Dalibor JOVANOVSKI MAKEDONIJA E NA[A, NO...

Transcription

1 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 265 Dalibor JOVANOVSKI УДК: 327(495:497.7):323.1(=163.3) MAKEDONIJA E NA[A, NO... Kratka sodr`ina Po proglasuvaweto na nezavisnosta na Republika Makedonija vo 1991 godina na{ata dr`ava se soo~uva so eden navidum nelogi~en problemneprifa}awe na ustavnoto ime od strana na Republika Grcija. Na{ite sosedi tvrdat deka koristeweto na imeto Republika Makedonija podrazbira teritorijalni pretenzii kon gr~kiot region Makedonija. Ponatamu slu{ame tvrdewa deka imamae aspiracii kon del od gr~koto kulturno i istorisko nasledstvo, osobeno kon onoj del povrzan so antikata. Seto toa nametna edna potreba za prou~uvawe na gledi{tata na gr~kite intelektualci vo minatoto za anti~ka Makedonija, poto~no dali sekoga{ Makedonija i nejzinoto anti~ko minata bilo smetano za gr~ko. Isto taka postojat interesni viduvawa na gr~ki politi~ari, diplomati i intelektualci za naselenieto vo Makedonija pred Prvata svetska Vojna. Tokmu ovie viduvawa se cel na ovoj prilog. Problemot {to Grcija go ima so na{eto ime po proglasuvaweto na nezavisnota na Republika Makedonija nametna potreba od po{iroko istra`uvawe na gr~kite pogledi za Makedonija vo minatoto. Poto~no dali sekoga{ gr~kite pogledi bile vo nasoka na tvrdewata deka Makedonija e edna i sekoga{ bila gr~ka. Isto taka ne treba da se zaboravat i tvrdewata deka nie sme tvorba na Kominternata ili na Tito. Ponatamu postojano go slu{ame tvrdeweto deka gi krademe gr~kata istorija i kulturnoto nasledstvo, osobeno onoj del koj e povrzan so anti~kata istorija. Toa zna~i deka, na primer, anti~koto makedonsko minato sekoga{ bilo smetano za gr~ko od strana na Grcite, posebno onie koi `iveele vo ramkite na novata gr~ka dr`ava po nejzinata nezavisnost od 1830 godina. Me utoa, ako se pretpostavi deka Makedonija sekoga{ bila gr~ka toga{ ne bi trebalo gr~kata dr`ava seriozno da raboti za pridobivawe na negr~koto naselenie vo osmanska Makedonija, osobeno onoj del koj bil pod jurisdikcija na Carigradskata Patrijar{ija. Sepak, koga }e se napravi edna anliza na gorespomenatite pra{awa se zabele`uva kolizija na aktivnostite i dilemite koi postoele vo minatoto i toa {to sega se govori. Analizite poka`uvaat deka vo minatoto imalo i podrugi pogledi.

2 266 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ Spored sega{nite gr~kite tvrdewa Makedonija sekoga{ bila smetana za gr~ka zemja. Me utoa nekoi iskazi na vidni gr~ki intelektualci od 19 vek poka`uvaat i podrugi razmisluvawa, koi mo`ebi ne bile vo mnozinstvo vo odnos na onie koi mislele deka Makedonija e gr~ka. Tuka bi sakal da napomenam nekolku takvi razmisluvawa. Eden gr~ki intelektualec od vremeto koe prethodelo na gr~koto vostanie i sozdavaweto na sovremenata gr~ka dr`ava, Anastasios Psalidas, pi{uvaj}i za Makedonija, naglasil: Makedonija e dobro poznata zaradi kralot Filip i negoviot sin Aleksandar Veliki. Me utoa, sega, zemjata e bedna, bidej}i e naselena so beden narod. Taa e bogata so `ito, vino, svila, pamuk i drugi proizvodi. Me utoa, znaeweto celosno is~ezna i nejzinite `iteli se Bugari, Turci i malku Grci i Vlasi, koi dojdoa od Albanija. 1 Vo nasoka na ovoj pogled na Psalidas, gr~kiot istori~ar Joanis Koliopulos komentira deka ne mo`e so sigurnost da se zabele`i dali ovaa zemja mo`e da se smeta deka pripa a na nacionalnata teritorija. 2 Koga Golemite sili pobarale od toga{niot pretsedatel na Grcija, Joanis Kapodistrijas da predlo`i posakuvana i odbranbeno sposobna granica pome u novata gr~ka dr`ava vo izgradba i Osmanskoto carstvo, posledniov ja predlo`il linijata Olimp-Mecovo, so obrazlo`enie: Ovaa linija, isto taka, vo minatoto ja delela Grcija od severnite sosedni zemji. Vo sredniot vek i vo modernoto vreme, Tesalija sekoga{ be{e zadr`na kako gr~ka, dodeka Makedonija be{e osvoena od Slovenite i mnogu drugi rasi. 3 Spored Kapodistrijas ovaa linija bila dobra za da razdvojuvawe na dvata naroda, poto~no dr`avi, iako toj smetal deka istata e samo za zapadniot del na Grcija, dodeka, spored vostanatite regioni vo Makedonija na Grcija bi trebalo da i pripadne i teritotijata ju`no od linijata Olimp-Orfanski zaliv, ostavaj}i i gi na Grcija Negu{ i Halkidik. 4 Li~niot sekretar na poznatiot gr~ki vostani~ki voda~ Karaiskakis, Antimos Gazis, vo svojot re~nik napi{al deka Bugarija se narekuva pogolemiot del na Trakija i Makedonija, kako i cela Mizija do rekata Dunav. 5 1 John S. Koliopoulos, The war over the identity and numbers of Greece,s Slav Macedonians, in: Peter Mackridge and Eleni Yannakakis (ed.)oureselves and others, The develiopment of a Greek Macedonian cultural identity since 1912,Oxford, 1997,p isto 3 Ιοαννι Κολιοπουλου, Ιστορια της Ελλαδος απο το 1800, τ. Α, Θεσσαλονικη, 2000, σ. 4 Θανος Βερεµης Γιαννης Κολιοπουλος, Ελλας, Η συγχρονη συνεχια, απο το 1821 µεχρι σηµερα, Καστανιωτη, Αθηνα, 2006, σ Βασιλης Κ. Γουναρης, Η Μακεδονια των Ελληνων: Απο διαφωτισµο εως τον Α Παγκοσµιο πολεµο; Μακεδονικες ταυτοτητες στο χρονο, Θεσσαλονικη, 2008, σ. 191

3 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 267 Gorespomenatite razmisluvawa otvaraat edno pra{awe okolu tolkuvaweto na minato na Makedonija, osobeno anti~koto. Poto~no dali sekoga{ vo Grcija, mislam na periodot po sozdavaweto na sovremenata gr~ka dr`ava postoel obedinet stav deka anti~ka Makedonija bila del od gr~kata istorija i kulturno nasledstvo. Ako malku se napravi analiza na stavovite na odredeni gr~ki intelektualci se doa a do interesni podatoci. Spored Dimaras vo Grcija, vo periodot po nezavisnosta, se smetalo deka Grcija e naslednik na anti~kiot svet koj gi pre`iveal osvojuva~ite kako {to bile Makedoncite, Rimjanite, Vizantijcite i Turcite. 6 Jakovos Mihailidis, pi{uvaj}i za razlikite okolu definiraweto na pra{aweto {to opfa}a anti~koto nasledstvo na sovremenata gr~ka dr`ava, naglasil: istoriite na Makedonija na Filip i Aleksandar i na Vizantiskata Imperija bea smetani za tu i, zatoa {to tie opfa}aa teritorii nadvor od granicite fiksirani vo 1830 g. 7 Andonis Lijakos veli deka Grcija voskresnala kako mitskiot Feniks otkako bila pokorena od Makedoncite, Rimjanite, Vizantijcite i Turcite. 8 Stavros Skrinis pi{uvaj}i za procesot na izgradba na gr~kata nacija zabele`al deka vo sedumdesettite godini na XIX vek se menuva likot za anti~kite Makedonci koi namesto kako osvojuva~i sega bile gledani kako del od gr~koto minato. 9 Vasilios Gunaris pi{uva deka vo periodot od 1853 do 1858 godina Makedonija i Aleksandar kone~no go dobile soodvetnoto mesto vo anti~kata gr~ka istorija. 10 Hristina Kuluri vo svojata anliza za u~ebnicite i nastavnite programi po istorija i geografija vo Grcija vo periodot od 1834 do 1914 godina zabele`ala deka vo sedumdesettite godini na 19 vek vo tekstovite vo u~ebnicite, Aleksandar Veliki ne se pojavuval kako osvojuva~ na Grcija kako {to bil pretstaven vo porane{nite ~etiva. 11 Dokolku se napravi odredena analiza na stavovite na vidni gr~ki javni dejci lesno mo`e da se donese zaklu~ok za toa kako bila tretirana anti~ka Makedonija vo prvite godini od gr~kata nezavisnost, poto~no zo{to Dimaras, Mihailidis, 6 Κ.Θ. ηµαρας, Ελληνικος ρωµαντισµος, Ερµης, Αθηνθ, 1982, σ Iakovos D. Michailidis, The formation of Greek citizenship, in: Citizenhip in historical perspective, CLIO-HRES, Pisa, 2006 p Antonis Liakos, Hellenism and the making of Modern Greece, Time, language, space in: Hellenism; culture, identity and ethnicity from antiquity to modernity, Ashgate, London, 2008, p Stavros Skrinis, Nation-State building process and cultural diversity: Greece in: Romiosyni-L/dirQ.html 10 Βασιλης Κ. Γουναρης, Τα Βαλκανια των Ελληνων, Επικεντρο, Θεσσαλονικη, 2007, σ Χριστινα Κουλουρη, Ιστορια και γεογραφια στα ελληνικα σχολεια , Αθηνα, 1988, σ. 73

4 268 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ Lijakos, Gunaris, Kuluri i Skrinis go napi{ale pogorespomenatoto. Spored Rudometov vo periodot od g. najmalku ~etirinaeset gr~ki intelektualci smetale deka anti~kite Makedonci ne bile del od anti~kiot gr~ki svet. 12 Prviot rektor na Atinskiot univerzitet, Konstantinos Shinas, vo svojot govor pri otvaraweto na Univerzitetot Oton naglasil deka Grcija bila pod vlasta na Makedoncite, Rimjanite i na Vizantijcite 13. Rudometov spomenuva deka pri otvoraweto na Atinskiot univerzitet dvajca govornici zaborele za osvojuva~kite Makedonci. 14 Golemiot gr~ki intelektualec Nikolaos Saripolos pri vovednoto predavawe na atinskiot Univerzitet na 21 oktomvri 1848 g. istaknale deka po bitkata na Hajroneja golem pepel na ropstvoto frli temnina vrz Grcija. 15 Jakovos Rizos Nerulos, pretsedatel na Atinskoto arheolo{ko dru{tvo, na sostanokot na istoto, odr`ano na atinskiot Akropol na 25 maj 1841, me u drugoto izjavil: Bitkata se slu~i kaj Hajronea vo koja pobedi Filip, uni{tuvaj}i ja elenskata sloboda. Me utoa, Filip napravi ne{to postra{no, toj go sozdade Aleksandar. 16 Dimaras zabele`al deka ovoj govor na Nerulos pove}e li~el na onie na Demosten otkolku na toa {to bilo poznato vo Grcija. 17 Eden vrven gr~ki intelektualec, Georgios Kozakis-Tipaldos dava interesna podelba na gr~kata istorija. Spored negovite viduvawa od 1839 godina gr~koto minato mo`elo da se podeli na slednive periodi: 1. elinski (do bitkata na Hajronea); 2. Elino-makedonski (od bitkata na Hajronea do bitkata kaj Kinokefalo); 3. Elino-rimski (od Kinokefalo do Konstantin Veliki); 4. Elinogrekoromejski (od Konstantin Veliki do pa aweto na Carigrad); 5. Elinoosmanliski (od pa aweto na Carigrad do vostanieto od 1821 godina) i 6. Novoelinski (od po~etokot na vostanieto pa ponatamu). 18 Voo~livo e, a toa e povrzano so na{ata tema, razlikuvaweto na elinskiot od elinomakedonskiot period vo gr~kata istorija. 12 V. Roudometof, Invented tradition symbolic boundaries and national identity in Southeastern Europe: Greece and Serbia in comparative historical perspective ( ), East European Quarterly, XXXII, N.4, Boulder, 1999, p Χριστινα Κουλουρη, Ιστορια και..., σ Victor Roudometof, Nationalism, globalization and orthodoxy. The social origins of ethnic conflict in the Balkans, Westport, 2001, p. 125, f D. Litoksou, Izme{ana nacija, Skopje, 2006, s Yannis Hamilakis, The nation and its ruins. Antiquity, archeology and national imagination in Greece, Oxford University Press, 2007, p Κ.Θ. ηµαρας, Κωνσταντινος Παπαρρηγοπουλος, Μορφοτικο Ιδρυµα Εθνικης Τραπεζης, Αθηνα, 1986, σ isto, s

5 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 269 Koga }e se pro~itaat i analiziraat gorenavedeniote primeri logi~no se postavuva pra{aweto kako doa a do presvrt vo stavovite na gr~kite intelektualci po pra{aweto na anti~ka Makedonija i nejzino celosno inkorporirawe vo gr~kiot identitet? Postojat dva fakta koi ne mo`at da se odminat vo objasnuvaweto za presvrtot. Prviot e povrzan so eden gr~ki istori~ar. Konstantinos Paparigopulos, osnovopolo`nikot na sovremenata gr~ka istoriografija imal ogromna uloga vo definiraweto na anti~ka Makedonija kako del od gr~kata istorija i nasledstvo. 19 Vtoriot faktor, koj mo`ebi bil i pova`en, a vlijael na prviot, bila politikata. Koga ja spomenav politikata neodminliv e govorot na Joanis Koletis od 1844 g., koga za prvpat nekoj gr~ki politi~ar ja promoviral Megali ideja, koja mnogu brzo }e gi preokupira vode~kite gr~ki intelektualci. Govorot na gr~kiot politi~ar ne mo`el da ostane bez vlijanie i vrz nivnoto deluvawe. Ova preocenuvawe na anti~kite Makedonci, spored nekoi nau~nici do{lo i od potrebata za obezbeduvawe na idejata za gr~ka obedinetost vo antikata, a Aleksandar Makedonski toa im go obezbeduval. 20 Vo taa nasoka interesen e sledniov primer. Za razlika od prviot rektor na Atinskiot Univerzitet, Shinas, filologot, Konstantinos Asopios vo svoeto predavawe koga stanal rektor na spomenatiot univerzitet vo 1856 g., go narekol Aleksandar simbol na edinstvoto. 21 Stavot na gr~kite intelektualci vo pogled na anti~ka Makedonija moral da bide prifaten i od obi~niot narod. Toa bilo najlesno da se napravi preku gr~kiot obrazoven sitem koj bil eden od stolbovite kade zapo~nalo da se naglasuva gr~kosta na anti~ka Makedonija. Denes retko koj Grk bi se osmelil ili bi prifatil podrugo tolkuvawe na minatoto na anti~ka Makedonija, osven kako na del od anti~kata gr~ka istorija. Anti~koto nasledstvo stanalo del od doka`uvaweto na istoriskoto pravo na odredena teritorija, vo slu~ajov Makedonija. Toa bilo dozvoleno vo devetnaesetiot vek, no i denes zabele`uvame sli~ni procesi. Ednostavno ako ne si dovolno silen da dobie{ ne{to toga{ mora{ da doka`e{ deka toa bilo tvoe vo minatoto, iako toa mo`ebi ne bilo vistina. Tuka bi mo`el da go dodadam i misleweto na amerikanskiot istori~ar so gr~ko poteklo, Speros Vrionis, koj pi{uvaj}i za etnogenetskite teorii na Grcite, Romancite, Bugarite i Turcite, dobro 19 Vidi pove}e kaj: Dalibor Jovanovski, Konstantinos Paparigopulos i Makedonija; Istorija, istoriografija i nastava po istorija, SIRM, Skopje, 2007, s Vidi pove}e kaj: V. Roudometof, Invented traditions, p Kyriakos N. Demetriou, Historians on Macedonian imperialism and Alexander the Great, Journal of modern Greek stusdies, v. 19, London, 2001, p. 54, f. 13

6 270 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ ja procenil ulogata na minatoto so slednava konstatacija Vo ovoj romanti~en nacionalizam drevnosta na eden narod, na eden jazik, na edna civilizacija stanale legitimira~ki element na politi~kite i teritorijalnite barawa... Taka, istorijata ~esto stana oru`je za primena na politi~kite agendi so soodvetno iskrivuvawe na faktite za da odgovara na politi~kite celi na razli~ni raste~ki nacionalni grupi i dr`avi. 22 Sepak i vo periodot {to sledel se zabele`uva, navistina mnogu poretko otkolku prethodno, anti~kite Makedonci da ne bidat prika`uvani kako del od gr~koto anti~ko nasledstvo. Taka, vo gimanziskiot u~ebnik za istorija na Kirijakopulos, izdaden vo Atina vo 1884g, anti~kite Makedonci se prika`ani kako me{avina pome u Ilirite i Pelazgite. 23 Isto taka vo u~ebnikot na Paparusis, izdaden vo Istanbul vo 1894, koj se koristel vo patrijar{iskite u~ili{ta vo Makedonija, anti~ka Makedonija ne e prestavena kako del od anti~ka Grcija, a Filip bil prika`an kako osvojuva~ na Grcija. 24 Pokraj ovie u~ebnici, mo`ebi, za nas se pointeresni kritikite na nekoi tekstovi za u~ebnici po istorija i geografija, povrzani so pripadnosta na anti~ka Makedonija. Konstantinos Paparigopulos vo 1888 godina, vo svojata kritika za u~ebnikot po istorija na Dimitrios Papateodoru, napi{al deka ne mo`e da premol~i za naslovot na edna glava od knigata-grcija pod vlasta na Makedoncite. 25 Spored Paparigopulos, na toj na~in Makedoncite se izedna-~uvale so Rimjanite i Turcite. 26 Vo edna druga kritika od 1901 godina za u~ebnikot po istorija na Evangelos Papahayi e potencirano, bukvalno, deka na strana 21 od knigata, Makedoncite ne se prika`ani kako Grci. 27 Kritikata prodol`uva i za u~ebnikot po geografija na Anastasios Paraskevopulos zaradi iznesenata konstatacija na strana 46 od knigata deka prvi~no gr~kite zemji bile slobodni, no podocna potpadnale pod vlasta na Makedoncite, pa na Rimjanite so zaklu~ok-makedonskata epoha 22 Speros Vryonis, Jr., Some ethnogenetic theories of Greeks, Roumanians, Bulgarians and Turks in the th centuries in: Septieme congres international d etudes du sud-est europeen (Thessalonique 29 aout-4 septembre 1994), Athenes, 1994, p Βασιλης Κ. Γουναρης, Τα Βαλκανια..., σ Kyriakos Bonides, Sotiris G. Paskalas, Katerina S. Balabani, Nationalism and education: The propagation of thegreat Idea of Greek nationalism through education in the European territories of the Ottoman Empire in the late 19 th century in: Education in the Balkans: From the enlightment to the founding of the nation states, Kyriakidis brothers, Thessaloniki, 2000, p Χριστινα Κουλουρη, Ιστορια και..., σ isto 27 isto, s. 460

7 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 271 be{e epoha na ropstvo za Grcija. 28 Lesno mo`e da se zabele`i deka temata Anti~ka Makedonija ne sekoga{ bila smetana kako del od gr~koto kulturno i istorisko nasledstvo. Vo Grcija, duri i denes, odredeni intelektualci koga govorat za Makedoncite ne zaboravaat da naglasat deka tie se Bugari ili, vo pomal del, Srbi ili pak imaat bugarsko ili srpsko poteklo, a nacionalnata svest ja dobile vo vremeto na Titova Jugoslavija. Me utoa, vo vesnikot Akropolis na 9 septemvri 1895 g. se pojavila interesna statija vo koja bil iznesen stavot na poznatiot srpski intelektualec Svetomir Nikolaevi}, spored kogo slovenskoto naselenie vo Makedonija ne bilo nitu bugarsko, nitu srpsko tuku posebno slovensko pleme koe nemalo etni~ka svest i lesno bi mo`elo da bide asimilirano. 29 Vo vesnikot Sfera na 10 fevruari 1901 g. se pojavila statija vo koja se govori deka ruskite patepisci otkrile nov makedonski slovenski narod vo Makedonija. 30 Po`elno e da se zabele`at i gledi{tata na istaknatiot gr~ki intelektualec i nacionalist Neokles Kazazis. Ovoj intelektualec ja smetal Makedonija za istoriski gr~ka zemja, no vo negovite pi{ani dela mo`e da se pro~itaat interesni stavovi za naselenieto i minatoto na spomenatata oblast. Kazazis vo edna svoja kniga od 1907 g. slovenskoto naselenie vo Makedonija go podelil na bugarsko, srpsko i slavo-makedonsko. Ovoj negov stav za postoewe na slovensko naselenie vo Makedonija koe ne bilo nitu srpsko nitu bugarsko ne bil nov. Nekolku godini porano Kazazis, koristej}i rezultati od istra`uvawa sprovedeni vo Makedonija od strana na ruski i drugi filolozi, kako Pavlovski, Becikov, [afarik, Novakovi}, Draganov, pa duri i na [apkarev 31, napi{al deka slovenomakedonskiot nema vrska so bugarskiot jazik. 32 Kazazis vo edna negova kniga posvetena na Grcizmot na Balkanot, napi{ana po negovata poseta na nekolku balkanski zemji, posvetil vnimanie i na Makedonija. Iako istata ja smeta za gr~ka zemja koja bila zagrozena od bugarskite dejstvija vo knigata mo`e da se pro~itaat stavovi koi se povolni za makedonskoto minato. Ovoj gr~ki intelektualec kritikuvaj}i ja bugarskata propaganda vo Makedonija i povikuvaweto na istorijata kako argument deka Makedonija bila bugarska zemja, tvrdi 28 isto, s Β. Κ. Γουναρης, Τα Βαλκανια..., σ isto, s. 328, f V. Colocotronis, La Macedoine et L Hellenisme, Paris, 1919, p isto, Νεοκλους Καζαζη, Η Μακεδονια και τα ελληνικα δικαια, Αθηνησιν, 1903, σ. 6 7

8 272 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ deka tokmu istorijata ne bila vo polza na bugarskite argumenti. 33 Kazazis koristej}i gi stavovite na Durnovo, zaklu~uva deka srednovekovnata dr`ava na Samoil ne bila bugarska, tuku slovenska, bidej}i Slovenite vo Makedonija se oslobodile od bugarskiot jarem. 34 Vo istata kniga ovoj emineneten gr~ki intelektualec pi{uvaj}i za sostojbite vo Makedonija predizvikani, me u drugoto, i od deluvaweto na propagandite zabele`al deka vo edno makedonsko semejstvo bilo mo`no da ima eden Elinomakedonec, eden Bugaromakedonec, eden Srbomakedonec, eden Makedonovlav, zna~i Romanec i, toa nas ne interesira, samo Makedonec. 35 Kazazis, sigurno ne smetal deka postoi poseben makedonski narod, bez dodavka, no ovaa negova zabele{ka ne mo`e da se odmine, iako toa se pravelo i se pravi. Pavlos Melas, eden od organizatorite na gr~kata voena akcija vo osman-liska Makedonija, isto taka e interesen za analiza. Melas i pokraj svoite pogledi za Makedonija kako gr~ka zemja, vo svoite pisma do negovata sopruga, Natalija, makedonskoto slovensko naselenie go narekuva so imeto Makedonci 36, a negoviot jazik makedonski. 37 Eden drug u~esnik vo gr~kata voena akcija vo os-manliska Makedonija, poznata vo gr~kata istorija kako Makedonska borba, Georgios Condos-Vardas, isto taka, vo svoite pisma govori za makedonski jazik. 38 Generalniot guverner na Makedonija, podocne`en gr~ki premier Temistokles Sofulis, vo 1914 godina, vo nasokite koi im gi daval na negovite podredeni, spomenuva deka nasenieto govorelo makedonski dijalekti. 39 Vo ovaa nasoka mo`e da se spomene i izve{tajot na gr~kiot konzul vo Bitola, Dimaras. Toj izvestuva za edna sredba na ruskiot konzul vo Bitola so selanite od Sko~ivir. Na pra{aweto na konzulot dali govorat gr~ki, selanite odgovorile deka ne govorat gr~ki nitu pak bugarski i nivniot jazik e makedonski. 40 Eden drug gr~ki diplomat, isto taka, ni dava interesen izve{taj. Sakturis, gr~kiot konzul vo Seres, pi{uvaj}i za vleguvaweto 33 Νεοκλεους Καζαζη, Ο Ελληνισµος εν τη Χερσονησω του Αιµου, Αθηναις, 1899, σ isto, s isto, s Ιωαννη Κολιοπουλου, Η περαν Ελλας και οι αλλοι Ελληνες: το συγχρονο ελληνικο εθνος και οι ετερογλωσσοι συνοικοι χριστιανοι ( , Βανιας, Θεσσαλονικη, 2003, σ Τασος Κωστοπουλος, Η απαγοραυµενη γλωσσα, Μαυρη λιστα, Αθηνα, 2000, isto 39 Ι. Κολιοπουλου, Η περαν Ελλας..., σ Τ. Κωστοπουλος, Η απαγοραυµενη..., σ. 41

9 ГОДИШЕН ЗБОРНИК 273 na Jane Sandanski vo spomeantiot grad na vo vreme na Mladoturskata revolucija, zabele`al eden razgovor pome u sereskiot mutesarif i makedonskiot borec. Na ocenakata na mutesarifot deka dotoga{nite dela na Sandanski bile pravedni, posledniov zablagodaruvaj}i se odgovoril deka Makedonija sekoga{ imala potreba od Makedoncite. 41 Dimaras i Sakturis terminite makedonski i Makedonci gi koristat bez navodnici i bilo kakavi dodatoci. Koga ve}e go spomenav Sandanski. Negovoto deluvawe vo Makedonija predizvikalo interes vo gr~kiot pe~at, a {to e pova`no, tamu bila napravena razlika pome u Bugarite i makedonskoto naselenie. Vo atinskiot vesnik Keri na 1 avgust 1908 godina se pojavil edne napis vo koj se govorelo za Sandanski. Govorej}i za delata na spomenatiot makedonski borec bilo naglaseno Sega Sandanski, koj nema nikakvi odnosi so lu eto od Sofija, koi go proglasija za razbojnik, se nao a vo Solun, u~i i dr`i govori za zaedni~ko deluvawe na Elinite i slovenoglasnite Makedonci. Kako {to ka`a, toj ja podava svojata desnica za da rabotata Elinite i slovenoglasnite Makedonci za makedonskata tatkovina. 42 Zabele`livo e koristeweto na terminot slovenoglasni Makedonci. Site ovie stavovi poka`uvaat deka vo Grcija vo minatoto bilo poznato, barem me u intelektualcite i politi~arite deka vo Makedonija postoi naselenie koe ne bilo bugarsko ili srpsko, {to sekako e vo sprotivnost so toa {to slu{ame ponekoga{. Celta na ovoj prilog ne e izlo`enite fakti da se izvadat od kontekst i da se govori eve gledate ne ima, a va{ite prethodnici toa go zabele`ale, tuku da poka`e deka naukata ili poedinecot, kolku i da e bolno i neprijatno ili ubavo i prijatno, gi zabele`uvale odredenite mislewa koi ne korespondirale so slu`benite stavovi na edna dr`ava. Ednostavno ni{to ne mo`e da bide skrieno. Rabotite }e si dojdat na svoeto mesto, porano ili podocna, seeedno. (Рецензент: проф. д-р Ванчо Ѓорѓиев) 41 Η τελευταια φαση της ενοπλης αναµετρησης στη Μακεδονια ( ), Μουσειο Μακεδονικου αγωνα, Θεσσαλονικη, 1998, σ Vladimir Burilkov, V MakedoniÔ i Odrinsko ( ), Parnas-96, SofiÔ, b.d., s. 145

10 274 ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ Dalibor JOVANOVSKI MACEDONIA IS OURS, BUT Summary The article focusese on the views of greek intellectuals, politicians and diplomats about Macedonian ancient past and macedonian populations before WWI. It is very interesting to note that we can find views which did not correspond with the official position of greek state and intellectual ellite, even among the books of Kazazis, distinguished Greek nationalist and rector of the University in Athens.