Dodana vrednost iz drž odteka po tirih in avtoc

Transcription

1 oglasna priloga Logistika in transport Dodana vrednost iz drž odteka po tirih in avtoc Za razvoj logističnih storitev ima Slovenija zelo dobro lego. Vendar pa ta panoga, razen tranzita blaga, ne doživlja velikega razcveta, čeprav imamo v Sloveniji kar nekaj dobrih logističnih družb. Vzor bi nam lahko bil hiter razvoj logističnega središča v Gradcu, nekaj podobnega se pripravlja tudi v Zagrebu. Logisti opozarjajo na več razlogov, zakaj logistike, kjer bi bilo veliko priložnosti tako za domače ponudnike kot tuje korporacije, ne moremo razviti, kot bi jo lahko. Kot enega izmed razlogov poudarjajo precej mačehovski odnos do ustrezne infrastrukture. Gre tako za prometne poti, predvsem železnico, kot urejanje lokacij, kjer bi lahko podjetja v skladu s sodobnimi zahtevami opravljala logistične storitve. To pomeni tudi izgubo veliko delovnih mest, dodane vrednosti pa seveda dohodkov državnega in lokalnih proračunov. Slovenija bi za večji razcvet logističnih dejavnosti potrebovala boljšo infrastrukturo, premišljeno politiko gradnje logističnih središč in tudi razmah industrije Prehitevanje sosednjih držav Poleg skladiščenja, transporta in podobnih logističnih operacij se v Sloveniji počasi začenjajo razumeti potrebe industrije, kjer ima logistika v primerjavi s tujino še veliko prostora. Slovenska proizvodna podjetja ne prepoznavajo oddajanja logističnih storitev tako kot njihovi tuji tekmeci.»prav tako se v logistiki zavedamo avtomatizacije, ki je odločilna za dvig dodane vrednosti. Nismo pa preveč uspešni pri tranzitu blaga skozi Slovenijo, saj bi ga morali bolj oplemenititi z dodanimi storitvami,«pravi direktor družbe BTC logistični center Robi Košir. Težavo vidi tudi v tem, da nas kljub dejanski dobri geografski lokaciji s posodobi- Od začetka ideje o logističnem središču Oreh je minilo že več kot deset let. Medtem sta se Gradec in Zagreb logistično močno razvila, zaostanka pa na Štajerskem ne bomo mogli nikdar nadomestiti. tvijo in gradnjo infrastrukture prehitevajo sosednje države, kar bo v prihodnosti vplivalo na količino tranzita skozi našo državo.»v BTC logističnem centru gledamo skozi prizmo globalizacije, gospodarskega in družbenega razvoja ter prevladujočih standardov, tehnologije in okolja. Družbene, gospodarske in tehnološke smernice namreč nakazujejo, da se bo skupna potreba po logističnih storitvah v prihodnosti krepila,«pravi Košir in dodaja, da se bo logistika spreminjala ter postala tehnološko in okoljsko naprednejša.»teh razvojnih smernic se zavedamo, zato velik pomen dajemo inovativnosti, digitalizaciji in pametni logistiki. Poleg tega namenjamo velik poudarek strateški regijski in programski širitvi sodelovanja z glavnimi poslovnimi partnerji,«končuje Košir. Malo logističnih manipulacij Prek Slovenije se prepelje veliko blaga, razen pretovora v Luki Koper pa nekih velikih logističnih operacij za tranzitno blago ne opravljamo.»to drži,«pravi Igor Žula, direktor podjetja 3 Projekt management, ki opozarja, da lahko zavlačevanje z gradnjo drugega tira pripelje do tega, da bomo ostali tudi brez tranzita, ker nas bo obšel. Trendi v logistiki so danes v bolj intenzivnem sodelovanju med naročniki in lo- gisti. Na zadnjem kongresu v Mariboru so predstavili primer, ko logist za naročnika v avtomobilski industriji najprej pripelje sestavne dele, jih sestavi in oplemeniti v proizvodno-logističnem objektu blizu naročnika in te potem dostavi na linijo.»zelo smo se trudili najti več takšnih primerov v Sloveniji, a nam ni uspelo, kar seveda ne pomeni, da jih ni,«razlaga Igor Žula in navaja, da je omenjeni primer pomemben, ker je najprej naročnik vedel, kaj želi, ponudnik logističnih storitev pa se je ustrezno odzval na njegove potrebe. Manjka nam torej tovrstnega povpraševanja in manjka nam tudi temu primerne ponudbe. Žula je prepričan, da je to eden največjih potencialov v logistiki, hkrati pa si želi, da bi se industrija bolj ukvarjala tudi s takšnimi primeri. Gre namreč za model, ki je uporaben pri zmanjševanju proizvodnih presežkov, vzpostavljanju bolj enakomernega proizvodnega cikla in podobno. Več industrije, dobra infrastruktura, več dodane vrednosti Možnosti za ustvarjanje dodane vrednosti izhajajo iz potreb, ki jih ustvarjajo uporabniki logističnih storitev. V tem primeru industrija. Z rastjo industrijskega sektorja se vzpostavlja tudi potreba po teh storitvah. Tudi za logistiko je pomembno, da industri-

2 proizvodnja, montaža, inženiring in projektiranje sistemov in naprav za tehnično zaščito, d.o.o. LOGISTIKA Varno v nov dan žave cestah anketa Kaj pričakujete v tem poslovnem letu? Robi Košir, BTC logistični center:»v BTC logističnem centru smo lani ustvarili 24,5 milijona evrov prihodkov, kar je tri odstotke več kot predlanskim. Letos načrtujemo devetodstotno rast prihodkov. Zaradi omenjene širitve opravljanja logistič- nih storitev bomo vlagali v širitev zmogljivosti hladilnice in skladiščnih zmogljivosti. S to naložbo, ki bo vredna dva milijona evrov, bomo zagotovili prepotreben skladiščni prostor. Prav tako bomo za potrebe širitve posla dodatno zaposlovali.«igor Žula, 3 Projekt:»Smo majhno podjetje, vendar rastemo. Veliko novih projektov dobimo na podlagi zadovoljnih strank, sicer pa širimo dejavnost tudi v tujino. Poslovno leto bo letos za logistično panogo zelo pomembno. Nizke cene goriva so prevoznim podjetjem nekoliko olajšale poslovanje. Podjetja, ki so izkoristila dobro leto 2015 za to, da so se pripravila na izzive, ki so pred nami, da so vzpostavila sistem, ki jim omogoča ustvarjati prihranke pri porabi goriva, in so med tem razvila kakšno dodatno ponudbo, bodo v boljšem položaju.«logistika Logistika in transport je oglasna priloga časnika Finance Urednik priloge: Vasilij Krivec, FinBizMedia E-pošta: vkrivec@fbm.si Lektoriranje: Finance Trženje: Boštjan Kotnik Tel.: (01) E-pošta: bostjan.kotnik@ finance.si Janez Hudej Tel.: (01) E-posta: janez.hudej@finance.si Prelom: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Tel.: (01) E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Jure Makovec OSKRBOVALNE VERIGE V ZNANOSTI IN PRAKSI 2016 ja raste. Prvi pogoj za to je, da imamo dovolj spodbudno poslovno okolje.»v Sloveniji moramo tudi za razvoj logistike in s tem dodane vrednosti vzpostaviti poslovno okolje za rast industrije. Industrijski sektor mora rasti in ustvarjati dodatne potrebe,«meni Igor Žula. Poleg tega je treba čim prej zgraditi drugi tir, saj je infrastruktura hrbtenica dobre logistike. Poleg pozitivnih učinkov na pretovor v Luki Koper in s tem povezanih storitev v širšem okolju je dejstvo, da se ob glavnih transportnih koridorjih razvija tudi industrija. Največ tovrstnih storitev se seveda razvije ob vozliščih. Maribor zamudil veliko priložnost V okolici Slovenije delujejo veliki logistični centri. Eden takšnih je v Gradcu, drugega načrtujejo v Zagrebu. Igor Žula poudarja, da bi lahko štajerska prestolnica ponudila veliko boljše možnosti za razvoj teh dejavnosti, saj Maribor leži na križišču, od koder so možne smeri Gradec, Budimpešta, Zagreb, Ljubljana, hkrati pa je tam tudi letališče Maribor in veliko prostora za razvoj različnih dejavnosti. Vendar pa je po njegovem mnenju Maribor izgubil zares veliko priložnost, da postane najpomembnejše logistično regionalno središče. Od začetka ideje o logističnem od 6. do 8. aprila 2016 v Portorožu DOGODEK, KI GA KOT PREVOZNIK, TRANSPORTNO PODJETJE ALI LOGIST NE SMETE ZAMUDITI; 20 praktičnih predavanj, 3 okrogle mize in več kot 25 odličnih domačih in tujih predavateljev. Prek Slovenije se prepelje veliko blaga, razen pretovora v Luki Koper pa nekih velikih logističnih operacij za tranzitno blago ne opravljamo. središču Oreh je minilo že več kot deset let. Medtem sta se Gradec in Zagreb logistično močno razvila, zaostanka pa na Štajerskem ne bomo mogli nikdar nadoknaditi. Logistika sledi potrebam okolja, te pa so zdaj dobro servisirane iz Zagreba in Gradca, pa tudi Dunaja in Budimpešte.»Obstaja temeljna razlika med industrijskim upravljanjem gospodarskih družb in obrtniškim. Procesi so pri gospodarskih družbah bolj definirani, nadzor nad stroški bolj razdelan in učinkovit, vloge bolj razdeljene in opredeljene, s tem pa tudi odgovornost, medtem ko je v podjetjih z obrtniško logiko ta del bolj razpuščen in vse aktivnosti so usmerjene v realizacijo proizvoda ali storitve,«končuje Igor Žula. IoT INTERNET STVARI: Tomaž Vidonja, Zavod Tehnološka Mreža ICT PREDSTAVITEV DRŽAVE IN LOGISTIČNIH PRILOŽOSTI VIETNAM: Alex Trần Chí Dũng, Logistični inštitut Vietnam STANJE IN TRENDI RAZVOJA LOGISTIKE Z VIDIKA NAJPOMEMBNEJŠIH EVROPSKIH (LOGISTIČNIH) INSTITUCIJ: Marc Huybrecht, CLECAT; Nick Delmeire, ESC in Dirk t Hooft, ALICE SODELOVANJE MED NAROČNIKI LOGISTIČNIH STORITEV: Sven Verstrepen, TRI-VIZOR; Maximo Martinez Avila, Procter & Gamble; Mirolav Gabrić, Atlantic Grupa in Elvis Hadžić, Barilla Adriatik Ob prijavi vpišite kodo LK16FIN in izkoristite 10% popust.* IZZIVI ZAPOSLOVANJA DELAVCEV IN KAKO POSTAVITI SISTEM NAGRAJEVANJA ŠOFERJEV: Polona Fink Ružič, GZS; Tadej Pojbič, 3 Opti; Igor Pristavec, Prigo; Grega Bizjak, SIGR in Tadej Brce, BRCE LOGISTIČNI IZZIVI PRI OSKRBI MESTNIH SREDIŠČ glavni problem ter tehnološke rešitve in modeli: dr. Tomaž Kramberger, Fakulteta za logistiko Celje; dr. Stane Božičnik in Tomislav Letnik, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo; Peter Harris, UPS; Gary Whittle, Meachers Global Logistics; Miha Senčar, Tenzor in David Polutnik, MO Ljubljana. Podroben program in prijava: *Popust s kodo se izključuje o ostalimi popusti. Generalni pokrovitelj Pokrovitelj večera Pokrovitelji Velika pokrovitelja Partnerja

3 14 oglasna priloga Teme mednarodnega logističnega kongresa Četrti mednarodni logistični kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praksi 2016 bo letos 6. in 7. aprila v Portorožu. Med drugim bodo predstavili primere domačih in tujih dobrih praks pri sodelovanju naročnikov logističnih storitev z logisti, govorili pa bodo tudi o logističnih izzivih, ki jih prinašajo omejitve pri oskrbi mest. Voznike je treba ustrezno plačevati ""Na kongresu bo precej govora tudi o nagrajevanju poklicnih voznikov. Po zadnjih podatkih združenja za promet pri GZS v Sloveniji manjka vsaj pet tisoč voznikov, zato je treba vzpostaviti sistem za njihovo dolgotrajno motivirano delo. Vozniki so praviloma odsev podjetja, za katerega vozijo, zato se delo ne vrednosti samo skozi prevožene kilometre, ampak bolj celostno, pri čemer je treba upoštevati vsaj še varčno oziroma profesionalno vožnjo. Izziv sta tako pravilen zajem podatkov kot komunikacija z voznikom. Pravne, tehnološke in organizacijske smernice bodo predstavili najvišji zastopniki evropskih ustanov ELA, CLECAT, ESE in ALICE. Te institucije zastopajo interese članov, pripravljajo, pregledujejo in komentirajo predloge zakonodajnih sprememb ter pripravljajo predloge za evropske finančne spodbude na področju informacijskega in tehnološkega razvoja za program Obzorje Predsednik vietnamskega inštituta za logistiko bo predstavil njihovo ekonomijo in priložnosti. Aktualno za transportna podjetja Temo bodo predstavili pravniki, svetovalci in zastopniki treh podjetij, ki so uvedla spremembe. Sodelovanje med naročniki logističnih storitev Zastopniki podjetij Procter & Gamble, Atlantic Grupa, Trivizor in Barilla bodo na podlagi praktičnih rešitev predstavili, kako takšni projekti tečejo, kje so največji izzivi, priložnosti in učinki. Izzivi pri oskrbi mestnih središč Težave in rešit ve bodo predstavili zastopniki podjetij in fakultet. Predstavljen bo primer mesta Southampton, kjer sta mestna administracija in univerza poiskali primernega izvajalca logističnih storitev. Dobri logisti ne vozijo s praznimi tovornjaki Z ustrezno vodeno logistiko zelo izboljšamo celotno poslovanje podjetja, pri čemer ni nepomembno, kdo te procese izvaja. Oddajanje celostnih logističnih operacij zunanjim specialističnim podjetjem (outsourcing) bo ena izmed osrednjih tem letošnjega mednarodnega logističnega kongresa Oskrbovalne verige v znanosti in praksi. Podjetja lahko dobro logistiko izvajajo tudi sama, pri čemer je osnovna logika preprosta. Ožji pomen logistike je prevoz blaga od ene do druge lokacije s čim nižjimi stroški in ob natančno določenem času. Gre za povezavo med dobaviteljem in delovnim mestom v proizvodnji, kjer se surovina porablja, ali za pot izdelka, ki zapusti proizvodno linijo, do končnega uporabnika. Na tej poti se blago tudi hrani, z njim pa se opravi vrsta drugih manipulacij, ki logistiko dražijo. Logisti znajo izkoristiti sinergije Lastna logistika zahteva naložbo v prostor, opremo in ljudi, pozneje tudi v vzdrževanje, s čimer se zmanjšuje manevrski prostor za naložbe v Udeleženci letošnjega logističnega kongresa bodo 8. aprila obiskali Luko Koper, kjer jim bodo predstavili praktične rešitve. razvoj podjetja in tržne aktivnosti. Pri tem je v manjših sistemih teže doseči dober izkoristek voznega parka in drugih logističnih zmogljivosti, saj je takšno podjetje omejeno. Dobri logisti lahko izkoriščajo sinergije, ki jih dosegajo zaradi večjega obsega blaga, več distribucijskih mest, večjih vlaganj v znanje zaposlenih, boljše izrabe logističnih zmogljivosti in podobnih dejavnikov. To se pokaže v razmerju praznih kilometrov med tovornjaki, ki vozijo tovor v lastni režiji, in tistimi, ki jih upravljajo logisti. Dobro upravljani sistemi to razumejo in logistiko nenehno izboljšujejo. Ni vse le v prevozu V zunanje izvajanje logistike poleg prevoza sodita še hramba in upravljanje blaga. Vse več pa govorimo tudi o manipulacijah zunaj rednega proizvodnega procesa pri naročniku. Logisti opravljajo čedalje več proizvodnih operacij oziroma oplemenitenja blaga, s čimer dodatno znižujejo stroške. Gre za sestavljanje komponent, ki prihajajo z različnih koncev. Sestavljene komponente nato logist dostavi na proizvodno linijo naročnika, s čimer si ta znižuje stroške logistike, in zagotovi bolj tekočo proizvodnjo. Najbolj vzorna je avtomobilska industrija Tudi v Sloveniji je vse več zelo učinkovitih proizvodnih sistemov, ki to zelo dobro razumejo. Produktivnost se izboljšuje, vendar počasneje od evropskega povprečja, del tega gre tudi na račun slabše vodenih logističnih procesov. V Sloveniji še vedno težko ločimo med tem, kaj je osnovni posel podjetja in kaj so podporne ali proizvodne storitve. Logika bi morala biti ta:»sam delam to, v čemer sem lahko najboljši, drugo opravi tisti, ki to zna bolje od mene.«največje rezerve logistična podjetja iščejo tako, da izhajajo iz proizvodnega procesa, ki mora biti tekoč in brez izgub. Nato skupaj z naročnikom postopno odpravljajo izgube v vseh procesih od dobavitelja do proizvodne linije. Tukaj so največje rezerve pri notranjih izgubah in načinu oskrbe. Ključ so standardi oskrbe, ki se začnejo pri dobavitelju in morajo biti postavljeni tako, da je z blagom čim manj manipulacij do proizvodnega procesa in med njim. Gebrüder Weiss zadovoljen z lanskim poslovanjem Mednarodno transportno in logistično podjetje Gebrüder Weiss je lani ustvarilo 1,28 milijarde evrov čistih prihodkov, kar je tri odstotke več kot leto prej. SLO/05/120 Na področju kopenskega prometa in logistike so se prihodki povečali za 3,9 odstotka, na 857,7 milijona evrov. Na področ ju ladijskih in letalskih prevozov so zabeležili dvoodstotno rast prihodkov, ki so znašali 293,9 milijona evrov. Na področjih paketne službe (KEP) in»new Business«se je prihodek povečal za odstotek. Smo tam, kjer ste vi. Doma smo na vaših tržiščih. Z lastnimi poslovalnicami, kjer vam osebno pomagamo pri doseganju vaših ciljev. Z eno najučinkovitejših logističnih mrež na svetu. In z motom, ki nas vodi že več kot 500 let: Odličnost storitev. Kako vam lahko pomagamo? Z naložbami zadržali razvojni tempo»kljub napetim razmeram v evropskem gospodarstvu smo z naložbami v opremo, izdelke in osebje nadaljevali soliden razvoj minulih let ter s pametnimi logističnimi rešitvami strankam zagotovili dodano vrednost. Z rezultatom smo zelo zadovoljni,«je povedal Wolfgang Niessner, predsednik uprave družbe Gebrüder Weiss. Skupna vrednost naložb je leta 2015 znašala 53,75 milijona evrov. V srednji in vzhodni Evropi so povečali mrežo svojih podružnic, dejavnost pa so širili tudi v Aziji, kjer so v Singapurju odprli nov logistični terminal in s tem zaprli geografsko luknjo na azijski celini. E-trgovina v središču dogajanja Na nenehno rast spletnega poslovanja so se odzvali tako, da so svoje priznane rešitve efulfillment razširili v različne države v srednji in vzhodni Evropi. V povezavi s tem so svoje storitve dostave na dom (B2C) obogatili z dostavo in montažo pohištva ter tako postali vodilni ponudnik na avstrijskem trgu. Poleg tega so v Avstriji razširili omrežje DPD, katerega solastnik je paketna služba Gebrüder Weiss (GWP). Globalno upravljanje dobavne verige Gebrüder Weiss lani ni bil uspešen le na področju transportne in skladiščne logistike. Postavil je namreč tudi ključne strateške smernice za svoj razvoj na področju globalnega upravljanja dobavne verige.»da bi izkoristili ves potencial optimiziranja za naše stranke, moramo opazovati njihove celotne zapletene verige ustvarjanja vrednosti ter jih podpirati z učinkovitim svetovanjem, načrtovanjem in logističnim strokovnim znanjem,«je dejal Wolf gang Niessner. Letos bodo še dodatno utrdili svoj položaj Letos si želi družba Gebrüder Weiss še utrditi vodilni položaj v srednji in vzhodni Evropi ter Specializirana področja in podjetja ""Gebrüder Weiss s približno šest tisoč zaposlenimi in 150 poslovalnicami v 27 državah (mednje sodi tudi slovenska podružnica GW iz Ljubljane) je med vodilnimi transportnimi in logističnimi podjetji v Evropi. V okviru Gebrüder Weiss Holding AG deluje tudi več specializiranih področij in hčerinskih podjetij. Med drugim so to podjetja x vise (logistično svetovanje), tectraxx (specializirano za visokotehnološka podjetja), inet-logistics (programska oprema za upravljanje transporta TMS), dicall (komunikacijske rešitve, raziskave trga, izobraževanje), Rail Cargo (železniški transport) in paketna služba Gebrüder Weiss. vzdolž nekdanje svilne ceste v smeri proti Kitajski in tudi na drugih čezmorskih trgih.»svoje izdelke in procese bomo tudi v prihodnje izvajali v skladu s potrebami svojih strank ter razvijali inovativne rešitve, s katerimi bomo obdržali korak s hitro naraščajočo digitalizacijo,«je povedal Wolfgang Niessner in dodal, da bodo tudi v prihodnje stavili na optimalno izobražene in prizadevne zaposlene, ki stranke po vsem svetu navdušujejo z odličnostjo storitev.

4 Logistika in transport 15 Železnica narekuje razvoj pristanišča Leto 2015 je bilo za Luko Koper eno najuspešnejših doslej, saj je dosegla pomembne zgodovinske mejnike: skupni pretovor je znašal rekordnih 20,7 milijona ton, našteli so skoraj 800 tisoč kontejnerskih enot (TEU), prvič so presegli 600 tisoč enot pretovorjenih avtomobilov, rekordni so bili tudi prihodki in dobiček. niško infrastrukturo vprašljiva, kar bi dolgoročno verjetno po menilo stagnacijo pristanišča, saj bi se tovor brez dodatnih že lezniških zmogljivosti preusme ril v druga pristanišča. 1,2 evra dodatnega zaslužka prinese Sloveniji vsak evro, zaslužen v Luki Koper. Koprski terminal največji v Jadranu Leta 2015 se je pretovor zaboj nikov v 20 največjih evropskih lukah zmanjšal za 2,6 odstotka, medtem ko je v Kopru zrasel za 17 odstotkov in presegel 790 ti soč TEU. To je eden večjih od stotkov med evropskimi prista nišči in največji med pristaniš či severnega Jadrana, kjer Ko per že šesto leto zapored zase da prvo mesto. Na podlagi po datkov lanskega pretovora za bojnikov je na drugem mestu pristanišče v Benetkah s komaj 560 tisoč TEU. K preboju na področju za bojnikov so pripomogle obsež ne investicije, saj je Luka Ko per že zdavnaj pred konku renco začela povečevati svoje kontejnerske zmogljivosti. Le ta 2009 je podaljšala prvi po mol (kontejnerski terminal) za 150 metrov ter ga opremila s sodobnejšimi in zmogljivejši mi dvigali. Letos pa je v načrtu priprava dokumentacije za do datno podaljšanje pomola še za 100 metrov, kar bo končano le ta Hkrati potekajo tudi ši ritev skladiščnih površin, grad nja novih tirov na terminalu ter nakup strojev, dvigal in opre me. S tem se bo do leta 2020 sedanja zmogljivost terminala z 950 tisoč TEU povečala na 1,3 milijona TEU na leto. Študija MDS Transmodal, ki so jo naročile članice severno jadranskega združenja prista nišč NAPA (Benetke, Trst, Re ka, Koper), je namreč pokaza la, da je potencial severnega Ja drana na področju zabojnikov do leta ,9 milijona TEU. Sam Koper bi lahko izkoristil potencial v višini dveh milijo nov TEU, saj naj bi večina to vora gravitiral na trge srednje Evrope, kjer je Koper že danes prvo pristanišče za Avstrijo in prvo kontejnersko pristanišče za Madžarsko in Slovaško. Več kot dve tretjini pretovora Luke Jure Korber Luka Koper je v skoraj šestih desetletjih zgradila eno naju spešnejših in najbolj konku renčnih pristanišč v Jadranu. Na teh izhodiščih je družba pripravila nove strateške do kumente, kratkoročnega do leta 2020 in dolgoročnega do leta ""Luka Koper je s svojim največjim kontejnerskim terminalom v Jadranu in drugim največjim avtomobilskim terminalom v Sredozemlju paradni konj Slovenije, njeno morsko okno v svet. Projekcija pretovora do leta 2030 po razvojnem scenariju Poslovanje skupine Luka Koper V evrih 2015 v tonah Skupni ladijski pretovor 2014 Avtomobili TEU/kosov Kontejnerji Nerevidirano Revidirano Indeks 15/ Čisti prihodki od prodaje Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Čisti poslovni izid Vir: Luka Koper Vir: Luka Koper Koper opravi za potrebe gospo darstev srednje Evrope. tnih storitvah polnjenja in pra znjenja zabojnikov. Do leta 2020 za 300 milijonov evrov naložb Za ohranitev primata na kon tejnerskem segmentu so pot rebne naložbe. Obdobje bo za Luko Koper zelo in tenzivno, saj načrtujejo za 300 milijonov evrov naložb, od katerih bosta dve tretjini na menjeni v kontejnerski termi nal, preostalo pa za poveče vanje zmogljivosti za pretovor avtomobilov, tekočih in sipkih tovorov. Dodatni posli na po dročju pretovora avtomobi lov zahtevajo dodatne skladi ščne površine in dodatna pri vezna mesta, ki jih v pristani šču primanjkuje. Prav tako je pomanjkanje zaprtih skladi ščnih površin, saj je bilo zad nje skladišče zgrajeno davne ga leta Novo večnamen sko skladišče na drugem pomo lu za potrebe terminalov za ge neralne in sipke tovore bo po membna pridobitev, saj se po večuje povpraševanje po doda Enovitost pristanišča je konkurenčna prednost Koprsko pristanišče tudi v pri hodnje ostaja večnamensko. S tega vidika je pomembno tudi vprašanje modela njegovega upravljanja. Prednost današ nje ureditve (enovito prista nišče, ki ga upravlja eno pod jetje) je večja konkurenčnost, saj en koncesionar, ki upravlja vse terminale v pristanišču, la že izkorišča sinergijske učinke med terminali z vidika človeš kih virov in opreme. Če bi bilo koprsko pristanišče razdelje no na več ločenih terminalov, ki bi jih upravljali med seboj ne povezani zasebni operaterji, bi bilo pristanišče kot celota manj fleksibilno in manj prilagodlji vo spremembam v ladijskem in pristaniškem poslu. Slovenski model upravljanja pristanišča tudi ni edini tak v Evropi. Poz najo ga na Irskem, v Veliki Bri taniji in še kje. Tudi v državah, kjer pristanišča upravljajo pri staniške uprave, so marsikje te že preoblikovali v delniške družbe (recimo Rotterdam). Tudi regulativa EU o pomor stvu, ki je tik pred sprejetjem, podpira različne oblike organi ziranja pristanišč. Po železnici potujejo vse blagovne skupine Večnamenskost koprskega pri stanišča je pomembna tudi z vi dika železniške povezave z za ledjem. Po železnici namreč ne potujejo le zabojniki. Prav zaprav ti pomenijo le polovico tovora po železnici, preostali del so sipki, razsuti, generalni in tekoči tovori ter avtomobi li. Potrebo po dodatnem tiru je zato treba gledati z vidika ce lotnega pretovora Luke Koper, ki bo leta 2020 znašal 24,3 mi lijona ton. Ob predpostavki, ki temelji na dosedanjih kazalni kih, da bo tudi v prihodnje oko li 60 odstotkov blaga v pristani šče in iz njega potovalo po žele znici, bo leta 2020 v smeri Ko per Divača prepeljanih 14,5 mi lijona ton tovora, kar je zgornja zmogljivost sedanje enotirne proge. Lani se je število to vornjakov v pristanišču pove čalo za 15 odstotkov. Bolj ko bo zmogljivost železniškega tira zasedena, bolj se bo tovor pre usmerjal na ceste. Ali pa v dru ga pristanišča, kar se že dogaja. Dva scenarija razvoja do leta 2030 Strateški dokumenti, ki jih je družba sprejela lani, so začrta li smernice razvoja tudi po letu 2020 oziroma do leta V tem desetletju bo družba za po večevanje pristaniških zmoglji vosti in pretovora namenila dodatnih 400 milijonov evrov. Vendar strategija predvideva dva scenarija. Prvi je razvojni, po katerem bo dodatna že lezniška povezava pravočasno vzpostavljena in bo pristanišče lahko izkoristilo tržne potencia le. Drugi scenarij pa je alternativen in predvideva, da zmoglji vosti enotirne železniške proge določajo zgornjo mejo pretovo ra pristanišča. To pomeni, da bodo nadaljnja vlaganja v prista Enojni tir je veliko tveganje Za nadaljnji razvoj pristanišča je zato nujna izgradnja dodatnega tira med Koprom in Divačo. Sa mo lani so železniški prevozni ki skupaj pripeljali 11,4 milijona ton tovora, medtem ko je zmo gljivost enojnega tira uradno 14,3 milijona ton. Čeprav bi lah ko obstoječi tir prenesel še doda tne tri milijone ton tovora, je dej stvo, da vsak nepredviden dogo dek (počena tirnica, dela na pro gi, zapore v tujini ) povzroči za stoje in nezadovoljstvo strank, ki smo jim bili priča v minulih me secih. Ta tir je izredno ranljiv in nezanesljiv. To je edini odsek v Sloveniji, na katerem tovor iz pristanišča nima druge alterna tive. Če se karkoli zgodi na tem odseku, je pristanišče odrezano od sveta. Drži, da celotno sloven sko železniško omrežje potrebu je prenovo, vendar se postavlja logično vprašanje, ali ne bi bi lo smiselno vse razpoložljive vi re najprej usmeriti na odsek Ko per Divača, ki pomeni daleč naj večje tveganje. Vsak osmi evro gre v proračun Luka Koper je s svojim največ jim kontejnerskim terminalom v Jadranu in drugim največjim avtomobilskim terminalom v Sredozemlju paradni konj Slo venije, njeno morsko okno v svet. Zaradi pomena, ki ga ima za gospodarstva držav v zaled ju, upravičeno trdimo, da pove zuje srednjo Evropo z morjem. Luka Koper je pomembna tudi za slovensko gospodar stvo, predvsem logistiko, saj vsak evro, zaslužen v pristani šču, pomeni dodatnih 1,2 evra zaslužka na ravni celotne drža ve. Luka Koper tudi nikoli ni bila v breme državi. Vse od ustano vitve pristaniškega podjetja leta 1957 je sama vlagala v javno in frastrukturo, skladišča in opre mo. Tudi v prihodnje, do poteka koncesijske pogodbe leta 2043, je sposobna sama vlagati v pri staniško infrastrukturo. Poleg tega daje vsak osmi evro svojih prihodkov v javni proračun. To znese približno 20 milijonov na leto (brez dividend), če upošte vamo koncesijsko dajatev, na domestilo za uporabo stavbne ga zemljišča, davke in prispev ke. Bolj ko se bo povečeval pre tovor in s tem prihodki, večji bo do ti zneski. Bolj ko se bo razvi jalo pristanišče, večji bo razvoj slovenske logistike, ki upraviče no pričakuje, da bo država zna la in zmogla izkoristiti izjemni geostrateški položaj Slovenije.

5 16 oglasna priloga Lizinga tovornih vozil lani okoli tretjino več kot predlanskim 267 V Sloveniji financiranje ponujajo tudi finančne družbe, ki so povezane z določenim prodajalcem ali proizvajalcem komercialnih vozil, vendar na trg financiranja ne prinašajo kakšnih večjih novosti. milijonov evrov je bila lani nabavna vrednost tako novih kot rabljenih komercialnih in tovornih vozil. Čeprav statistika ne zaznava večjih naložbenih premikov v slovenskem gospodarstvu, vlaganja v komercialna in tovorna vozila hitro naraščajo. Podatki o lizinškem financiranju za lani in predlanskim kažejo zelo visok skok nabavnih vrednosti teh vozil. Po nekaterih opažanjih pa so slovenski prevozniki lani kupili več novih kot pa starih tovornih vozil. Thinkstock Približno 30-odstotna rast Leta 2014 je bila po podatkih Banke Slovenije nabavna vrednost tako novih kot rabljenih komercialnih in tovornih vozil slaba 202 milijona evrov, lani pa se je nabavna vrednost povzpela na dobrih 267 milijonov evrov. Levji delež pripada težjim komercialnim in tovornim vozilom. Je pa ob tem treba opozoriti na nekoliko spremenjeno metodologijo obdelave podatkov v letih 2014 in 2015, poleg te- zmernejše financiranje prek finančnega lizinga. ""V družbi SKB Leasing so lani prvič financirali več novih kot rabljenih tovornih vozil, katerih skupna teža presega 16 ton. ga so na trg vstopili ponudniki, ki jih leta 2014 statistika še ni zaznala. Kljub temu na Združenju bank Slovenije, kjer spremljajo podatke tudi o lizinških poslih, poudarjajo, da gre rasti pripisati predvsem večjemu povpraševanju, saj metodološki odstopi in novi akterji na tem trgu pomembneje ne kvarijo sli- ke o okoli 30-odstotni rasti v prejšnjem letu. Lani več novih kot rabljenih tovornjakov Da ne gre za sistemska ali statistična odstopanja, kažejo tudi odzivi slovenskih lizinških družb, kjer so z lanskim poslovanjem precej zadovoljni. V družbi SKB Leasing ta- Na Pošti Slovenije so pripravili širok nabor storitev, s katerimi lahko njihovi naročniki pošiljanje in prejemanje paketnih pošiljk popolnoma prilagodijo željam in potrebam. Dejstvo, da 99 odstotkov paketnih pošiljk dostavijo že naslednji dan po oddaji pošiljke, v dveh dneh po oddaji pa dostavijo vse pakete, priča samo zase. PAKETNA DOSTAVA IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM. Pred dostavo vas pokličemo ali pošljemo SMS-sporočilo. Naročite ponovno brezplačno dostavo. Poskrbimo za prepošiljanje na drug naslov. Paket dostavimo na vnaprej dogovorjen prostor. Za več informacij poskenirajte QR kodo, pokličite na ali obiščite darsko klimo. Ta zelo vpliva na prodajo tovornih vozil, sorazmerna je tudi rast sklenjenih lizinških pogodb. Na vprašanje o tem, kaj pričakujejo letos, nam je Marko Repanšek, produktni vodja tovornega programa v podjetju SKB Leasing, odgovoril, da tudi letos pričakujejo stabilno rast prodaje tovornih vozil in Pošta vsak mesec dostavi več kot pol milijona paketov Pokliči in naroči 1, 2, 3, Pošta vse dostavi! Dostava domov, v službo, prijatelju, sosedu ali na izbrano pošto. Izberite uro dostave: do 10. ure po 16. uri (za določene pošte) med 18. in 20. uro (za naslovnike v mestu Ljubljana). ko potrjujejo, da se je število naročil lani močno povečalo. Po njihovih rezultatih oziroma statistiki je bilo prejšnje leto posebno tudi po tem, da so prvič financirali več novih kot rabljenih tovornih vozil, katerih skupna teža presega 16 ton. Med razlogi za lansko rast v SKB Leasingu poudarjajo predvsem boljšo gospo- Novi igralci niso prinesli večjih novosti V zadnjih letih je na slovenskem trgu lizing vozil začelo ponujati kar nekaj specializiranih finančnih družb, ki so povezane z določenim prodajalcem ali proizvajalcem tovrstnih vozil. V SKB Leasingu temu pritrjujejo, pri čemer so poudarili podjetji MAN Truck & Bus Slovenija in Porsche Leasing. Vendar gre po njihovem mnenju za povsem enake poslovne koncepte kot pri drugih financerjih, ki nimajo takih povezav. Tako ne opažajo kakšnih novih pristopov, je pa Marko Repanšek dodal, da v njihovem podjetju spremljajo dogajanje na trgu tovornih vozil in seveda spremljajočih finančnih produktov. Paket hranimo na pošti 8 ali 15 dni. Prevzem in oddaja paketov na več kot 500 poštah. Prevzem in oddaja paketov tudi na 114 bencinskih servisih Petrola. Mesečno sprejmejo oziroma dostavijo več kot 500 tisoč paketov. Zagotavljajo sobotno dostavo za 60 odstotkov gospodinjstev, vsak dan pa ponujajo tudi alternativne oblike dostave: ""dostavo v izbranih časovnih terminih (dostava do 10. ure, po 16. uri, med 18. in 20. uro), ""dostavo na izbran naslov (v službo, k sorodniku, sosedu ), ""dostavo na izbrano pošto ali Petrolov bencinski servis, ""dostavo na vnaprej dogovorjen prostor (na teraso, pod nadstrešek, v lopo ), ""možnost brezplačne vnovične dostave paketa, ""možnost, da pred dostavo paketa pokličejo naslovnika ali pošljejo SMS-sporočilo, ""možnost, da se z naslovnikom dogovorijo za nov termin dostave (če paket ni bil vročen). Pošiljko pustijo tudi pri sosedu Brezplačna storitev Dostava pošiljk sosedu naslovniku omogoča, da izbere osebo soseda, ki stanuje v njegovi neposredni bližini in ki lahko ob njegovi odsotnosti zanj prevzema paketne pošiljke (vse vrste paketov) pošiljke hitre pošte ali priporočenega pisma z obremenitvijo (ne velja za priporočena pisma brez storitve, pisma po posebnih zakonih...). Nova storitev v okviru naslovnikovega naročila je brezplačna. Naslovnikovo naročilo se lahko izda na enem obrazcu za več družinskih članov, ki naročilo podpišejo (sosed lahko prevzame pošiljke za enega ali več družinskih članov). Naslovnikovo naročilo se izvaja tako, da se pošiljka najprej dostavi na naslov naslovnika, če vročitev zaradi naslovnikove odsotnosti ni mogoča, pa se dostavi sosedu, ki ga je naslovnik navedel v naslovnikovem naročilu. Sosed potrdi prevzem pošiljke s podpisom, poleg podpisa pa čitljivo napiše svoje ime in priimek ter številko osebnega dokumenta. Naslovniku pismonoša v hišnem predalčniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki, na katerem navede, da je pošiljko vročil sosedu. Dostava paketne pošiljke na dogovorjeni prostor Po dogovoru z naslovnikom paketne pošiljke predajo brez potrditve prevzema na različnih mestih, kot so terasa, balkon, nadstrešek... V okviru naslovnikovega naročila naslovnik naroči, da se mu paketne pošiljke vročijo brez potrditve prevzema na mestu, dogovorjenem v naročilu. Navedeno naročilo velja za paketne pošiljke v notranjem prometu, ki nimajo dodatnih storitev, ki zahtevajo potrditve naslovnika oziroma za katere je potrebno plačilo. Druge paketne pošiljke v notranjem prometu z dodatnimi storitvami, ki zahtevajo navzočnost naslovnika in prispele iz mednarodnega prometa, se vročajo s potrditvijo prevzema. Nova storitev v okviru naslovnikovega naročila je brezplačna. Pošta na Petrolu Odslej je mogoče pakete z enostavnim dostopom prevzeti na 114 najbolj frekventnih lokacijah bencinskih servisov Petrola tudi 24 ur na dan, vse dni v tednu. Seznam bencinskih servisov Petrola, ki sprejemajo in izročajo pošiljke, je objavljen na spletni strani Pošte Slovenije (

6 Vrhunsko financiranje za pravo ekipo. onus b i k š i n t e j * Pod R U E 0 do 5.00 R U E N ZA FINANCIRANJE ** BO V D D g o l d O pravne osebe*** za Izkoristite izjemne možnosti financiranja in druge ugodnosti! Podjetniški bonus do EUR in bon za financiranje v vrednosti EUR. Ob sklenitvi financiranja vam omogočamo tudi odlog plačila DDV. Poleg tega vam ob pridobitvi Porsche Group kartice naložimo še 100 EUR dobroimetja, ki ga lahko koristite za nakupe Volkswagen originalne dopolnilne opreme, kompletov zimskih koles ali pnevmatik. Vse za pravo ekipo. Emisije CO2: g/km. Kombinirana poraba goriva: 10,8 4,0 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Akcija Financiranje VWGVBON16 velja za vse modele Volkswagen Gospodarska vozila tako iz zaloge kot za naročila. *Velja za pravne osebe. Navedeni prihranek EUR (z DDV) velja za model Crafter, 35 SMR 100 kw. Višina podjetniškega bonusa je odvisna od modela. Velja za omejeno število vozil in modelov Caddy furgon, Caddy Krpan, Caddy Maxi Krpan, Transporter furgon, Transporter Krpan, Transporter kombi in Crafter. **Bon za financiranje v vrednosti EUR (z DDV) velja v primeru financiranja preko Skupine Porsche Finance Group Slovenia pod pogoji akcije VWGVBON16. ***Velja za pravne osebe. Ob sklenitvi financiranja VWGVBON16 se v primeru ustrezne bonitete stranki omogoči odlog plačila DDV-ja do 90 dni. Ponudba velja do Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slike so simbolne. VWoglasFinanciranje_2016_262x380_Finance.indd 1 16/03/16 13:09

7 18 oglasna priloga Špedicija Goja z novim standardom kakovosti ISO 9001:2015 Podjetje Špedicija Goja, ki je od sredine leta 2012 del poslovne skupine Fina kos Group, je februarja le tos prejelo nov certifikat kakovosti ISO 9001:2015. Kot pravi direktor Seba stjan Kolednik, to zanje pomeni dodano vrednost, saj bodo s tem pridobili dodatno zaupanje kupcev ter okrepili konkurenč nost nasproti preostalim podjetjem.»integrirani sistem vodenja vodstvu omogoča dober pre gled nad doseganjem rezul tatov podjetja. Slediti želimo viziji postati uspešno, učinko vito ter prepoznavno logistič no in transportno podjetje na evropskem trg ter eden izmed vodilnih ponudnikov špedicij skih in cestnih transportnih storitev v Sloveniji. Izkoristiti želimo svoje potenciale, zna nje in tradicijo.«pravi Seba stjan Kolednik. Osnovno dejavnost uspešno nadgrajujejo Špedicija Goja s sedežem na Ptuju je bila ustanovljena le ta Od takrat se je razvi la v priznanega izvajalca sto ritev cestnih prevozov blaga in carinskega posredovanja, svojo osnovno dejavnosti pa zadnja leta uspešno nadgra jujejo z drugimi logističnimi storitvami. Upravljajo lastni vozni park, ki šteje 60 tovornih vo zil. Večinoma gre za vlačilce in priklopnike, s katerimi za gotavljajo klasične cestne pre voze blaga na vse trge Evrop ske unije in v druge evropske države. Z lastnimi prekucniki opravljajo domače in medna rodne prevoze razsutih tovo rov, z lažjimi tovornimi vozi li pa tudi druge razvoze v do mačem in mednarodnem to vornem prometu. V poslovalnicah v Kopru ter na mejnih prehodih Ob režje in Gruškovje zagotavlja jo vse storitve carinskega po sredovanja in zastopanja v ca rinskih postopkih, v lastnih skladiščih na Ptuju pa stori tve pretočnega skladiščenja, pretovarjanja, komisioniranja in dostave končnim kupcem. Cestni prevozi blaga Špedicija Goja izvaja klasič ne prevoze pod ponjavo, pre voze razsutega tovora in ra zvoze preostalega blaga do končnih uporabnikov. Nji hova vozila so opremljena tu di za prevoz nevarnih snovi po konvenciji ADR. Poleg vo zil lastnega parka upravljajo tudi razvejeno mrežo doma čih in tujih pogodbenih pod izvajalcev. Celostne logistične rešitve Tradicionalne dejavnosti družbe v zadnjem času us pešno nadgrajujejo s preple tom storitev cestnega, že lezniškega, pomorskega in zračnega prometa. Skladiščenje V lastnih skladiščnih prosto rih na sedežu družbe na Ptu ju Špedicija Goja izvaja vse operacije klasičnega, pre točnega in carinskega skla diščenja. Carinsko zastopanje, mejne odprave in svetovanje V Špediciji Goja izvajajo vse oblike neposrednega in po srednega svetovanja in za stopanja strank v carinskih postopkih v uvozu, izvozu in tranzitu. Avtopralnica za tovorna in osebna vozila Na Ptuju opravljajo stori tve avtopralnice za osebna in tovorna vozila. V svoji av topralnici ponujajo hitro, te meljito in učinkovito čišče nje tovornih vozil s priklop niki in polpriklopniki, avto busov, kombiniranih in oseb nih vozil. ""Špedicija Goja, d. o. o. Rajšpova ulica 22, 2250 Ptuj Tel.: (02) Faks: (02) E-pošta: info@spedicija-goja.si, trans@spedicija-goja.si, sped@ spedicija-goja.si Splet: Kmalu nova različica orodja RegioGraph kalnimi posodobitvami na vo ljo tudi v Sloveniji. Že vrsto let ga uporabljajo nekatera več ja slovenska podjetja v različ nih panogah, na primer v tele komunikacijah in bančništvu. Podjetje GfK bo točno čez teden dni izdalo najnovej šo različico geomarketin ške programske opreme RegioGraph, ki bo vklju čevala tudi posodoblje ne zemljevide in tržne po datke. RegioGraph 2016 uporabnikom omogoča dostopanje do analiz prek spletnega orodja Web vie wer, geokodiranje IP-na slovov in hitrejši uvoz na slovov. RegioGraph je zmogljiva in preprosta programska reši tev za različne lokacijske ana lize od analiz trga in ciljnih skupin do načrtovanja in op timizacije prodajnega območ ja. Uporabnikom omogoča vizualizacijo kupcev, ciljnih skupin in potenciala s po močjo posodobljenih digi ""IP geokoder omogoča analizo geografskega izvora obiskov na spletnih straneh. talnih zemljevidov. Omogo ča tudi izvajanje analiz na podlagi podrobnih integri ranih podatkov o potencialu. Angleška različica programa vključuje najnovejše podatke GfK in zemljevide za izbrano evropsko državo. Hiter vpogled v porazdelitev potenciala RegioGraph odločilnim ose bam v vodstvu, razvoju, pro daji in trženju omogoča hiter pregled v porazdelitev njiho vega potenciala ter določitev prednosti in slabosti njihovih Izkoristite popust ob zgodnji prijavi do 18. marca! Kako izkoristiti milijone iz razpisov za R & R in jih uveljaviti za davčne olajšave 30. marca 2016, med 9. in 14. uro, CPU, Ljubljana Začeli so veljati razpisi za evropska sredstva za subvencioniranje raziskav in razvoja (R & R). Kako pridobiti evropska in druga sredstva za subvencioniranje R & R ter kakšna naj bo vsebina dokumentacije za izkoriščanje olajšave za R & R, ki jo zahteva Furs? trenutnih tržnih aktivnosti. V Nemčiji je s 40 tisoč uporabni ki najbolj priljubljena oprema za geomarketing, število upo rabnikov pa hitro narašča tu di v drugih državah. Kot pravi Gašper Stanovnik iz GfK Slove nija, je storitev z aktualnimi lo Uporabne novosti Novost RegioGrapha 2016 je orodje Web viewer, ki omogoča hitro in preptosto delitev rezul tatov s sodelavci, tako da omo goča izvoz zemljevidov v obli ki spletne aplikacije. Uporabni ki lahko nato dostopajo do ze mljevida, analiz in drugih po datkov prek spleta. IP geokoder pa omogoča analizo geografskega izvora obiskov na spletnih straneh. Te informacije so še posebno po membne za spletne trgovske in trženjske strategije, saj omogo čajo konkretne vpoglede v dis tribucijo ciljnih skupin in kup Iz programa seminarja: Vsebina razvojnega projekta/poslovni načrt Kaj ni del R & R Primerno dokumentiranje izdatkov za olajšavo med letom Sestavine dokumentacije s praktičnim primerom Primeri inšpekcijskih pregledov Ali so evropska in druga subvencionirana sredstva davčna olajšava za R & R Primeri razvojnih projektov, ki so ustrezni za subvencijo Financiranje iz SPS Povezava med projektno in davčno dokumentacijo Vloga strateških partnerstev Kateri stroški bodo sofinancirani in kako jih oceniti Pogoji ministrstev za prijave na razpis za subvencioniranje R & R Prijava in dodatne informacije: akademija.finance.si/davcne-olajšave cev ter prikazujejo lokacije, kjer je učinek oglaševanja naj večji. Uporabniki lahko analizi rajo trge po vsem svetu. RegioGraph je na voljo v nemški in angleški različici, uporablja pa se lahko skupaj z vsemi geografskimi podat ki GfK. Modul RegioGraph Analysis omogoča ocenjevanje regijskega prihodka, kupcev in tržnega potenciala s pomočjo objektivnih analiz, ki so prika zane neposredno na zemljevi du. RegioGraph Planning po nuja profesionalna orodja za načrtovanje učinkovitosti ob močij, lokacij in obiskov kup cev. RegioGraph Strategy do datno ponuja še možnost ra čunanja tržnih gravitacijskih območij ter analizo ciljnih sku pin ter poslovnega potencia la na ravni naslovov za vse po membne trge na svetu. Seminar bosta vodila: Mag. Barbara Guzina, Guzina Kavšek svetovanje, d. o. o Matej Dolinar, Stratos svetovanje, d. o. o.

8 Logistika in transport 19 Nadgrajeno upravljanje logističnih sistemov Številne uspešne vpeljave rešitev na področju skladiščne logistike (sistemi upravljanja skladiščnega poslovanja WMS), transportne logistike (sistemi upravljanja transporta TMS) in potniških prevozov so pomemben del poslovanja podjetja iplus. Škofjeloško podjetje, katerega primarna dejavnost je razvoj IT-rešitev po meri naročnikov, danes dobro polovico prihodkov ustvari z informacijskimi storitvami, ki so neposredno povezane z logistiko in transportom. Optimizacija skladiščnega poslovanja kot odskočna deska Podjetje iplus se je že pred več kot desetletjem in pol specializiralo za razvoj programske opreme za vodenje skladišč in to uvrstilo med svoja strateška področja. V prejšnjih letih so v navezi z družbo Espro inženiring razvili informacijsko rešitev Skladko, ki sodi med najboljše in najnaprednejše sisteme za upravljanje skladiščnega poslovanja. Podjetje iplus je leta 2014 tudi prevzelo družbo Espro inženiring in v duhu sinergij pod eno streho združilo ekipi strokovnjakov obeh družb. Danes učinkovito obvladuje uvajanje WMS-rešitev tako z vidika informacijskih tehnologij kot tudi z vidika nadgradnje z ustreznim skladiščnim inženiringom. Informacijska rešitev iplus WMS je tehnološka in vsebinska nadgradnja sistema Skladko, zelo uspešno pa jo uporablja več kot 30 skladišč pomembnih poslovnih sistemov v širši regiji. Glavne razlike so v uvajanju»vsak proizvajalec programskih rešitev trdi, da je njegova rešitev najboljša. Pri tem se pogosto primerjajo predvsem vsebinska in tehnološka merila. V družbi iplus smo prepričani, da to ne zadošča več. Primerna vsebina in ustrezna tehnologija sta zgolj pogoja, da je rešitev lahko načelno sprejemljiva,«pojasnjuje Nejc Gartner, di Kdo vse zaupa podjetju iplus ""Aerodrom Ljubljana, Droga Kolinska, DSV Transport, DSV Hrvatska, DSV Srbija, Intereuropa, Pošta Slovenije, Orbico, Žito, Tosama, Slovenske železnice, potovalna agencija Alpetour, Avrigo, Autotrans Rijeka, APP Požega, KAM-BUS, Kolpa, Mahle Letrika, Soko Štark Beograd, Argeta Sarajevo, Chromos Zagreb, Merit international, ITM Beograd, Jub, Jub Srbija, Goričane, Lomas, Sibo, ARC Kranj, Digit, Globelink Slovenija, Globelink Hrvatska, NT Logistika, Von, Koli Šped, Prima Log, KLS Ljubno rektor podjetja iplus. Dodaja, da se pomembne razlike med ponudniki pokažejo pri uvajanju rešitve.»glavna prednost naših rešitev je prilagodljivost, ki jo omogoča razmeroma velik razvojni potencial. Rešitve vedno vpeljujemo po postopku, ki naročniku omogoča ustvarjanje in ohranjanje tržnih prednosti. Te so pogosto skrite v edinstveni izvedbi določenih ključnih postopkov.«""ročni terminal s prijavnim zaslonom v aplikacijo iplus WMS Andrej Nagode Upravljanje logistike in transporta je velik izziv za digitalizacijo. Vstopni prag za nove razvijalce je zelo visok, veseli pa dejstvo, da med vizionarji, ki ideje spreminjajo v IT-rešitve, najdemo tudi slovensko podjetje iplus. ""Glavna prednost rešitev podjetja iplus je prilagodljivost, ki jo omogoča razmeroma velik razvojni potencial. Velika pozornost naročnikovi inovativnosti Uvedba informacijske podpore v poslovanje si vedno prizadeva standardizirati postopke, saj tako poenostavi poslovanje. To pa ni vedno v interesu naročnika.»v družbi iplus poleg pričakovane standardizacije, ki jih naše rešitve uvajajo, veliko pozornosti posvečamo vsakovrstni naročnikovi inovativni posebnosti, ki lahko pomeni njegovo tržno prednost. Vse pomembne identificirane posebnosti ob uvajanju IT-rešitev ustrezno integriramo,«dodaja Gartner. Uvedli še podporo transportni logistiki Rešitve za skladiščno logistiko so v podjetju iplus v zadnjih letih nadgradili še s podporo transportni logistiki. Nekaj pomembnih logistov v ožji in širši regiji kot jedro svojega sistema za upravljanje transporta že uporablja njihov modul itrans. Izjemen razvojni potencial Podjetje iplus ima glede digitalizacije logistike jasno strategijo. Nenehno sledi usmeritvam s področja logistike in transporta ter svoje rešitve s področja skla- diščne in transportne logistike razvija za nove načine rabe. Trenutno vlaga v razvojne aktivnosti v smeri informatizacije medfaznih skladišč znotraj proizvodnje. Gre za vitke rešitve, ki so vezane na operativno izvedbo premikov ter na spremljanje toka surovin, izdelkov in pol izdelkov znotraj proizvodnje. Ocenjujejo, da jim ob vitkih rešitvah prilagodljivost in bogate izkušnje močno pomagajo pri premagovanju izzivov.»obilo znanja in izkušenj, ki jih premorejo naši razvijalci, pomeni izjemen razvojni potencial. Prepričan sem, da bomo v prihodnje s svojimi rešitvami prepričali še več zahtevnih naročnikov. Nekaj zadnjih naročil že kaže na to, zato z optimizmom zremo v prihodnost,«je še povedal Gartner. Digitalizacija logistike spominja na boj za preživetje Digitalizacija logistike družbam obljublja večje dobičke, hkrati pa napoveduje neusmiljen boj za stranke in naročila. Kdor bo zaostal z uvajanjem novih tehnologij, bo izpadel iz igre. Za večino podjetij v panogi logistike velja, da so pretežno konservativna, ko gre za uvajanje tehnoloških sprememb. Nihče ne želi tvegati, da bi uvajanje novih tehnologij privedlo do težav, ki bi povzročile motnje v poslovanju. Prej ali slej pa vsaka tehnologija dozori v preizkušeno ter razširjeno in takrat je njena uvedba že skoraj nujna za preživetje. Danes si logistike ni mogoče več predstavljati brez informacijske podpore, črtnih kod in sistema navigacije GPS. Jutri to ne bo več možno brez tehnologije RFID in robotiziranih manipulatorjev. Digitalna preobrazba tudi v logističnih procesih»digitalizacija logistike ni samo teorija vizionarjev, gre za konkretne koncepte, ki jih je treba nujno upoštevati. Logistom omogoča optimizacijo postopkov še pred njihovo iz- vedbo, posledično pa ti dosežejo večje učinke z manjšimi vložki,«pojasnjuje Nejc Gartner, direktor podjetja iplus, ki se ukvarja z razvojem sistemov za upravljanje logistike in transporta. Dodaja, da uvajanje tehnologij za identifikacijo blaga s pomočjo najrazličnejših tehnologij, tudi interneta stvari, omogoča hitrejše in natančnejše izvajanje procesov. Digitalna preobrazba industrije ali četrta industrijska revolucija seveda vključuje tudi logistične procese in ti trendu digitalizacije ne bodo ubežali. Roboti bodo sodelovali s človekom Vse več opravil v skladiščih je danes avtomatiziranih in robotiziranih. Robotizirani viličarji in druga transportna sredstva, denimo avtonomna vozila, spreminjajo metode dela. Uporaba umetne inteligence pri upravljanju procesov v navezi s sistemi za natančno lociranje položaja delavca (za tega pridejo v poštev tudi rešitve za glasovno vodenje in vizualno usmerjanje) in/ali transportnega sredstva prinašajo novo dimenzijo delovanja skladišča. Prav sodelovanje različnih informacijskih sistemov omogoča še natančnejše načrtovanje ter optimiziranje transporta na podlagi interakcije v realnem času. Vlagati je treba tudi v digitalizacijo Digitalizacija bo zajela celotno oskrbovalno verigo (SCM), od najmanjših obratov in malih trgovcev do veletrgovcev in korporacij. Samo tako lahko veriga v celoti dobro in ekonomično deluje. V praksi lahko še vedno na vhodu skladišč srečamo slabo pripravljene dobave, kar povzroča nepotrebne stroške in zaplete. Blago mora biti primerno označeno, pripravljeno in odpremljeno že pri izvoru. Brez digitalizacije je doseganje zahtevane kakovosti bodisi nerentabilno bodisi je v neka- Razvoj logistike bo šel v smer robotiziranega in inteligentnega transporta ter popolne sledljivosti blaga. terih primerih celo nemogoče. Podjetja bi se morala zavedati, da je treba vlagati tudi v digitalizacijo, prav tako kot v druga obratna sredstva. Transport nove generacije»informatizacija in standardizacija na ravni zabojnikov vračata vse večjo veljavo železniškemu transportu. Nasploh je v logistiki in transportu velik poudarek na energijski učinkovitosti in prehajanju na alternative vire energije številne dostavne službe že uporabljajo plinsko ali električno gnana vozila,«razlaga Dejan Reichmann, strokovnjak s področja optimizacije procesov v skladiščnem in proizvodnem poslovanju v podjetju Špica International. Vseprisotna mobilnost in drugi izzivi Velik napredek je viden tudi na področju mobilnosti, predvsem v razvoju miniaturnih mobilnih terminalov in komunikacijskih tehnologij, ki zaposlenim omogočajo stalno povezanost v internet in uporabo majhnih terminalskih naprav, ki so nemoteče pri delu. To omogoča izvajanje logi- stičnih postopkov brezpapirno in na točkah, kjer se proces dejansko dogaja.»brezpapirno skladiščenje z digitalizacijo postopkov na mestu izvedbe s pomočjo uporabe mobilnih naprav omogočamo že od leta Kljub znanju, izkušnjam in nespornim rezultatom je naš največji izziv prepričati možne naročnike, da digitalizacija logistike nima neposredne povezave z uvajanjem dragih globalnih in univerzalnih ERP-rešitev. Pomembno je razumeti, da določenih postopkov z univerzalnimi rešitvami ni mogoče optimalno uresničiti. Njihova uvedba je zato težavna in pogosto povezana z visokimi stroški,«izzive, s katerimi se srečujejo proizvajalci informacijske podpore za transport in logistiko, pojasnjuje Gartner. Pametnejše in bolj avtonomne rešitve»razvoj logistike bo šel v smer robotiziranega in inteligentnega transporta ter popolne sledljivosti blaga. Priča bomo uvajanju novih vrst identifikacije: iz enodimenzionalne črtne kode v dvodimenzionalno ter ra- Digitalizacija bo zajela celotno oskrbovalno verigo (SCM) od najmanjših obratov in malih trgovcev do veletrgovcev in korporacij. diofrekvenčno identifikacijo. Sicer počasneje kot v nekaterih drugih panogah se tudi logistične IT-rešitve vztrajno selijo v računalniške oblake,«pravi Reichmann. Za viden napredek sodobne logistike ni treba pogledati daleč. Nove tehnologije, neusmiljena konkurenca in globalno poslovanje dobesedno premikajo meje mogočega. Tako je že ta hip na Kitajskem mogoče naročiti izdelek v vrednosti manj kot evrskega desetaka in mu slediti na poti v Slovenijo. Celotna logistika in transport, ki vključuje tudi sledenje, sta namreč že všteta v ceno izdelka. Neverjetno.

9 20 oglasna priloga INTERVJU: Matjaž Bergant o smernicah na področju embalaže Plastična embalaža izpodriva leseno in kartonsko Podjetje Siscor se je v zadnjih letih v Sloveniji uveljavilo kot ponudnik standardnih plastičnih zabojev in plastičnih palet.»v zalogi imamo vedno veliko različnih dimenzij, zato lahko embalažo naročnikom dobavimo že v nekaj dneh,«pravi direktor Matjaž Bergant. ""Čas je v poslu odločilnega pomena, zato morajo podjetja naročnikom za hitro rešitev težave ponujati različne možnosti. Zakaj je to na vašem področju tako pomembno? Veliko industrijskih podjetij za embalažo nima skladiščnega prostora niti ne morejo na zaboje in drugo embalažo čakati več tednov. Zato smo izdelali posebno spletno stran, kjer lahko naši naročniki izberejo takšno embalažo, kakršno potrebujejo. Prek te spletne trgovine lahko podjetja pošljejo povpraševanje ali oddajo naročilo. ""Koliko dimenzij in barv imate stalno v zalogi? V našem podjetju imamo v zalogi vse standardne dimenzije, od najmanjših 20 krat 15 centimetrov do največjih 80 krat 60 centimetrov. Standardni barvi sta siva in modra, v zalogi pa imamo tudi rdeče zaboje za reklamacije in rumene za pogojno sprejemljive izdelke. ""Kaj pa plastične palete? Gotovo so plastične palete zelo pomemben segment industrije. Lesene palete bodo v prihodnosti zgolj za enkratno uporabo, pa še to le znotraj Evropske unije. V primerjavi z lesenimi paletami so plastične bolj uporabne. ""Zakaj? S temi paletami je možno zagotavljati večjo čistočo v prostorih, kjer poteka proizvodnja, poleg tega plastične palete v vlažnih in mokrih prostorih nikoli ne razpadejo. Lesene palete so zbite z žeblji, ki lahko poškodujejo samo embalažo. To se pri plastičnih paletah seveda ne bo zgodilo. Njihova življenjska doba je daljša, saj zdržijo veliko več ciklov kot lesene pale- mogočih panog. Med njimi so živilska in elektropodjetja, veliko jih prihaja iz logistične panoge, med našimi strankami so tudi kovinskopredelovalna podjetja, med katerimi je veliko dobaviteljev avtomobilske industrije. Tako rekoč vsako proizvodno podjetje potrebuje neko transportno embalažo. Vse pogosteje plastična izpodriva kartonsko in leseno embalažo. Prek naše spletne aplikacije lahko naročniki izberejo in naročijo ustrezno embalažo, ki jo dostavimo v nekaj dneh. te, v katerih se lahko v nasprotju s plastičnimi zaredi tudi veliko škodljivcev. ""Na voljo imate veliko različnih palet? Seveda. V našem podjetju imamo vedno v zalogi veliko različnih dimenzij in nosilnosti palet. Plastične palete so lahko zelo različne. Prilagojene so različ- nim potrebam naročnikov. Palete imajo lahko zaprto ali odprto površino, njihova površina je lahko gladka ali nedrsna. Različni so tudi materiali. Tako so lahko plastične palete izdelane iz recikliranih surovin ali iz materiala 1A, opremljene pa so lahko s traverzami ali nogicami. Poleg tega so plastične palete različnih barv, lahko imajo / info@pakiraj-pametno.si / +386 (0) SISCOR d.o.o. Struževo Kranj info@siscor.si +386 (0) rob ali so brez njega. Možnosti je neomejeno. Res pa je, da lahko naročniki izbirajo le palete, ki jih imamo v naši vsakdanji ponudbi. ""Iz katerih panog prihajajo vaši naročniki in kje vidite največ potenciala v prihodnosti? Naši naročniki prihajajo iz vseh ""Je to v skladu z ekološkimi in trajnostnimi smernicami? Če po uporabi plastično embalažo pravilno odvržemo, jo lahko povsem recikliramo, kar pomeni najmanjše vplive na okolje. Plastiko lahko preprosto zmeljemo, na novo pridobljeni material pa je skoraj povsem enako uporaben kot materiali, ki so pridobljeni v primarnem procesu. Na drugi strani se pri procesih reciklaže kartona porabi zelo veliko vode, energije in kemijskih dodatkov. Da o posekanem lesu, ki ga potrebujemo za primarno proizvodnjo kartona, niti ne govorimo.

10 Logistika in transport 21 Novi modeli viličarjev Linde so varni in prijazni do okolja Linde MH, eden izmed treh največjih proizvajalcev viličarjev na svetu, je razvil elektronski sistem Linde Safety Pilot, ki viličaristu pomaga, da se izogne nevarnim situacijam in manevrom. Razvili so tudi več tehničnih rešitev, zaradi katerih so viličarji Linde še bolj prijazni do okolja. Pri delu z viličarji je najpogostejši vzrok za delovno nesrečo človeška napaka. Pomanjkanje vozniškega znanja in slaba koncentracija lahko povzročita hude poškodbe tako voznika kot delovne opreme, kar je huda motnja logističnega procesa. Zato je Linde MH razvil edinstven elektronski sistem za pomoč vozniku Linde Safety Pilot. Prek zaslona v voznikovem delovnem prostoru ta elektronski sistem pomaga vozniku tako, da prepreči nevarne situacije in manevre ter s tem zmanjša možnosti za nesrečo. Tehnični preboj na področju varnosti Sistem deluje prek številnih senzorjev, ki nenehno spremljajo različne parametre viličarja, kot so višina dvignjenega to- O podjetju Linde MH ""Dizelski viličarji Linde iz nove serije H50-80 EVO bodo v primerjavi s prejšnjo različico porabili petino manj goriva. vora, nagib teleskopa, hitrost viličarja, težiščna oddaljenost bremena in drugi. Te podatke nato obdela nadzorna enota v viličarju, ki ustrezno posreduje, da voznik ne more preobremeniti viličarja, ter s tem omogoča varno in nemoteno delo. Voznik ima prek podatkov na zaslonu ves čas pregled nad delovanjem sistema. Čistejši, varnejši in bolj ekonomični viličarji Linde je pred kratkim predstavil nove čelne viličarje H50-80 EVO serije Ti viličarji na dizelski in plinski pogon, ki imajo nosilnost od pet do osem ton, so postali še prijaznejši do okolja. Po zaslugi novih štiricilindrskih motorjev s tehnologijo skupnega voda ter sistema AdBlue so izpuhi motorjev pod mejo, ki jo dovoljuje zakonodaja. Uporabniki ti prihajajo iz industrije pijač, gradbenih materialov, papirne industrije in tudi iz livarskega sektorja bodo v primerjavi s prejšnjo različico prihranili 20 odstotkov goriva. Dodaten prihranek bo omogočila še izbira treh različnih načinov razporejanja moči in pogona Economy, Efficiency in Performance. Te je mogoče poljubno izbirati tako, da delovanje viličarja ustreza individualnim potrebam strank. Poleg tega je ta kompaktni, vendar izjemno zmogljivi viličar zaradi številnih tehničnih odlik še bolj učinkovit in varen. Izpusti več kot pol manjši od dopustnih Linde v svoji novi seriji H50-H80 EVO uporablja naj- ""Voznik ima prek podatkov na zaslonu ves čas pregled nad delovanjem sistema Linde Safety Pilot. novejše tehnologije za zmanjšanje izpustov. V dizelski motor Deutz so vgradili tehnologijo kroženja izpušnih plinov in dodatno naknadno obdelavo s tehnologijo AdBlue za zmanjšanje dušikovih oksidov. Motorji izpolnjujejo direktivo EU o izpustih 2004/26/stopnja 4. Turbodizelski motor s tehnologijo skupnega voda, SCR-katalizatorjem in uporabo dodatka AdBlue znižuje raven izpustov ogljikovega monoksida, dušikovega oksida, ogljikovodikov in trdnih delcev. Izpusti so v pov- ""Celjsko podjetje Linde viličar je lani praznovalo 20-letnico poslovanja na slovenskem trgu. Je v popolni lasti koncerna Linde Material Handling (Linde MH), ki sodi med tri vrhunske svetovne proizvajalce viličarjev po količini prodanih enot. Ponujajo široko paleto izdelkov in storitev, ki so plod znanja, ki ga je podjetje pridobilo v desetletjih nenehnega razvoja in inovacij. Kot mednarodno podjetje ima Linde MH proizvodnjo v vseh najpomembnejših regijah po vsem svetu. Svojo široko razvejeno prodajno in servisno mrežno ima v več kot sto državah. Linde viličar je uradni zastopnik za viličarje Linde v Sloveniji. prečju za 64 odstotkov manjši od tistih, ki jih dovoljujejo predpisi EU. Vsi viličarji so opremljeni z značilnim hidrostatičnim pogonom Linde, ki je edinstven, saj zagotavlja dolgo življenjsko dobo in nizke stroške vzdrževanja. VAŠ LOGISTICNI PARTNER ŽE 20 LET Linde viličar, več kot le viličar... ŠIROKA PONUDBA NOVE SERIJE VLAČILCEV NOVA SERIJA ELEKTRO PALETNIH VILIČARJEV VILIČAR LINDE SEDAJ DO 8 TON TUDI NA ELEKTRIČNI POGON H EVO; SERIJA 391 Linde L 14-20; serija 1173 nosilnosti od 1,4 t do 2,0 t z ali brez delovne platforme Linde E60-80; serija 1279 elektro težkokategornik nosilnosti od 6,0 t do 8,0 t Linde H EVO; serija 391 na dizelski ali plinski pogon nosilnosti od 1,4 t do 2,0 t NOVIH VILIČARJEV...IN ŠIROKA PONUDBA OSTALIH STORITEV RABLJENI VILIČARJI Se odločate za nakup rabljenega viličarja? Za vas imamo rešitev v ponudbi treh kakovostnih razredov Preverjeni Vilicarji! PLUS, SUPER ali ULTRA paketi obnove rabljenih vilicarjev, ki ustrezajo vašim potrebam. NAJEM VILIČARJEV Najemne rešitve Linde zagotavljajo celovite storitve najema viličarjev. SERVIS IN ORIGINALNI REZERVNI DELI Kot edini uradni servis za viličarje Linde v Sloveniji, se za vas nahajamo na dveh lokacijah, v Celju in v Novem mestu oziroma so vam na voljo naše potujoče delavnice z najsodobnejšo opremo. NOVOST! Od sedaj naprej lahko servisno storitev narocite tudi preko spleta! LINDE VILIČAR d.o.o., BUKOVŽLAK 65C, SI 3000 CELJE, PE NOVO MESTO Na Brezovici 36, Tel: +386 (0) , info@linde-vilicar.si

11 22 oglasna priloga Efaflex tudi letos razvil nova hitrotekoča rolo vrata Efaflex, slovensko podjetje z več kot 40-letnimi izkušnjami, je na podlagi zahtev predvsem nemške logistične in avtomobilske industrije na trg plasiralo nova moderna hitrotekoča rolo vrata. Namenjena so predvsem integraciji v hitre logistične procese za prehod blaga in ljudi. V Efaflexu pri novem izdelku poudarjajo več izboljšav. Nova vrata podpirajo integracijo v transportne trakove, visokoregalna skladišča in logistične centre z visoko frekvenco pretoka blaga ter zaposlenih v okviru logističnih ali industrijskih delovnih procesov. Poleg tega povečujejo zaščito manj nevarnih delovnih mest z visokim taktom delovanja, kot so varilne celice. Preprostost, robustnost in estetika Poleg visoke dinamičnosti izdelek odlikuje predvsem preprosta, robustna in estetska zasnova z izjemno majhnimi vgradnimi merami. Osnovna izvedba vrat deluje brez kompleksnih sistemov za prenos ali izravnavo energije, ki bi bili lahko podvrženi obrabi. Aluminijasta vertikalna vodila poleg prestižnega videza zagotavljajo gladek tek zapiralne ploskve in dolgo življenjsko dobo vrat tudi pri zelo visokih frekvencah delovanja. Zaradi prečno stabilnih materialov zapiralne ploskve vrata tudi pri blagem prepihu ostanejo v vodilih funkcionalna brez elementov vetrne zaščite. Prav zato so vrata razmeroma dobro odporna proti naletu, saj tudi izbita zapiralna ploskev ali zaključna letev praviloma ne povzročita mehanskih poškodb na vratih. Skoraj brez vzdrževanja Kljub veliki obremenjenosti so ležaji trajno mazani, tako da nova vrata skoraj ne potrebujejo vzdrževanja. Zaradi majhnega števila vgrajenih delov se tudi v primeru zelo grobih poškodb popravila izvedejo hitro in brez posebnih orodij. Koncept»bottom-up«omogoča zelo fleksibilno nadgradnjo izdelka po specifičnih zahtevah naročnika. Postavitev motorja, ki je največkrat glavna težava pri omejenih prostorskih možnostih, se lahko izvede z leve ali desne strani vrat, lahko pa se vgradi na več mestih pred navijalnim bobnom. Prav tako se po potrebah naročnika izvede odpiranje vrat z induktivnimi zankami, po- ""Efaflexova nova vrata je mogoče izdelati za vse potrebe naročnikov, primerna pa so za vse večje skladiščne objekte, tudi tiste z največjimi frekvencami prehodov ljudi in blaga. teznimi konzolami, radarji, gumbi ali laserskimi skenerji ali IR-senzorji. Tudi signalizacija s semaforjem je le del konfiguracije produkta. Vse po potrebah naročnika Krmilja omogočajo signale za končne pozicije vrat. Kljub temu je vrata možno opremiti še z dodatnimi zunanjimi stikali za nadzor položaja ter drugimi stroji in napravami v tehnološkem ali logističnem procesu. Za namene varovanja nevarnih območij se vrata lahko opremijo tudi z varnostnimi stikali kategorije 4, na željo naročnika pa še z nadstandardnimi varnostmi sistemi, kot so fotocelice, kontaktne letve ali svetlobne zavese. S tem vrata popolnoma ustrezajo standardom za prehod ljudi. Kot dokaz prilagajanja kupcem Efaflex edini na trgu ponuja celo konformno zastopničeno zaključno letev EN132411, ki se z merami izreza v zapiralni ploskvi poljubno prilaga- ja logističnim napravam stranke. Kljub prvotnemu namenu integracije v logistične procese visoki tehnični in varnostni standardi omogočajo vgradnjo teh hitrotekočih vrat tudi v industrijske hale ali celo komercialne objekte, kjer se pričakuje velika obremenjenost prehodov. V procesih, kjer se zahtevata zanesljivost delovanja in dolga življenjska doba pri visokih taktih odpiranja, izdelek zagotovo ponuja optimalno razmerje med stroški in kakovostjo. Lasten razvojni oddelek v Ljubljani ""Efaflex ima dolgo tradicijo razvoja in izdelave hitrotekočih industrijskih vrat. V podjetju imajo lasten razvojni oddelek, zato se lahko zelo hitro prilagodijo potrebam trga in naročnikov. V programu imajo zelo široko paleto izdelkov, kar je vsekakor prednost. ""V razvitem svetu je učinkovit pretok blaga in ljudi že dolgo zelo pomemben. Svetovna globalizacija, nižanje stroškov skozi ekonomijo obsega ob hkratnem prilagajanju specifičnim zahtevam kupcev, dosegljivost izdelkov iz vsega sveta in drugi gospodarski trendi postavljajo logistiko med najpomembnejše gospodarske dejavnosti. Nižanje stroškov proizvodnje in zalog ob hkratnem povečevanju fleksibilnosti, vse krajši dobavni roki, povezovanje tehnologij ter internet stvari temeljijo na učinkovitih logističnih procesih znotraj podjetja. EFAFLEX inženiring, d.o.o. Prodaja, servis in razvoj industrijskih vrat Devova ulica 5, 1000 Ljubljana Tel.: , faks: info@efaflex.si EFAFLEX hitrotekoča vrata za logistiko Hitrotekoča vrata EFAFLEX so zasnovana za visoko frekventno uporabo. Konstrukcijske rešitve, kot sta patentirana spiralna tehnologija in uravnoteženje pogona vratnega krila s sistemom nateznih vzmeti, zagotavljajo visoko življenjsko dobo. Glavne značilnosti: vgradnja na transportne poti maksimalna hitrost 2,0 m/s fleksibilna vratna plošča povezovanje v logistične nadzorne sisteme primerna za prehod materiala in ljudi

12 Logistika in transport 23 Varovanje skladišč je velikega pomena, saj je tam shranjena večina blaga, kar pomeni veliko vrednost. Ne le v denarju, saj podjetju ob nepredvidenih dogodkih grozi tudi izpad proizvodnje. Zato mora vsako podjetje te prostore zavarovati pred nepooblaščenimi dostopi in požari. Skladišča lahko zavarujemo z različnimi tehničnimi napra vami, ki preprečujejo nedovo ljene dostope do prostorov in opozarjajo na druge nepredvi dene dogodke, kot so požari ali izlivi vode. Komunikacija z nadzornim centrom mora biti brezhibna Pri nadzoru dostopa do samega objekta poznamo najprej fizič ne ovire, ki jih nadgrajujejo elek tronski varnostni sistemi. Te sis teme tvorita medij za identifika cijo kartic ter terminal s čitalni kom kartic in elektronsko klju čavnico, vse skupaj pa nadzoru je računalnik. Poleg nadzora dostopa v de lovnem času je zelo pomembna tudi varnost objekta, ko ni ni kogar v njem. Za te namene se navadno uporabljajo videonad zorni sistemi z javljalniki. Bistve ni elementi protivlomnih siste mov so centrala, senzorji, sire na, pomembna pa je tudi učin kovita komunikacija med objek tom in nadzornim centrom. Le s takšni sistemi je mogoče zago toviti učinkovito varovanje 24 ur na dan in vse dni v letu. Različ ne sisteme je mogoče združeva ti. Javljalniki, ki zaznavajo spre membo toplote, javljajo premi ke v samem objektu. Če so zah teve po varnosti večje, se upora bljajo senzorji dvojne tehnologi je, ki tudi v najtežjih razmerah zaznajo vlomilce ali druge vsi ljivce v objektu. strofalno škodo.»čeprav gaše nje ustavi širjenje ognja, lahko škoda pri gašenju preseže ško do, ki bi jo povzročil požar. Čas do vzpostavitve prvotnega sta nja je v tem primeru zelo dolg,«pravi direktor podjetja Zarja elek tronika Boris Grivić in opo zarja, da vse to pomeni motnje v poslovnih procesih in dobav nih verigah. Kupci se preusme rijo drugam, proizvodnja stoji, izdelki v skladišču so uničeni. Neprimerno gašenje lahko povzroči veliko škode Požarna obremenitev objektov med njimi je veliko skladišč se je v zadnjih letih zelo močno povečala. V podjetju Zarja Elek tronika dodajajo, da je vsak pro tivlomni sistem mogoče nadgra diti s sistemom za javljanje poža rov. Stavbe so nemalokrat stare, slabo varovane in slabo zaščite ne pred nepooblaščenim vsto pom ter dotrajane, zgrajene pa so z vnetljivimi materiali. Skla dišča so očem javnosti odmak njena, ko se požar opazi, je veli kokrat že prepozno, kot se je po kazalo pri požaru Mercatorjeve ga skladišča. Eden izmed glavnih ciljev modernega tehničnega varo vanja je, da do škode sploh ne pride. Če pa že, naj bo ta mini malna, zanemarljiva. Povedano drugače, procesi se zaradi ne ljubih dogodkov ne smejo pre kiniti ali motiti. Tudi neprimer no gašenje lahko povzroči kata Čista gasilna sredstva Zaradi tega se vse več upora bljajo čista, plinasta in do oko lja prijazna gasila (novec, FM200, inergen, argonite, ogljikov dioksid), pri čemer je evropska zakonodaja njihov nabor precej omejila. Tudi gašenje z vodno meglo ne povzroči škode, saj so kapljice tako majhne, da je z nji mi mogoče gasiti tudi informacij sko-komunikacijsko tehnologijo in celo knjige v knjižnici. Knjige po gašenju seveda niso uničene, medtem ko bi po»zalitju«s sis temom sprinkler meščani bolj malo brali. Čista, plinasta gasi la se ne uporabljajo le v prosto rih z napravami pod napetostjo, za kar so še posebno primerna, ampak tudi v drugih aplikaci jah. Z njimi je mogoče pred po žarom zaščititi tudi zasebne zbir ke neprecenljive vrednosti, kul turno dediščino, robote in indu strijske aplikacije, strežniške so be, celo notranjost v»lupinah«nadzvočnih vojaških letal. Peter Marinšek Varnost skladišč naj bo na prvem mestu ""Poznamo veliko različic elektronskih varnostnih sistemov. Zelo pomembno je, da lahko obstoječe sisteme stalno nadgrajujemo glede na potrebe, ki jih ima naročnik v določenem času. Pol Evropejcev bo doživelo vsaj en požar ""Po statističnih podatkih gre polovica podjetij, ki jim je požar uničil njihove vitalne dele, v treh letih v stečaj (vir: Geneva Assoc). Kar tretjina žrtev v požarih zaradi svoje ranljivosti so otroci, 80 odstotkov žrtev umre zaradi vdihavanja strupenega dima, polovica vseh Evropejcev pa bo v življenju doživela eno izmed oblik požara. Zaradi požarov je vsako leto resneje poškodovanih in hospitaliziranih 70 tisoč ljudi. Nemčija, ki je razmeroma dobro organizirana, ko gre za požarno varstvo, ima 600 smrtnih žrtev na leto, finančne posledice pa so po ocenah šest milijard evrov. Velikanski so že sami stroški intervencij. ""Kilogram PVC-snovi razvije v požaru več kot 500 kubičnih metrov dima. Če vidimo 20 metrov in več daleč, se počutimo dobro ter se lahko orientiramo. Pri vidljivosti 10 do 20 metrov smo negotovi, počutimo se nelagodno. Če je vidna razdalja manjša od 10 metrov, pa se pojavita strah in panika, kar se zgodi v večini požarov. Varno v nov dan Paketi bodo padali z neba Ameriški trgovski velikan Amazon in švicarska pošta sta ne sejmu CeBIT predstavila svoja pilotna projekta lokalne dostave blaga. Švicarska pošta Swiss Post je v navezi z izdelovalcem trotov Matternet začela izvajati pi lotni projekt dostave pošte in (lažjega) blaga s troti. Ti raču nalniško upravljani letalniki že zmorejo dovolj avtonomije, da na razdaljah do deset kilo metrov dostavijo pakete sku pne teže do enega kilograma. Interakcija je preprosta preje mnik pošiljatelju le sporoči na slov (ali pa še bolj natančne ko ordinate) in letalnik mu v izbra nem času dostavi blago. Pame tna programska oprema v obla ku skrbi za optimizacijo leta in obremenitev, pošiljatelj in pre jemnik le namestita paket ozi roma ga prevzameta. Redna uporaba v petih do desetih letih Strokovnjaki ocenjujejo, da bo do troti prišli v redno uporabo v prihodnjih petih do desetih le tih. Seveda bodo imeli več smis la pri dostavi v ekstremnih raz merah denimo pri nujni dosta vi zdravil ali dostavi na teže dos topna območja. V času praznič nih nakupov bi lahko troti ime li le podporno vlogo, saj za veli ke količine paketov (na primer pol milijona na dan) vendarle ni so primerni. Za območja, ki jih vremenske ujme občasno od režejo od sveta, pa so troti kot naročeni. Tudi Nemci, Google in drugi so zraven Največji nemški logist, družba DHL, ki svoj posel opravlja po vsem svetu, že izvaja omejeno testiranje tehnologije dostave s troti. Svoje trote testira v vseh mogočih razmerah, tudi v dež ju, megli in temi. Google je že lani avgusta zag nal projekt Wing, za katerega ra zvoj skrbi njihov inovacijski la boratorij Google X. V nasprotju z večino drugih trotov Googlovi leteči stroji sploh ne pristajajo na ciljnem naslovu, temveč naslov niku paket spustijo po vrvi. Go ogle trenutno aktivno dela pri avtomatizaciji dostave na posa mezne destinacije, njegova reši tev pa predvideva letenje trotov na višini med 40 in 60 metri, s čimer se izogne večini zgradb in druge infrastrukture, hkrati pa ne pomeni ovire drugemu letal skemu prometu, čeprav lahko preseneti padalca ob pristajanju. Zanimivo je, da se nad tehno logijo dostave s troti navdušujejo predvsem»poštarji«. Tudi fran coska in finska pošta že delata pri projektih dostave blaga na teže dostopna območja s troti. Tel: Fax: Service tel.: Web: info@zarja.com prodaja@zarja.com Oglas februar 2016.indd 1 2/22/ :58:49 AM