OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d.

Size: px
Start display at page:

Download "OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d."

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, d.d. Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Ana Novak Kranj, februar 2007

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Jožetu Florjančiču za pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Hvala reprostudiu Etikete tiskarne, d.d. za tisk diplomske naloge. In najlepša hvala moji družini, ki me je spremljala in mi pomagala tekom študija, predvsem pa pri izdelavi tega dela.

3 POVZETEK Uspešnost delovanja neke skupine ali organizacije v veliki meri zavisi od obveščenosti posameznikov, ki so vanjo vključeni s takim ali drugačnim namenom. Tako smo si v pričujoči diplomski nalogi zadali nalogo raziskati obstoječe načine - kanale obveščanja v Etiketi tiskarni, d.d. in učinke obvestil na zaposlene. V prvem delu naloge se bodo natančno analizirali obstoječi načini obveščanja in vsebina oz. narava obvestil. Na podlagi ugotovitev se bo sestavila anketa, s katero se bo skušalo ugotoviti, ali načini obveščanja v tiskarni zaposlenim ustrezajo, kakšne informacije pogrešajo, v kolikšni meri obvestila res spremljajo in kolikšen vpliv imajo nanje ter nenazadnje, ali so njihove vsakodnevne pripombe le rezultat tega, da ljudje pač radi kritiziramo, ali ne. Anketiranje se bo izvedlo med zaposlenimi v proizvodnji in tehnološki pripravi dela. Dobljeni rezultati se bodo posredovali vodstvu z namenom, da bi pripomogli k boljši obveščenosti ljudi in s tem k večjemu zadovoljstvu in boljšemu počutju na delovnem mestu, kar omogoča lažje vsakodnevno sodelovanje, ki ga zahteva sam proces proizvodnje, prispeva pa tudi k dvigu morale in organizacijske kulture v podjetju in z vsem tem k boljšemu poslovnemu rezultatu. KLJUČNE BESEDE: komuniciranje, informacija, obveščanje. ABSTRACT People join groups or organisations with certain purposes. In a great extend the success of these organisations depends on the fact how informed their members are. So the main purpose of this diploma work is to analyse the existing ways of informing in Etiketa printinghouse and the ways the information act upon the employees. First of all the existing ways of informing and the contents of the information are researched very closely. On the base of the found facts an inquiry is formed to answer the questions like: do the existing ways of informing suit the workers, which information do they miss, do the workers read the given notices at all, how do the information act upon them. The inquiry is carried out among the production workers and the technicians. The results that we get are passed to the management, so it could create new ways of informing the employees. The fact is that well informed worker is more satisfied, the needed cooperation in the production process is easier and better, the morale and the culture in the organisation get increased and all these effects the whole business result very positively. KEYWORDS: communication, information, informing.

4 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV DRUŽBE ETIKETA TISKARNA, D.D PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE DELA TEORETIČNE OSNOVE KOMUNICIRANJA KOMUNIKACIJSKI SISTEMI KOMUNICIRANJE V ORGANIZACIJI OBSTOJEČE STANJE OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, D.D RAZISKAVA O OBVEŠČENOSTI ZPOSLENIH REZULTATI RAZISKAVE GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV RAZISKAVE UGOTOVITVE PRENOVA OBVEŠČANJA PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE OBVEŠČENOSTI ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI KRATICE IN AKRONIMI KAZALO SLIK... 57

5 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Ljudje že od pradavnine komuniciramo med seboj. Komuniciranje nam omogoča posredovanje in pridobivanje vsakovrstnih informacij, ki so nekomu bolj, drugemu manj uporabne, ki jih nekdo zna bolje, drugi slabše izkoristiti. Informacijska tehnologija in njen skokovit napredek nam omogočata veliko več možnosti za lažje in bolj kvalitetno bivanje. Povedano z drugimi besedami: biti dobro obveščen je velika prednost, če ne kar nuja v vsakodnevnih bitkah današnjega sveta. Tako kot v osebnem življenju je tudi na delovnem mestu. V organizacijah, kjer smo zaposleni, se pojavljajo različne informacije: od tistih, ki se nanašajo na sam proizvod ali storitev, do tistih, ki so nujne za obstoj, uspešno delovanje in razvoj organizacije same. Za posredovanje slednjih skrbijo uprave podjetij, kadrovske in druge službe, ki se poslužujejo različnih načinov kanalov za njihovo posredovanje (klasične oglasne deske, elektronska pošta, interni časopisi, informatorji, itd.). Namen obveščanja namreč ni le sporočanje, ampak se v informacijah skriva tudi velik motivacijski potencial, še kako pomemben za uspešno poslovanje podjetja. Tako se v tiskarni, kjer se je izvajala raziskava, med delavci, predvsem proizvodnimi, pogosto slišijo pripombe, da so preslabo obveščeni o poslovnih odločitvah, razvojnih načrtih za podjetje, kadrovski politiki, uvajanju novih tehnologij, pogrešajo strokovne informacije, povratne informacije, itd., zaradi česar se počutijo nemočne, odrinjene, manj vredne, neupoštevane, brez občutka»trdnih tal pod nogami«. Ob spremljanju obvestil, zlasti člankov uprave v internem časopisu, pa je zaslediti veliko željo vodstva, da bi v zaposlenih vzbudilo občutek, kako pomemben član»velike družine«je vsak od njih. Zaposleni naj bi čim bolje poznali tako svoje podjetje kot svoje sodelavce ter tako lažje in uspešneje sodelovali. Med prvimi in drugimi torej prihaja do razkoraka. Na vprašanja, kaj je vzrok zanj, je res tolikšen, je uprava uspešna v svojih prizadevanjih, smo skušali odgovoriti v pričujoči diplomski nalogi. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 5 od 57

6 1.2 PREDSTAVITEV DRUŽBE ETIKETA TISKARNA, D.D. Leta 1960 je bilo v Žireh ustanovljeno Obrtno podjetje Trakotkalnica. Proizvodnja je potekala v družbenem domu, kjer so se na dveh statvah tkali trakovi v keper vezavi. Zaposlenih je bilo le pet ljudi, prvi kupec pa trgovsko podjetje Kokra Kranj. Sledenje potreb na trgu je zahtevalo razvoj predvsem v smeri tiska. Tako se je sčasoma tkanje povsem opustilo, razvile pa so se različne tehnike tiska: rolo, sito, flekso, ofset, knjigotisk. Hiter napredek in širitev je v veliki meri omogočal domači razvoj potrebnih strojev in priprav. Zaradi različnih potreb, širitve in družbenih sprememb se je podjetje večkrat formalno preoblikovalo in preimenovalo. Zadnja sprememba se je izvedla leta 1994, ko se je z Aktom o lastninskem preoblikovanju podjetja takratna Etiketa Žiri preoblikovala v delniško družbo. 40% lastniki delnic so bili Skladi (Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenski odškodninski sklad in PID Maksima), ostalo pa zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci Etikete. Z odkupom delnic leta 2001 je postala večinski lastnik podjetja Etiketa tiskarna oz. njeni zaposleni. Trenutno Etiketa izvaža v 26 držav po svetu in ima doma preko 1600 naročnikov. S približno 200 zaposlenimi se uvršča med večje tiskarne v Sloveniji, pa tudi po Evropi. Zaradi zelo širokega proizvodnega programa jo je težko primerjati z drugimi tiskarnami, ki so navadno ožje usmerjene. Decembra leta 1996 je Etiketa prejela Certifikat kakovosti ISO 9001, leta 2000 ISO (okolje) in leta 2005 še standard OHSAS (sistem varnosti in varovanja zdravja). ORGANIZIRANOST DRUŽBE Družbo sestavljajo trije proizvodni programi, ki se med seboj ločijo glede na tehniko tiska: grafični, sito in tekstilni. Vsakega od programov vodi manager (izjema je tekstilni program, ki ga vodi generalni direktor), njemu je podrejen vodja proizvodnje, ki vodi operativno pripravo dela, razvojni oddelek, kalkulacije, orodjarno, v pomoč pri vodenju tiskarne, barvne kuhinje in oddelka poobdelave pa so mu mojstri. Nadalje podjetje sestavlja reprostudio, oddelek prodaje majhnih količin, finančno računovodski sektor, ki ga ravno tako vodi manager, kadrovsko splošni sektor in skupne službe. Nad vsemi bdi enočlanska uprava generalni direktor. Organizacijsko shemo prikazuje Slika1. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 6 od 57

7 UPRAVA GRAFIČNI PROGRAM SKUPNE SLUŽBE služba nabave vodja teh. sektorja služba vzdrž. služba konstr. sl. za kont. in kakov. dela SITO PROGRAM TEKSTILNI PROGRAM REPRO STUDIO ODDELEK PRODAJE MAJHNIH KOLIČIN FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR vodja managerji vodje proizvodnje mojstri finance, rač., plan. analize služba za organ. in informiranje carinsko špediterska služba KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR razvoj kadrov splošna opravila Slika 1: Organizacijska shema Etikete tiskarne, d.d. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 7 od 57

8 DEJAVNOST IN PROIZVODNI PROGRAM DRUŽBE Kot že ime pove, se družba ukvarja z različnimi tehnikami tiska. V nadaljevanju bodo opisani proizvodni programi posameznih oddelkov oz. programov, kot se imenujejo. Grafični program izdeluje samolepilne etikete za uporabo na različnih področjih, od industrije do šole, papirne in kartonske etikete najsi bo posamič ali v roli, v različnem številu barv, z možnostjo izdelave efektov, bar kode, laminiranjem, reliefnim tiskom, itd. Etikete se izdelujejo s tehniko ofset, knjigo in flekso tiska. Glavnino proizvodov sito programa predstavljajo termotransferji za svetle in temne tekstilne in tudi nekatere druge materiale, kot je usnje, z možnostjo tiska različnih efektov (glitri, kovinske barve, barve, občutljive na toploto in UV žarke, itd.). Poleg termotransferjev izdelujejo tudi našivne etikete na različnih materialih, zastavice,... vse v sito tehniki, ki pa se v zadnjih letih na področju termotransferjev vse bolj kombinira z ofset in digitalnim tiskom. Program tudi stalno sledi ekološkim zahtevam trga, zato ima za nekatere vrste transferjev pridobljen certifikat ÖKO-TEX STANDARD 100. Na tekstilnem programu se tiskajo etikete z vzdrževalnimi znaki, reklamne etikete, etikete za označevanje proizvodov, nadalje tiskajo in režejo okrasne trakove za aranžiranje, predobdelujejo tekstilne trakove, namenjene tisku barv ali toplotnih folij, opravljajo pa tudi storitve, kot je sublimacijsko tiskanje, barvanje tekstilnih trakov, tisk toplotne folije, itd. Opremljeni so s stroji za suhi ofset, flekso in sito tehniko. Omeniti velja še reprostudio, ki se zelo hitro razvija in stalno spremlja novosti na področju priprave za tisk in novosti na področju digitalnega tiska. Opravljajo reprostoritve za domače potrebe in tudi za zunanje uporabnike. Oddelek prodaje majhnih količin predvsem z manjšimi nakladami zadovoljuje širok krog potrošnikov, njihova prednost pa je poleg kvalitete digitalne tehnike (reprostudio) možnost hitre izpolnitve naročila. Izdelujejo vizitke, vabila, čestitke, jedilne liste, gledališke liste, obrazce, diplome, pohvale, POSLOVNA POLITIKA DRUŽBE Ključ za poslovni uspeh družbe je v celovitem sistemu vodenja kakovosti, ki zajema kakovost tiskarskih izdelkov, storitev, varovanje okolja ter zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja kakovosti je dinamičen sistem, ki v družbi povezuje napore in odgovornosti vseh oddelkov in zaposlenih. Kakovost je namreč temelj v konkurenčnem boju na vedno bolj zahtevnem in cenovno občutljivem domačem in tujem trgu. (mag. J. Kokalj, generalni direktor, Poslovna politika, ). Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 8 od 57

9 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Predpostavlja se, da so načini obveščanja v tiskarni dokaj dobri. Uprava se trudi, da bi bile zaposlenim informacije čim bolje in v čim večji meri posredovane, pa najsi gre za informacije o delovanju organizacije same, o poslovanju ali za strokovne informacije, ki naj bi po malem dvigovale strokovno usposobljenost posameznikov. Preko obveščanja tako skuša vplivati na zaposlene v smeri doseganja čim boljšega delovnega rezultata. V raziskovalnem delu naloge nas je zanimala predvsem obveščenost tistih zaposlenih, ki nimajo vodstvenih funkcij, in je njihova informiranost večinoma odvisna od spremljanja različnih kanalov obveščanja v podjetju. Ravno tako je raziskava potekala le znotraj tiskarne, kljub temu, da njen časopis prejemajo tudi nekateri posamezniki in institucije zunaj nje. 1.4 METODE DELA Za izdelavo diplomske naloge so bile uporabljene naslednje metode: opazovanje z neposredno udeležbo (kot predhodna metoda), proučitev pridobljene literature s področja komuniciranja, analiza obstoječih načinov kanalov obveščanja, analiza vsebin obvestil, anketna metoda za ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih z načini obveščanja in vsebino obvestil, oblikovanje predlogov za boljšo obveščenost v podjetju. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 9 od 57

10 2 TEORETIČNE OSNOVE KOMUNICIRANJA Beseda komunicirati izhaja iz latinščine. Latinski izraz»communicare«pomeni občevati, razpravljati, posvetovati se, vprašati za nasvet. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo razlaga kot»izmenjavo misli, informacij, sporazumevanje«in komunikacijo kot»sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij«. Komuniciranje je možno razčleniti na : oblikovanje sporočil; razlago sporočil. Komuniciranje je torej proces izmenjave informacij. Da bo ta proces uspešen, mora potekati s pomočjo simbolov, ki so splošno sprejeti v neki skupini, kjer poteka, oz. jih vsak član te skupine enako razume. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je informacija,»kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo.«različni avtorji besedo informacija različno razlagajo. B. Kavčič (1998) ugotavlja naslednje skupne značilnosti definicij: informacija je nekaj, kar posameznik, skupina ali organizacija sprejema iz okolja oz. oddaja v okolje; informacija pomaga posamezniku, skupini ali organizaciji, da se prilagodi okolju; informacija je vse, kar zmanjšuje negotovost; informacija je namensko sporočilo nekomu; informacija se oblikuje na osnovi podatka, ki je golo dejstvo o neki vsebini. Šele oblikovan oz. obdelan podatek ima za prejemnika uporabno vrednost in s tem postane informacija. Komuniciranje ima za človeka izjemno velik pomen. Je eden od dejavnikov, ki vsakemu posamezniku omogoča, da se razvije in dozori v člana človeške družbe. 2.1 KOMUNIKACIJSKI SISTEMI Za potek komuniciranja so potrebni vsi elementi komunikacijskega sistema, ki so med seboj v določeni povezavi. Slednje lahko enostavno predstavimo s komunikacijskim modelom (Slika 2). Komunikacijski sistem sestavljajo: viri informacij; oddajnik, ki sporočilo odda; sporočilo; komunikacijski (informacijski) kanal; Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 10 od 57

11 sprejemnik, ki sporočilo sprejme; komunikacijski učinek; povratna zveza. VIRI POVRATNA ZVEZA ODDAJNIK SPREJEMNIK KOMUNIKACIJSKI KANAL/ SPOROČILO Slika 2: Komunikacijski model ODDAJNIK Oddajnik je oseba, ki iz različnih razpoložljivih virov zbere podatke in jih oblikuje v take informacije, da bo pri sprejemniku dosežen določen učinek. Oblikuje torej sporočila in jih kodira (glej nadaljevanje). Oddajnik je tudi naprava, ki sporočilo odda. SPOROČILO To so vsebine, ki jih želi oddajnik sporočiti sprejemniku (sprejemnikom). Sporočilo mora biti sestavljeno iz simbolov, ki jih mora biti oddajnik sposoben oddati, sprejemnik sprejeti, komunikacijski kanal pa natančno prenesti. Za oddajnik in sprejemnik morajo imeti enak pomen. Pravimo, da so sporočila kodirana. Kode so torej načini sporazumevanja. (simboli, znaki). To so lahko pisane ali govorjene besede (govorimo o verbalnem komuniciranju), pa tudi kretnje, mimika, itd. (neverbalno komuniciranje). KOMUNIKACIJSKI (INFORMACIJSKI) KANAL Komunikacijski kanal je (fizično) sredvstvo, preko katerega se prenaša sporočilo. Pri neposrednem komuniciranju je to direktni prenos z glasom (komunikacijski kanal je v tem primeru zrak), kretnjami, itd., pri posrednem pa so uporabljena tehnična sredstva (radio, telefon, TV, elektronska sredstva, oglasne deske, časopisi, bilteni, itd.). Komunikacijski kanali se ločijo po zmogljivosti in kakovosti (natančnost prenosa sporočila), po času trajanja prenosa sporočila, itd. Učinkovitost kanala v veliki meri Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 11 od 57

12 zavisi od psihofizioloških sposobnosti sprejemnika (vid, sluh, tip, okus) in od njegove motivacije za sprejem sporočila. (S)PREJEMNIK Sprejemnik je naprava, ki sporočilo sprejme in ga po potrebi dekodira spremeni v prejemniku razumljivo obliko. Prejemnik je lahko predviden, možen ali zaželen uporabnik sporočila. To je lahko ena oseba ali tudi skupina oseb. KOMUNIKACIJSKI (INFORMACIJSKI) UČINEK Komunikacijski učinek nam pove, kakšna je reakcija prejemnika na prejeto sporočilo. Odvisen je od vsebine sporočila, izgub v komunikacijskem kanalu in od tega, kako prejemnik sporočilo zazna (percipira). Učinkovito je tisto komuniciranje, pri katerem prejemnik sporočilo razume tako, kot ga je pošiljatelj zasnoval. POVRATNA ZVEZA (INFORMACIJA) Povratna zveza govori o učinku sporočila na prejemnika. Poteka v obratni smeri kot pošiljanje sporočila. Pove nam, da je sporočilo bilo sprejeto in kako je bilo sprejeto, zato so povratne informacije tudi podlaga za odpravljanje napak pri komuniciranju, v primeru nedoseženih ciljev pa so podlaga za spremenjeno ravnanje ali spremembe v vsebini sporočil. Povratna sporočila zavisijo od motivacije prejemnika, od narave sporočila, njegove razumljivosti, obsega in okoliščin, v katerih komuniciranje poteka. (Florjančič, Ferjan, 1998). Take informacije so lahko pozitivne ali negativne, posreduje jih lahko prejemnik sam ali pa jih oddajnik pridobi po drugi poti. Za sporočevalca imajo velik pomen, ker so vir informacij za njegovo nadaljnje delovanje. MOTNJE PRI KOMUNICIRANJU Vzrok za neuspešno komuniciranje so velikokrat motnje, ki lahko nastanejo pri oddajniku, v komunikacijskem kanalu ali pri sprejemniku. Florjančič in Ferjan (1998) navajata dve vrsti ovir pri komuniciranju: individualne, organizacijske. Med prve spadajo: različne predpostavke, pripisovanje različnih pomenov istemu simbolu (semantika), čustvena stanja, komunikacijske sposobnosti, komunikacijske preobremenitve, vnaprejšnji odnosi do sporočil. V organizacijah pa se pojavljajo motnje zaradi organizacijske strukture (hierarhični nivoji), specializacije (težave nastajajo pri sporazumevanju strokovnjakov z različnih področij v organizaciji), različnosti ciljev (zaposleni imajo drugačne cilje od vodstva) in različnih statusov (odtujevanje višjih hierarhičnih nivojev od nižjih, razvoj stereotipov na podlagi različnih statusov). Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 12 od 57

13 RAZLIČNOST KOMUNIKACIJSKIH SISTEMOV Komunikacijski sistemi so lahko enosmerni (oddajnik samo oddaja, sprejemnik sprejema, sporočilo potuje samo v eno smer), dvosmerni (oddajnik je tudi sprejemnik in obratno, sporočilo potuje v obeh smereh), lahko so enostavni ali kompleksno sestavljeni (eden ali več oddajnikov oz sprejemnikov). Komunikacijski sistem lahko omogoča usmerjeno (sporočilo je namenjeno določenemu sprejemniku) ali neusmerjeno komunikacijo (oddajnik želi sporočati čim večjemu številu navadno nepoznanih sprejemnikov). 2.2 KOMUNICIRANJE V ORGANIZACIJI Beseda organizacija ima več pomenov. Izhaja iz grške besede»organon«, ki je pomenila orodje in kasneje med drugim telesni organ. V času Rimskega imperija se je pojavila kot»organizare«, kar je pomenilo oblikovati nekaj v celoto, ki deluje kot človeško telo. Danes besedo organizacija razumemo kot subjekt (podjetje, institucijo), ki obstaja z nekim namenom. Pomeni tudi niz elementov, ki so na določen način sestavljeni, med seboj povezani in jih zaznamujejo kompleksnost (vertikalna in horizontalna diferenciacija kot posledica delitve dela), formalizacija (politika, procedure, pravila, na osnovi katerih ta niz elementov sploh deluje) in centralizacija (govori o koncentraciji moči odločanja). Je pa tudi proces, ki poteka v nekem časovnem obdobju. Namen vsake organizacije je dosegati določene cilje. Sestavljajo jo ljudje, ki so med seboj v določenih razmerjih in odnosih, ti pa so posledica delitve dela in odgovornosti. Pri svojem delovanju morajo upoštevati določena pravila, sicer bi bilo njihovo delovanje že vnaprej obsojeno na neuspeh. Da so kot celota uspešni in lahko delujejo, morajo med seboj komunicirati. Komuniciranje poteka med posamezniki in skupinami, v okviru katerih ti delujejo, ali pa tudi med posameznikom in skupino. Za sam potek komuniciranja v organizaciji je potrebno zagotoviti ustrezne komunikacijske kanale in oblikovati metode, poti komuniciranja. Velik pomen, predvsem za uspešno komuniciranje, ima tudi organizacijska kultura. Pri komuniciranju v organizaciji se posredujejo, izmenjujejo informacije, ki pomenijo novo znanje in izzovejo določeno ravnanje. V nasprotnem primeru so to le podatki. Informacije so lahko formalne ali neformalne narave, kar zavisi od odnosov, ki se oblikujejo med zaposlenimi na različnih organizacijskih nivojih in med njimi. Najbolj pogost vir neformalnih informacij za zaposlene so govorice. Posredovanju informacij lahko z drugo besedo rečemo tudi obveščanje. Florjančič in Ferjan (1998) navajata tri osnovne tipe komuniciranja v organizacijah: situacijski tip (informacija daje nekaj v vednost); motivacijski tip (spodbuda k delovanju v določeni smeri); inštrukcijski tip (navodila za delo). Za preživetje organizacije je nujno tudi komuniciranje z okoljem. V okolju se nahajajo poslovni partnerji in tudi potencialni poslovni partnerji, iz okolja se pridobivajo informacije, nujne za razvoj, itd. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 13 od 57

14 KOMPLEKSNOST IN CENTRALIZACIJA TER KOMUNICIRANJE Komuniciranje v organizacijski strukturi naj bi zagotovilo oskrbo vseh, ki odločajo, s potrebnimi informacijami, in vse izvajalce z zahtevami dela. Najbolj pogosti komunikacijski kanali, ki se za to uporabljajo, so ustno komuniciranje (kjer pogosto prihaja do motenj napak pri prenosu sporočil), navadna in hitra pošta, elektronska pošta, telefaks, oglasne deske, informatorji, interni časopisi, pisana navodila za delo ali tehnološka navodila, itd. Komunikacijski kanal se izbere glede na obseg in naravo sporočil, potrebno hitrost prenosa le-teh, ekonomsko upravičenost, itd. Z besedo kompleksnost se v organizaciji označuje horizontalna in vertikalna razvejanost, do katere pride zaradi delitve dela. Zaposleni morajo na delovnih mestih vsak dan odločati. Od tega, kje v strukturi so, zavisi tudi, kakšne in koliko informacij potrebujejo. Pri enostavnejših odločitvah zadostujejo navade in izkušnje, pri bolj zapletenih pa je potrebno pridobiti tudi informacije iz okolja v okviru organizacije same ali izven nje. Centralizacija govori o nahajanju (s)prejemnikov in oddajnikov oz. o smereh potovanja informacij. Če je vir informacij eden, je govora o centralizaciji, sicer o decentralizaciji virov informacij. VREDNOST INFORMACIJ ZA ORGANIZACIJO V organizacijah se oblikujejo in potrebujejo številne informacije različnih vrednosti. Od tega, ali so za organizacijo koristne ali ne, zavisi njihova vrednost. Slednje določajo pomembnost, kakovost, količina, pravočasnost in dostopnost informacij (Kavčič, 1998). POMEMBNOST: kompleksnost organizacijske strukture nam pove, da so v organizacijah ljudje zaposleni na različnih delovnih mestih, na različnih nivojih. Tako imajo za zaposlene informacije različne pomene. Informacija tehnološke narave n. pr. razvojnemu tehnologu veliko pove, računovodkinji pa prav ničesar. Za organizacijo so bistvenega pomena tudi informacije iz okolja, ki se spet razlikujejo po svoji»teži«: odpoved velikega naročila je veliko hujša kot reklamacija neke majhne količine produktov. V splošnem so za organizacijo najpomembnejše strateške informacije, ki so podlaga za oblikovanje njenih strategij. To so predvsem informacije s trga, pa tudi informacije o delovni sili, o nahajališčih surovin, itd. KAKOVOST INFORMACIJ govori o tem, kako natančno prikazujejo dejansko stanje. Ker je popolnoma natančne informacije skoraj nemogoče pričakovati, vsako odločanje spremlja tudi večje ali manjše tveganje. Optimalno KOLIČINO informacij za odločanje je težko določiti. Pomanjkanje informacij pomeni večje tveganje pri odločanju, preveč informacij pa predstavlja večji strošek in povzroča informacijsko preobremenjenost, ki vodi v odklanjanje tudi zelo uporabnih informacij. Pogosto v praksi prihaja tudi do pojava»analiza paraliza«: osebe, ki odločajo, se preveč poglobijo v iskanje informacij in tako zamudijo pravi čas za odločitev. Količino potrebnih informacij morajo določiti predvsem njihovi uporabniki. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 14 od 57

15 Za odločitve v organizacijah (nanašajo se na prihodnje dogodke) se večinoma uporablja informacije oz. podatke o tem, kar se je že zgodilo, hkrati pa je potrebno dobro poznati tudi situacije, trende, itd. v času odločanja. Ker morajo biti odločitve največkrat sprejete v zelo kratkem času (n. pr. pridobitev prednosti pred konkurenco), je še kako pomembna PRAVOČASNOST INFORMACIJ. DOSTOPNOST INFORMACIJ: viri, iz katerih tisti, ki odločajo v organizaciji, črpajo informacije, so zelo različni. V idealnem primeru bi lahko uporabili različne vire in nato izbrali najbolj kakovostne podatke, vendar v praksi to skorajda ni izvedljivo. Do omejitev pri pridobivanju informacij prihaja zaradi stroškov, omejene dostopnosti do informacij, nepopolnosti in dvoumnosti informacij, itd. Zato se pri odločanju v organizaciji pogosto poslužuje manj kakovostnih, vendar lažje dostopnih informacij, s čimer pa se poveča tveganje pri odločanju. STROŠKI KOMUNICIRANJA Velik del časa zaposleni v organizaciji porabijo za komuniciranje. Tisti na nižjih organizacijskih nivojih ga porabijo nekaj manj in več za samo operativno izvajanje nalog, medtem ko je na višjih nivojih komuniciranja bistveno več. Komuniciranje tako povzroča stroške, ki jih lahko delimo na denarne in nedenarne. Denarne stroške je mogoče neposredno podati v denarni obliki. Sem sodijo: stroški opreme za komuniciranje: računalniška oprema, telefoni, telefaxi, itd., njihovo vzdrževanje in amortizacija; stroški materiala: drobni pisarniški material kot so papir, kuverte, mape, pisala, itd.; stroški dela: gre za stroške časa, ki ga zaposleni porabijo za komuniciranje; stroški komunikacijskih storitev drugih organizacij kot so telefonske naročnine, poštnine, vključitev v računalniška omrežja, itd. Stroški komuniciranja v organizaciji so zelo visoki, vendar brez komuniciranja organizacija ne more delovati, zato je nujno potrebna stalna racionalizacija, kar pomeni, da mora vsako pridobivanje informacij imeti svoj namen, ki ga določi uporabnik teh informacij. V organizacijah tako pogosto potekajo revizije komunikacijskih sistemov ravno z namenom odprave nepotrebnih stroškov. Nedenarni stroški so tisti, ki obstajajo in jih je težko ali celo nemogoče izraziti v denarni obliki. Nanašajo se na posledice neustreznega komuniciranja znotraj organizacije in tudi njenega komuniciranja z okoljem. Nekaj primerov: slabe odločitve, slabo doseganje ciljev, zaposlovanje neustreznih ali celo nepotrebnih kadrov, prekinjeni poslovni stiki, nizka produktivnost; drugo. Informacije imajo torej svojo ceno in prinašajo korist, zato mora vsaka organizacija uravnotežiti razmerje med njima. Prav gotovo imajo pri tem glavno vlogo cilji pridobivanja informacij oz. njihova pomembnost v delovanju organizacije. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 15 od 57

16 INTERNO KOMUNICIRANJE V ORGANIZACIJI Vodstva organizacij komunicirajo z okoljem eksterno komuniciranje - in v okvirih organizacije same interno komuniciranje. Nameni slednjega so: povečati razumevanje ciljev organizacije in njihovega pomena za vse zaposlene ter s tem vplivati na lojalnost in motivacijo zaposlenih; stimulirati zaposlene pri ustvarjanju idej z učinkovitim komuniciranjem od zgoraj navzdol torej zaposlenim dati občutek njihove pomembnosti; pozitivno vplivati na organizacijsko kulturo; vplivati na socializacijo zaposlenih; informirati in tudi izobraževati zaposlene; prepričevati in vzpodbujati zaposlene. Vrste internega komuniciranja: formalno in neformalno; medosebno in posredno. Medosebno komuniciranje vodstva uporabljajo, da bi povečalo učinkovitost svojega dela, saj je tovrstno komuniciranje večinoma spontano, nenačrtovano, neposredno, neformalno in zato bolj prepričljivo. Posredna komunikacija poteka preko medijev, kot so interni časopisi, publikacije za zaposlene, elektronska pošta, itd. Med publikacijami bi lahko našteli zapisnike, pisma, okrožnice, pa tudi priročnike, biltene in revije. Avtorji Možina, Tavčar, Zupan in Kneževič (2004) navajajo kot odločilno zahtevo pri pripravi tovrstnih publikacij vzdrževanje ravnotežja med cilji vodstva organizacije in zahtevami zaposlenih po popolnih in zanimivih informacijah, ki morajo biti resnične, natančne in napisane v ustreznem slogu. V kolikor tem zahtevam ni zadoščeno, zaposleni publikacije ne upoštevajo kot kredibilen vir informacij oziroma jo razumejo kot propagando vodstva. ORGANIZACIJSKA KULTURA V vsaki organizaciji se razvijejo pravila in oblikujejo poti, po katerih komuniciranje poteka. Pri tem ima veliko vlogo organizacijska kultura, ki v močno vpliva na uspešnost komuniciranja v organizaciji. Organizacijska kultura je po Vili (1994) sistem vrednot in načina razmišljanja, ki je skupen ljudem v neki organizaciji in razlikuje eno organizacijo od druge. Po Florjančiču in Ferjanu (1998) se pod organizacijsko kulturo razume: prevladujoče vrednote, sprejete s strani članov neke organizacije, način izvajanja dejavnosti in funkcij managementa, filozofijo odnosov managementa do podrejenih, način reševanja konfliktov, način komuniciranja znotraj organizacije, način presoje kakovosti izvajalcev. Gre torej za medčloveške odnose v organizaciji. Zaposlenim omogoča skupno življenje tekom delovnega časa in hkrati močno vpliva na samo delovno učinkovitost Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 16 od 57

17 oz. skupni delovni rezultat. Na zunaj se kaže v obnašanju zaposlenih, lastnikov in uprave, v načinu verbalnega komuniciranja in tudi v načinu obnašanja do strank. Osebna svoboda posameznika je sicer nekoliko zmanjšana, na drugi strani pa kultura omogoča dobro počutje zaposlenih na delovnih mestih, dobre odnose med sodelavci, med posameznimi organizacijskimi nivoji, tudi sodelovanje pri odločanju, itd. V nasprotnem primeru prihaja do konfliktov med zaposlenimi ali med zaposlenimi in managementom, kar vodi v kršitve delovne in organizacijske discipline in se na zunaj kaže v brezbrižnosti ljudi, zanemarjenih delovnih in poslovnih prostorih, itd. Posledica je seveda slabo poslovanje. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 17 od 57

18 3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 OBVEŠČANJE V ETIKETI TISKARNI, D.D. Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. poteka preko: a) formalnih oblik obveščanja: oglasne deske, internega pošiljanja sporočil preko elektronske pošte, glasila E.tiketine novice, b) neformalnega obveščanja pogovori zaposlenih z nadrejenimi in govorice. OGLASNE DESKE Oglasne deske se nahajajo na treh mestih v podjetju, kjer se delavci veliko gibljejo ali zadržujejo. Prek njih se zaposlene obvešča o mnogih bolj ali manj pomembnih dogodkih v podjetju ali v domačem kraju. a) najpogosteje preko oglasnih desk obvešča kadrovsko splošni sektor. Nekaj primerov obvestil: objave prostih delovnih mest, sporočila o možnostih za počitniško delo, možnosti za letovanje, sporočila centra za socialno delo, npr. o vlogah za otroški dodatek, obvestila delavcem staršem dijakov in študentov (npr. potrdila o vpisu), obvestila o potrebnem ravnanju v primeru požarov, itd., sporočila OŠ Žiri, fotokopije raznih člankov (npr. o pokojninskem zavarovanju), drugo. b) uprava prek oglasnih desk na kratko obvešča o vseh pomembnih dogodkih, ki se nanašajo na upravljanje podjetja: javna napoved skupščine delničarjev, obvestila o prijavah na skupščino delničarjev, poročila o skupščinah delničarjev, drugo. c) služba za kontrolo kakovosti in varstvo pri delu objavlja: poročila o kakovosti za določeno časovno obdobje (reklamacije dobaviteljem, reklamacije kupcev, potek njihovega reševanja), navodila za ravnanje z odpadki, sortiranju le-teh, opozorila v primerih, da prihaja do nepravilnosti v ravnanju z odpadki, Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 18 od 57

19 drugo. d) sporočila sindikata o njegovi dejavnosti: možnosti nakupa ozimnice, organizacija izletov ali športnih prireditev, sporočila ZSSS, drugo. e) svet delavcev preko oglasnih desk obvešča zaposlene o dogajanju na sejah. f) finančno računovodski sektor obvešča o nakazilih npr. regresa. g) služba vzdrževanja objavlja licitacije odpisane opreme. h) obvestila o kulturnih, športnih, zabavnih prireditvah in aktivnostih različnih organizacij v kraju. i) drugo. ELEKTRONSKA POŠTA Sporočil v tej obliki ni možno pošiljati vsem zaposlenim. Tak primer so proizvodni delavci. Prek elektronske pošte ravno tako obveščajo službe in sektorji. Spet prednjači kadrovsko splošni sektor npr. z obvestili o predavanjih, organiziranih za določena delovna mesta (primer : predavanje psihoterapevta) in služba za kontrolo kakovosti in varstvo pri delu (primer: novosti v Uradnem listu o prepovedi uporabe določenih ftalatov v materialih za igrače, ki jih uporabljajo otroci, mlajši od treh let. Sporočilo je bilo namenjeno razvojnim tehnologom in vodji razvojnega oddelka.). GLASILO E.TIKETINE NOVICE Namen in kratka zgodovina glasila E.tiketine novice imajo začetek v Informatorju, papirju formata A4, ki ga je izdajalo tajništvo (uprava), kadar se je za to pokazala potreba. List se je razdeljeval po oddelkih, vseboval pa je razna aktualna sporočila delavcem. Decembra 1999 je na pobudo in s sodelovanjem takratnega vodje kadrovsko splošnega sektorja izšel Informator v razširjeni obliki na 22 straneh. Vseboval je članke iz različnih programov in služb. Ob pripravah na naslednjo številko je eden izmed avtorjev izrazil nezadovoljstvo, da imamo kot tiskarna tako skromno, fotokopirano publikacijo. Z ustnim soglasjem uprave delniške družbe (direktorja) se je oblikoval uredniški odbor. Pisnega akta ali sklepa o ustanovitvi časopisa torej ni. Prva številka E.tiketinih novic v sedanji obliki je bila izdana Začetni namen sporočanja aktualnih sporočil zaposlenim se je tako razširil. Delavci imajo na ta način možnost izvedeti mnogo več tako s strani uprave kot ostalih služb in sektorjev, lahko pa v novicah objavljajo tudi svoje prispevke. Iz naštetega je možno Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 19 od 57

20 sklepati, da namen glasila ni samo obveščanje, ampak (mogoče celo v večji meri) tudi motiviranje. Ima pa še dve pozitivni značilnosti: navzven je časopis po strokovni plati produkt, ki tiskarno promovira, hkrati pa predstavlja tudi del kulture podjetja, kar ima na okolico in trg prav gotovo pozitiven vpliv. Shematski prikaz izdajanja časopisa prikazuje Slika 3. Vsebinska predstavitev E.tiketinih novic Odločitve o vsebini sprejema uredniški odbor. Prednost imajo teme, ki obravnavajo podjetje. V vsaki številki zaposlene nagovori direktor. Poroča jim o ustvarjenih prihodkih, odhodkih, stroških za določeno obdobje, jih primerja s preteklimi, razmišlja o trgu, kupcih, globalizaciji, konkurenci, o plačah oz. stroških dela (primerjave z drugimi državami). Včasih predstavi tudi zanimive izdelke izziv za prihodnost, obiske večjih kupcev, poroča o skupščini delničarjev, itd. Vedno doda tudi vzpodbudo za uspešno poslovanje in poudari pomembnost vsakega posameznika v uspehu. Sledijo strokovni članki: o posameznih vrstah tiska, o pripravi predlog za tisk, o barvni metriki, barvnih prostorih, drugo. Služba za kontrolo kakovosti in varstvo pri delu pripravlja prispevke s svojega področja in poroča o svoji dejavnosti (primer: periodične meritve v delovnem okolju: meritve hrupa, toplotnih in svetlobnih razmer, meritve prisotnosti kemičnih snovi v zraku, itd.). Kadrovska služba podaja poročila o izobraževanjih, usposabljanjih, vajah, ki jih organizira, itd. V časopisu so stalne rubrike: poročila o obiskanih strokovnih sejmih ali izobraževanjih doma in v tujini, ki jih pripravijo udeleženci le-teh, Predstavimo se: v vsaki številki je objavljen intervju z zaposlenim ali upokojencem Etikete. Prispevki zaposlenih: o svojih razmišljanjih, o svojih potovanjih, doživetjih, intervjuji z zanimivimi osebami, pesmi, fotografije, poročila s športnih tekmovanj, ki se jih udeležijo, prispevki s športnih tekmovanj in izletov, organiziranih v okviru podjetja, drugo. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 20 od 57

21 Zbiranje in obdelovanje prispevkov Prispevki se preko e-pošte zbirajo pri odgovornem uredniku, ki jih pripravi za objavo. Sem spadata lektoriranje in korigiranje. Celotni uredniški odbor vse prispevke pregleda in se odloči, kateri bodo objavljeni. Načeloma so prej ali slej objavljeni vsi prispevki, ki se zberejo pri odgovornem uredniku. Časopis ima nekaj stalnih rubrik, skrbi pa se, da je vsebina čim bolj raznolika. Določeno prioriteto imajo tudi lahkotnejše vsebine, sicer bi glasilo bilo suhoparno. Nekatere številke so tematsko obarvane. Urejanje, priprava za tisk in tisk E.tiketinih novic Izbrani teksti in fotografije se posredujejo v domači reprostudio, kjer odgovorni urednik sodeluje pri postavitvi, odloča o zaporedju člankov, velikosti objavljenih fotografij, tipografiji, itd. Tisk poteka doma na digitalnem tiskarskem stroju, zgibanje, vezava in obrez pa izven tiskarne, delno tudi z namenom, da časopis po podjetju ne bi krožil že pred izidom. Distribucija časopisa Časopis izhaja štirikrat letno. Običajno se natiska 500 izvodov. Prejemajo ga: trenutno zaposleni (približno 200 izvodov), vsi upokojenci (približno 90 izvodov), večji poslovni in nekateri drugi partnerji, ostala podjetja v domačem kraju in bližnji okolici, novinarji nekaterih medijev. Vsakokratna številka je dostopna tudi na internetni strani podjetja Arhiviranje časopisa Časopis se arhivira: fizično v tajništvu podjetja in pri članih uredništva, elektronsko v reprostudiu, kjer se vsaka številka shrani na zgoščenko. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 21 od 57

22 kadrovsko splošni sektor uprava zaposleni iz preostalih sektorjev, služb in proizvodnih programov aktualni prispevki strokovni članki slikovno gradivo ostalo urednik uredniški odborodločitve o vsebini izbor prispevkov povratne informacije lektoriranje, korigiranje prispevkov domači reprostudio, oblikovanje, tisk zgibanje, vezava, obrezovanje - izven podjetja distribucija arhiviranje novinarji nekaterih medijev druga podjetja in organizacije v domačem kraju in okolici večji poslovni in drugi partnerji zaposleni upokojenci fizično elektronsko internet Slika 3: Shematski prikaz izdajanja časopisa Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 22 od 57

23 NEFORMALNO OBVEŠČANJE Kot v vsaki organizaciji predstavljajo obliko obveščanja zaposlenih tudi govorice. Njihova verodostojnost je večinoma vprašljiva, saj potujejo od ust do ust, ljudje pa jih navadno vsak po svoje razumemo. Pogosto so vir govoric pogovori posameznikov z nadrejenimi. V prvi vrsti so to mojstri in vodje proizvodnje, s katerimi so zaposleni največ v stiku, pa tudi vodje programov in generalni direktor ob svojih obiskih v proizvodnji. Vir informacij zaposlenim niso samo vsebine pogovorov, ampak tudi način komuniciranja nadrejenih z njimi. STROŠKI OBVEŠČANJA Kot že iz teoretičnega dela vemo, je stroške komuniciranja v praksi skorajda nemogoče določiti. Tako je tudi v Etiketi tiskarni, d.d. Stroški za posamezne kanale internega obveščanja, ki so vzpostavljeni v Etiketi, se tako vključujejo med druge stroške in so v nekaterih primerih skorajda zanemarljivi. Tak primer so stroški obvestil na OGLASNIH DESKAH, saj se vključujejo v stroške pisarniškega materiala (papir, kartuše), čas, ki ga porabijo posamezniki za pridobivanje potrebnih informacij in oblikovanje sporočil, pa se prepleta s časom, ko opravljajo druge naloge. Prek ELEKTRONSKE POŠTE poteka komuniciranje s kupci, dobavitelji, raznimi institucijami, pa tudi med zaposlenimi znotraj podjetja. Med slednje lahko štejemo tudi interno obveščanje, katerega strošek se spet vključuje v naročnino na internetno povezavo in je minimalen. Delno je možno določiti stroške, ki jih povzroča izdajanje časopisa. Tako se lahko določijo stroški: delovnega časa delavca, ki opravi potrebno pripravo prispevkov za tiskanje, porabljenega papirja, tiskanje na digitalnem tiskalnem stroju, obdelave (zgibanje, vezava, obrez) potiskanega materiala, ki poteka izven podjetja, in stroški transporta, distribucije izvodov upokojencem in drugim zunanjim prejemnikom. Težko pa je določiti stroške dela uredniškega odbora in predvsem odgovornega urednika, ki skrbi za zbiranje prispevkov, njihovo lektoriranje, korigiranje in tudi sodeluje pri pripravi člankov za tisk, kar poteka v reprostudiu. Vse našteto se prepleta z opravljanjem nalog in del, ki jih sicer opravlja v podjetju. Nemogoče je ovrednotiti stroške komuniciranja med zaposlenimi tako na nižjih ravneh kot na višjih in tudi med njimi. Tiskarji na primer porabijo manj časa za komuniciranje, ki zadeva delovanje organizacije same, in so bolj osredotočeni na samo izvajanje nalog in komuniciranje, povezano z opravljanjem le-teh. Z višanjem nivojev se to razmerje razumljivo obrne. Generalni direktor porabi velik del svojega časa za komuniciranje, potrebno za uspešno poslovanje. Komunicira z zunanjimi institucijami, dobavitelji, kupci, partnerji, itd. kot tudi znotraj tiskarne s svojimi podrejenimi. S tem, kako pristopa do podrejenih, v veliki meri vpliva na motivacijo Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 23 od 57

24 zaposlenih, na njihovo moralo, na organizacijsko kulturo, kar vse močno vpliva na delovni rezultat. Stroški, ki jih povzroča, so zanesljivo zelo visoki, vendar nujno potrebni za dobro poslovanje. Nenazadnje naj omenimo tudi stroške komuniciranja, ki jih zahteva sam tehnološki postopek. Najprej so tu stroški komuniciranja s kupci (telefon, telefax, e-pošta), nakar sledi obdelava dobljenih naročil in pridobivanje morebitno manjkajočih informacij, za kar poskrbijo tehnologi, ki oblikujejo delovne naloge in ostalo interno dokumentacijo (n.pr. naročilnice, predajnice, specifikacije, itd.). Navedene stroške bi bilo od vseh stroškov komuniciranja najbrž najlažje določiti. 3.2 RAZISKAVA O OBVEŠČENOSTI ZPOSLENIH V prejšnjem poglavju so navedeni različni načini obveščanja v Etiketi tiskarni. Z namenom ugotoviti, v kolikšni meri zaposleni spremljajo obvestila, kako jih sprejemajo in kako so z njimi zadovoljni, se je izvedla anketa. Anketa se namreč v tem primeru zdi najbolj uporabna metoda, saj omogoča v zelo kratkem času zbrati mnenja večjega števila ljudi. Odgovori so lahko anonimni in povsem realni, saj spraševalec ne vpliva na anketirance, so pa tudi primerljivi in pregledni, saj osebe odgovarjajo na ista vprašanja. Anketiranih je bilo sto delavcev. Tri delavke niso bile pripravljene izpolniti vprašalnika, dvajset vprašalnikov pa ni bilo v celoti izpolnjenih. Sicer je anketo izpolnilo 32% moških in 68% žensk različnih starosti in stopenj izobrazbe: 28% osnovnošolsko oziroma II. stopnjo izobrazbe, 35% III. oziroma IV. stopnjo, 28% V. stopnjo in 9% VI. ali VII. stopnjo. Pri izvedbi ankete smo se omejili predvsem na zaposlene v tehnološki pripravi dela (41% anketiranih), v tiskarni (30% anketiranih) in v obdelavi tiskov (29% anketiranih), torej na tiste ljudi, katerih obveščenost predvsem zavisi od spremljanja različnih kanalov obveščanja v podjetju. Anketiranje je potekalo med in ANKETNI LIST 1. SPOL: a) moški b) ženski 2. STAROST: a) do 35 let b) od 35 do 45 let c) nad 45 let Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 24 od 57

25 3. IZOBRAZBA: a) OŠ, II. stopnja b) III., IV. stopnja c) V. stopnja d) VI., VII. stopnja 4. KJE JE VAŠE DELOVNO MESTO? a) priprava dela (tudi orodij in materialov) b) tisk, priprava barv c) obdelava potiskanih materialov 5. SPREMLJATE OBVESTILA NA OGLASNIH DESKAH? a) redno b) občasno c) ne spremljam 6. KATERA OBVESTILA NA OGLASNIH DESKAH SO VAM NAJBOLJ ZANIMIVA? (možnih več odgovorov) a) obvestila uprave in kadrovske službe b) obvestila službe za kakovost c) obvestila drugih služb d) obvestila sindikata e) obvestila o dogodkih v kraju f) drugo 7. STE Z OBVESTILI NA OGLASNIH DESKAH ZADOVOLJNI? a) da b) ne ČE NE, ZAKAJ? a) niso dovolj opazna b) vsebina ni primerno podana c) informacij je premalo d) drugo: 8. PREBIRATE E.TIKETINE NOVICE? a) redno b) občasno c) ne Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 25 od 57

26 ČE NE, ZAKAJ? (možnih več odgovorov) a) vsebina ni zanimiva b) članki na pogled ne pritegnejo pozornosti c) strokovni članki so preveč»strokovni«d) članki so»napihnjeni«e) drugo: 9. KATERI ČLANKI SO VAM NAJBOLJ ZANIMIVI? (možnih več odgovorov) a) članki uprave b) poročila služb (kadrovske službe, službe za kakovost, itd.) c) poročila o dogodkih v podjetju d) strokovni članki e) lahkotnejše vsebine 10. KATERI NAČIN OBVEŠČANJA VAM PREDSTAVLJA NAJVEČJI VIR INFORMACIJ, KI JIH ŽELITE VEDETI O PODJETJU? a) oglasne deske b) E.tiketine novice c) pogovori z nadrejenimi d) govorice 11. MENITE, DA STE DOBRO OBVEŠČENI? a) dobro b) ne najbolje c) slabo 12. KATERE INFORMACIJE NA SPLOH POGREŠATE? (možnih več odgovorov) a) strokovne informacije, povezane z delom, ki ga opravljam b) informacije o pojavih na trgu (n. pr. pojav ekoloških zahtev) c) informacije o dogajanjih na kolegijih (poslovni rezultati in načrti, investicije v opremo, v prenovo prostorov, novogradnja, ISO standardi, razvojni načrti, kakovost, itd.) d) povratne informacije iz naslednjih faz dela e) povratne informacije s strani kupcev f) drugo: Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 26 od 57

27 13. ALI MENITE, DA INFORMACIJE, KI JIH IMATE MOŽNOST DOBITI NA TAK ALI DRUGAČEN NAČIN, - pripomorejo k temu, da boljše poznate svoje podjetje? a) da b) delno c) ne - povečujejo občutek pripadnosti»veliki družini«, ki se imenuje Etiketa tiskarna d.d.? a) da b) delno c) ne - pozitivno vplivajo na vaš odnos do dela? a) da b) delno c) ne 14. DRUGE PRIPOMBE/PREDLOGI V ZVEZI Z OBVEŠČANJEM V ETIKETI: 3.3 REZULTATI RAZISKAVE Z anketo se je skušalo ugotoviti: v kolikšni meri zaposleni spremljajo posamezne kanale obveščanja, zadovoljstvo/nezadovoljstvo z njimi, kateri način obveščanja jim pomeni največji vir informacij, so zadovoljni s svojo obveščenostjo, katere informacije pogrešajo in, kako dobljene informacije vplivajo na njihov odnos do podjetja in do njihovega dela. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 27 od 57

28 3.3.1 GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV RAZISKAVE Anketno vprašanje: Spremljate obvestila na oglasnih deskah? 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% redno občasno ne spremljam Slika 4: Spremljanje obvestil na oglasnih deskah Zaposleni v veliki meri spremljajo obvestila na oglasnih deskah, saj jih skoraj polovica spremlja oglasne deske redno, ostali pa občasno. Delež tistih, ki obvestil ne spremljajo, je zanemarljiv. Anketno vprašanje: zanimiva? Katera obvestila na oglasnih deskah so vam najbolj 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% obvestila uprave in kadrovske službe obvestila službe za kakovost obvestila drugih služb obvestila sindikata obvestila o dogodkih v kraju drugo Slika 5: Zanimivost obvestil na oglasnih deskah za zaposlene Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 28 od 57

29 Daleč najbolj zaposlene zanimajo obvestila uprave in kadrovske službe. Sledijo obvestila sindikata in za njimi obvestila službe za kakovost, ki poročajo predvsem o reklamacijah in njihovem reševanju. Zaposlene zelo zanimajo tudi informacije o dogajanju v kraju. Anketno vprašanje: Ste z obvestili na oglasnih deskah zadovoljni? 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% da ne Slika 6: Zadovoljstvo z obvestili na oglasnih deskah Večina je z obvestili na oglasnih deskah zadovoljna, čeprav tudi delež nezadovoljnih ni nizek. Anketno vprašanje: Prebirate E.tiketine novice? Polovica anketiranih časopis redno prebira, približno tretjina občasno, torej je dokaj bran. Le redki so pripomnili, da članki ne pritegnejo pozornosti, da je v člankih premalo resnice ali, da so strokovni članki preveč strokovni. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 29 od 57

30 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% redno občasno ne Slika 7: Branost E.tiketinih novic med zaposlenimi Anketno vprašanje: Kateri članki so vam najbolj zanimivi? 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% članki uprave poročila služb poročila o dogodkih v podjetju strokovni članki lahkotnejše vsebine Slika 8: Zanimivost člankov za zaposlene Zaposleni z največjim zanimanjem prebirajo poročila o dogodkih v podjetju, sledijo poročila služb in lahkotnejše vsebine. Članki uprave, torej direktorja, niso med najbolj branimi. Tudi zanimanje za strokovne članke sovpada s pripombami iz prejšnje točke. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 30 od 57

31 Anketno vprašanje: Navedite način obveščanja, ki vam predstavlja največji vir informacij! 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% oglasne deske E.tiketine novice pogovori z nadrejenimi govorice Slika 9: Največji vir informacij za zaposlene Najbolj pogost vir informacij o podjetju so za anketirane oglasne deske, sledijo pogovori z nadrejenimi in za njimi E.tiketine novice. Anketno vprašanje: Menite, da ste dobro obveščeni? 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% dobro ne najbolje slabo Slika 10: Zadovoljstvo zaposlenih z njihovo obveščenostjo Četrtina anketirancev je zadovoljna s svojo obveščenostjo, dobra polovica jih meni, da niso najbolje obveščeni in kar nekaj je tistih, ki so povsem nezadovoljni. Glede na Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 31 od 57

32 visoko stopnjo spremljanja tako oglasnih desk kot E.tiketinih novic je možno sklepati, da razpoložljive informacije za zaposlene niso dovolj izčrpne, pogrešajo pa najbrž tudi nekatere druge informacije. Slednje prikazuje naslednja slika. Anketno vprašanje: Katere informacije pogrešate? 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% strokovne informacije pojavi na trgu dogajanje na kolegijih povratne informacije Slika 11: Informacije, ki jih zaposleni pogrešajo Anketirani najbolj pogrešajo informacije o dogajanjih na kolegijih, torej informacije o poslovanju, načrtih, investicijah, reševanju sprotnih problemov, kadrovanju Sledijo povratne informacije tako iz naslednjih faz dela kot tiste s strani kupcev. Želeli bi dobiti tudi več strokovnih informacij, povezanih z njihovim delom. Delavci pogrešajo tudi informacije o dogajanjih na trgu. Anketno vprašanje: Ali menite, da informacije, ki jih imate možnost dobiti na tak ali drugačen način: pripomorejo k temu, da boljše poznate svoje podjetje, povečujejo občutek pripadnosti»veliki družini«, ki se imenuje Etiketa tiskarna, pozitivno vplivajo na vaš odnos do dela? Anketirani so v precejšnji meri mnenja, da razpoložljive informacije pripomorejo k boljšemu poznavanju podjetja. Nekoliko manj jih je mnenja, da povečujejo občutek pripadnosti»veliki družini«na račun tistih, ki menijo nasprotno.»velika družina«naj bi funkcionirala kot enotna skupnost zaposlenih, ki bi se v njej dobro počutili in tako lažje in uspešneje delovali. Za malenkost več anketiranih pa je odgovorilo, da razpoložljive informacije pozitivno vplivajo na njihov odnos do dela. Iz vseh treh primerov lahko izluščimo, da razpoložljive informacije vplivajo na zaposlene in na njihovo delo in bi lahko še bolj pozitivno vplivale, če bi jih bilo več, če bi bile bolj izčrpne ali podane na drugačen način. V obveščanju se torej res skriva še dokaj velik motivacijski potencial. Ana Novak: Obveščanje v Etiketi tiskarni, d.d. stran 32 od 57

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO Adrijana Pavšič Mentor: pred. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc Nova Gorica,

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA

PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA INDIJSKEGA IN SLOVENSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA Ljubljana, junij 2007 TANJA OBLAK IZJAVA Študentka Tanja Oblak izjavljam, da sem avtorica

More information

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla

Vlagamo v sodelavce. št Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla št. 4 2015 Vlagamo v sodelavce 30 milijonov evrov za novo peč AOD v Acroniju Lepo smo se imeli na 2. Dnevu metalurga V TEJ ŠTEVILKI Vlagamo v sodelavce

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

Manager in vodenje podjetja

Manager in vodenje podjetja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik POVZETEK OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU Mateja Pečnik pecnik3@siol.net Prispevek obravnava problem izgorevanja zaposlenih na delovnem mestu. Izgorevanje je lahko eden ključnih vzrokov za pomanjkanje

More information

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA 322C KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA CLIMATE OF EMPLOYEES, IN NURSING CARE, CLINICAL DEPARTMENT AT ABDOMINAL

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo

EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST. magistrsko delo EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Celje, 2016 Anja Kmetec EFQM MODEL IN/ALI DRUŽBENA ODGOVORNOST magistrsko delo Kandidat/ka: Anja Kmetec Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša Celje,

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem

More information

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA MILOVANOVIČ UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI ŠTUDIJA PRIMERA: NEIZVOLITEV ALOJZA PETERLETA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DIPLOMSKO DELO

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE MARTINA MARTINUČ AMBROŽELJ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE V pričujočem prispevku sem povzel ključne ugotovitve raziskave o ekonomiji delitve v Sloveniji, ki sem jo izpeljal v okviru svoje magistrske naloge z naslovom Inovativni podjetniški

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Management informacijskih sistemov Smer: Anza in načrtovanje informacijskih sistemov PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPREMEMBA ORGANIZACIJE V SLUŽBI ZA OBRA UN RTV PRISPEVKA Ljubljana, februar 2002 ROK UHAN IZJAVA Študent Rok Uhan izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO STANKA NAGODE

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO STANKA NAGODE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO STANKA NAGODE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela PERCEPCIJA ETIKETE S STRANI KUPCEV Mentor:

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE

PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Albin KODRIČ PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2013 PREGLED

More information

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Vertič Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna Diplomsko delo Ljubljana

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?)

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Zvonko Kribel, Štefan Bojnec Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper-Capodistria;

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polona Štumpfl Mentorica: doc. dr. Maja Garb STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 KAZALO 1. UVOD... 4 2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Danijela Zupan Vloga organizacijske strukture pri spodbujanju inovativnosti zaposlenih: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

DOBA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. Marija Vreček Sajovic

DOBA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. Marija Vreček Sajovic DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA Marija Vreček Sajovic Maribor, 2012 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić.

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić. DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI 26000 Amira Fajić amira.fajic@strabag.com Povzetek V samem začetku prispevka se srečamo s pomenom družbene odgovornosti. Našteli smo področja, ki jih zajemajo

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŢBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE LIDIJA ŠTORGEL Fakulteta za uporabne druţbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information