VOSPOSTAVUVAWE NA IKONITE I IZDIGNUVAWE NA ^ESNIOT KRST VO NAOSOT NA KU^EVI[KITE SVETI ARHANGELI

Transcription

1 Aneta Serafimova VOSPOSTAVUVAWE NA IKONITE I IZDIGNUVAWE NA ^ESNIOT KRST VO NAOSOT NA KU^EVI[KITE SVETI ARHANGELI Bogatiot likoven materijal vo Ku~evi{kiot manastir, posveten na Svetite Arhangeli Gavril i Mihail, duri vo posledno vreme dobiva poobemen nau~en tretman od koj se gleda deka naosot (1591.) 1 i narteksot (1630/31.) 2 sodr`at slo`eni programsko-tematski celini, koi seriozno go popolnuvaat postvizantiskiot likoven korpus na Balkanot. Tokmu vo naosot 3 se nao a u{te edna dosega nezabele`ena temaska celina olikotvorena preku dve sceni. Se raboti, imeno, za scenite Vospostavuvawe na svetite ikoni i Izdignuvawe na ~esniot krst koi se povrzani so sedmi~nite slu`bi na Velikot post. Poto~no, se raboti za prika`uvawe na triumfot na pravoslavieto preku ~inot na vospostavuvawe na svetite ikoni i za triumfot na krstot preku ~inot na izdignuvawe na ~esniot krst. Obete sceni se postaveni na severnata strana, na najvisokite povr{ini na yidot, me u yidnite sliki na Velikite praznici. 1 G. SubotiÊ, Iz epigrafske gra e postvizantiskog doba Sveti Jovan Prete~a u Ja{uwi; Sveti Arhan eli kod Ku~evi{ta, Saop{tewa, XX-XXI, Beograd 1988/89, A. Serafimova, Prilog kon prou~uvawata na edna slikaska rabotilnica od 30-tite na 17 vek, Kulturno nasledstvo, 24 25/ , Skopje 1999, Gi izdvojuvame dosega edinstvenite objaveni istra`uvawa koi se celosno posveteni na slikarstvoto vo naosot: A. Serafimova, Slikite na liturgiskite perikopi vo Ku~evi{kiot manastir (1591), Zbornik za srednovekovna umetnost, n.s.2, Skopje 1996, ; Istata, The Naos Wall-Painting of Kuceviste Monastery (1591) near Skopje and sc. Provincial Epirote School, XVIII 1998,

2 236 Aneta Serafimova Scenata Vospostavuvaweto na svetite ikoni se nao a na zapadniot del na severniot svod. Taa e dosta o{tetena, no sepak se raspoznava nejzinata osnovna ikonografska struktura. Imeno, pred naslikanata arhitektura, vo centralniot {irok, a plitok prostor e postavena ikonata na Bogorodica Odigitrija. Levo, na postoqeto, vedna{ do akonot so kadilnica, stoi sve{tenik so felon i omofor i bel prevez na glavata. Toa e pretstavata na Metodij Carigradski. 4 Do nego stoi u{te eden arhierej so polistavrion, a pak od drugata (desnata) strana se caricata Teodora so mladiot sin, carot Mihail, naslikani pred nasobraniot narod. Na scenata e ilustrirana istoriskata slu~ka od 11. mart 843. godina koga vo katedralata Sv. Sofija so liturgisko-ceremonijalen obred e povtorno vostanuven kultot na ikonite. Vizantiskata crkva na ovoj datim ja izvojuvala pobedata nad sopstvenite eresi, {to bilo od osobena va`nost i za dr`avniot opstanok. Antropomorfnoto izobrazuvawe na Hristoviot lik povtorno se vospostavuva za vreme na carot Mihail i negovata majka, caricata Teodora koga carigradski patrijarh bil Metodij. 5 Interesno e deka vo tipicite pred XII vek nema (s)pomen za slu`bata na ikonite, no ve}e vo Evergetitskiot tipik slavata na ikonite e pomestena vo prvata nedela na veligredskiot post, zaedno so slu`bata na prorocite Mojsej, Aron i Samoil. 6 Vo naukata scenata za Vospostavuvaweto na ikonite zaedno so nejzinata pridru`ni~ka, Izdignuvaweto na ~esniot krst, se tretira kako edna od t.n. svetogorski temi. 7 Nejzinoto slikawe vo katolikonite na svetogorskite manastiri od XVI vek e klu~niot argument za postavuvawe na poso~enata teza/epitet na ovaa tema. 8 Od retkite nau~ni prosledi povrzani so ovaa tema go 4 Izvorite go bele`at beliot prevez na glavata na carigradskiot patrijarh Metodij ( ) koj{to ja pokrival negovata rana/luzna zdobiena od ikonoborcite, {to stanuva beleg i vo negovoto likovno prezentirawe: Ch. Walter, Art and Ritual of the Byzantine Church, London 1982, V. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, Beograd 1969, 207, ; V. N. Lazarev, Istorija vizantijskog slikarstva: ikonobora~ka epoha, Umetnost 49, Beograd 1976, L. MirkoviÊ, Heortologija ili istorijski razvitak i bogoslu`ewe praznika pravoslavne isto~ne crkve, Beograd 1961, Sp. N. Kyriakoudis, Les artistes grecs qui ont participe a la peinture murale des regions sous la juridiction du Patriarcat de Peæ pendant sa renovation ( ), Balkan Studies 24/2, Thessaloniki 1983, ; S. Petkovi}, Iconographic Similarities and Differences between Serbian and Greek Painting from the Middle of the Fifteenth to the End of the Seventeenth Centuries, 1992, Sp. G.Millet, Monuments de l Athos,I, Les peintures, Paris 1927, 131.2, 228.1;

3 NAOSOT NA KU^EVI[KITE SVETI ARHANGELI 237 Foto 1: Izdignuvawe na ^esniot krst (skica, naso, ku~evi{ki Sv. Arhangeli, 1591 nao ame i iskazot deka se raboti za eden od repertoarskite ekskluziviteti vo zidnoto slikarstvo na XVI vek. 9 Von od svetogorskite pretstavi se zabele`uva deka taa mo`e da bide postavena vo idejna celina so Izdignuvaweto na ~esniot krst (Preobra`enie-Meteori, Filantroponon i Hopovo), 10 no mo`e da funkcionira i kako poedine~na scena koja imenuvana kako Nedela na pravoslavieto ( ) e vklu~ena kako prolog na nedelnite/sedmi~nite turnusi vo cvetnotriodniot ili pendekostarniot sistem (Sv. Nikola na arhontisata Teologina) , 44, 52, 81, M.M.Garidis, La peinture murale dans le monde orthodoxe aprés la chute de Byzance ( ), Athénes 1989, Sp. M.. 129; M. Milo{evi}-O. Milovanovi}, Crkva Svetog Nikole manastira Novog Hopova, Rad Vojvo anskih muzeja 4, Novi Sad 1955, V

4 238 Aneta Serafimova Foto 2: Postavuvawe na svetite ikoni (detaq), naos, ku~evi{ki Sv. Arhangeli, 159 Vo site poznati sceni na Vospostavuvaweto na ikonite fiksniot del od ikonografijata e analoj na koj e postavena ikonata na Bogorodica so Hristos okolu koja se slu~uva liturgiska slu- `ba na koja u~estvuvaat caricata Teodora, nejziniot maloleten sin Mihail, carigradskiot patrijarh Metodij kako i mno{tvo prisutni me u koi akoni, drugi arhierei i nasobran narod. Scenata vo svetogorska interpretacija e dopolneta i so epizodata na postavuvawe na Hristovata ikona i pretstavata na sv. Teodosija. Ikonografskata shema na ku~evi{kata pretstava e svedena na liturgiskiot obred pred ikonata na Bogorodica so Hristos. Tekot na ceremonijata so postavenost na patrijarhot Metodij na levata strana na scenata, a caricata na desnata vo kompoziciska

5 NAOSOT NA KU^EVI[KITE SVETI ARHANGELI 239 odredenost koja vo osnova e simetri~na, ja ima svojata najbliska paralela vo podocne`nata istoimena pretstava vo kosturskata crkva Sv. Nikola na arhontisata Teologina. 12 Scenata Izdignuvawe na ~esniot krst enaslikana na severniot del na svodot vo zapadniot travej. Taa e mnogu o{tetena, a od natpisot mo`e da se zabele`at samo prvite bukvi VYZ, {to bi mo`ele da se protolkuvaat kako po~etok na zborot VYZDVIJEN`E. 13 Golemata vlaga/{alitra {to go zafatila ovoj del od svodot ostavila samo mali ~itlivi fragmenti od scenata ~ija{to ikonografija se obiduvame da ja odgatneme so pomo{ na podatocite za legendarnata slu~ka. Imeno, vo centarot na scenata, spored ostatocite od polistavrionot, prika`an e arhierej koj{to Foto 3: Postavuvawe na svetite ikoni (detaq), naos, ku~evi{ki Sv. Arhangeli, 1591 stoi na platforma polukru`no ogradena. Toj uka`uva kon izdignatiot krst ~ii{to konturi jasno se gledaat vo gorniot del. Pred nego i voedno vo predniot plan na scenata e postavena figura so carski obele`ja. Pozadi nea se nayira istata polukru`na ograda. Na levata strana se postaveni dve figuri ~ii{to omo- 12 Sp. Isto. 13 Crkovnoslovenskiot zborot VYZDVIJEN`E proizleguva i se upotre- buva samo vo kontekst so slu~kite na pronao aweto i vozdignuvaweo/izdignuvaweto na ~esniot krst naj~esto prosleden od epitetot VSEM`RNOE, v. Re~nik crkvenoslovenskoga jezika (izradio: Prota Sava Petkovi}), Sremski Karlovci 1935,

6 240 Aneta Serafimova Foto 4: Postavuvawe na svetite ikoni (skica), naos, ku~evi{ki Sv. Arhangeli, 1591 fori se jasno vidlivi. Na desnata strana samo se nayiraat ostatoci od figuri. Vo zadninata, na levata strana se gleda golema kupolna gradba i velum nad nea; konturi od gradbi se nayiraat dol` celata zadnina. Izdignuvaweto na ~esniot krst e scena koja e rabotena vrz osnova na legendarna slu~ka. Visokiot krst e krstot Gospodov koj{to carot Konstantin go videl na son pred bitkata so Maksencij. Legendata natamu veli deka po pobedata imperatorot go pokrstil celiot rimski narod, a neposredno potem, negovata majka, sveta Elena posakala da go otkrie ~esniot i ~udotvoren krst. Zatoa, zaedno so episkopot Makarij oti{la vo Erusalim koga tamo{en episkop bil Modest. Na vrvot na Golgota kade {to od imperatorot Adrijan bil ustroen paganski hram, Elena zapovedala gradbata da se razurne do temel. Toga{ se pojavile tri krsta, a caricata go spoznala Hristoviot po toa {to nepodvi`niot se pridvi`i, mrtviot se krena, a bolnata se izceli. Toga{ site se poklonile na ~esniot krst. Spored menolo{kite knigi nastanot

7 NAOSOT NA KU^EVI[KITE SVETI ARHANGELI 241 se slu~il na 6 mart 326 godina. Vo spomen i slava na pronao aweto na ~esniot krst e vostovena slu`ba na izdignuvaweto na krstot Gospodov koja se odvivala vo katedralata Sv. Sofija vo Carigrad. Izvorite velat deka praznikot i slu`bata datiraat od 14 septemvri 335 godina koga e ustanoven Krstovden, denot na koj bila osvetena carigradskata crkva posvetena tokmu na Svetiot Krst kade {to Vozdvi`enieto i prvi~no se slu~ilo. 14 Treba da se napomene i variraweto na legendata vo onoj del koj se odnesuva na pronao aweto na ~esniot krst. Imeno, vo brojni legendi, {to se odrazilo i vo ikonografijata na scenata, se spomenuva imeto na evreinot Juda koj{to go prona{ol/poka`al mestoto kade {to se nao ale krstovite, a vistinskiot, Hristoviot, bil identifikuvan spored natpisot na nego. Juda, potem se pohristil i zakalugeril, zemaj}i go imeto Kirijak i nasleduvaj}i go po smrtta episkopot Makarij. 15 Analizata na ikonografskite re{enija na transkiribirawe na legendata vo slika poka`uvaat deka tie, re{enijata, vo osnova se dvi`ele vo dva pravci: (1) ilustrirawe na ~inot na pronao awe na ~esniot krst i (2) ilustrirawe na negovoto izdignuvawe ili postavuvawe. Zabele`eno e deka vo vizantiskata umetnost prvite olikotvoruvawa na ovoj nastan datiraat vo IX/X vek i deka se nao aat vo soodvetnite ilustrirani rakopisi. 16 Zabele`eno e isto taka deka vo vizantiskata umetnost ne e omileno re{enie pretstavuvaweto na pronao aweto na ~esniot krst vo prisustvo na caricata Elena so Juda postaven pred nasobranite Evrei. 17 Verojatno klu~no za vleguvawe na scenata vo menolo{ki kontekts vo monumentalnoto vizantisko slikarstvo e nej- 14 Za legendarnite nastani koi potem stanale i sostaven del na istoriskite ~etiva/izvori, v. I. Stylianou, By This Conquer, Nicosia 1971, Za vostanovuvawe na Krstovden i za osvetuvawe na carigradskata crkva na Svetiot Krst, v. E. velikogo Novgoroda 15. veka, Moskva 1982, Vo prolo{kite knigi slu~kata e ozna~ena na 14. septemvri i vo ramkite na praznicite na t.n. Posen triod, sp. NastolnaÔ kniga dla sveèeno-cerkovno slu`iteleÿ, Sastavil: S.V.Bulgakov, Har kov, 1900, Za ovoj del od legendata podrobno v. kaj: P. 1994, Avtorot P. Vokotopulos je naglasuva potrebata od upotreba na terminot episkopi pri titulirawe na spomenatite arhierei poradi toa {to patrijar{iskoto rangirawe ne e poznato pred V vek (sp. Isto, zab. 2 so literatura). Osnovna studija za vostanovuvawe na 14 septemvri vo menolo{kiot sled e: S. Der Nersessian, La "Fête de l exaltation de la croix", Mélanges Hrnri Grégoire II, AlPhOS, 1950, Sp. K. Weitzmann, Studies in Classical and Byzantine Manuscript Illumination, Chicago 1971, 294; A. Cutler, Liturgocal Strata in Marginal Psalters, DOP 34 35, Washington, 1980/81, Takvo e edinstveno re{enieto vo kodeksot Par. gr. 510:, 260.

8 242 Aneta Serafimova zinoto pretstavuvawe vo Menologot na Vasilij II, pri {to ilustracijata e olikotvoruvawe na ceremonijalot na izdignuvawe na ~esniot krst {to go rakovodi arhierej postaven na amvon vo prisustvo na drugi crkovni otci i/ili na carot Kostantin/caricata Elena. 18 Vo naukata tokmu poso~enite elementi se tretiraat kako konstitutivni ikonografski belezi na tradicionalnata vizantiska shema na scenata. Vo prodlabo~enite ikonografski analizi se sre}avaat tezi za odgatnuvawe na drugite u~esnici vo slu~kata/scenata osobeno vrzani za arhierejskata grupa. Poznato e deka vo nekoi psaltiri (Londonskiot i Kievskiot), episkopot e ozna~en kako sv. Jovan Zlatoust. 19 Iska`ano e isto taka i misleweto deka me u prisutnite episkopi bil prika- `an i Modest Erusalimski, 20 kako i misleweto deka vo arhierejskata grupa bil vklu~en i sv. Andrej Kritski. 21 Vo zapadnata umetnost spored tradicijata zarodena u{te vo ilustriraweto na scenata na stavrotekite kade {to se ~uvale delovi od krstot kako relikvii vo likovnata interpretacija na nastanot osobeno se insistiralo na pronao aweto na krstot i negovoto izdignuvawe pred evrejskiot narot na samoto mesto na nao awe, {to pak od svoja strana pridonelo za prezemawe na ovoj model kaj kristkite majstori, venecijanski vospitanici. 22 Tradicionalnata shema so pretstava na Izdignuvaweto na ~esniot krst e obele`je na svetogorskata likovnost na scenata, koja e skoro redovno zastapena vo repertoarot na katolikonite slikani vo XVI vek. 23 Se smeta deka vlijanie za prezemawe na ovaa tema/shema na mona- {kiot poluostrov, kako i na podra~jeto na severozapadna Grcija 18 Za scenite vo Staro Nagori~ino, Gra~anica i De~ani, v. P. MijoviÊ, Menolog, Beograd 1973, 260, 287, sl. 19, sl. 119; S. KesiÊ-RistiÊ D. VojvodiÊ, Menolog, vo: Zidno slikarstvo manastira De~ana, Beograd, 1995, Sp. A. Cutler, n.d., Sp. I. Stylianou, n.d V. kaj: Scenata V zdvi`enie na kr sta i datirane na stenopisite ot c rkvata Sv. Petka Samard`iŸska v SofiÔ, Izkustvo 2, SofiÔ 1990, (so literatura). Izvorite precizno svedo~at deka sv. Andrej Kritski li~no go donel vo Konstantinopol svoeto delo Velikiot Kanon, kako na sv. Marija Egipetska od patrijarhot Sofronij; obete dela bile vklu~eni vo Velikopostnata slu`ba, sp. L. MirkoviÊ, Heortologija, P. Vokotopulos razlikuva duri ~etiti varijanti vo ikonografskoto oblikuvawe na scenata kaj kristskite majstori: Edna od najepskite formi na interpretirawe na scenata e onaa na istoimeniot triptih na Georgij Klonca(s): 1994, V. u{te i: X 1983, Scenata e naslikana vo Lavra, Stavronikita, Kutlumu{, Dohiar i Iviron, sp. G. Millet, Athos, , 231;. 121.

9 NAOSOT NA KU^EVI[KITE SVETI ARHANGELI 243 (Epir, Tesalija) ima kritskiot zograf Teofan i negovite sledbenici me u koi se neglasuva ulogata na sin mu Simeon. 24 Povrzuva~ki elementi na poso~enata ikonografija se: arhierejot so podignatiot krst, centralno postaven na izdignat amvon, caricata Elna, (crkovna) gradba vo zadninata, prisustvo na razli~ni duhovni pretstavnici i pevci. 25 Vo ovoj kontekst nie ja dodavame i ilustracijata na scenata od 1401 godina vo crkvata Sv. Georgij vo seloto Vjanos na Krit, kako posredna alka vo prenesuvaweto ili premostuvaweto na tradicionalniot obrazec vo docniot sreden vek koj{to (kako i mnogu drugi vizantiski ostavnini na ostrovot) im bil blizok/poznat na mladite kristki majstori pred nivnoto zaminuvawe na do{koluvawe vo gr~kata enklava vo Venecija. 26 Na podra~jeto na Balkanot pod Turcite ovaa tema e sosem retka i vo naukata, kako i prethodnata (Vospostavuvawe na ikonite) e imenuvana kako gr~ka ili svetogorska. 27 Na podra- ~jeto na Pe}skata patrijar{ija, so isklu~ok na Hopovo, 28 ne smetaj}i ja scenata vo manastirot Temska, bidej}i toj ne pripa al na patrijar{iskata oblast, 29 slikaweto na Izdignuvaweto na ~esniot krst ne e registrirano vo yidnoto slikarstvo. Scenata ne e zabele`ena nitu vo spomenicite na ohridskata dieceza od XV i XVI vek. Od likovnata ostavina na podra~jeto na Bugarija triumfot na krstot e ilustriran vo naosot na Sv. Petka Samarxiska vo Sofija i vo kalendarot vo crkvata Ra awe Hristovo vo Arbanasi. 30 Scenata se sre}ava vo crkvite koi se posveteni na (Izdignuvaweto na) sv. Krst, {to e mnogu retka hramova posveta, 24 Op{irno za scenata i za prenesuvawe na obrazecot vo Tesalija (Preobra`enie-Meteori, Rusanu-Meteori, Varlaam-Meteori, Dusikon, Kalambaka) i Epir (Filantropinon), v. kaj: Tokmu ovoj opis se sre}ava i vo svetogorskiot prira~nik, samo bez spomenuvawe na pevcite, sp. 1909, 140, (ponatamu Denys de Fourna). Za prisustvoto na pevcite vo ovaa scena v. E.Bakalova, Yoan Kukuzel: `ivot, tvor~estvo, epoha, Muzikalni horizonti, 18 19, Sofi 1981, 175, Sp. T. X 1989, Sp. N. Kyriakoudis, Les artistes grecs, ; S. Petkovic, Iconographic Similarities and Differences, M. Milo{evi}-O.Milanovi}, n.d., V. N. PavloviÊ, Manastir Temska, Smederevo 1966, 63, sl L.Pra{kov, C rkvata Ro`destvo Hristovo v Arbanasi, SofiÔ 1979, 147; n.d., (go datira `ivopisot vo vtorata polovina na XVI ili po~etokot na XVII vek). Za uto~nuvawe na datirawe na `ivopisot vo godini na XVI vek, v. B. Penkova, Stenopisite v c rkvata Sv. Petka Samard`iŸska v konteksta na balkanskoto izkustvo ot XVI vek, Problemi na izkustvoto 2, SofiÔ 1991,

10 244 Aneta Serafimova kade {to ja ima patronalnata funkcija kako edine~na kompozicija ili vo ciklusna celina. 31 Zaedni~ko obele`je na site poso~eni yidni sliki e nivnata tradicionalna shema koja se temeli na vizantiskoto menolo{ko prezentirawe na slu~kata. Treba da se napomene deka triumfot na krstot se sre}ava i vo ikonopisot, 32 kako i vo primenetata umetnost vo docniot sreden vek. 33 Vrz osnova na gornite iskazi i analizi ku~evi{kata pretstava na Izdignuvaweto na ~esniot krst mo`e da se definira kako sosem tradicionalna, taka {to taa stanuva del od voobi- ~aenata ikonografska shema na nejzino retko pretstavuvawe na balkanskiot prostor vo docniot sreden vek. Scenata go prika- `uva momentot na izdignuvaweto na ~esniot krst, a ne i na negovoto pronao awe. Vo Ku~evi{te e upotreben stariot vizantiski ikonografski model, poznat od menolozite u{te vo X vek. Taka, i pokraj malite so~uvani fragmenti, se ~ini deka vo ku~evi{kiot naos e pretstaveno izdignuvaweto na svetiot i ~esen krst {to se slu~ilo, poto~no slu~uvalo, vo Sv. Sofija vo Carigrad na blagdenuvaweto na 14 septemvri. Na scenata/slu~kata prisustvuvaat episkopot, spored Erminijata, Makarij, koj{to go podignuva krstot vo prisustvo na svetata carica Elena. Desnata grupa e sosem uni{tena. Na levata strana se naslikani dvajca arhierei, za koi bi mo`elo da se pretpostavi deka se raboti za pretstavite na sv. Andrej Kristki i sv. Jovan Zlatoust, prezemeni po pat na inercija pri olikotvoruvawe na temata spored tradicionalniot obrazec. Gradbata, naslikana vo leviot goren agol mo`ebi, treba da se identifikuva so Voznesenieto Hristovo, tribrodnata crkva {to caricata Elena zapovedala da bide podignala na Golgota po pronao aweto na krstot. Taa, semiolo{ki, bi pretstavuvalo reminiscencija na slu~kata za pronao aweto na krstot na 6 mart 326 godina. Dali na scenata bil naslikan i carot Konstantin, kogo go sre}avame na monumentalnite menolozi od XIV vek, ne mo`e so sigurnost da se ka`e, poradi golemata o{tetenost na ku~evi{kata yidna slika. 31 Takva e scenata vo istoimenata crkva vo Kiperunda na Kipar: n.d., 41 (so literatura). 32 Se raboti glavno za dela od t.n. kritska {kola: M. 1983, 31 32; Istiot, Icons of Patmos, Athens 1985, ; x ; K. Vajcman G. Alibega{vili A. Voqsaja G. Babi} M. Haxidakis M. Alpatov T. Voinesku, Ikone, Beograd, 1988, sl Za pretstavata na Izdignuvaweto na krstot na nadvore{nata strana na kapakot na darohranilnicata od crkvata Voznesenie vo Ruma, v. kaj: M.Milo{evi}-O.Milanovi}, n.d., 258. Za istata scena na srebreniot opkov na ^erepi{koto evangelie, v. n.d., 42 (so literatura).

11 NAOSOT NA KU^EVI[KITE SVETI ARHANGELI 245 Ako gi poso~ime site dosega poznati pretstavi na ovaa scena vo centralnoto balkansko podra~je, toga{ doa ame do zaklu~okot deka ova e najstarata postvizantiska, precizno (so natpis) datirana pretstava na Izdignuvaweto na ~esniot krst na {irok poteg vo centralnoto balkansko podra~je. Obete sceni, Vospostavuvawe na ikonite i Izdignuvawe na krstot ili yidnite sliki za triumfot na pravoslavieto i triumfot na krstot, se del od sedmi~nite slu`bi za vreme na Velikiot predveligdenski post. Ve}e vo starite pravilnici za crkovno bogoslu`ewe, kako {to e Evergetitskiot tipik od XII vek, precizno se odredeni praznicite i nedelite na podgotvitelnite sedmici, kako i najgolem del od t.n. Posen triod. 34 Podgotvitelnite sedmici se osmisleni kako duhovno vovedenie vo postot. Bogoslovskite lekcii/perikopi predvideni za ovoj period trebale da predizvikaat pokajni~ki ~uvstva i `elba za pro~istuvawe na du{ata i teloto. Nedelata na mitar i farisej, nedelata na bludniot sin, mesopusnata sabota posvetena na pokojnite, potem mesopusnata nedela posvetena na stra{niot sud, kako i protokolot za site denovi na sirnata sedmica u{te nare~ena preddverie na pokajanieto, jasno ja ozna~uvaat smislata na podgotvitelniot period na postot. 35 Velikiot post po~nuva so t.n. ~ista sedmica, koja spored sinaksarite vo Posniot triod se zavr{uva so sabotna bogoslu`ba vo slava na sv. Teodor Tiron i nedelna bogoslu`ba posvetena na pravoverieto/ortodoksijata, a vo spomen na vospostavuvaweto na po~ituvaweto na ikonite. Duri vo krajot na XIV vek, vtorata nedela na postot e posvetena na sv. Grigorij Palama, {to se slu~ilo po negovata kanonizacija i vostanovuvawe na akolitija vo negova slava. Vo tretata nedela i vo tekot na ~etvrtata sedmica se slavi ~esniot krst i ottuka i imeto na ovaa nedela krstopoklona. Vo ~etvrtata nedela na postot, spored starata tradicija vo kanonarite za Posniot triod, na crkovnite bogoslu`bi se pou~uva preku evangelski citati/perikopi, a od sredinata na XIV vek vo ovaa nedela e vklu~ena i slu`bata na sv. Jovan Lestvi~nik. Vo ~etvrtok, vo pettata sedmica od postot predvideno e peeweto na Velikiot kanon na sv. Andrej Kritski, kako i ~itawe na delovi od `itieto na sv. Marija Egipetska. Akatistot na sv. Bogorodica se ~ita/pee na utrena bogoslu`ba vo sabota na pettata sedmica. Vo pettata nedela bogoslu`bata po- ~nuva so pou~nata prikazna za bogata{ot i za siromaviot Lazar. 34 Vo isto~nohristijanskata crkva ovoj kanon i denes se po~ituva skoro nepromenet, v. L. MirkoviÊ, Heortologija, 143 i natamu. 35 Isto, ; NastolnaÔ kniga,

12 246 Aneta Serafimova [estata sabota vo cvetnata sedmica e denot posveten na spomenot na Lazarevoto voskresenie. Potem sledat praznicite koi crkvata gi proslavuva vo t.n. Strasna ili Velika sedmica, posledna vo kanonot za Posniot triod, koj se zavr{uva so Voskresenie/Veligden. 36 I pokraj voedna~enata va`nost na praznicite spored kanonot na Posniot triod, sepak centralni oski na celiot predveligdenski post kako del od op{tiot sistem na koj{to vekovno po~iva isto~noto hristijanstvo, pretstavuvaat bogoslu`bite posvteni na slavata na pravoslavieto i ~esniot krst. Vertikalnata oska e so~ineta od nastanite od bibliskata istorija na koi se dodadeni i legendarni slu~ki kako {to e pronao aweto na ~esniot krst, a pak horizontalnata oska ja so~inuvaat nastani od hristijanskata istorija me u koi i onoj za vospostavuvaweto na svetite ikoni. Ako e krstot simvol na pravoverieto, toga{ ikonata i nejzinoto vospostavuvawe e negoviot za{titen amblem/znak. Taka, isto~noto hristijanstvo mo`e slikovito da se zamisli kako sistem ~ii{to koordinati formiraat sprega me u mitot/mistikata i (vero)naukata, 37 pri {to slu~kite/scenite za Vospostavuvawe na ikonite i Izdignuvawe na krstot se semioti~kite nosa~i na idejniot sklop. Centralen ~in vo liturgijata na nedelata na pravoslavieto e iznesuvaweto na ikonata na Bogorodica i Hristos vo nasot na crkvata {to e prosledeno so molebni i blagodarstveni pesni spored akolutijata. Procesijata {to ja nosi ikonata e predvodena od crkoven otec (episkop) i sve{tenoslu`iteli. 38 Vo krstopoklonata nedela i vo tekot na slednata sedmica posvetena na triumfot na krstot, {to e vsu{nost to~no sredina na postot, so pashalni irmosi i so citati so koi se evociraat Hristovite stradawa, crkvta gi bodri onie koi mu pristapile na postot, uka`uvaj}i im na ve~nata pobedata na izdignatiot `ivotvoren krst. Tipikot na Velikta crkva od IX/X vek e najstariot so~uvan bogoslu`ben tekst vo koj se slavi krstot negovoto pronao awe i izdignuvawe. Vo ovoj tipik tretata nedela i slednata sedmica se narekuvaat sredokrsni (H Mesh Eudomas). Spored propisot/kanonot vo tipikot koj{to se po~ituva i denes, po velikoto slavoslovje na utrena vo ~est na krstopoklonata nedela, po kadeweto na ~esnata trpeza i Casni&a Drevy, prvosve{tenikot go iznesuva od oltarot krstot zaedno so tekata, sleden od sve{tenicite i akonite i go postavuva na tetrapod 36 V. Isto, ; Isto, Sp. X. Majendorf, Ikonobora~ka kriza. Monasi i humanisti, vo: Istiot, Vizantijsko bogoslovqe, Kragujevac 1985, V. NastolnaÔ kniga,

13 NAOSOT NA KU^EVI[KITE SVETI ARHANGELI 247 pred carskite dveri, otvoraj}i ja tekata i zavr{uvaj}i go ritualot so poklonenie na `ivotvorniot simvol na verata. Poklonuvaweto na krstot vo naosot se zavr{uva vo petokot od sredokrsnata sedmica so molitvi, besedi i pojanija, podvedeni pod imeto Slova za krstot. 39 Vo zaklu~okot za postvizantiskoto ilustrirawe na dvete sceni od Posniot triod, Vosposavuvaweto na ikonite i Izdignuvaweto na ~esniot krst, treba da se izdvojat slednive soznanija: tie ~esto bile slikani zaedno, kakvi {to se site svetogorski pretstavi, no se sre}avaat i spomenici vo koi e izbirana edna od dvete sceni; nivnata zastapenost vo ansamblite vo centralniot balkanski prostor e mnogu retka i nau~no se objasnuva kako import donesen od nedomorodnite (gr~ki) majstori; 40 retki se i ilustraciite za lekciite koi se odnesuvaat na podgotvitelnite sedmici. 41 Ottuka, obete sceni pretstaveni vo ku~evi- {kiot naos se retka tematska celina. Lo{ata so~uvanost na scenite, osobeno na Izdignuvaweto na ~esniot krst, ja namaluvaat mo`nosta za nadgradba na soznanijata vo odnos na ikonografskite analizi, no samiot podatok za vizuelizirawe na ovie retki sceni vo skopskiot region vo krajot na XVI vek pretstavuva dragocno soznanie za ponatamo{ni sinteti~ki prosledi na temata. Aneta Serafimova THE ESTABLISHING OF ICONS AND PLACING THE HOLLY CROSS OF ST. ARCHANGEL IN KUÈEVISTE The two scenes, the establishing of the icons and placing of the holly cross are painted in naos of the St. Arhcangel church in Kuceviste (1591); they come out from the cannon of Fast period as their cadre. Those both scenes are mostly damaged especially the one that illustrates the triumph of the holly cross. Iconographic scheme of holly cross establishing is narrowed to liturgical custom in front of Madonna icon with Christ. During the ceremony of establishing, Patriarch Methodius from Constantinople on the left and The Empress Theodora on the right side of composition half is actually basically symmetrically organized composition and it is the closest example to the same named presentation in the church St Nicholas archontist Theologian. The other known scenes from the Balkan area trans- 39 Za celiot bogoslu`ben ritual v. NastolnaÔ kniga, ; L. MirkoviÊ, Heortologija, Me u Slovata za krstot redosledno se pomesteni istoimenite tekstovi na Jovan Zlatoust, Josif Solunski i Teodor Studit. 40 Sp. S. Petkovic, Iconographic Similarities and Differences, Istiot, Zidno slikarstvo na podru~ju PeÊke patrijar{ije , Novi Sad, 1965,

14 248 Aneta Serafimova figuration Metheors, Philantropinon and Hopovo, have the main figures contrary placed and differently arranged area with the main figures: patriarch, empress, her son. The scene of the holly cross placing is mostly damaged. Its iconography can be analyzed over the known comparative material. The scene is about the holly cross placing the event that took place in St. Sophia, Constantinople on 14 of September. The present were the bishop Makarius and the Empress Helena. On the left there were two archpriests. The right half is totally destroyed. The placing of the holly cross from Kuceviste can be defined as traditional solution of this performance. It is secluded from the Balkan area wall paintings in XVI and XVII century. The scene represents the moment of the holly cross placing and its finding. The old Byzantium iconographic model was used in Kuceviste known for the illustrated manuscripts from X century and accepted in the scenes of wall calaendars. The two archpriests, painted on the right side of the composition, could represent St. Andrew of Crete and St. John Chrysostom. They were automatically taken over during the realizing of the original theme. The building painted in the left upper angle may be identified with of Christ. It is a three part church built after the order of the Empress Helena on Golgotha after the finding of the cross. We can not determine surely that the scene was together with the Emperor Constantine who can be found in monumental menologies from the XVI century. These scenes are very rare in central Balkan space fresco ensembles which is explained in science as the import brought from non -native (Greek) artists. Their presence in Skopje region toward the end of the XVI century represents the valuable knowledge for the future synthetic viewing of the theme.