CTP in CTF tehnologije
|
|
- Cynthia Fleming
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Grafična tehnologija CTP in CTF tehnologije Tehnologija grafičnih procesov Ljubljana, januar 2007
2 KAZALO: 1. UVOD ZGODOVINA CTP-ja Pomembnejše prelomnice v razvoju CTP-ja KAJ JE CTP? DIGITALNA PRIPRAVA PS (Post Script) in PDF (Portable Document Format) Job Ticket in JDF (Job Definition Format) Preflight Trapping prekrivanje Barvno upravljanje Poskusni odtis Digitalna montaža Osvetljevanje VRSTE LASERJA Lasersko osvetljevanje z vidno svetlobo: Osvetlevanje konvencionalnih tiskarskih plošč z UV svetlobo: Termalna tehnologija: Violetna tehnologija: NAČINI OSVETLJEVANJA TISKARSKE PLOŠČE CTP tiskarske plošče za violetno tehnologijo (405 nm): CTP tiskarske plošče za termalno tehnologijo (830 nm): ZDRUŽEVANJE DIGITALNEGA TISKA Z ANALOGNIM PREDNOSTI CTP TEHNOLOGIJE PRED KLASIČNO Computer To Film Computer To Plate Computer To Plate / To Cylinder / To Screen Computer To Press / direct imaging technology Computer To Print PRIHODNOST ZAKLJUČEK LITERATURA
3 1. UVOD Neposredno osvetljevanje plošč (CTP) deluje podobno kot osvetljevalnik za filme, le da laserske diode preslikajo digitalni zapis na površino aluminijastih ali poliestrskih plošč, in ne na film. S tem se izognemo dolgotrajnemu in dragemu vmesnemu koraku na poti v tiskarno. Z osvetljevalniki plošč je običajno mogoče doseči večjo kakovost tiska, saj pri tem ni kopirnih predlog in fotomehaničnega kopiranja na ofsetne plošče. Naprave za digitalno kopiranje plošč razumejo jezik postscript, kar omogoča tudi digitalni poskusni tisk z velikoformatnimi tiskalniki. S takšnimi odtisi pa ne moremo nadzorovati prekrivanja barvnih izvlečkov, popravki kakršnihkoli napak so zelo dragi, saj je treba postopek ponoviti in zamenjati celo tiskovno formo. Zato je digitalno kopiranje priporočljivo le takrat, ko je založnik popolnoma prepričan, da so datoteke pri tiskarju pravilne in jih ne bo treba popravljati. Slika prikazuje diagram tehnologij CTF, CTP in CT Press 3
4 2. ZGODOVINA CTP-ja Prvič so v svetu začeli govoriti o Computer to Plate tehniki že okoli leta 1970, ko so poskušali podatke, zapisane na skenerju, osvetljevati neposredno na offset4 tiskarsko ploščo. Vendar takrat tak sistem ni in tudi ni mogel zaživeti, saj digitalna tehnika tega še ni omogočala. Podatke je bilo potrebno nekam shraniti, po drugi strani pa bi bil tak proces tudi izredno drag. Kasneje se je ta tehnika uporabljala za tiskanje večjih enobarvnih predlog, še kasneje pa že za tiskanje katalogov, brošur, embalaž Pomembnejše prelomnice v razvoju CTP-ja: podjetje Hoechest razvije prvo ploščo za neposredno osvetljevanje. V približno istem času pa pri podjetju Gerber Systems razvijejo osvetljevalno enoto namenjeno časopisnemu tisku Hoechest in Gerber Systems sedaj skupaj namestita prvi sistem v holandski založbi, ki pa na žalost še ni zanesljiv in ni primeren za masovno proizvodnjo. Istočasno še več drugih podjetij razvije svojo osvetljevalno enoto v podjetju R. R. Donnelley se odločijo za novo organizacijo proizvodnje, v katero vse bolj vključujejo CTP sisteme, podjetje Creo pa dobi prvo večje naročilo za izdelavo osvetljevalnih naprav za osvetljevanje plošč po svetu deluje okrog 100 sistemov, ki uspešno delujejo v proizvodnji. Razmišljanja o nakupih strojev se še višajo, na sejmih pa je razstavljenih že 37 različnih naprav različnih formatov. Podjetje Creo predstavi tudi prvo termalno osvetljevalno enoto za digitalno osvetljevanje dnevnika Delo in Slovenske novice prva v Sloveniji začneta s tehnologijo CTP število nameščenih CTP sistemov, ki uporabljajo metalne plošče, doseže število 840 do v svetu je nameščenih okrog 2000 CTP sistemov v svetu je nameščenih okrog 4000 CTP sistemov 4
5 3. KAJ JE CTP? Computer to plate je izraz, ki se uporablja za opisovanje računalniško kontriliranih plošč za direktno upodabljanje. Ta tehnologija se uporablja za ofsetni in za fleksotisk. CTP sistem je sestavljen iz treh osnovnih komponent: - računalnika - upodobitvenega sistema - tiskovne forme. Slika prikazuje osnovne komponente CTP sistema Računalnik: Računalnik ima prvo vlogo, ker vpliva na ves potek. Elektronska obdelava je boljša od ročne, saj prihranimo čas in stroške priprave plošče. Celoten sistem je navadno sestavljen iz večih računalnikov. Vsak je zadolžen za svojo funkcijo in sicer: nalaganje, procesor za rastrsko upodabljanje (RIP-raster image processor), vmesno skladiščenje podatkov, centralni računalnik za opremo; Upodobitveni sistem: Prenos digitalnih podatkov iz računalnika na ploščo je izvršen s centralnim elementom CTP sistema z plate image-setter-jem. Večinoma se tu uporablja laser. Moč in dolžina laserskih žarkov se mora skladati z občutljivostjo površine plošče. Tiskarska plošča: Za CTP sisteme je na voljo veliko različnih tipov plošč. Pri ofsetnih ploščah se upošteva baza (aluminijeva ali poliesterska), papir in premaz. Veliko plošč se še vedno razvija na bazi topila ali vode. 5
6 4. DIGITALNA PRIPRAVA Digitalna priprava zagotavlja, da bodo doseženi najboljši rezultati s CTP-jem. Mora biti načrtovana tako, da se najbolje prilega potrebam posameznega naročnika. Strojna in programska oprema morata delovati usklajeno. V naslednjih točkah so opisane pomembne faze, ki vodijo do izdelave tiskovne forme PS (Post Script) in PDF (Portable Document Format) Do nedavnega so v grafični pripravi uporabljali datoteke raznih odprtih programov, kar pa je prinašalo veliko napak. Zdaj se uporabljata le še PS in PDF. PS datoteke so preverjene in uveljavljene standardizirane datoteke. PS je s posebnim programskim jezikom zapisan odprt dokument. Od PDF-ja se razlikuje po tem, da je PDF zaradi vgrajenega stiskanja podatkov manjši in zato toliko bolj uporaben. PS datoteke so velike, kar vodi do dolgega prenosa podatkov. Torej PDF je najbolj uveljavljen dokument, ki zagotavlja varnost in je izdelan za digitalen potek dela. Uporablja ga lahko vsakdo. Projekt izdelan v kateremkoli grafičnem programu se lahko producira v PS dokumentu. Nato se ga s programom Acrobat Distallerpretvori v PDF. Nekateri programi dopuščajo, da se podatki direktno pretvorijo v PDF dokument Job Ticket in JDF (Job Definition Format) Pri podjetju Adobe so razvili tudi novo metodo za PDF imenovano PJTF (Portable Job Ticket Format), ki dopušča, da so vsi ostali podatki potrebni za osvetlitev dokumenta shranjeni tako, da nimajo nobene zveze z vsebino dokumenta. To je vodilo k boljši fleksibilnosti v pripravi. Saj so vse morebitne spremembe shranjene v PJTF. Te spremembe so lahko: navodila za spremembo resolucije, prekrivanje, koti rastrov, razpored strani na tiskovni formi, ločljivost osvetljevanja, velikost dokumenta in tudi končni roki, naslov naročnika... Želja po povezavi in dopolnitvi posameznih korakov v digitalni pripravi je vodila do ustanovitve neodvisne organizacije CIP 4. Vsi glavni proizvajalci v grafični industriji so podprli pobudo CIP 4 za nov standard in sicer Job Definition Format (JDF). Ta za razliko od PJTF-ja vsebuje informacije in nastavitvene vrednosti za celoten proces. 6
7 4. 3. Preflight Pomeni preverjanje pred osvetljevanjem plošče. In sicer preveri se verzije PDF-ja, ali so pripete vse pisave, tip pisav, barvne modele, resolucijo slik, da so stranke in delavci v grafični pripravi prepričani o kvaliteti datotek, Trapping prekrivanje Pod tem uzrazom poimenujemo postopek prekrivanja sosednje ležečih polno potiskanih površin, s katerimi se izognemo napakam zaradi neskladja barvnih izvlečkov CMYK v tisku. Trapping je proces, ki barvne izvlečke tako prilagodi, da se na končnem odtisu izognemovidnim napakam zaradi tehničnih omejitev tiskanja Barvno upravljanje Barvno upravljanje v pripravi mora biti usklajeno z barvnim upravljanjem v tisku. Zato je nujno potrebno, da sta priprava in tisk povezana. To je mogoče z uporabo ICC profilov. Tukaj prednjači Adobe-ov Photoshop, ki je s svojo sedanjo različico postal vzorčni primer za neoporečno implementacijo tehnologije barvnega upravljanja po ICC specifikacijah Poskusni odtis Je ena najpomembnejših faz v digitalni pripravi. Ker se pri CTP tehnologiji ne uporablja filmov, iz katerega bi bil narejen odtis, se uporabi digitalni poskusni odtis. Le ta simulira odtis na končnem papirju in tako prikaže stranki skorajšnjo končno podobo. Na voljo so različni posebni in izjemno natančni tiskalniki za poskusni odtis: - velikoformatni digitalni tiskalniki - visokoločljivi kapljični tiskalniki (zanesljiva simulacija na podlagi barvnega upravljanja) - barvni laserski tiskalniki (ne more zagotoviti dovolj precizne barvne skladnosti s proizvodnim tiskom) - Real Time Image, navidezni sistemi preiskusnega tiskanja (po internetu naročniku omogočajo izdelavo poskusnih odtisov z napravami v izbrani tiskarni; predogled je možen tudi na preciznih in kalibriranih monitorjih; tak način je poskusni odtis na daljavo; med obiskovalci sejmov vedno zbuja precej zanimanja) 7
8 4. 7. Digitalna montaža Idealen za montažo od posameznih strani do velikoformatnih pol je seveda PDF format. Za digitalno montažo se uporablja več programov. V program uvozimo datoteke, katerih strani se nato avtomatskoprerazporedijo po predhodno sestavljeni formi. Na formi imamo lahko več različnih formatov ali pa strani montaže avtomatsko tečejo po tiskarskih polah. Na formo lahko dodamo še barvni klin, oznake za porezavo, vložni kot, Osvetljevanje Ko se proces digitalne priprave z osvetljevanjem konča se prične tisk. Slika prikazuje digitalno pripravo od prve do zadnje faze Slika prikazuje podrobnejše faze digitalne priprave 8
9 5. VRSTE LASERJA Kakšno osvetljevalno napravo bomo izbrali, je odvisno od vrste plošče, ki jo bomo osvetljevali. Porebujemo relativno veliko moč laserskega žarka, saj ima žarek efekt na vsako rastrsko piko samo nekaj mikrosekund pri vsaki upodobitveni hitrosti. Tako je na voljo le malo časa, da dobimo želen učinek Lasersko osvetljevanje z vidno svetlobo: V zgodjih letih razvoja CTP tehnologije so se za osvetljevanje uporabljali laserji, ki so delovali v območju modre in zelene svetlobe. Postopoma so se začele uporabljati cenejše laserske diode Osvetlevanje konvencionalnih tiskarskih plošč z UV svetlobo: Pri tej tehnologiji svetloba prihaja iz močne UV luči. Usmerjena je na digitalno kontrolirano svetlobno matrico, ki je sestavljena iz ločenih LCD elementov. Ti so lahko kontrolirani individualno prepuščajo ali blokirajo svetlobo. Rezultat je rastrirana slika. Torej svetloba potuje skozi leče na ploščo. Slika se na ploščo izpisuje po delih, na koncu se posamezni deli združijo v celoto. Ta tehnologija je poceni. Slika prikazuje spekter svetlobe za različne vrste upodabljanj Termalna tehnologija: Skozi proces termalnega upodabljanja se porabi veliko energije, za doseganje fizičnih sprememb na površini termelnih plošč. Termalna tehnologija osvetljuje plošče po načelu zunanjega bobna. Tako ima laserski žarek zelo kratko pot od izvora do plošče, kar je potrebno zaradi njegove valovne dolžine svetlobe, ki je 830 nm. 9
10 Osvetljevanje termalne plošče deluje po binarnem principu (1-osvetljeno, 0-neosvetljeno), kar pomeni, da če na ploščo ni prišlo dovolj energije ne bo osvetljena. Zaradi občutljivosti na temperaturo pa lahko dosežemo izrazitejše prehode med tiskovnimi in netiskovnimi površinami, kar nam omogoča upodabljanje 10 µm rastra (FM). Vodilni proizvajalci so: Creo, Screen, Heidelberg, Fuji; Violetna tehnologija: Pri tej tehnologiji laserji delujejo na območju vidne svetlobe majhnih valovnih dolžin 410 nm. Tehnologija deluje po načelu notranjega bobna. Pot laserskega žarka je daljša, kar ni večji problem. Za uporabo te tehnologije rabimo posebne zatemnjene ali s posebnimi zaščitnimi lučmi opremljene prostore. Slika prikazuje razliko med upodabljanjem z vidno/uv in IR svetlobo 10
11 6. NAČINI OSVETLJEVANJA Obstajajo trije glavni principi za upodabljanje plošč: - konstrukcija notranjega bobna (internal drum) - konstrukcija zunanjega bobna (external drum) -»flat bed«konstrukcija Konstrukcija zunanjega bobna: Plošča je vpeta na zunanjo stran bobna. Upodobitvena glava fokusira enega ali več laserskih žarkov na površino plošče. Upodobitvena glava se premika vzdolžno po osi bobna, medtem ko se ta rotira. Žarki so lahko zvezni ali prekinjeni, če se glava premakne do konca bobna. Odločilna prednost metode zunanjega bobna pred notranjim je relativno lahko sočasno fokusiranje večih laserskih žarkov na površino plošče. Npr. upodobitvene glave kanadskega podjetja Creo operirajo z 240-imi paralelnimi neodvisno kontroliranimi žarki. Upodobitvena glava se premika vzdolž celotne osne dolžine bobna. To je dokaj različno od nosilne palice ločenih laserskih diod razporejenih na intervale. Nosilna palica je skoraj tako dolga kot boben. Premikati joje treba samo med laserskimi diodami. Tak princip je tudi pri Ctpress/direct imaging»quickmaster DI«. Sliki prikazujeta konstrukcijo zunanjega bobna 11
12 Konstrukcija notranjega bobna: Konstrukcija notranjega bobna izhaja iz modela upodobitve filma. Plošča za tiskanje je nameščena v valj. Večina naprav je nameščenih pod kotom večjim od 180. Rotirajoče ogledalo je nameščeno v notranji boben. Laserski žarek je refliktiran v os bobna in naprej s pomočjo rotirajočega ogledala na površino plošče. Vrteča se optika z ogledalom se premika počasi v osni smeri, medtem ko se vrteče ogledalo vrti zelo hitro ( rotacij/min). Tisti proizvajalci, ki so se odločili za to tehnologijo uporabljajo boben z granitno osnovo, de je trdna, geometrigno stabilna in brez oz. čim manj vibracij. Pri prvih tehnologijah notranjega bobna se je premikal celoten boben paralelno z osjo. Pri tej tehnologiji je težje delati z večimi žarki paralelno. Tudi za to so rešitve. Leta 1997 so v podjetju Lüscher predstavili sistem»x-pose«v katerem je 64 laserskih doid v rotacijskem modulu. To je hitra brezkontaktna medoda, da se podatki prenesejo na upodobitveno glavo. Sliki prikazujeta konstrukcijo notranjega bobna 12
13 »Flat bed«konstrukcija: Pri tej tehnologiji je tiskovna plošča med upodobitvenim procesom postavljena ravno. Laserski žarek osvetljuje ploščo po linijah. Tukaj se pojavi problem. Kljub zahtevni optiki, je rastrska pika na robu plošče popačena. To popačenje narašča s formatom.»flat bed«tehnologija je zato primernejša za manjše formate. Veliko se uporablja za tisk časopisov, kjer visoka kvaliteta ni tako pomembna. Pomemben pa je čas priprave zato izkoriščajo prednost te tehnologije, ta pa je zelo lahka namestitev plošče. Visoko kvalitetne naprave s to tehnologijo uporabljajo več specifičnih upodobitvenih, ki delujejo vzporedno ali uporabljajo upodobitveno glavo, ki se premika po plošči. Sliki prikazujeta»flat bed«konstrukcijo 13
14 7. TISKARSKE PLOŠČE CTP tiskarske plošče za violetno tehnologijo (405 nm): Za violetno tehnologijo se uporablja na svetlobo občutljive ploskve bazirane na srebrovih halogenidih ali na fotopolimerih. Oba tipa plošč sta na razpolago že veliko let. Uporablja se jih s tehnologijo vidne svetlobe od 488nm do 670nm. Prednost srebnohalogenidne plošče je visoka občutljivost in ločljivost, kar pomeni, da ne potrebujejo močnega laserskega žarka za osvetljevanje. Omogačajo naklade do odtisov. Na njih se izvaja pozitivni kemigrafski proces. Prednost fotopolimernih plošč je njihova stabilnost. So tudi bolj prijazne okolju, saj njihovo razvijanje poteka večinoma s pomočjo vode. S fotopolimernimi ploščami se izvaja negativni kemigrafski proces CTP tiskarske plošče za termalno tehnologijo (830 nm): Da izmed večjih proizvajalcev teh plošč sta podjetji Kodak in Fuji. Proizvodnja le teh pa še raste. Poznamo dva procesa in sicer pozitivni in negativni proces. Gre pa za to, da se pri pozitivnem procesu deli, ki ne bodo tiskani uničijo z visoko energijo laserja, kasneje pa se raztopijo med razvijanjem. Prednost tega procesa pred negativnim je, da ne potrebuje predosvetlitve (predgretja). Ploščo lahko tudi utrdimo z dodatnim segrevanjem. Po tem so plošče primerne tudi za miljonske naklade ter tiskanje z UV laki ali barvami. Za zdaj je teh plošč le malo na voljo. Te plošče porabijo več energije kot ostale plošče in proces upodabljanja je daljši. Leva slika prikazuje 300x povečano rastrsko piko upodobljeno s termalno tehnologijo. Desna slika prikazuje desni kot leve slike z 3000x povečavo, kjer je lepo vidna razlika med hidrofilno in hidrofobno površino. Trg digitalnega kopiranja si deli okoli 40 različnih ofsetnih plošč CTP, če prištejemo še ofsetne plošče, ki jih lahko osvetlimo z UV svetlobo zlahka dodamo še 15 izdelkov. Agfa je edino podjetje, ki proizvaja srebrohalogenidne, fotopolimerne in termalne ofsetne plošče. Po drugi strani je Creo prevzel dve tovarni za proizvodnjo termalnih plošč. Fuji proizvaja oboje, violetne fotopolimerne in termelne plošče, dobavljajo pa tudi plošče za osvetljevanje z UV svetlobo. Kodak se skupaj s Creom odziva na proizvodnjo termalnih plošč. 14
15 8. ZDRUŽEVANJE DIGITALNEGA TISKA Z ANALOGNIM Procesna logika CtFilm, CtPlate: Drage TF, visoki stroški priprave tiska Maloštevilne menjave visokih naklad Visoke naklade Visoke tiskovne hitrosti Veliki tiskovni formati Visoke investicije za strojno opremo Visoki stroški skladiščenja Univerzalnost (tržna neorientiranost na ciljno skupino) Amortizacija z»visokovoluminoznimi«tiskovinami in maloštevilnimi nakladami Procesna logika CtPress: Cenene TF Hitra priprava tiska Gospodarna priprava tiska Maloštevilna menjave nizkih naklad Prilagojena tiskovna hitrost Manjši tiskovni formati Investicije v stroje in upodabljanje Tisk na zahtevo (Print-on-demantd), tisk ob pravem času (just-in-time) Specializiranost (ciljna tržna orientiranost) Amortizacija s številnomi nakladami Klasično osvetljevanje tiskarskih plošč je široko uporabljan postopek, ki pa ima eno slabost. Odtis zaradi podosvetlitve filmov izgubi del svoje kakovosti. Rešitev je tehnologija "Computer To Plate" (CTP), pri kateri se stari postopek osvetljevanja tiskarskih plošč izpusti. Plošče se osvetljijo neposredno iz računalnika, kar omogoča krajši rok priprave in višjo kakovost tiskanja. 15
16 9. PREDNOSTI CTP TEHNOLOGIJE PRED KLASIČNO CTP tehnologija je v današnjem času dovolj razvita in izpopolnjena, da se lahko primerja z klasično tehnologijo. Prednost pa ni le v kratkih časih izdelave, temveč tudi v spodaj naštetih lastnostih: zelo ostra rastrska pika; točka se namreč prvič deformira oz. poveča šele pri tisku kvalitetnejša izdelava ker ni kontaktnega postopka (skorajda) ni možnosti, da bi se na plošči poznale sledi nečistoč in prahu kopije, ki jih izdelujemo kasneje se ne razlikujejo od prve narejene plošče saj so pogoji osvetljevanja vedno enaki izredno dobro vidni detajli v temnih in v svetlih delih natančno pozicioniranje, kar omogoča boljše skladje pri tisku krajši čas predpriprave skorajda ni potrebna ročna korekcija plošč v primeru, da se kakšna plošča poškoduje, imamo podatke še vedno shranjene v računalniku, tako da se le ta ponovi hitro in pod istimi pogoji kot prejšnja KONKURENČNOST CTP PROTI CTF ni potrebno več osvetljevanje in razvijanje filma, ena stopnja med pripravo in tiskom se izpusti, to pomeni manjši strošek, pa tudi ni več potrebno nadzirati kvalitete filma CTP : CTF CtFilm, CtPlate CtPress Cena TF visoka Nizka Čas priprave Dolg kratek Število naklad nizko Visoko Število odtisov visoko Nizko Hitrost tiska visoka Odvisno od tehnologije Stroški skladiščenja visoki Nizki Tržna orientiranost neorientiranost Ciljna orientiranost Amortizacija Masovni tisk Številne naklade Tisk na zahtevo ne Popolnoma Tisk ob pravem času Težko dosegljiv Popolnoma dosegljiv 16
17 9. 1. Computer To Film večja produktivnost: skrajšanje postopka priprave pripravimo lahko več filmov prihranimo material (lepilo, osnovni material, kopirne in tiskarske kontrolne trakove,...) ohranjajo oz. uporabljajo se nastavitve (oznake za: skladje, porezave, zgibanje,...) kopiranje plošč zahteva krajšo porabo časa Computer To Plate Odstrani uporabo filma (nižji stroški, krajši čas priprave) Digitalno kontrolni upodobitveni sistem oblikuje slikovne piksle na tiskarski plošči, plošča je uporabna v konvencionalnem procesu tiska Uporablja se več-žarkovni, visokoučinkovit laserski sistem Computer to plate sistem Computer To Plate / To Cylinder / To Screen... to cylinder tehnologijo neposrednega upodabljanja na valju (npr. graviranje valja za globoki tisk)... to screen postopek izdelave TF na situ. 17
18 9. 4. Computer To Press / direct imaging technology Computer to press sistem za večbarvni offsetni tisk Pri CT Press Direct imaging (neposredno upodabljanje) se plošče proizvedejo na samem tiskarskem stroju. Computer to press/ direct imaging sistem Možnosti: Plošče s stalno upodobitvijo Plošče za večkratno upodabljanje Tehnologijo odlikuje visoka kakovost barvnega tiska (naklade v velikosti najmanj 300 izvodov) Computer To Print Možnosti: Z vmesnim nosilcem slike (npr. elektrofotografija) Brez vmesnega nosilca (npr. kapljični tisk) 18
19 10. PRIHODNOST Razvoj digitalnega tiska: Tržni delež v Evropi 3,6 % Več kot 15 %, če odštejemo tudi pisarniško in osebno tiskanje tehnologije Prevladujeta elektrofotografski in kapljični tisk. Kakovost je primerljiva z ofsetnim tiskom. Elektrofotografski itsk za pisarniško (hišno) uporabo in za realizacijo standardnih tiskovin. Največja hitrost barvnega tiska je 267 listov A4/min, v kapljičnem tisku 2 lista A4/min. Elektrofotografski tisk Enobarvni laserski tiskalniki zmorejo 190 odtisov/min pri tiskanju na pole in do 1000 odtisov pri tiskanju na zvitke, ionografski tisk omogoča pri nižji ločljivosti še večje hitrosti. Enobarvni laserski tiskalniki zmorejo 250 odtisov/min pri ločljivosti 1200 dpi, pri tiskanju zvitkov širine 0,6-1,0m pa 2500 odtisov/min. Kapljični tisk je še hitrejši. Kapljični tisk Kodakov Versamark natisne pri nizki ločljivosti 2000 odtisov/min, inca Digital FastJet pri ločljivosti 300 dpi poslika 6000 m 2 /min. Plazo-električne tiskalne glave DoD širine 50 mm zagotavljajo višje tiskovne hitrosti in ofsetno kakovost pri ločljivosti 600 dpi in 8-bitnem tonskem obsegu. Visokokakovostne akcidenčne rotacije, ki v okviru hibridnih sistemov zagotavljajo enobarvnih odtisov/min. Stroji za tisk embalaže natisnejo m 2 /min. Širše tiskalne glave s fimnimi šobami za večjo proizvodnjost in tiskovno kakovost. Personalizacije in mutacije Tiskarska črnila na osnovi organskih topil ali vode suše tudi z UV-sevanjem. Slednje prevladujejo pri kakovostnem barvnem tisku. Elektrofotografski in kapljični tisk omogočata zlasti naslavljanje neposredno pošte ali vnaprej pripravljenih tiskovin. Cena tiskarskih črnil UV se bo znižala. Optimirali jih bodo glede na vrsto tiskalne glave in tiskovnega materiala. Predtisk ni več potreben. Nadomešča ga barvni kapljični tisk. Avtomatizirana prelom in razporejanje omogočata učinkovito oglaševanje. 19
20 Delovni procesi Dejavniki razvoja Pojavlja se spletno tiskanje (web to print). Posebna dejavnost je velikolormatni industrijski tisk. Računalniška tehnologija, računalniški prelom in razporejanje, razvoj kapljičnega tiska, nanotehnologije, osebno izdelovanje (proizvodnja po meri za znanega naročnika). Ni več razlik med industrijskim kapljičnim tiskom in klasično grafično dejavnostjo. Izjemno učinkovito spletno tiskanje (web to print) za neposredno trženje z elektronsko in/ali navadno pošto. Superhitri računalniki omogočajo oskrbovanje z visokoločljivimi digitalnimi podatki nad hitrostjo tiskanja. Uvajanje kvantnega računalništva pospešuje digitalno tiskanje. Nov Heidelbergov CTP sistem 20
21 13. ZAKLJUČEK Tehnologija digitalnega kopiranja ofsetnih plošč se je stežka in počasi uveljavljala. Uporaba ustreznih sistemov se je pomembno povečala šele sredi devetdesetih let. V celoti ti sistemi omogočajo uporabnikom velike pridobitve, večjo proizvodnost, manj napak, zato manj izmeta, veliko upodobitveno preciznost, ki se na koncu odraža v krajši pripravi tiskarskega stroja. Pri CTP tehnologiji se mora zaposleni pri delu soočiti z znanji iz priprave in tiska. Tako mora obvladati znanja grafičarja, računalničarja, tiskarja, deloma pa tudi strojnika. Delavec mora neprestano slediti razvoju v pripravi in tisku. Po najinem mnenju je slabost teh tehnologij, da nova delovna mesta niso tako številna, kot predhodnja, zato skoraj vedno pride do odpuščanja delavcev. V redkih primerih se namreč zgodi, da se za odpuščene najde nadomestilo v istem podjetju, saj so stroški prekvalifikacije in izobraževanja dragi. Ker je Slovenija majhna in s tem tudi trg, tiskarne pa so majhne in jih je veliko, se delo porazdeli. Tako se uvedba in upeljava novih tehnologij izplača samo večjim bolj podjetnim tiskarnam. Misliva, da bodo v prihodnjih letih digitalne tehnologije popolnoma nadomestile klasične. 21
22 12. LITERATURA 1. HELMUT KIPPHAN, Handbook of Print Media, Springer GRAFIČAR, 4/2005, Zakaj smo strappani? 3. GRAFIČAR, 2/2005, Tiskarstvo vitalno kot še nikoli? 4. GRAFIČAR, Resnice o termalni ctp tehnologiji 5. GRAFIČAR, 1/2005, Z vidika violetne tehnologije ctp 6. GRAFIČAR, 2/2004, Nekaj misli o ctp 7. HELMUT TESCHNER, Druck & Medien Technik 8. MICHAEL BARNARD, Print and Production Manual, 8th edition, pira publishing
Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationTrg izgnancev 14, Brežice SEMINARSKA NALOGA TISKALNIKI
GIMNAZIJA BREŽICE Trg izgnancev 14, Brežice SEMINARSKA NALOGA TISKALNIKI Mentor: prof. Tea Habinc Avtor: Lenart Senica Sevnica, april 2006 Avtor: Lenart Senica KAZALO Sevnica, april 2006 2 predmet informatika
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V DUŠAN TIŠMA s.p.
Fakulteta za Elektrotehniko,Računalništvo in Informatiko www.feri.uni-mb.si VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Računalništvo in informatika - informatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V DUŠAN TIŠMA s.p.
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationUpravitelj opravil Task Manager
Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''
More informationREORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO
More informationKAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationAndrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem
More informationDigital Resources for Aegean languages
Digital Resources for Aegean languages Objectives: Make digital texts available to: researchers non-specialists broader audience Keep editions updated Analysis tools: deciphering, linguistic analysis:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationSITOTISK. Tehnika sitotiska je stara že več kot let (v jamah odtisi ) Kitajci, šablonski tisk tisk tekstila.
SITOTISK SITOTISK Tehnika sitotiska je stara že več kot 14 000 let (v jamah odtisi ) Kitajci, šablonski tisk tisk tekstila. L. 1907 Simuel Simon patentiral sitotisk. Priporočil je uporabo mlinarske tkanine
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationKvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji
Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:
More informationIzbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije
Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3
More informationvozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable
vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE
More informationTehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationRazvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA
More informationPrikolice brez meja! Program gospodarskih vozil posebej za vaše potrebe...
Prikolice brez meja! Program gospodarskih vozil posebej za vaše potrebe... www.fliegl.com Polprikolice s kesonom, polprikolice s pomično ponja večja raznolikost za večjo gospod standardne polprikolice
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,
More informationOCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja
More informationNAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationKontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Vitorovič Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Saša Divjak
More informationZahvala Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Boštjanu Murovcu za nadvse koristne nasvete, pripombe, napotke ter potrpežljivo pregledovanje diplomskega del
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Tilen Mokič Uvedba sledljivosti izdelkov v proizvodnji Iskratel Electronics DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Boštjan Murovec Ljubljana,
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationUPORABA LASERJEV V I DUSTRIJI
Oddelek za fiziko Jadranska 19, Ljubljana seminar UPORABA LASERJEV V I DUSTRIJI Avtor: Mentor: doc. dr. Primož Ziherl Povzetek: V seminarju predstavimo pregled aplikacij laserjev na različnih področij.
More information72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje
Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo
More informationDIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:
More informationBiznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije
Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationOKOLJSKA IZJAVA Medium d.o.o.
OKOLJSKA IZJAVA 2010 Medium d.o.o. 1 Medium d.o.o., Okoljska izjava 2010 Pripravila: Mirjam Papler, skrbnica sistema za okolje Odobril: Miran Dolar, predstavnik vodstva za okolje Žirovnica, junij 2010
More informationSLOVENSKI GIMP-PORTAL
ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA SLOVENSKI GIMP-PORTAL Tematsko področje: RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE (IKT) Avtorja:
More informationCommissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.
LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME Ljubljana, oktober 2005 Vladimir Ljevaja IZJAVA Študent Vladimir Ljevaja izjavljam,
More informationKako in zakaj? Pridi, pa ti pokažem
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Prešernova 34 9240 Ljutomer Projektna naloga pri predmetu informatika Kako in zakaj? Pridi, pa ti pokažem Razložiti znam tako, da me»razume«učenec prvega razreda, utemeljiti
More informationSPROTNO UVAŽANJE PODATKOV IZ ODJEMALCA SPLETNEGA POKRA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Boštjan Krajnc SPROTNO UVAŽANJE PODATKOV IZ ODJEMALCA SPLETNEGA POKRA DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationOPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ
OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ Študent: Študijski program: Smer: Matjaž KORTNIK visokošolski strokovni študijski program Strojništvo
More informationOMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS)
OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU STROKAVNA INFORMATIKA IN STATISTIČNE METODE VREDNOTENJA ŠTUDENTKA: Barbara Fras MENTOR: Matej Zdovc CELJE, MAJ 2009 kazalo 1. UVOD... 3 2.
More informationAKCIJSKI NAČRT SRIP ACS+
AKCIJSKI NAČRT STRATEŠKEGA RAZVOJNO INOVACIJSKEGA PARTNERSTVA NA PODROČJU MOBILNOSTI SRIP ACS+ Poslovno razvojna strategija 2017 2020 Ver.2 Junij 2017 Dokument pripravili: Tanja Mohorič, Dunja Podlesnik,
More informationVprašanja tisk izpit
Vprašanja tisk izpit 1.Kaj je modrotisk? Je zvrst rezervnega tiska, po izvedbi je podoben pečatnemu ali batik. Kot rezervirno sredstvo so uporabljali klejaste oz. kašaste rezerve, nanašali pa so jih z
More informationISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec
ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationMilan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationNAVODILA ZA PREŽIVETJE
TEST HOFERJEVEGA MOBILNEGA PAKETA WIFI2GO Z DVD! ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RAČUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE JANUAR 2018 U LETNIK 28, ŠTEVILKA 1 U WWW.MONITOR.SI CENA: 6,65 EUR BITCOIN, NAVODILA
More informationUČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka
More informationFLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:
More informationPOGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni
More informationPREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Albin KODRIČ PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2013 PREGLED
More informationUDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija
More informationOgrodje mobilne aplikacije mfri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationAMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje. Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd,
AMRES eduroam update, CAT alat za kreiranje instalera za korisničke uređaje Marko Eremija Sastanak administratora, Beograd, 12.12.2013. Sadržaj eduroam - uvod AMRES eduroam statistika Novine u okviru eduroam
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationVečuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Kavčič Večuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Matija Marolt
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV Ljubljana, november 2005 TAJKA ŽAGAR IZJAVA Študentka Tajka Žagar izjavljam, da sem avtorica
More informationUPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE V SLOVENSKIH LESNIH PODJETJIH
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Dejan MAVER UPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE V SLOVENSKIH LESNIH PODJETJIH DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationSistemi za podporo pri kliničnem odločanju
Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je
More informationMOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationPOGAJANJA V LOGISTIKI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Suzana Gradišnik POGAJANJA V LOGISTIKI magistrsko delo Celje, oktober 2014 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Suzana Gradišnik POGAJANJA V LOGISTIKI magistrsko
More informationUPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE Ljubljana, junij 2003 BLAŽ KONIČ IZJAVA Študent BLAŽ KONIČ izjavljam,
More informationGlobal Danfoss. Z vodjo ključnih kupcev na terenu. Turbocorjev. Hitrost v IT Hitrost pri dobavah Hitrost v inovacijah. kompresor, ki utira nove poti
Global Danfoss 3/2015 A Stakeholder Publication Slovenian edition Z vodjo ključnih kupcev na terenu Hitrost v IT Hitrost pri dobavah Hitrost v inovacijah Turbocorjev kompresor, ki utira nove poti Poudarek
More informationPriprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook
INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook Preparing Images and Beting with the Program
More informationDvajset let kakovosti in odličnosti
Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,
More informationHalina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ
2 Rene B avellana, S Keyboard INTRO/INAL (e = 144 152) Œ % RERAIN Slower (e = ca 92) Soprano % Alto Tenor Bass Ha - /E Slower (e = ca 92) li - na, He-sus, Ha - (Advent) 7 7sus4 # E/ # # # 7 7 Eduardo P
More informationOBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d. Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FIZIKA-MATEMATIKA MONIKA HADALIN
More informationRAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios
Rok Janež RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Maribor, februar 2017 RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Študent: Študijski
More informationOrganske svetleče diode (OLED)
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar 4. letnik Organske svetleče diode (OLED) Avtor: Žiga Lokar Mentor: prof. dr. Irena Drevenšek Olenik Kranj, 16. 12. 09 Povzetek:
More informationštudentski most: ISSN c x
študentski most: ISSN c505-737x OPIS LESENEGA MOSTU Leseni most na naslovnici povezuje vasi iz levega in desnega brega funkcijo in jo bo vse do postavitve novega mostu, ki bo najverjetneje betonski. UVODNIK
More informationLesna biomasa. Okolju prijazen, obnovljiv vir energije
Lesna biomasa Okolju prijazen, obnovljiv vir energije Biomasa KAJ JE BIOMASA BIOMASA les in lesni ostanki, ostanki iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanki pri proizvodnji
More informationPODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju)
Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Šegova ulica 112 8000 Novo mesto PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Avtorica: Tanja JERIČ, dipl. inž. rač. in inf. Novo mesto,
More informationPROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan
More informationSodelovanje človeka z robotom
Časopis koncerna Kolektor Letnik 18 Poletje 2018 ISSN 2591-2712 2 Roboti so že danes del našega življenja Industrija 4.0 dejavnik konkurenčnosti tudi v slovenskih podjetjih Sodelovanje človeka z robotom
More informationVPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE
VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo
More informationAlma Nemes. Transcribed from several period publications. - ma Ne - mes. w œ w. Ne - mes. w w w w. - mes, quae di - ce - re Cy - pris
SOPRANO ALTO TENOR BASS 4 2 4 2 4 2 4 2 - - ma Ne - s - ma Ne - s so - la ma Nes Transcribed from sever period publications # - - ma Ne - - s # Orlando di Lasso (c. 1532-1594) # - ma Ne - s so - la œ #
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRI UVAJANJU DOKUMENTNEGA POSLOVANJA NA OSNOVI
More informationPRIMERJAVA RAZLIČNIH VLAŽILNIH RAZTOPIN ZA OFSET TISK
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Mihela Volf PRIMERJAVA RAZLIČNIH VLAŽILNIH RAZTOPIN ZA OFSET TISK Diplomska naloga Maribor, november 2011 PRIMERJAVA RAZLIČNIH VLAŽILNIH
More informationA TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -
Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.
More informationA TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All
TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:
More informationGuilty or Not So Guilty Plastic Bags Durable, Energy Saving and Environmentally Friendly LED Lights
Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics 56 embalaža okolje logistika packaging environment logistics februarfebruary 2011
More informationembalaža okolje logistika
Specializirana revija za trajnostni razvoj 104/105 embalaža okolje logistika December 2015 Boštjan Šifrar: Na globalni poti do 100 milijonov realizacije Zelena rast je razvojni izziv Sloveniji Hinko Šolinc:
More informationCJENOVNIK KABLOVSKA TV DIGITALNA TV INTERNET USLUGE
CJENOVNIK KABLOVSKA TV Za zasnivanje pretplatničkog odnosa za korištenje usluga kablovske televizije potrebno je da je tehnički izvodljivo (mogude) priključenje na mrežu Kablovskih televizija HS i HKBnet
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA
More information1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:
1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't
More informationKAJ PA TOPOGRAFIJA? STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI WHAT ABOUT TOPOGRAPHY? STATUS AND QUALITY OF TOPOGRAPHIC DATA IN SLOVENIA
KAJ PA TOPOGRAFIJA? STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI WHAT ABOUT TOPOGRAPHY? STATUS AND QUALITY OF TOPOGRAPHIC DATA IN SLOVENIA Dušan Petrovič, Tomaž Podobnikar, Dejan Grigillo, Klemen
More informationIZDELAVA OCENE TVEGANJA
IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationVSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI
PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.
More informationRFID TEHNOLGIJA IN NJENE KORISTI PRI UPORABI V IGRALNICAH
Organizacija in management informacijskih sistemov RFID TEHNOLGIJA IN NJENE KORISTI PRI UPORABI V IGRALNICAH Mentor: doc. dr. Uroš Rajkovič Kandidatka: Petra Plecity Kranj, oktober 2011 ZAHVALA Za strokovno
More informationVAROVANJE ZASEBNOSTI POTROŠNIKOV PRI PREUČEVANJU NJIHOVEGA VEDENJA S SODOBNIMI RAZISKOVALNIMI METODAMI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VAROVANJE ZASEBNOSTI POTROŠNIKOV PRI PREUČEVANJU NJIHOVEGA VEDENJA S SODOBNIMI RAZISKOVALNIMI METODAMI Ljubljana, julij 2014 PETRA GORIČAN IZJAVA
More information