat za suspenzija Podelba spored otrovnosta Spored stepenot na otrovnost, sredstvata za za{tita na rastenijata se podeleni vo tri grupi: I grupa - najjaki otrovi, ozna~eni se so natpis "mnogu jak otrov" i znak na mrtove~ka glava; zabraneti se vo maloproda`ba i na poedinci. II grupa - jaki otrovi, ozna~eni so natpis "otrov" i znak na mrtove~ka glava; proda`bata im e uslovena so propisna evidencija na kupuva~ite. III grupa - slabi otrovi, so natpis "{tetno po zdravjeto"; i znak na Andriev krst; se prodavaat vo zemjodelski apteki. Podelba spored mo`nosta za upotreba vo integralnata i biolo{kata za{tita Hemiskite sredstva za za{tita na rastenijata se podeleni vo tri listi: 1. ZELENA LISTA - preparati koi se upotrebuvaat bez ograni~uvawe i preparati koi imaat nezna~itelno vlijanie na korisnata entomofauna i ~ovekot. LISTA - preparati koi se dozvoleni za upotreba i lesno se upotrebuvaat spored navedenite uslovi vo dozvolata. 3. CRVENA LISTA - preparati koi se zabraneti za upotreba OSNOVNI PRINCIPI PRI KORISTEWE NA PESTICIDITE Pri koristeweto na pesticidite za za{tita na zemjodelskite kulturi, treba da se imaat vo predvid slednive principi: -namaluvawe na upotrebata na pesticidi -koristewe na selektivni pesticidi -pri povtorna aplikacija menuvawe na aktivnata materija i na~inot na deluvawe na preparatot -koristewe na aktivna materija so poniska toksi~nost -koristewe na aktivna materija so pomala perzistentnost -zapazuvawe na karencata -utvrduvawe na vremeto za aplikacija 248

9 P. Ta{koski: Integralna za{tita na tutunot ZAKONSKI MERKI Uni{tuvaweto na biolo{ki {tetnite agensi vo rastitelnoto proizvodstvo e od golem ekonomski interes za sekoja zemja. Zaradi toa, sekoja zemja donesuva i odredeni zakonski propisi koi treba da se sproveduvaat. Od zakonskite merki bi gi spomnale: -rastitelen karantin -organizirawe na izve{tajnoprognozna slu`ba, koja ima za zada~a da gi sledi pojavata i {ireweto na biolo{ki {tetnite agensi, preku koja }e mo`e da se odredi vremeto i na~inot na za{tita, so {to }e se namali i upotrebata na pesticidi. -odreduvawe na karantinskite vidovi -donesuvawe na zakon za registracija na pesticidi -kontrola na prometot so pesticidi -kontrola na rezidui vo hranlivite produkti -pravilno uni{tuvawe na ambala`ata i skladirawe na pesticidite Za vreme na upotrebata na pesticidite pri za{titata na rastenijata pa i na tutunot, se pojavuvaat pogolem broj na problemi, kako {to se: - prekumerno koristewe na pesticidi vo odredeni momenti -koristewe na nesoodvetni pesticidi za dadenata kultura ili pri~initel -nepoznavawe na vremeto na karenca -koristewe na nesoodvetni metodi za primena na pesticidite -nekoristewe na za{titna obleka -ne se pravat testirawa za reziduite od pesticidi -nema integralen pristap kon za{titata na rastenijata Koriste}i gi postoe~kite metodi za za{tita na rastenijata, mo`na e i pojava na nesakani efekti po zdravjeto na lu eto i `ivotnata sredina, kako i na finansiski zagubi zaradi niskiot prinos i lo{iot kvalitet na proizvodite. Za da se nadminat ovie problemi potrebna e obuka na proizvoditelite za zna~eweto na integralnata za{tita vo rastitelnoto proizvodstvo, bazirana vrz osnovite na agrotehni~kite merki, so primena na pesticidi samo koga e toa najneophodno. Vakva obuka na tema integralna za{- tita na rastenijata, na biv{ite jugoslovenski prostori e napravena vo Bosna i Hercegovina na 19 mart 2006 godina, od strana na izraelski stru~ni lica. Vo nea e vklu~eno i pretstavuvawe na EUREPGAP, evropski standard za sigurno i odr`livo zemjodelsko proizvodstvo (6). EurepGAP e formirana vo 1997 godina kako inicijativa na trgovcite na malo, ~lenovi na EUREP (Euro - Retailer Produce Working Group = Evropska rabotna grupa na trgovcite na malo i proizvoditelite), koi sakaa da vovedat potvrdeni standardi i proceduri za razvoj na dobri zemjodelski praksi, GAP (Good Agriculture Practices = Dobri zemjodelski praksi). Za razlika od EUREPGAP drugite farmerski sertifikati, EurepGAP ima definirani pravila za proizvoditelite kontrolirani od nezavisna treta grupa revizori. EurepGAP vo septemvri 2007 godina go promeni imeto vo GLOBALGAP. Odlukata bila donesena za da se prika`e nejzinata me unarodna uloga vo postavuvaweto na GAP standardite (14). EUREPGAP (GLOBALGAP) e koristewe na sistem na merki za obezbeduvawe na kvalitetot na zemjodelskite proizvodi u{te od nivnoto seewe ili rasaduvawe pa se do pribiraweto na rodot od parcelite i dostavuvaweto do krajnite potro{uva~i (3). Toa e standard koj{to gi opfa}a site osnovni aspekti na proizvodstvoto, [TO E EUREPGAP? vklu~uva}i gi koristeweto na zemjodelskite povr{ini, odgleduvaweto i berbata, za{titata na rabotnicite i zagaduvaweto na okolinata. EUREP ja postavil ramkata za razvoj na GAP glavno za zemjodelskite proizvodi (ovo{je, zelen~uk), vo koja se opfateni potrebite za ekonomi~no i ekolo{ki prifatlivo zemjodelsko proizvodstvo. 249

10 Tutun/Tobacco, Vol.58, N o 9-10, , 2008 Dobrata zemjodelska praksa predviduva dolgoro~na strategija na koristewe na plodoredot, racionalno koristewe na pesticidite za kontrola na rastitelnite bolesti, {tetnici i pleveli vo ramkite na integralnata za{tita. Ovoj standard e usvoen od zemjite- ~lenki na Evropskata unija za na najdobar na~in da go za{titat zdravjeto i idninata na svoeto naselenie. Se primenuva kaj razni vidovi primarno zemjodelsko proizvodstvo, kako {to e odgleduvaweto na ovo{je, zelen~uk, cve}e, odgleduvaweto na stoka, ribi, proizvodstvoto na med i dr. Pobaruvawata na potro{uva~ite da kupuvaat prirodni, vkusni i sve`i proizvodi, proizvedeni vo ~isti prirodni uslovi, vo proces koj{to ne ja naru{uva `ivotnata sredina, se sé ponaglaseni. So EUREPGAP standardot treba da se obezbedi kvalitet na proizvodite od nivnoto sadewe pa se do iznesuvawto na pazarot. CELI NA EUREPGAP Osnovnata cel na EUREPGAP e dobivawe na zdrava hrana, odnosno apsolutno bezbeden proizvod po standardite na EU. Drugi va`ni celi se: -Voveduvawe na evropski standardi za zemjodelsko proizvodstvo (sve`o ovo{je, zelen~uk i dr zemjodelski proizvodi) - Proizvodstvo na hrana bez otrovni rezidui od hemiskite sredstva -Bezbednost na rabotnicite (sopstvenici i vraboteni) - Za{tita na `ivotnata okolina od hemiski zagaduvawa Glavni barawa na EUREPGAPse: -Za{teda (ekonomski efekt) -Procenka na {tetite i posledicite Prednosti so EUREPGAP: So voveduvawe na EUREPGAP standardot }e imaat prednosti: Zemjodelcite sredina Potro{uva~ite Principi na integralnoto proizvodstvo Osnovni principi na integralnoto proizvodstvo se: -Da se znae sé za {tetnicite -Da se znae sé za posevite -Da se znae sé za klimatskite uslovi -Da se znae sé za sredstvata za za{tita (pesticidi) Kako funkcionira EUREPGAP Postojat tri modeli na registrirawe (vo koi se opfateni site organizacii, individualnite proizvoditeli i golemite trgovski firmi). -Registracija na individualnite farmi -Registracija na trgovskite firmi i zdru`enijata na proizvoditeli - me unarodna registracija na farmite -Registracija na kompaniite Korist od EUREPGAP -Go pottiknuva sproveduvaweto na dobrata zemjodelska praksa na globalno nivo na zemjodelskoto proizvodstvo. -Ja voveduva integralnata za{tita na rastenijata i integralnoto rastitelno proizvodstvo vo ramkite na komercijalnoto zemjodelsko proizvodstvo. -Vnesuva zaedni~ki evropski standardi za proizvodstvo. -Gi definira minimalnite standardi prifatlivi za golemite trgovski firmi vo EU. Klu~ni momenti na EUREPGAP Pri voveduvawe na EUREPGAP standardot potrebno e da se vodi dnevnik za slednive pova`ni momenti: -Vodewe na evidencija za proizvodstvoto Postojano bele`ewe na potrebite za da se doka`e usoglasenosta so GAP i da se obezbedi plasman na proizvodite od farmite do potro{uva~ite. -Sorti i saden materijal Izborot na sortite i sadniot materijal mora da se baziraat na specifi~nite barawa na potro{uva~ite vo vrska so kvalitetot na proizvodite (nivniot izgled, vkus, zdravstvena sostojba i prinos). Treba da se proveri kvalitetot na semenskiot materijal i negovata 'rtlivost, a osetlivosta na patogeni i {tetnici treba da bide poznata. Primenata na pesticidi pri semeproizvodstvoto mo`e da bide samo so folijarna aplikacija. 250

11 P. Ta{koski: Integralna za{tita na tutunot -Evidencija za povr{inata Postojano sledewe na sekoja povr{ina, procenka na {tetata od mestoto, po~ituvawe na instrukciite za {tetnicite i obezbeduvawe na plodored vo zavisnost od uslovite na povr{inata. -Iskoristuvawe na povr{inata Se prepora~uva izrabotuvawe na zemjodelski karti na koi }e se evidentira zasadenata kultura po godini. So kultivirawe treba da se podobri strukturata na po~vata i da se izbegnuva fumigacija na povr{inite. -Koristewe na ubriwa Da se zemaat po~veni probi zaradi ispituvawe na plodnosta na po~vata i odreduvawe na potrebite od hranlivi elementi. Po`elna e i hemiska analiza za utvrduvawe na reziduite vo po~vata. \ubriwata da se koristat sprema sovetite na stru~ni lica, ili da se izvr{i edukacija na proizvoditelite za na~inot na nivnoto koristewe. Mora da se vodi evidencija za po~venite ili folijarnite ubrewa, vklu~uva}i gi lokacijata, datumot na ubrewe, vidot na ubre, kvalitetot i na~inot na aplikacija. So upotreba na azotot da ne se dozvoli kontaminacija na podzemnite vodi, a ma{inite treba da bidat kalibrirani. \ubriwata mora da bidat smesteni na suvo i ~isto mesto, bez mo`nost za kontaminacija na vodata, i oddeleni od pesticidite. -Navodnuvawe Za navodnuvawe treba da se odredi koristewe na soodveten model. Mora da se izbere najefikasniot na~in na navodnuvawe. Vodata za navodnuvawe prethodno mora da bide bakteriolo{ki i hemiski ispitana i za toa da se vodi evidencija. -Za{tita na rastenijata Potrebno e da se razvie sistem za minimalno koristewe na pesticidi. Mora da se vovede sistemot na integralna za{tita. Treba da se koristat samo pesticidi koi imaat dozvola za upotreba kaj dadenata kultura i da se evidentiraat site detali za aplikacijata. Treba da se vr{i edukacija na proizvoditelite, a pri aplikacija zadol`itelno da se koristi za{titna oprema. Mora da se po~ituvaat rokovite za berba-`etva, a ~uvaweto na pesticidite da e vo soglasnost so propisite na EUREPGAP ili na lokalno nivo. -@etva-berba Pri `etvata odnosno berbata na sve`ite plodovi, higienata treba da se odr`uva na visoko nivo zaradi {to mora da ima voda, sapun i krpa za bri{ewe na racete. Za da se izbegne kontaminacija na proizvodite so {tetnici, potrebno e vo magacinite da se obezbedat soodvetni uslovi. -Tretmani po berbata Tamu kade {to e mo`no treba da se izbegnuva upotrebata na hemiski sredstva, no ako ve}e mora da se koristat toa treba da bide vo soglasnost so upatstvata nazna~eni na proizvodot. -Reciklirawe na otpadot i zagaduvawe Treba da se evidentiraat site otpadni produkti i zagaduvawa i za sekoj otpad treba da se izraboti soodveten plan za smestuvawe. -Zdravje, sigurnost i socijalna gri`a Mnogu e va`no na site rabotnici koi rabotat so hemiski sredstva ili rakuvaat so ma{ini za aplikacija, da im se organizira soodvetna obuka. -Potrebi za okolinata Site aktivnosti na parcelite ne smeat negativno da vlijaat na okolinata. Proizvoditelite moraat da se gri`at i za za~uvuvawe na okolinata od zagaduvawe. Kako se dostignuva standardot na EUREPGAP? -^lenot treba da gi ispolnuva site osnovni i minimum 95% od ostanatite barawa i mo`e da koristi logo-marki~ki. -Pridru`niot ~len treba da gi ispolnuva site osnovni a pomalku od 95% od ostanatite barawa i ne mo`e da koristi marki~ki, no prima stru~ni soveti i pomo{. Sistemot na integralno rastitelno proizvodstvo zapo~nal da se primenuva vo sedumdesettite godini zaradi reakcijata i opravdaniot strav na javnosta od primena na golemi koli~ini na mineralni ubriwa i hemiski sredstva za za{tita na rastenijata. Ovoj sistem gi sodr`i site elementi na konvencionalniot na~in na rastitelno proiz- Z A K L U ^ O K vodstvo, samo {to hemiskata borba se prepora~uva edinstveno koga ostanatite merki za za{tita ne mo`at da obezbedat celosna za{tita na rastenijata od rastitelnite bolesti, {tetnici i pleveli. Najva`ni agrotehni~ki merki vo sistemot na integralno rastitelno proizvodstvo se: plodored, obrabotka na po~vata, izbor na sorti i 251

12 Tutun/Tobacco, Vol.58, N o 9-10, , 2008 hibridi, seidba, prostorna izolacija, ubrewe, navodnuvawe, borba protiv plevelite, `etva i berba na proizvodite. Osven agrotehni~kite merki, vo sistemot na integralno rastitelno proizvodstvo od golemo zna~ewe se primenata na biolo{ki merki za borba i prognoznata slu`ba. Ovoj na~in na proizvodstvo vo nekoi slu~ai mo`e da ja namali upotrebata na pesticidi i do 50%. Merkite za za{tita na rastenijata koi{to se predvideni za primena vo integralnata za{tita, se opfateni i se prepora~uvaat vo ramkite na EUREPGAP standardot za obezbeduvawe na dobar kvalitet na zemjodelskite proizvodi i proizvodstvo na zdrava hrana. Samo so organizirano integralno zemjodelsko proizvodstvo mo`no e da se obezbedi proizvodstvo na hrana bez otrovni rezidui od hemiskite sredstva, bezbednost na rabotnicite i za{tita na `ivotnata okolina od hemiski zagaduvawa. L I T E R A T U R A 1. An~ev E., Lazarevska S., Integralna za{tita na p~enicata, Skopje. 2. Agropin, Agropinov klu~, Skopje. 3. Brki} D., pojlopartner.rs/najnovije/sta je eurepgap. 4. Grupa avtori, 1989.Terminologi~en re~nik po rastitelna za ita, Sofi. 5. Grupa avtori, Integralna za{tita na rastenijata, Godi{en zbornik za za{tita na rastenijata, Godina VIII, Skopje. 6. IPM prezentacije o integralnoj zaštiti bilja mart Izvor: Hrvatsko slovo, broj 405. Zaštita bilja. poljoprivreda/zaštita. 8. Molnar I., Osnovni principi integralne biljne proizvodnje, EKO- KONFERENCIJA, Poljoprivredni fakultet, Novi Sad Pej~inovski F., Zemjodelska fitopatologija (op{t del), Skopje. 10. Sekuli} R., Babovi} M. Integralna za{tita bilja Stankovi} A., Fitofarmacija, I deo, Novi Sad. 12. Tanasievi} N., Simova-To{i} D., An~ev E., Zemjodelska entomologija (I del-op{ta entomologija), Skopje INTEGRAL CONTROL OF TOBACCO P. Taskoski Tobacco Institute-Prilep SUMMARY The system of integral plant production started in the 70-ies, as a reaction and justified fear of over-application of mineral fertilizers and chemicals in plant protection. This system contains in itself all elements of the traditional production, but chemical control is recommended only when other protective measures fail to secure complete protection from diseases, pests and weeds. The most important cultural practices in the system of integral plant production are: rotation, soil cultivation, selection of varieties and hybrids, sowing, space isolation, fertilization, irrigation, weed control and harvest of crops. Other important techniques applied in the integral production system are biological measures for control and the forecasting service. In some cases, this type of production can reduce the use of pesticides up to 50%. Plant protection measures advised for application in integral protection are also recommended and implemented in the EUREPGAP standard, to ensure good quality of agricultural products and food safety. Organized integral agricultural production is the only way to ensure healthy food free of chemical residues, security for workers and protection of environment from chemical pollution. Author s address: Petre Taskoski Tobacco Institute-Prilep Republic of Macedonia 252