DIPLOMSKO DELO SKLADIŠČNO POSLOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA V NOVEM CELJU

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SKLADIŠČNO POSLOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA V NOVEM CELJU WAREHOUSE OPERATIONS OF DISTRIBUTION CENTRE NOVO CELJE Kandidatka: Simona Zupan Študentka rednega študija Program: univerzitetni Študijska smer: mednarodna menjava Mentor: dr. Klavdij Logožar, izredni profesor Šmartno ob Paki, september, 2008

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Logožarju za usmeritve, nasvete in pomoč. Zahvala gre zaposlenim v distribucijskem centru Novo Celje, brez katerih naloga sploh ne bi uspela, še posebej pa njihovemu vodji Janiju Šumečkemu. Zahvaljujem se tudi zaposlenim v skladišču hlajenega programa v Zalogu in njihovemu vodji Matjažu Grošlju. Za pomoč pri pisanju diplomske naloge pa se iskreno zahvaljujem tudi Ireni Vovko. Nikakor pa ne smem pozabiti na družino, ki me je spodbujala na tej poti in pripomogla k izdelavi naloge. Posebna zahvala Tiniju! Hvala vsem!

3 2 PREDGOVOR Logistika je vse boj pomembna funkcija v podjetjih. Ker se v podjetju, katerega poslovanje bomo v diplomski nalogi opisovali tega zaveda, veliko časa namenijo izboljšavam pogojev v svojih distribucijskih centrih. Govorimo o znanem slovenskem podjetju Mercator d. d., ki se ukvarja tako s prodajo živil kot neživil. Podjetja, ki želijo dosegati še boljše rezultate na trgu, se zavedajo pomembnosti dobro organiziranih logističnih funkcij. Stroški logistike imajo v nekaterih podjetjih še vedno visok delež v celotnih stroških. Naš namen je podrobno opisati distribucijski center v Novem Celju, katerega otvoritev se je zgodila v letu Gre za novejše skladišče, v katerem se skladišči blago tehnične narave (bela tehnika, plastični izdelki, tekstilni izdelki, posoda, steklo, gradbeno inštalacijski material in drugo). V njem smo imeli možnost spremljati vsakodnevno skladiščno poslovanje. Podatke, ki se nanašajo na poslovanje, smo črpali neposredno od zaposlenih oziroma njihovih nadrejenih, kar je pripomoglo k lažjemu opisu dela. Diplomsko nalogo smo pričeli z opisom funkcije prevzema. Ob prihodu blaga v skladišče je potrebno blago pregledati in prešteti, kar je naloga prevzemnikov. Ko prevzemniki končajo s pregledom in preštevanjem blaga, skladiščniki blago vložijo na lokacije, ki so v naprej dogovorjene. Seveda pa je izrednega pomena računalniška podpora, kamor administratorji dnevno beležijo prevzeme. Sedaj je blago pripravljeno za odprodajo. Naslednja funkcija je priprava blaga, ki bi jo lahko razdelili na delo komisionarjev in delo kontrole. Komisionarji blago fizično zbirajo in ga vozijo na vnaprej določena mesta namenjena kontroli, kjer se prične delo kontrolorjev. Njihova naloga je količinsko in kakovostno pregledati blago. Ko je blago pripravljeno in pregledano, ga blagovni manipulantje odpeljejo na bokse. Boksi so prostori v skladišču, kjer se zbirajo transportne enote. Za vsak komisionirni list se po končanem komisioniranju vnesejo v računalnik morebitni popravki, ki sta jih storila komisionar ali kontrolor. Ko je dokumentacija potrjena s strani administratorjev, morajo odpremniki palete ustrezno zaščititi in jih pripraviti za transport. V skladišču Novo Celje pa je tudi oddelek reklamacij, kjer se le-te sprotno rešujejo. Ker pa blago nikoli ne potuje samo, smo pri vsaki funkciji opisali tudi spremne dokumente, ki so zelo pomembni. Poleg spremnih dokumentov, ki jih prevozniku preda dobavitelj, pa ima Mercator tudi svoje interne dokumente, ki so opisani v poglavju 4, prikazani pa v prilogi. Vsaka faza skladiščnega poslovanja je opisana v posameznem poglavju. Ker pa bodo v skladišču Novo Celje prihodnje leto uvedli brezpapirno poslovanje, smo pri vsakem poglavju preučili tudi, kako to v praksi poteka v skladišču hlajenega programa v Zalogu. Pri posameznih funkcijah smo proučevali, kako brezpapirno poslovanje vpliva na hitrost in natančnost delavcev. Ugotovili smo, da je vpliv brezpapirnega poslovanja vsekakor pozitiven, kar pa ne pomeni, da se ga ne bi dalo še izboljšati. Na prevzemnem oddelku Zalog smo ugotovili, da je prevzem učinkovitejši kot v Novem Celju, še bolj pomembno pa je, da zaradi uporabe optičnih čitalcev ni potrebno blaga več sortirati po EAN kodah. Delo je hitrejše zaradi lažje identifikacije blaga.

4 3 Na oddelku priprave blaga smo ugotovili, da je priprava blaga počasnejša od papirne variante. Razlog je v tem, da mora komisionar skener stalno odlagati, da lahko prime karton. Zato bodo skener, ki ga držiš v roki, zamenjali s skenerjem, ki ga oblečeš kot rokavico, v planu pa imajo tudi voice picking. To pomeni, da ima komisionar na glavi slušalke, glas pa ga vodi od ene do druge lokacije in mu narekuje, kolikšno količino naj vzame. Še najbolj pa se pozna vpliv uvedbe brezpapirnega poslovanja v oddelku reklamacij. Ugotovljeno je bilo, da so reklamacije od uvedbe optičnih čitalcev močno upadle. Zaradi stalnega računalniškega nadzora dela pa jih je tudi mnogo lažje reševati. V zadnjem delu diplomske naloge smo si pogledali še, kako podjetje Mercator skrbi za okolje. V Gospodarskem načrtu so opredelili vrsto aktivnosti, ki bodo pripomogle k ohranjanju naravnega okolja v družbi. K ohranjanju čistejšega okolja pa spodbujajo tudi dobavitelje, da resnično prispevajo k politiki recikliranja embalaže za zmanjšanje onesnaženosti okolja; v dobro vseh nas.

5 4 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskovanja Predvidene metode raziskovanja 7 2 OPREDELITEV SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Kaj je skladiščenje Vrste skladišč Ureditev notranjosti skladišča in razpored materiala v njem 10 3 LOGISTIKA V PODJETJU MERCATOR Opis podjetja Mercator d.d Logistika v letu Mercatorjeva skladišča v tujini 13 4 PREVZEM BLAGA Izvajanje prevzema Potek rednega prevzema blaga v skladišču tehnike Novo Celje Potrebni dokumenti pri prevzemu Problem palet Deklariranje Izvozne deklaracije Brezpapirno poslovanje v fazi prevzema 24 5 PRIPRAVA BLAGA Potek naročil Delo disponenta Opis komisionirnega lista Delo komisionarja Naloge kontrolorja Brezpapirno poslovanje v fazi priprave blaga Naloge kontrolorja blaga pri brezpapirnem poslovanju 36 6 ODPREMA BLAGA Potek odpreme blaga Potrebni dokumenti ob prevozu blaga Odpremna pisarna 40

6 5 7 REKLAMACIJE Reklamacije, ki jih javijo stranke Brezpapirno poslovanje v fazi reklamacij 43 8 RAZBREMENILNA LOGISTIKA 44 9 SKLEP 46 LITERATURA 50 VIRI 51 SEZNAM SLIK IN TABEL 52

7 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu bomo predstavili skladiščno poslovanje distribucijskega centra v Novem Celju. Gre za posodobljeno Mercatorjevo skladišče tehnike, odprto maja Temeljna naloga distribucijskega centra je skladiščenje, kar pomeni, da mora zagotavljati oskrbo uporabnikov s potrebnim tehničnim materialom. Skladišče je pomemben del celotne oskrbovalne verige, ki ga označimo kot prostor, v katerem shranjujemo blago, ga tehtamo, merimo, označujemo... Opisali bomo tudi razliko med papirnim in brezpapirnim poslovanjem dveh Mercatorjevih distribucijskih skladišč. Skladišče v Novem Celju bo v letu 2009 pričelo z uvajanjem brezpapirnega poslovanja, to je uvedba optičnih čitalcev. Zato smo podatke za diplomsko nalogo poiskali kar v Mercatorjevem skladišču hlajenega programa, kjer so maja 2007 uvedli brezpapirno poslovanje. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je natančno opisati proces skladiščnega poslovanja v distribucijskem centru Novo Celje. Faze si sledijo po naslednjem zaporedju: faza prevzema, skladiščenja, priprave blaga in odpreme blaga. Vse te faze uvrščamo v notranjo logistiko. Pri poprodajni logistiki bomo opisali fazo reklamacij. Naš namen je torej prikazati poslovanje oziroma delovanje distribucijskega centra od prihoda blaga vanj pa do odprodaje le-tega. Ker pa se pot tehničnega blaga ne konča, ko ga odpremimo iz skladišča bomo opisali tudi, kako se v Mercatorju soočajo z razbremenilno logistiko; torej kako skrbi podjetje za okolje. Cilji diplomskega dela so naslednji: opisati podjetje Mercator; opisati Mercatorjev distribucijski center v Novem Celju; podrobno prikazati delovanje distribucijskega centra v Novem Celju; kako bo uvedba brezpapirnega poslovanja v Novem Celju vplivala na samo poslovanje; opisati kako poteka brezpapirno poslovanje v skladišču hlajenega programa v Zalogu; proučiti in predstaviti prednosti in pomanjkljivosti uporabe brezpapirnega poslovanja. Trditev, ki jo bomo skušali dokazati je, da je vpliv brezpapirnega poslovanja pozitiven (glede hitrosti in natančnosti).

8 7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja V diplomskem delu se bomo omejili na področje poslovanja Mercatorjevega distribucijskega centra v Novem Celju. Pri opisu brezpapirnega poslovanja pa se bomo omejili na poslovanje Mercatorjevega skladišča v Zalogu. Izhajali bomo iz dejstva, da bodo v Novem Celju naslednje leto uvedli brezpapirno poslovanje. Pri pridobivanju podatkov, ki se navezujejo na poslovanje skladišča nismo bili omejeni, saj smo večino podatkov pridobili preko komunikacije z zaposlenimi, omejeval nas je samo dostop do informacij, ki so poslovna skrivnost podjetja. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava bo poslovna, saj gre za proučevanje poslovanja podjetja Mercator d. d. Uporabljali bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo preučili sedanje stanje v distribucijskem centru in kakšne spremembe se obetajo (brezpapirno poslovanje). V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode: metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva; metoda klasifikacije, kjer bomo definirali pojme. V okviru analitičnega pristopa: metoda analize (razčlenjevali bomo ugotovitve iz prakse in iz teorije). Večino podatkov bomo zbirali s pomočjo zaposlenih v podjetju Mercator, seveda pa bomo podatke iskali tudi v knjižnici (učbeniki, revije in časopisi).

9 8 2 OPREDELITEV SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA 2.1 Kaj je skladiščenje Skladišča so tako imenovani blažilci, ki s svojimi zalogami omogočajo premostitev zelo različnih nihanj. Glavna naloga skladiščenja je vzdrževanje zalog, ima pa tudi varovalno funkcijo. Kaltnekar (1993, 248) navaja vzroke zaradi katerih je potrebno imeti skladišče:»v prvo skupino uvršča neskladnosti med časom proizvodnje in časom potrošnje, nato oddaljenost med krajem proizvodnje in krajem potrošnje, tretji vzrok so različni trgovski in finančni pogoji, kot zadnji vzrok pa navaja potrebo po varnosti oskrbe.«za skladiščenje bi lahko rekli, da je dejavnost, ki služi pokrivanju nepredvidenih dogajanj v toku oskrbe z blagom. Naštejmo nekaj motenj, ki se lahko pojavijo (prav tam, 247): dobavitelj pogosto zamuja z dobavami, lahko pa se spreminjajo tudi količina, kakovost, vrsta materiala in drugo. Do te motnje prihaja v odnosu med dobaviteljem in dobavo; do naslednje motnje prihaja med nabavo in proizvodnjo, kaže pa se kot spreminjanje zahtev in možnost za njihovo zadovoljitev. Pride do sprememb v rokih, količinah, vrstah ter kakovosti materiala; do motnje v proizvodnji prihaja zaradi sprememb v sami proizvodnji; s tem mislimo na roke izdelave različnih proizvodov; tudi v prodajnem procesu prihaja do spremenjene zahteve proizvajalcem, proizvodnja pa spreminja svoje možnosti za njihovo zadovoljitev; zadnja motnja v procesu pretoka blaga pa se pojavi tudi pri kupcih blaga, saj se njihove zahteve spreminjajo. Definicijo skladišča je opredelil tudi Požar (2003, 19):»Skladišče je logistični podsistem podjetja, ki skrbi za namestitev materiala (surovine, deli, material v proizvodnji, gotovi proizvodi, pomožni material itd.) na in med točko izvora ter točko ponora s ciljem neprekinjene proizvodnje oz. prodaje: njegova naloga je tudi, da daje managementu informacije o stanju, pogojih in razpoložljivosti uskladiščenega materiala.«logožar (2004, 79) pravi o skladišču in njegovih nalogah:»osnovna naloga skladiščne službe je spremljanje, varovanje in izdajanje proizvodov. Poleg teh nalog pa v skladišču potekajo še druge naloge kot na primer urejanje dokumentacije v zvezi s prevzemom in izdajo blaga, namestitev blaga v skladišče, pakiranje.«avtor navaja še druge naloge, ki se dostikrat pojavljajo v skladiščih: pretovor, priprava blaga za tržišče (to bi v našem primeru pomenilo deklariranje in opremljanje blaga s slovenskimi napisi, kjer je to potrebno). Razlikujemo pa tudi med skladišči in distribucijskimi centri. O skladišču govorimo takrat, ko skladiščimo različne vrste proizvodov, med tem ko distribucijski centri skladiščijo proizvode, po katerih je veliko povpraševanje. V skladiščih potekajo faze, s katerimi se kasneje v diplomski nalogi srečamo, to so prevzem, skladiščenje, priprava blaga in odprema, med tem ko v distribucijskih centrih srečamo samo dve funkciji, to sta prevzem in odprema blaga. Značilno za skladišča je tudi minimiranje stroškov (Požar, 2003, 19).

10 9 Znane so tudi naslednje ekonomske funkcije skladiščenja (Logožar, 2004, 81): časovna funkcija pomaga pri premoščanju časovnih razlik med proizvajalci in porabniki; prostorska funkcija zmanjšuje prostorsko oddaljenost med proizvodnjo in porabo; kakovostna funkcija uskladiščevanje omogoča doseganje hitrejšega ritma proizvodnje, na drugi strani pa omogoča popolnejšo in enakomernejšo porabo; količinska funkcija uskladiščevanje večjih količin blaga omogoča posredovanje na tržišču; zaščitna funkcija blago lahko zaščitimo pred škodljivimi procesi; kreditna funkcija z izdajo skladiščnice za skladiščeno blago je mogoče pridobiti kredite. 2.2 Vrste skladišč Od potreb po skladiščenju je odvisen izbor ustrezne vrste skladišča. Skladišče mora omogočiti: ohranitev količine in kakovosti uskladiščenega blaga; čim nižje stroške shranjevanja in čuvanja blaga; varnost dela v skladišču. Razlikujemo (Kaltnekar 1993, 255): odprta skladišča, ki so namenjena manj vrednemu materialu, ki je neobčutljiv na atmosferske vplive; pokrita skladišča, ki so namenjena manjvrednemu materialu, občutljivemu na padavine; zaprta skladišča, ki so namenjena vrednejšemu materialu in materialu občutljivemu na atmosferske vplive; specialna skladišča, ki so namenjena blagu z veliko vrednostjo. Po stopnji centralizacije ločimo: centralna skladišča; pomožna skladišča. Mercatorjev cilj v prihodnosti je zgraditi skladišče, ki bi prevzelo vlogo centralnega skladišča. Pri odločanju za lokacijo skladišč je pomembno vprašanje, kako bo izbrana lokacija vplivala na stroške skladiščenja in na stroške prevozov. Ogledali si bomo grafični prikaz, ki bo prikazal prednostni in slabosti centralnega skladišča. Glede števila skladišč in stroškov, ki nastanejo pravi Logožar (2005, 106):»Pri odločanju za lokacijo skladišč je pomembno vprašanje, kako bo izbrana lokacija vplivala na stroške skladiščenja in na stroške prevozov. V zvezi s tema vrstama stroškov velja splošno pravilo, da večje število skladišč pomeni višje stroške skladiščenja in nižje stroške prevozov ter narobe. Sklepamo lahko: če imamo eno samo skladišče, so stroški skladiščenja nizki, ker je zalog razmeroma malo, nizki pa so tudi stroški za skladiščne naprave in ljudi, visoki pa prevozni stroški, ker so prevozne poti dolge. Narobe je pri večjem številu skladišč; več

11 10 stroškov za zaloge, naprave in ljudi ter manj stroškov za prevoze, ker so odjemalci bliže skladiščem. Prevozni stroški in stroški skladiščenja so v konfliktnem odnosu.«slika 1: Primerjava transportnih razdalj glede na število skladišč Vir: Logožar (2004, 93). Na zgornji sliki imamo prikaz, ko eno skladišče nadomestimo s štirimi enako velikimi. Velikost pokritega teritorija štirih skladišč je enak teritoriju enega centralnega skladišča (površina štirih oziroma enega centralnega skladišča je 16 km 2 ). Pot do središča posameznega kvadrata (to je posameznega skladišča do svojega središča) je krajša kot pot, ki jo ima največje skladišče do središča. Zato pa so nižji tudi transportni stroški. 2.3 Ureditev notranjosti skladišča in razpored materiala v njem Za dobro delovanje skladišča je pomembna tudi njegova notranja ureditev. S tem mislimo predvsem na notranji razpored posameznih prostorov (v našem primeru imamo štiri hale in sedem šotorov). Kaltnekar (1993, 265) ugotavlja, da mora notranja ureditev definirati: prometnice znotraj prostorov; izdajna in prevzemna mesta; delovna mesta skladiščnikov; razpored opreme v teh prostorih; označevanje posameznih elementov skladišča (v našem primeru gre za označevanje posameznih hal in šotorov, če pogledamo podrobneje so označeni vsi regali in police, njihova nosilnost, komisionirne poti. Za komisionarje pa je sploh pomembno, da so označene vse police, da se lažje orientirajo pri nabiranju blaga). V distribucijskem centru Novo Celje imajo dva skladiščna sistema: paletni regalni sistem; polični regalni sistem. Paletni sistem pomeni, da so regali primerni za shrambo blaga na paletah, polični pa, da so regali primerni za shrambo blaga brez palet. Za visokoregalna skladišča je značilno, da omogočajo dobro izkoriščenost prostora.

12 11 3 LOGISTIKA V PODJETJU MERCATOR 3.1 Opis podjetja Mercator d.d. Družba Poslovni sistem Mercator, d. d. (v nadaljevanju PSM) je obvladujoča družba skupine povezanih podjetij (Skupine Mercator) in ima dvojno nalogo: opravlja trgovsko dejavnost in izvaja različne koncernske naloge za družbe v skupini. Skupina Mercator je ena od največjih in najuspešnejših trgovskih verig v jugovzhodni Evropi, vodilna trgovska veriga v Sloveniji ter čedalje bolj uveljavljena veriga na trgih Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, v letu 2005 pa so vstopili tudi na trg Makedonije. To so hitro rastoči trgi, na katerih gradijo predvsem večje nakupovalne centre v glavnih mestih in regijskih središčih z največjim potencialom zaradi števila prebivalcev in kupne moči. Na ta način želijo v čim krajšem času pridobiti pomemben tržni delež in na vsakem trgu postati prvi ali drugi največji trgovec z market programom. Vizija in poslanstvo podjetja Biti vodilna trgovska veriga z živili in izdelki za dnevno rabo v gospodinjstvu (market program) v jugovzhodni Evropi. S poslovnim delovanjem ustvarjajo: koristi za potrošnike z odličnimi trgovskimi storitvami, visoko kakovostjo blaga in s konkurenčnimi cenami; koristi za zaposlene z zagotavljanjem varnega in prijetnega delovnega okolja ter možnostjo osebnega in strokovnega razvoja; koristi za dobavitelje s sodelovanjem pri razvoju kakovostnih in izvirnih izdelkov ter z zagotavljanjem možnosti rasti v Sloveniji in na drugih trgih; koristi za lastnike z zagotavljanjem dobičkonosne rasti poslovanja, s povečevanjem poslovne učinkovitosti in povečevanjem tržne vrednosti podjetja; koristi za širše okolje z odgovornim odnosom do naravnega in družbenega okolja ter s spoštovanjem poslovne etike in družbenih vrednot na vseh področjih delovanja. Strateške usmeritve Skupine Mercator (PSM 2007a): največji trgovec v Sloveniji; vodilni trgovec na sosednjih trgih jugovzhodne Evrope; vstop na druge trge JV Evrope; razvoj ne-market programov; dobičkonosno poslovanje. Logistična dejavnost se zaradi danih prostorskih in tehničnih resursov v letu 2008 opravlja na več lokacijah. Glede na dane pogoje se bo nadaljevala integracija in optimizacija poslovanja na vseh področjih logistike. Logistična dejavnost poteka na osmih lokacijah. Do leta 2011 nameravajo zgraditi novo sodobno avtomatizirano centralno skladišče v Želodniku pri Domžalah, ki bo prispevalo k še učinkovitejši in uspešnejši logistiki. Doseganje maksimalnih sinergijskih učinkov in občutno zmanjšanje logističnih stroškov bo možno dokončno realizirati z izgradnjo centralnega skladišča v Želodniku. Mercator je

13 12 zaradi združevanja z več manjšimi podjetji pridobil kar nekaj prostorskih in tehničnih resursov, zato sedaj aktivnosti potekajo na več lokacijah. Hitra rast obsega poslovanja družbe in dinamika pridruževanja različnih trgovinskih družb ima za posledico tudi dislociranost skladišč, ki povzroča velike organizacijske težave v sektorju logistike. Skladiščne površine se razlikujejo glede na arhitektonsko zasnovo, starost, opremljenost in funkcionalnost (PSM 2007, 41-42). V sektorju logistike vsak dan obdelajo (PSM 2008): 3500 naročil; pripravijo 2000 ton blaga (to je približno kartonov, zabojev ); to blago prepeljejo na 2000 različnih naslovov. V letu 2007 so v Mercatorju dokončno zaprli skladišče v Postojni in vse dejavnosti preselili na lokacijo v Novo Celje. To je korak k združevanju tehničnega programa na enem mestu. Druga skladišča namenjena logistiki so še v Ljubljani, Šempetru pri Novi Gorici, Naklem, Žalcu, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. V tem sektorju je zaposlenih približno 1500 zaposlenih. Logistika je zelo pomemben člen v verigi prehoda blaga od proizvajalca do kupca. Zato v Mercatorju zagotavljajo z razpoložljivimi skladiščnimi kapacitetami, distribucijo blaga v lastno maloprodajo in eksternim kupcem. Glede ciljev logistike v podjetju Logožar (2002, 120) našteva naslednje : logistične procese v podjetju je treba oblikovati tako, da bodo skupni stroški logistične verige najnižji; zaloge v podjetju je treba optimirati glede na zahteve proizvodnje ali prodaje; na razpolago morajo biti popolne, zanesljive in pravočasne informacije; definirana mora biti stopnja servisa; zagotovljena mora biti potrebna prožnost sistema. Za večjo učinkovitost, dvig produktivnosti in kvalitete dela se načrtuje še: nadaljevanje uvajanja računalniško podprtega sistema planiranja transportnih poti v vse enote; nadaljevanje uvajanja nadgradnje obstoječe računalniške podpore poslovanja skladišč ter uvedba brezpapirnega poslovanja v vsa skladišča (WMS 1 oziroma G.O.L.D. Stock); izvajanje aktivnosti prenov, prilagoditev, širitev ter reorganizacije logističnih kapacitet in funkcij v skladu z načrti programa optimizacije logistične infrastrukture (OLI). 3.2 Logistika v letu 2007 Logistika je vezni člen na poti blaga od proizvajalca do prodajne police. Je dejavnost, katere obseg dela je odvisen od števila in velikosti naročil. Prvo polovico leta 2007 so zaznamovali naslednji dogodki: 1 WMS Warehouse management system. V Mercatorju s to kratico poimenujejo informacijsko podporo brezpapirnemu poslovanju.

14 13 preselitev logistične dejavnosti iz lokacije Postojna na lokacijo Novo Celje; zagotovitev dodatnih skladiščnih kapacitet in ureditev le-teh na lokaciji Novo Celje; sprememba dejavnosti skladišča Levec v dejavnost C&C; v ostala skladišča je bila vgrajena dodatna oprema, s čimer se olajša delo in poveča pretočnost skladišč. Poslanstvo logistike v podjetju Mercator je zadovoljevanje potreb in pričakovanj kupcev s tem, da zagotavljajo: prave stvari; v pravih količinah; v pravi kvaliteti; ob pravem času; na pravo mesto; ob optimalnih stroških. Ob tem lahko dodamo še cilje logistike: poslovna učinkovitost in uspešnost, primerljiva z evropskimi trgovskimi verigami; optimiranje stroškov poslovanja; standardizacija poslovanja; učinkovita izkoriščenost vseh potencialov; poenoten razvoj ter učinkovit in integralen informacijski sistem. 3.3 Mercatorjeva skladišča v tujini Mercator ima skladišča tudi na naslednjih lokacijah v tujini (PSM 2007b): na Hrvaškem obstajata dve lokaciji, kjer se izvaja logistika: v Veliki Gorici in Karlovcu; v Bosni in Hercegovini logistika deluje v najetem skladišču v Sarajevu; v Srbiji pa logistika deluje v skladiščih, ki so bila prevzeta od družbe M Rodić, d.o.o. Opis centralnega skladišča tehnike v Novem Celju Skladišče Novo Celje, katerega potek del bo opisan v diplomskem delu, so modernizirali in uradno odprli 24. maja 2007, ko so zaključili s tehničnim delom postavljanja šotorov in ko je bilo prestavljeno vse blago iz skladišča Postojna. Poleg betoniranih hal, ki so stale že pred prihodom Mercatorja, so postavili šotore, s čimer so pridobili 7800 m 2 skladiščnih kapacitet (slika 2). Mercatorjevo skladišče tehnike se nahaja v Žalcu, natančneje v Novem Celju in se razprostira na skoraj m 2. Celotno skladišče je razdeljeno v dva dela: stari del skladišča je zidan, drugi del skladišča pa je sestavljen iz sedmih velikih šotorov. Skladiščnih kapacitet je skoraj m 2 ; od tega odpade na šotore 7800 m 2 in na hale 8900 m 2. Te dodatne kapacitete jim omogočajo, da lahko res dobro opravljajo funkcijo centralnega skladišča za tehnične zadeve. V skladišču se nahaja blago za več komercialnih sektorjev. Naštejmo le nekaj primerov blaga, ki ga skladiščijo: plastika, brisače, posoda, keramika, steklo;

15 14 bela tehnika, akustika, mali gospodinjski aparati; gradbeno inštalacijski material (GIM), vodovodni material, žeblji; tekstil Skladišče Novo Celje oskrbuje s tehničnim blagom celotno Slovenijo in države, kjer je prisoten Mercator. V skladišču je zaposlenih preko sto delavcev. V povprečju so letos (od januarja do avgusta) v enem mesecu iz skladišča Novo Celje opravili 415 voženj. Komisionarji so v povprečju mesečno obdelali dokumentov, kar predstavlja kilogramov (tabela 1). Tabela 1: Fizični obseg opravljenega dela v prvih osmih mesecih leta 2008 FIZIČNI OBSEG NOVO CELJE - TEHNIKA št.vož. št.dok. trans. enote pozicije kg vol POVPREČJE TOTAL Slika 2: Skladišče Novo Celje Glede na to, da logistiko delimo na nabavno, notranjo in poprodajno, bomo v diplomski nalogi pričeli z notranjo in nadaljevali s poprodajno. K notranji logistiki uvrščamo: prevzem blaga; deklariranje; vlaganje blaga v regale; komisioniranje; priprava blaga; odprema blaga. K poprodajni logistiki pa spada: razbremenilna logistika; poprodajne storitve.

16 15 4 PREVZEM BLAGA 4.1 Izvajanje prevzema Količinski prevzem blaga od dobavitelja Komercialist ob naročilu blaga dobavitelju zagotovi predpisane podatke o artiklu in izdela prednaročilo, ki je hkrati najava in podlaga za fizični prevzem blaga. Prednaročilo mora nemudoma poslati v prevzemno službo, ker služi kot podlaga za terminiranje, razporejanje izvajalcev in delovnih sredstev glede na predvideni obseg dela. Prevzemnik izvaja kakovostni prevzem blaga. Kakovostni prevzem blaga od dobavitelja Namen kakovostnega prevzemanja blaga je zagotoviti, da se v skladišče prevzame samo skladne proizvode. Prevzemnik preveri kakovost blaga (PSM 2000a, 3-4): da je embalaža blaga in blago fizično nepoškodovano; da na blagu ni očitnih sprememb; da je blago ustrezno pakirano (kartoni morajo biti zaprti, zloženi na paleti); da je blago pravilno deklarirano; da rok uporabnosti blaga ni pretekel več kot 1/3; v primeru ugotovljenih neskladnosti je dolžan postopati skladno z navodili; prevzemnik preveri logistične podatke (črtne kode, dimenzije in težo artikla, odjemne enote, transportnega pakiranja). V kolikor v bazi ni podatkov, je prevzemnik dolžan blago izmeriti, posneti črtno kodo in podatke vnesti v računalnik. 4.2 Potek rednega prevzema blaga v skladišču tehnike Novo Celje Na začetku je potrebno poudariti, da skladišče tehnike v Novem Celju še ni uvedla brezpapirnega poslovanja (WMS), je pa v načrtu za prihodnje leto. Da bi lažje razumeli kako ta nov sistem funkcionira, smo to preverili v Mercatorjevem skladišču hlajenega blaga v Zalogu. V zaključku opisa posameznih faz bomo nekaj besed namenili tudi brezpapirnemu poslovanju (sistemu WMS). Razlaga uporabljenih terminov (PSM 2000a, 2): blago je predmet poslovanja trgovske družbe. Pod pojem blago štejemo proizvode in embalažo (steklenice, zaboji, kartoni, folija, palete, roll kontejnerji, ); vodja prevzema je oseba, ki je odgovorna za prevzem blaga; prevzemnik je delavec, ki prevzema blago; skladiščnik je delavec, ki je odgovoren za skladiščenje blaga; administrator je delavec, ki je odgovoren za vodenje evidenc.

17 16 Postopek prevzema se začne pri komercialistu v Ljubljani, ki preko računalniške povezave s skladiščem v Novem Celju ročno preveri stanje zalog v skladišču in na podlagi tega naredi dobavitelju naročilo. Komercialist v Ljubljani pošlje torej naročilo dobavitelju, prednaročilo pa pošlje tudi v skladišče Novo Celje. Praviloma bi moralo prednaročilo v Novo Celje prispeti pred naročenim blagom. Prednaročilo je podlaga za prevzem blaga in vsebuje podatke o dobavitelju, predvidenemu datumu prihoda blaga in številu kosov blaga. Za izdelavo prednaročila morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Artikli morajo: biti prijavljeni v bazo podatkov (t.i. enotno nabavo); imeti vnesene in preverjene logistične podatke: dolžina, višina in globina posamičnega artikla, komercialnega pakiranja in transportnega kartona, pripadajoče črtne kode za vsa pakiranja, paletizacijo (število enot v plasti in število plasti na paleti); imeti določeno lokacijo v skladišču. Za pravilno označevanje in pakiranje proizvodov so odgovorni dobavitelji. Pogoji, ki jih mora dobavitelj izpolniti so (PSM 2004, 2): za vsa pakiranja in dodatne ovoje ter vezavo in nalepke morajo uporabljati materiale, ki se lahko reciklirajo; embalažo naj izdelajo le iz enega materiala, če je to možno; za embalažo ali barvanje naj ne bi uporabljali materialov, ki vsebujejo nevarne snovi; kontejnerji, palete, kartoni, zaboji ali drugi transportni pripomočki ne smejo vsebovati nobenih ostankov snovi, ki bi bile lahko škodljive za naravo ali izdelke; uporabijo lahko le toliko embalažnega materiala, kot je potrebno; to pomeni: ne preveč materiala, toda dovolj, da zavaruje blago pred poškodbami v celotni nabavni verigi; prazni transportni kartoni morajo biti enostavni za zlaganje, brez vsake posebne opreme za povratno dostavo; blago naj bo zloženo na standardnih EURO paletah; dimenzije skupinskih pakiranj se morajo prilegati dimenzijam EURO palet (120 x 80 cm); maksimalna teža skupinskega pakiranja je 25 kilogramov. Blago na paletah pripeljejo s kamioni na lokacijo, kjer poteka prevzem. Prevzem se izvaja na dveh lokacijah in sicer v hali 3 in v šotoru 7. Skladiščnik viličarist razloži blago iz kamiona. Na te palete običajno dobavitelj naloži več različnih artiklov, zato je potrebno kasneje v skladišču te artikle sortirat po EAN kodah. Palete, na katerih je blago, so lahko označene z žigom EPAL/EURO ali pa sploh niso žigosane. Palete z žigom so vračljive oziroma plačljive. Palete pa, ki nimajo žiga, so navadne in jih ni potrebno vračati. Zelo je pomembno, da se palete pri prevzemu popišejo, saj v nasprotnem primeru lahko pride do zapletov, saj je težko dokazati, na kakšnih paletah smo dobili pošiljko. V ta namen so prvega septembra 2007 v skladišču Novo Celje pričeli voditi evidenco prejetih in oddanih palet. Uradni naziv dokumenta je Sprejemnica/oddajnica embalaže 2. Koraki, po katerih mora zaposleni prevzeti blago: sortiranje po EAN kodah; 2 Sprejemnica/oddajnica embalaže je v prilogi pod zaporedno številko 3.

18 17 fizično preštevanje blaga; primerjava količin na prednaročilu z dobavnico; izločiti poškodovano blago, kar se zapiše na reklamacijski zapisnik; po potrebi vstaviti tudi slovenska navodila ali garancijske liste. Pri prevzemu blaga je potrebno biti pozoren na: skladnost dostavljenih količin z naročenimi; potrebo po opremi blaga (deklaracije, garancijski listi); urejenost logističnih podatkov za posamezen izdelek; kakršnekoli vidne napake ali poškodbe na izdelku. Skladnost dostavljenih količin z naročenimi Gre za to, da je pri poteku prevzema nujno preštevanje kosov. Če pride do napak pri količini imamo dve možnosti: kosi se ujemajo z dobavnico in prednaročilom oziroma se ne ujemajo. V primeru, da se kosi ne ujemajo s prednaročilom in se ujemajo z dobavnico se blago prevzame, saj je dobaviteljeva dobavnica tista, ki nam pove število, za koliko izdelkov nas bodo finančno bremenili. Če pa pride do neskladja med fizično preštetim blagom in dobaviteljevo dobavnico, pa mora prevzemnik izpolniti obrazec o neskladnosti, ki se imenuje Prijava neskladnosti proizvoda 3. Neskladnosti so šifrirane s trimestno šifro, zaradi lažjega vnosa v računalniško podporo. Če dobavitelji pripeljejo več blaga kot je bilo naročenega v skladišču zavzema prepotrebni prostor, če pa pripeljejo manj od naročenega, lahko pride do neizdobav. Ali je blago opremljeno Ali je blago potrebno še opremiti ali ne, nam pove že dobavitelj. Običajno je potrebno s slovenskimi navodili opremiti blago zabavne elektronike. Z opozorili je potrebno opremiti blago, pri katerem bi lahko ob nepravilni uporabi prišlo do zlorabe. Vnašanje logističnih podatkov Pri prevzemu pa je potrebno paziti tudi na logistične podatke. Ali ima blago že vpisane te podatke ali ne, je mogoče razbrati iz prednaročila. Če ti podatki še niso vneseni, jih je potrebno pri prevzemu. Postopek vnašanja logističnih podatkov izgleda tako, da vzamemo en kos artikla X in mu določimo vse tri mere: dolžino, višino in širino. Logistične podatke računamo v milimetrih, saj so tudi mere EURO palete podane v milimetrih. Za vsako paleto je potrebno izračunati volumen (koliko določenega izdelka lahko zložimo na paleto). Primer: - velikost EURO palete: (v mm) - mere izdelka: (v mm) Ugotovimo, da gre v eno plast 8 kartonov (800/300 =2,7; 1200/300 = 4; 2 4 = 8). V višino gredo štirje kartoni. Skupno bi torej ugotovili, da gre na paleto 32 kartonov dimenzije (v mm). Pri tem pa je zelo pomembno, da pazimo tudi na težo izdelka, saj je nosilnost EURO palete omejena. Te teže ne smemo preseči, saj v 3 Dokument Prijava neskladnosti proizvoda je v prilogi pod zaporedno številko 4.

19 18 nasprotnem primeru ogrozimo varnost izdelkov na tej paleti, hkrati pa je ne smemo presegati zaradi nosilnosti regalne opreme, na katero shranjujejo blago. V času pisanje te diplomske naloge pa so v skladišču Novo Celje dobili napravo, ki se imenuje merilni boks oziroma measure box. Ta naprava točno izmeri višino, dolžino, širino in volumen izdelka. Opisali smo že ročno merjenje logističnih podatkov, sedaj pa to ni več potrebno. Postopek merjenja se prične tako, da delavec blago pozicionira na merilni boks tako, kot ga kasneje lahko vidi na trgovinski polici (izdelek je potrebno vedno postaviti, razen pri vrečkah, tubah in podobnih izdelkih, ga je potrebno položiti po dolžini). Podatki se avtomatsko prenesejo v računalniški program, ki se imenuje enotna nabava. Še vedno pa je v program potrebno ročno vpisovati število plasti na paleti. Pri tem je potrebno ločiti naslednje termine: posamezen artikel je najmanjša prodajna enota, ki se prodaja v maloprodajni poslovalnici; komercialno pakiranje vsebuje več posameznih artiklov, včasih je lahko komercialno pakiranje tudi prodajna enota; transportno pakiranje vsebuje več komercialnih pakiranj. Slika 3: Merilni boks Blago z napako ali poškodovano blago Ko prevzemnik bolj podrobno pregleda blago na paletah lahko ugotovi, če sta izdelek ali njegova embalaža poškodovana. V tem primeru mora poškodovan izdelek oziroma embalažo poslikati in napisati reklamacijski zapisnik. Takšno blago se vrne dobavitelju.

20 19 Na kaj morajo biti prevzemniki najbolj pozorni pri prevzemu igrač? Pomembno je, da so igrače opremljene z naslednjimi podatki: oznako CE, imenom in blagovno znamko, imenom firme in sedežem proizvajalca. V primeru, da gre za majhne igrače, se lahko navedeni podatki nahajajo na embalaži, nalepki ali na lističu, ki je pritrjen na igračo. Igrače se lahko dajo v promet le, če so podatki, opozorila in varnostni ukrepi napisani v slovenskem jeziku. Na kaj morajo biti prevzemniki najbolj pozorni pri prevzemu tekstilnih izdelkov? Upoštevati je treba zakonski predpis, da se kot obvezen podatek označevanja tekstilnih in usnjenih izdelkov navaja le surovinska sestava, katero je potrebno navajati tako, kot je opredeljeno v zakonskem predpisu. Na kaj morajo biti prevzemniki najbolj pozorni pri prevzemu strojev? Vsi stroji morajo biti čitljivo označeni z imenom in naslovom proizvajalca, oznako CE, oznako serije ali tipa ter letom izdelave. Omenili smo že, da morajo biti proizvodi označeni z oznako CE, kar pomeni: da proizvod izpolnjuje vse predpisane zahteve zakonodaje, ki veljajo za proizvod; da se nanaša na varnost in ne na kakovost proizvoda; da se pritrdi na proizvod potem, ko je proizvajalec izpolnil vse zahteve (oznako CE pritrdi na proizvod proizvajalec sam). Oznaka CE je»potni list«proizvoda na notranjem trgu EU, vendar ne označuje, da bi bil proizvod narejen v EU (Obvezujoča zakonodaja v procesu pretoka blaga in storitev v trgovini 2007). 4.3 Potrebni dokumenti pri prevzemu Pri prevzemu blaga se pojavijo naslednji dokumenti, ki so lahko last prevzemnika ali šoferja: prednaročilo; začasna dobavnica; CMR; prijava neskladnosti proizvoda; sprejemnica/oddajnica embalaže; najava/specifikacija. Prednaročilo je dokument, ki se izpiše na tiskalniku v oddelku administracije pri prevzemu. Njegova pot se začne pri komercialistu v Ljubljani. Prednaročilo je dokument, ki najavlja prihod blaga. Na prednaročilu je mogoče razbrati, kateri referent je naročil blago, za kateri oddelek znotraj distribucijskega centra, kdo je dobavitelj, za kateri datum dobave in kakšne so naročene količine. Prednaročilo je interni Mercatorjev dokument, ki je podlaga za prevzem blaga.

21 20 Začasno dobavnico dobi prevzemnik skupaj z blagom. To je v primeru manjših podjetij, ki dobavnice pišejo ročno. Na njih je mogoče razbrati naslov dobavitelja, količino in naziv naročenega blago ter ceno. CMR 4 ali Sporazum o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti, je listina, ki pride skupaj s pripeljanim blagom. Njegova pot se začne v organizaciji, od koder je bilo to blago poslano. Tovorni list mora biti izdan v treh izvirnikih, ki jih podpišeta pošiljatelj in prevoznik. Prvi izvod dobi pošiljatelj, drugi spremlja blago, tretjega pa obdrži prevoznik. S te listine je mogoče razbrati: dan in kraj izstavitve; popolni naslov pošiljatelja; popolni naslov prejemnika; popolni naslov predvidenega razkladišča v namembnem kraju; popolni naslov in datum nakladišča; priložene spremne listine; popolni naslov prevoznika; podpis in žig pošiljatelja; podpis in žig prevoznika; podpis in žig prejemnika (to smo mi). Prijava neskladnosti proizvoda je interni dokument Skupine Mercator. Ta dokument prevzemnik izpolni v primeru, da se fizične količine blaga ne skladajo s količino blaga, napisanega na dokumentu ali v primeru, ko zaradi slabe kvalitete zavrne blago. V pomoč pri izpolnjevanju tega dokumenta imajo na razpolago»šifrant neskladnosti 5 «, ki pomaga prevzemniku izpolniti Prijavo neskladnosti proizvoda. Dokument izpolni prijavitelj/prevzemnik, vpisati pa mora tudi od koga izvira to neskladje; to je od dobavitelja. Prijava neskladnosti ima več delov. V prvega se zapiše prijavitelj neskladnosti in od koga neskladnost izvira. V drugem delu so podatki o proizvodih (šifra, kratek naziv, številka spremnega dokumenta, količina po dokumentu, neskladna količina in šifra vzroka neskladnosti. Šifro neskladnosti najdemo na dokumentu»šifrant aktivnosti pri odpravi neskladnosti 6 «, kjer lahko izbiramo med možnostmi: višek, manjko, zamenjava, napačno naročena količina itd. tretji del, rešitev neskladnosti, je razdeljen na materialni in dokumentacijski del. Aktivnosti so šifrirane, vedno je potrebno vpisati kaj se zgodi z blagom (npr. vračilo dobavitelju, uničenje, ponovno razvrščanje, ) in kakšna dokumentacijska aktivnost spremlja blago (npr. odpis, izdaja dobropisa, bremepisa, znižanje vrednosti blaga, ). Na dokumentu morajo biti vedno vsi potrebni podpisi. Sprejemnica/oddajnica embalaže je dokument, ki ga izpolni prevzemnik blaga v primeru, da je blago prišlo na paletah. Izpolnjen dokument mora biti v dveh izvodih; eden gre v administracijo prevzema, drugi izvod pa dobi prevoznik. Kot smo že povedali, je ta dokument potrebno izpolnjevati sproti in natančno, ker se ta podatek nato vnese v računalnik skupaj s prevzeto količino. Vodenje evidence o prevzeti ali oddani embalaži je pomembno predvsem pri paletah, ki so plačljive. Pravilno izpolnjen obrazec potuje do 4 Listina CMR je v prilogi pod zaporedno številko 5. 5 Dokument Šifrant neskladnosti je v prilogi pod zaporedno številko 6. 6 Dokument Šifrant aktivnosti pri odpravi neskladnosti je v prilogi pod zaporedno številko 7.

22 21 administracije, kjer v računalnik uradno zabeležijo prejeto in oddano embalažo. Tako je mogoče voditi uradno evidenco oddane in prejete embalaže. Če smo pravilno vodili evidenco, bi se moralo naše število palet ujemati s številom, za katerega nas terjajo dobavitelji. Z dobavitelji se saldo usklajuje najmanj dvakrat na leto. Pomembno je, da prevzemniki pravilno izpolnijo ta dokument in sicer je potrebno vpisati stranko, datum in registrsko številko vozila. Ko vemo, od katere stranke smo prejeli pošiljko, mora prevzemnik blaga vpisati v dokument, za kakšno vrsto embalaže gre; v našem primeru je potrebno izpolnit del, ki se nanaša na transportno embalažo (EURO palete, navadne palete, roll kontejnerje, zaboje). Potrebno je vpisati oddano in prejeto embalažo. Tako izpolnjen dokument morajo podpisati prevzemnik, voznik in skladiščnik. Najava/specifikacija je prevod fakture v slovenski jezik. Običajno se najava uporablja pri tekstilnih izdelkih, ki so uvoženi. Prevzemni list se iz dobaviteljeve dobavnice spremeni tako, da na dobavnico vpišemo zaporedno številko prevzemnega lista in datum. Prevzemni list mora vsebovati naslednje podatke: številko in datum prevzemnega dokumenta; ime dobavitelja; številko in datum dobaviteljevega dokumenta; ime, mersko enoto, količino, nabavno ceno in prodajno ceno blaga; nabavno in prodajno vrednost blaga. Administrator v prevzemni administraciji preveri, če so na prednaročilu vsi podpisi in če je priložena vsa dokumentacija, potrdi prednaročilo, vnese morebitne popravke količin, matične številke delavcev, ki so sodelovali pri prevzemu blaga in potem, ko komercialist potrdi cene, izpiše prevzemni list (kalkulacijo). 4.4 Problem palet EPAL (European Pallet Association) je izvirna EURO paleta, narejena po zahtevah in standardih EPAL. Takšno paleto lahko obremenimo s 1500 kilogrami tovora. Na trgu obstaja vedno več ponarejenih palet, ki so zelo nevarne. Prihajajo iz vzhodne Evrope in lahko povzročijo nesreče pri delu, se polomijo ali celo poškodujejo blago na njih. Zato bodo v prihodnosti na naš trg prišle tudi plastične palete. Kot pravijo v reviji Transport in logistika (2006):»Poznavalci logističnih procesov trdijo, da ima prihodnost plastična paleta z vgrajenim čipom za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), za katero bo mogoče vsak trenutek ugotoviti, kje se nahaja.«prednost plastičnih palet je: njihova majhna teža, ki je 14 kilogramov. Medtem ko lesena paleta tehta 25 kilogramov in na vlažnih področjih vsrka dodatne kilograme vode. To bo postalo posebej pomembno pri uvedbi kontrole komisionov s tehtanjem. 4.5 Deklariranje Pri označevanju izdelkov morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, potrošniku v slovenskem jeziku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Pri tem lahko uporabljajo

23 22 tudi splošno razumljive simbole in slike. Če pristojna inšpekcija ugotovi, da izdelki niso označeni v skladu z zakonom, lahko z odredbo ustavi distribucijo in prodajo teh izdelkov, dokler jih izdelovalec ali distributer oziroma prodajalec ne opremi z ustreznim besedilom. Pri prevzemu blaga je potrebno posebno pozornost nameniti izdelkom, ki prihajajo iz uvoza in nimajo slovenskih prevodov. Deklariranje je večinoma namenjeno blagu iz uvoza, ki ga je potrebno opremit s slovenskimi deklaracijami v skladu z zakonom. Za pravilno označevanje in pakiranje proizvodov so odgovorni dobavitelji, ki tudi nosijo vse stroške, nastale zaradi nepravilno označenega ali pakiranega proizvoda. Ločimo: uvoz iz tretjih držav (klasičen uvoz); uvoz iz Evropske skupnosti. Uvoz iz Evropske skupnosti ni klasičen uvoz, ampak je pridobitev. Izraz pridobitev se uporablja zato, ker znotraj EU ni carinjenja blaga. Ne glede na to, od kod prihaja blago, mora biti v skladu z veljavnim zakonom, kar pomeni, da mora biti opremljen z: ustrezno deklaracijo; navodili za uporabo; varnostnimi opozorili; garancijskimi listi (tehnično blago). Varnostna opozorila so primerna za sveče, svečnike, vžigalnike, kjer je potrebno porabnika opozoriti na ravnanje z artiklom, ker obstaja nevarnost. Garancijo je potrebno priložiti: proizvodom za gospodinjsko uporabo; proizvodom informacijske tehnologije; športni opremi in rekvizitom; proizvodom s področja radiokomunikacij, avdio in video tehnike idr. Podatki, ki jih mora vsebovati garancijski list so (Obvezujoča zakonodaja v procesu pretoka blaga in storitev v trgovini 2007): podjetje in sedež proizvajalca; podatki, ki identificirajo blago; izjavo, da proizvajalec jamči za kakovost oziroma za brezhibno delovanje blaga; trajanje garancijskega roka; podjetje in sedež prodajalca ter datum izročitve blaga potrošniku.

24 23 Slika 4: Prikaz nalepk Izvozne deklaracije Pri izvozu v države nekdanje Jugoslavije opremimo izdelek s podatki: šifra izdelka; tip izdelka; proizvajalec; poreklo blaga; izvoznik. Zaradi hrvaških, bosanskih in srbskih predpisov mora Mercator v Sloveniji deklarirati v njihovem jeziku. V teh treh državah imajo posebne carinske stopnje za vsako državo, zato je potrebno vedeti, v katero carinsko stopnjo spada država, da ga pravilno ocarinijo. Kot primer bi lahko navedli tekstilnega uvoznega dobavitelja Auchan. V skladišču Mercator Novo Celje prevzamejo tekstil tega dobavitelja za domači in tuji trg skupaj. Kajti na deklaracijah tega dobavitelja je mogoče zaslediti napise v vseh jezikih nekdanje

25 24 Jugoslavije. Tudi dobavitelj tekstila, podjetje Samar, ima na všitih etiketah tri temeljne stvari: proizvajalca, poreklo in surovinsko sestavo v različnih jezikih, kar pomeni,da je za potrošnike Slovenije in držav nekdanje Jugoslavije poskrbel že dobavitelj. Ko prevzemnik prevzame blago, je njegova naloga še, da ga zloži na pravo lokacijo. Blago se vlaga v police oziroma regale s pomočjo viličarjev. Tako urejeno blago je pripravljeno za naslednjo stopnjo, to je priprava blaga. Slika 5: Primer regalnega viličarja za vlaganje blaga 4.6 Brezpapirno poslovanje v fazi prevzema Razlika med prevzemom v Novem Celju in Zalogom je torej v naprednejši tehnologiji. Brezpapirno poslovanje pomeni uporabo optičnih čitalcev. Delo na prevzemu je hitrejše zaradi enostavnejše identifikacije blaga. Nič več ni potrebno blaga v skladišču sortirati po EAN kodah. Hitrejše je pospravljanje blaga v sistem, točno se ve, kje stoji določena paleta blaga, če imamo avtomatsko dopolnjevanje komisionirnih lokacij, hkrati pa pridobimo na učinkovitosti. Prihod blaga najavi komercialist s prednaročilom. Prednaročilo (eno ali več) v administraciji povežejo na delovni nalog, ki ga je potrebno natisniti. Številka delovnega naloga je zapisana v obliki črtne kode. Z odčitanjem te kode prevzemnik na čitalec dobi vsebino naročila. V brezpapirni varianti poznamo tri količine: naročeno, dobavljeno po dobavnici in dejansko prevzeto. Dobavljeno po dobavnici dobimo tako, da administratorka pred izdajo delovnega naloga ročno vnese količine iz dobaviteljeve dobavnice. Potrebni dokumenti pri brezpapirnem prevzemu 7 : CMR; delovni nalog za razkladanje vozila 8 ; dobavnica; kalkulacija za prevzem; prijava neskladnosti proizvoda; reklamacijski zapisnik; sprejemnica/oddajnica embalaže; 7 Nekateri dokumenti so že bili predstavljeni v poglavju prevzem, zato se ne bomo ponavljali. Opisali bomo samo tiste, ki jih do sedaj še nismo spoznali. 8 Delovni nalog za razkladanje vozila je v prilogi pod zaporedno št. 8.

26 25 tehtni list. Delovni nalog za razkladanje vozila je dokument, ki se izpiše v prevzemni pisarni. Kalkulacija za prevzem je dokument, ki se izpiše, ko je prevzem potrjen. Reklamacijski zapisnik je dokument, ki se izpiše ko prevzemnik ugotovi nepravilnosti. Prednaročilo se ne ujema z dobavnico, fizično prešteto blago pa se ujema z dobavnico. Reklamacijski zapisnik se piše tudi v primeru, ko se blago zavrne zaradi npr. slabe kvalitete, poškodb, ali pa zato, ker je dobavitelj dobavil več, kot je bilo naročeno. Tehtni list je dokument, ki se izpiše pri vstopu kamiona v skladišče (prvo tehtanje). Pri izstopu iz skladišča pa se tehta drugič. Kamione tehtajo dvakrat zaradi boljše kontrole, te dokumente pa shranijo na oddelku prevzema. Prevzem blaga z optičnim čitalcem po korakih: najprej se z optičnim čitalcem odčita koda na delovnem nalogu za razkladanje vozila; nato se odčita koda na artiklu za cel karton oziroma vez; v tretjem koraku je potrebno biti pozoren na enoto mere (v nadaljevanju EM). Imamo dve možnosti mer in sicer kg in kos. v naslednjem koraku imamo možnost popravljanja količine, če ta ni pravilna; če prevzemamo blago, ki ima določen rok uporabnosti, vnesemo datum (rok uporabnosti). Če ima dobavitelj paleto označeno s kodo 128, je v njej že zapisan rok uporabnosti in ga ni potrebno vnašati; nato vnesemo še šifro palete (če je paleta Mercatorjeva se vtipka 0, v nasprotnem primeru se vtipka 1); v zadnjem koraku se odčita še mobilna transportna enota (v nadaljevanju MTE koda). S tem imenom poimenujejo vse tipe podstavkov, na katerih se skladišči in premika blago; to so lahko palete, roll kontejnerji ali različni tipi zabojev. Na tej nalepki je mogoče razbrati šifro zaposlenega, datum prevzema, in kodo. Če to kodo odčitamo lahko razberemo še komisionirno lokacijo tega blaga (slika 5); delo na optičnem čitalcu se zaključi s tipko F4; ko je vse blago odčitano s čitalcem, je naloga prevzemnika samo še pregled dobavnice (če se fizično prevzeto blago ujema s količino blaga na dobavnici). Slika 6: MTE nalepka 5 PRIPRAVA BLAGA

27 26 Definicije uporabljenih pojmov in kratic: komisionirna dokumentacija je delovni nalog, ki je podlaga za pripravo blaga; odpremna dokumentacija je delovni nalog za nakladanje tovornega vozila in dobavnica, ki spremlja blago; transportna dokumentacija je delovni nalog za opravljanje vožnje tovornega vozila (potni nalog oziroma tovorni list); kontrolor je delavec, ki kontrolira pripravljeno blago; disponent je delavec, ki je odgovoren za obdelavo naročil in izpis komisionirne dokumentacije; odpremna cona je razdeljena na več boksov, lokacij, nahajališč; komercialist je nabavno prodajni referent, vnašalec podatkov (naročil); operater je delavec, ki je odgovoren za fizični izpis komisionirne dokumentacije; blagovni manipulant je delavec, odgovoren za odvoz blaga na odpremno cono. Priprava blaga vključuje fizično nabiranje blaga za naročnika in kontrolo pripravljenih komisionov. Komisionar pakira blago v transportne enote, kontrola pa količinsko in kakovostno pregleda blago. Pri pripravi blaga se srečamo z dvema vrstama naročil: redna naročila; izvozna naročila. PSM je v svojem Delovnem navodilu o zagotavljanju optimalnega logističnega servisa opredelil redno naročilo: redna naročila so vsa tista, ki prispejo v distribucijski center v okviru dogovorjenih urnikov naročanja in bodo realizirana v dogovorjenih urnikih dostav. Izvozno naročilo pa je definirano kot naročilo dostavnih mest izven državnih meja Slovenije. Blago, ki je pripravljeno na podlagi takšnih naročil, je potrebno v večini primerov dodatno označiti z ustreznimi deklaracijami (PSM 2000b, 4). 5.1 Potek naročil Stranke naročijo blago. Stranke so v tem primeru trgovine, ki bi rade naročile blago iz skladišča Novo Celje. Njihovo naročilo se izvrši preko računalnika, naročila pa obdeluje oddelek disponence. Pri sprejemu naročil in pripravi komisionirne dokumentacije je potrebno upoštevati želje in potrebe kupcev, kapacitete priprave, odpreme in transporta blaga in optimizacijo stroškov. Z vsemi kupci so v naprej dogovorjeni urniki dostav, ki vsebujejo tedensko frekvenco obiskov, dan in časovno okno sprejema naročil ter dan in časovno okno dostave. Naročila se sprejemajo na več načinov (PSM 2000c, 3): kupci pošiljajo naročila v elektronski obliki preko računalniške mreže ali modema; komercialist telefonsko sprejema naročila in jih vnaša v računalnik; trgovski potnik vnaša naročila v prenosni računalnik in jih pošilja preko modema; iz trgovin pošiljajo naročilno knjigo (kratko naročilnico) preko trgovskih potnikov ali kurirjev v skladišče, kjer vodja zagotovi vnos v računalnik. Slika 7: Proces priprave blaga

28 27 Vsa naročila, ki so prispela do dogovorjene ure, se glede na obstoječo računalniško podporo obdelajo na dva načina: Prvi način opisuje ročno disponiranje Disponent označi izbrana naročila in sproži računalniško obdelavo. Pri disponiranju naročil je dolžan upoštevati: razpoložljive zaloge blaga; dogovorjene urnike dostav; razpoložljive transportne kapacitete; razpoložljive skladišče kapacitete; želje kupcev; navodila komerciale; zakonske omejitve; optimizacijo stroškov. Vsi navedeni elementi so vgrajeni v računalniško proceduro za izdelavo komisionirne dokumentacije: program izloči kupce, ki so neaktivni zaradi dolgov; program izračuna, ali je v skladišču dovolj zalog blaga, ki so ga kupci naročili. V kolikor zalog ni dovolj, se izdela poročilo o manjkajočih artiklih, ki ga obnavljalci zalog dnevno pregledujejo; na ostale artikle zapiše naročene količine in jih rezervira. To pomeni, da niso na razpolago za prodajo. za vsako naročilo se točno izračuna število potrebnih transportnih enot, njihova vsebina, in vrstni red priprave blaga. Tak način omogoča vzporedno pripravo blaga več naročil hkrati; disponent določi, za kateri datum odpreme bo izdelal delovne naloge. Računalnik izdela listo naročil, ki je sortirana po relacijah, ob upoštevanju urnikov dostav, v kolikor so vneseni v bazo podatkov. ob upoštevanju ostalih elementov (razpoložljive transportne in skladiščne kapacitete, želje kupcev, navodila komerciale, zakonske omejitve in optimizacije

29 28 stroškov) disponent izdela dokončen plan voženj, to je razporeditev naročil oziroma transportnih enot na razpoložljiva tovorna vozila in s tem povezane priprave blaga. plan voženj je osnova za izpis nadaljnje dokumentacije. Drugi način opisuje računalniško podprto planiranje transportnih poti (RPS) program izloči kupce, ki so neaktivni zaradi dolgov; program izračuna ali je na skladišču dovolj zalog blaga, ki so ga kupci naročili. V kolikor zalog ni dovolj, se izdela poročilo o manjkajočih artiklih, ki ga obnavljalci zalog dnevno pregledujejo; na ostale artikle zapiše naročene količine in jih rezervira. To pomeni, da niso na razpolago za prodajo. za vsako naročilo se točno izračuna število potrebnih transportnih enot, njihova vsebina, in vrstni red priprave blaga. Tak način omogoča vzporedno pripravo blaga več naročil hkrati; v nadaljevanju disponent vnese v RPS floto, to so vozila, ki bodo na razpolago za določen dan odpreme, in voznike; potem v RPS prenese predhodno obdelana naročila, ki jih računalnik glede na izbrani scenarij razporedi na vozila; v programu obstaja več scenarijev, ki upoštevajo različne kriterije, ki se predhodno nastavijo (npr. najkrajša razdalja, najhitrejši čas, najmanjši stroški) ob tem, da se dogovorjeni urniki dostav v celoti spoštujejo; izhod iz RPS je na eni strani komisionirni nalog za pripravo blaga, na drugi strani pa nalog za transport, na katerem je za vsako vožnjo napisan vrstni red oddaje blaga, predvideni čas oddaje in predvidena razdalja Delo disponenta Disponentova naloga je izdelava komisionirne dokumentacije. Disponent mora do določene ure dobiti od vodje skladišča kapaciteto priprave in od vodje transporta kapaciteto tovornih vozil za naslednji delovni dan. Ob določeni uri pregleda obseg vseh poslanih naročil. Nato prične z obdelavo: najprej izvede združevanje naročil vsaka stranka lahko pošlje po več naročil za isto skladišče. Ta naročila se zaradi optimalne zapolnitve transportnih enot združijo v eno; nato izvede obdelavo zalog v tej proceduri se avtomatsko sproži poročilo o manjkajočem blagu, ki ga prejmejo vsi obnavljalci zalog. Ti imajo na razpolago maksimalno eno uro časa, da pri dobaviteljih donaročijo manjkajoče zaloge; po tem postopku sproži tako imenovano računalniško komisioniranje računalnik presortira vse naročene pozicije blaga in jih razbije po skladiščnih sistemih ter znotraj vsakega sistema zloži po vrstnem redu priprave blaga (komisionirni poti). Poleg tega v naprej določi potrebno število transportnih enot (palet ali roll kontejnerjev), ki jih izračunava glede na volumen transportne enote in volumen naročenega blaga; nato razporedi transportne enote na tovorna vozila. Ta postopek je možno opraviti ročno ali z računalniškim orodjem RPS (Route Planner System). Ne glede na to, ali

30 29 je postopek ročen ali strojen, se blago vedno razporeja v skladu z dogovorjenimi urami dostave in ob optimalnih stroških (polno naložena vozila in najkrajša pot); za tem se izdelajo delovni nalogi. V klasičnih sistemih se izpišejo na papir, v WMS-u pa so samo elektronski, sortirani po času nakladanja vozila. Komisionirne poti so v skladiščih v naprej pripravljene. Ker je računalniku ta»pot znana«, uredi tudi naročene izdelke na komisionirnem listu po takšnem vrtnem redu, kot ga narekuje pot. Komisionirne liste v računalniškem sistemu nastavijo tako, kot so narejene komisionirne poti. Slika 8: Prikaz komisionirne poti Slika 9: Prikaz komisionirnih poti v hali

31 30 Slika prikazuje del komisionirne poti v skladišču. Ker se regali komisionirajo enosmerno ima vsak regal na začetku poti napis kje je vhod in kje izhod. 5.2 Opis komisionirnega lista Slika 10: Komisionirni list Komisioniranje je nabiranje blaga, zlaganje na transportne enote, dostava na odpremno cono. Osnovno pravilo komisioniranja je, da ni blaga brez dokumentov. Načela, ki jih morajo pri komisioniranju upoštevati so: natančnost, hitrost, upoštevanje pravil in navodil. Na komisonirnih listih so naročila posameznih strank. Lahko bi dejali, da je list razdeljen v tri sklope: zgornji, srednji in spodnji del lista.

32 31 V zgornjem delu se nahajajo vsi podatki o prejemniku blaga, o datumu naročila in datumu odpreme. V našem primeru je stranka PSM iz Ormoža, iz lista pa je mogoče razbrati tudi, da se vozi blago v boks številka 4. V srednjem delu je izpisano naročilo. Če začnemo list brati iz leve proti desni, si sledijo oznake takole: v skrajno levem stolpcu so prikazane lokacije posameznih artiklov v skladiščnem prostoru; število komercialnih pakiranj in podatek o pakiranju. Če gledamo pozicijo 1 vidimo da so naročili omela 6x1, to pomeni 6 omel, ki so pakirani po eno omelo. Če bi bilo pakiranje 6 omel, bi pisalo 1x6. Količina za izdajo je v obeh primerih 6; prazna črta, kamor komisionar vpiše morebitne popravke izdane količine; naziv artikla z EAN kodo za lažje iskanje; enota mere; naročena količina; prazna črta, kamor lahko kontrolor blaga vpiše popravke, ki jih je zaznal pri preštevanju blaga; na koncu je potreben podpis komisionarja in kontrolorja. 5.3 Delo komisionarja komisionarji so na podlagi komisionirnih listov dolžni pripraviti blago in se držati vrstnega reda priprave blaga, ki ga določi vodja. Blago mora pakirati oziroma zlagati v predpisane transportne enote, po vrstnem redu in v količinah, ki so na delovnem nalogu. Vsako odstopanje je dolžan nemudoma javiti vodji; ko je delovni nalog (komisionirni list) izpolnjen, dostavi blago na vnaprej določeno mesto na odpremni coni, podpisan komisionirni list pa odda na dogovorjeno mesto; komisionar odgovarja za točnost izdanih količin, za pripravo blaga, ki je bilo naročeno in za to, da ga zloži v transportne enote tako, da se blago ne poškoduje. Če naročenih količin ni na komisionirni lokaciji, je dolžan nemudoma obvestiti neposrednega nadrejenega oziroma skladiščnika. V kolikor blaga ni na zalogi ali pa je na zalogi v manjši količini, kot je na komisionirnem listu, naredi popravek odjemnih enot in popravek količine; za vsakega komisionarja se beleži, kateri delovni nalogi so mu bili podeljeni, koliko časa je porabil za njihovo pripravo, število odjemnih enot ter težo pripravljenega blaga; administrator, ki potrjuje delovne naloge, vnese eventuelne popravke količin in odda delovni nalog v kontrolo. kontrolor preveri vsebino pripravljene transportne enote in vsebino komisionirnega lista. Ko kontrola konča s pregledom pripravljenega blaga, odtrga spodnji del komisionirnega lista in ga pritrdi na blago. Namenjen je blagovnim manipulantom in odpremnikom, saj je na njem napisana številka boksa, naročnik, ročno pa kontrolorji nanj dopišejo še število transportnih enot.

33 32 Zaposleni, ki komisionirajo, imajo praviloma sredstvo za prevoz blaga, s katerim si olajšajo premagovanje razdalje. Delovna sredstva, s katerimi si lahko pomagajo, so: komisionirni viličarji (se običajno uporabljajo za težje blago); ročni paletni viličarji (lažje blago). Če so komisionarju dodeljena osnovna sredstva, preveri njihovo brezhibno delovanje in javi morebitne napake (prepovedano je upravljati tehnično neustrezna oziroma nevarna delovna sredstva). Slika 11: Delovna sredstva pri komisioniranju Vir: Spodnji del komisionirnega lista je namenjen tistim, ki blago odpravljajo. Ko komisionar pripelje paleto blaga za določeno stranko v pregled kontrolorju, mora na paleto oziroma na vrhnjo škatlo nalepiti spodnji del komisionirnega lista, kjer se nahaja naslov stranke in številka boksa. Tako se že na daleč vidi, kam potuje to blago, kdaj je datum odpreme in v kateri boks je potrebno odpeljati paleto z blagom. Vsak oddelek ima določeno število komisionarjev, ki pripravljajo blago. Ko komisionarji blago pripravijo na palete, ga je potrebno pripeljati na eno od dveh vnaprej določenih kontrolnih mest. Eno kontrolno mesto je v hali 1 in drugo v hali 4. Na ti dve mesti se vozi blago zato, da kontrolor pregleda skladnost naročenega s fizičnim blagom na paleti. Slika 12: Prikaz prostorov namenjenih kontroli 5.4 Naloge kontrolorja Slika 13: Kontrola blaga

34 33 Naloga kontrolorja je, da kvalitetno in količinsko pregleda blago. Kvalitetni pregled pomeni, da blago ne sme biti poškodovano, količinski pa, da se morajo količine, napisane na komisionirnem listu skladati s fizično preštetim blagom. Pregledano blago tvori paleto ali roll kontejner. To blago morajo sedaj blagovni manipulantje prepeljati na za odvoz določene lokacije oziroma bokse. Ob točni količini blaga je tudi pri kontrolni službi prioriteta EAN koda. Za pregled je dovolj zadnjih šest številk na EAN kodi. Razdelitev trinajstmestne EAN kode: XXX XXXX XXXXX X država proizvajalec proizvod kontrolna številka Splošno pravilo je, da je treba simbol črtne kode namestiti na spodnji del embalaže. Oznake morajo biti nameščene tako, da je (PSM 2004, 3): simbol črtne kode viden in brez vsakršnih motenj, ki bi preprečevale odčitavanje; na embalaži vidna le ena različna črtna koda, ki identificira pakiranje. Nikoli ne sme biti vidna več kot ena različna koda To še zlasti velja za multipake, posebno tiste s prozornim ovojem; simbol črtne kode natisnjen na zmerno gladko površino. Izogibati se je potrebno tiskanju okoli vogalov ali na pregibih, gubah, šivih in ostalih neravnih delih embalaže. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tiskanju na embalažo nepravilnih oblik, ki ne omogoča ravnega kontakta črtne kode s čitalno površino skenerja. Na cilindričnih proizvodih se simbol črtne kode tiska vertikalno, da se izognemo krivinam na artiklih (npr. steklenice, pločevinke). Zadnja faza komisioniranja je vnos in korekcija podatkov o zaključnem komisioniranju. Če je komisionar pri pripravi blaga spremenil količino naročenega blaga, moramo te popravke vnesti v računalnik. Te popravljene količine se še enkrat računalniško pregledajo. Komisionirni listi se nato zložijo v zato določene mape po boksih, kasneje pa se arhivirajo na oddelku reklamacij.

35 Brezpapirno poslovanje v fazi priprave blaga V skladišču hlajenega programa Zalog že eno leto uporabljajo brezpapirni sistem priprave blaga oziroma komisioniranja. To pomeni, da uporabljajo optične čitalce. Razlika od sistema, ki ga uporabljajo v skladišču Novo Celje je ta, da se komisionirni listi več ne izpisujejo in razdeljujejo komisionarjem, ampak so naročila napisana na monitorju optičnega čitalca. Priprava blaga z optičnim čitalcem po korakih: komisionar se v optični čitalec prijavi z osebno kodo zaposlenega; v priročnem meniju čitalca si izberemo zaporedno številko 4 (komisioniranje blaga); s pritiskom na funkcijsko tipko komisionar zadolži delovni nalog v določenem komisionirnem sistemu, ki je na vrsti (vrstni red priprave določi RPS); na ekranu čitalca se nam prikažejo lokacije artiklov prvega naročila. V tem koraku pritisnemo enter na čitalcu in že se nam pokažejo podrobnejši podatki prvega artikla; ko odčitamo prvi artikel, nas čitalec vpraša za kodo vozička; vsak roll kontejner ima svojo kodo in jo moramo odčitati; čitalec na ekranu prikaže lokacijo na kateri se prične komisionirat, naziv blaga, količino naročenega blaga in logistične podatke; sedaj nas čitalec vodi na lokacijo; kodo na artiklu s čitalcem odčitamo, pritisnemo enter in F4, da se nam izpiše naslednja pozicija; ko odčitamo artikel, se nam lahko zgodi naslednje: čitalec nam javi, da moramo biti pozorni na količino, saj je prišlo do odstopanj v količini. Imamo tri možnosti, ki se lahko dogodijo: če presežemo količino, nam čitalec javi, da je izdanih dovolj kilogramov. Če se s tem strinjamo, pritisnemo enter; če smo odčitali manj količin od naročenih, nam čitalec javi, da obstaja razlika v količinah in ali jo želimo potrditi. V tem koraku imamo dve možnosti. Količino potrdimo ali je ne potrdimo. Potrdimo jo tako, da na čitalcu pritisnemo na številko 1, zavrnemo pa jo s pritiskom na 0; če odčitamo napačen artikel, nam čitalec javi, da se ta koda ne nahaja na tej lokaciji; ko je blago skomisionirano, se nam na ekranu skenerja prikaže zapis: tehtanje. To pomeni, da smo obdelali naročilo, in moramo z naloženim vozičkom na tehtnico; ko pridemo do tehtnice, najprej odčitamo kodo vozička oziroma roll kontejnerja; voziček zapeljemo na tehtnico; ko se na tehtnici izpiše teža, odčitamo še kodo tehtnice in pritisnemo enter; za voziček se izpiše nalepka ali komisionirni list; če se izpiše nalepka, pomeni, da predvidena količina naročenega blaga ustreza tudi fizično skomisioniranemu blagu. Odstopanja je lahko največ 1% oziroma manj kot je teža najmanjšega komercialnega pakiranja na tej transportni enoti;

36 35 če se izpiše komisionirni list, pomeni, da skupna teža roll kontejnerja preveč odstopa od naročenih količin blaga. Naštejmo tri dejavnike, ki vplivajo na natančnost količin: komisionar je izdal več ali manj blaga, kot ga je odčital; druga možnost je, da dobavitelj spremeni pakiranja in pride do odstopanja tare. Spremembe pakiranja so dobavitelji sicer dolžni vnaprej prijavljati; tretja možnost pa so napačno posneti logistični podatki artikla. Te napake sistem beleži, enkrat tedensko pa se avtomatsko izdela poročilo prevzemni službi, ki take napake odpravlja. Slika 14: Prikaz dela z optičnim čitalcem V primeru hipermarketov oziroma večjih trgovin, ko naročilo presega volumen, ki je določen za en roll kontejner (740 litrov), se to naročilo razdeli na več komisionirnih listov. V praksi bi to pomenilo, da je naročilo za eno stranko razdeljeno in ga pripravi več komisionarjev (vzporedna priprava blaga). Prvi komisionar, ki začne izpolnjevati naročilo, začne na začetku komisionirne poti. Vsak naslednji komisionar, ki nadaljuje s tem istim naročilom, pa ne bo pričel na začetku. Komisionirati bo pričel na lokaciji, ki jo je določil računalnik. Na čitalcu naslednji komisionar vidi, da je prvi komisionirni list že bil podeljen. Računalniško so komisionirni listi v optičnem čitalcu nastavljeni tako, da delavca vodijo po različnih celicah; po vnaprej določenih komisionirnih poteh. Vodijo ga tako sistematično, da delavec naredi čim manj korakov. Delavci so z logističnimi potmi seznanjeni preko skenerja saj računalnik podatke obdela tako, da delavca vodi po lokacijah v ustaljenem vrstnem redu. Slika 15: Tehtanje roll kontejnerja

37 36 Slabost optičnih čitalcev Slabost optičnega čitalca je v veliki odvisnosti od delovanja računalnikov. Če sistem obstane, se priprava ne more vršiti. Pri papirni varianti priprave blaga, se je komisioniranje lahko nemoteno odvijalo. Prednosti optičnih čitalcev Dokler so se komisionirni listi izpisovali, ga je bilo moč vnaprej prebrati. Zato so si komisionarji lahko izbrali komisionirne liste, ki so jim bolj ustrezali. Sedaj ko so optični čitalci, komisionarji ne morejo videti naročila vnaprej, še bolj pomembno pa je, da si ga ne morejo izbirati, saj je vrstni red komisionirnih listov že pripravljen. Sama priprava blaga z optičnimi čitalci pa je počasnejša od papirne variante. Komisionar mora čitalec vedno odlagati, da lahko prime karton v roke. Zato delavci že preizkušajo delovanje čitalcev, ki jih morajo obleči kot rokavico, saj bi z njimi vsekakor pridobili na času. Kasneje pa planirajo tudi uporabo voice picking-a. Komisionar ima slušalke, glas ga vodi od ene do druge lokacije in mu narekuje naročene količine. Pravilnost lokacije se preverja tako, da komisionar računalniku vedno prebere kontrolno številko na lokaciji Naloge kontrolorja blaga pri brezpapirnem poslovanju Ko je blago skomisionirano in stehtano, je pripravljeno na fazo kontrole. Naloga kontrole je, da količinsko in kvalitetno pregleda roll kontejnerje. Za kontrolorja je pomembno, da je blago v kartonih zloženo tako, da so kode in napisi vidni navzven. Komisionar pri tehtanju roll kontejnerja dobi izpisan komisionirni list za kontrolo, ali pa nalepko, ki jo mora nalepiti na voziček. Kadar se izpiše nalepka (slika 16) pomeni, da je blago pripravljeno brez napak oziroma so odstopanja manjša od dovoljenih. V nasprotnem primeru pa se izpiše komisionirni list za kontrolo. Delo kontrole je, da preveri vse roll kontejnerje, na klasičen način. Slika 16: Prikaz nalepke in komisionirnega lista za kontrolo

38 37 Potek kontrole z optičnimi čitalci po korakih primerjava fizično videnega blaga na vozičku, z izpisanim komisionirnim listom za kontrolo. Delo kontrolorja je, da obkljuka vse videne izdelke oziroma napiše opombe, če blaga ali kartona ni videti; kontrolor postavi voziček na tehtnico; z optičnim čitalcem odčita komisionirni list; kontrolor z optičnim čitalcem na tehtnici odčita težo. Kontrola je pri pregledu ugotovila količinsko napako. Po natančnem pregledu se je ugotovilo, da je dobavitelj na kartonu podal napačno količino, kar pomeni, da je posledično napako naredil tudi komisionar. Poglejmo, kako izgleda potek popravila napačnega vnosa: kontrola odčita komisionirni list za kontrolo; na optičnem čitalcu kontrolor pritisne gumb F1. S tem klikom se mu prikaže celoten komisionirni list v digitalni obliki; komisionar poišče pozicijo, kjer je prišlo do napake; v optični čitalec ročno vnese popravljeno količino. Kontrolorji se pri svojem delu srečujejo z napakami, ki jih povzročijo bodisi komisionarji, bodisi dobavitelji. 6 ODPREMA BLAGA

39 38 Razlaga uporabljenih terminov (PSM 2000d, 2): odpremna dokumentacija so fakture, dobavnice, potni nalogi, ; disponent je oseba, odgovorna za disponiranje naročil; odpremnik je delavec, ki odpremlja blago; administrator je delavec, ki je zadolžen za dokumentacijo; dostavljalec je delavec, ki dostavlja blago naročnikom. Slika 17: Prikaz boksov 6.1 Potek odpreme blaga Po končani pripravi in kontroli blaga se prične faza odpreme blaga. Pripravljeno blago je odpeljano na odpremno cono oziroma boks; to je prostor v skladišču, na katerem se zbirajo transportne enote, ki so odpeljane z istim vozilom. Administrator najprej izpiše odpremno dokumentacijo. Pri odpremi blaga sodelujejo dostavljalec, disponent in odpremnik v skladišču. Dostavljalec, ki blago dostavlja do strank, se najprej javi v odpremni administraciji, kjer dobi navodila o načinu in mestu natovarjanja vozila. Običajno pred vožnjo pregleda komisionirne liste in na podlagi listov naloži blago na tovornjak v takšnem zaporedju, kot si sledijo stranke. To pomeni, da bo blago, katerega prejme zadnja stranka, naložil prvega. Odpremnik v skladišču si mora sproti voditi evidenco o oddanih paletah ali RLC-jih ter o blagu, ki je že bilo naloženo na tovornjak. Odpremnik po potrebi dopolni spremno dokumentacijo in zagotovi dokončni izpis, ki ga nato preda dostavljalcu. Na nakladalno listo odpremnik najprej ročno napiše naložene palete, nato se ti podatki prepišejo na tovorni list 9. Ko pride naslednji dan dostavljalec s tovornim listom nazaj, mu na oddelku za reklamacije preštejejo vrnjene palete, pri stranki pa mora napisati sprejemnico/oddajnico embalaže. 9 Potni nalog in tovorni list imata enako obliko in vsebino. Potni nalog se uporablja za lastni transport, najetemu prevozniku se izda tovorni list, saj je po zakonu dolžan potni nalog izstaviti sam. Dokument Potni nalog je v prilogi pod zaporedno številko 9.

40 39 Kot smo že omenili, se faza odpreme blaga prične, ko so zaključene vse faze pred tem. Pri tem nam je v pomoč računalniški program, ki nam kaže sprotno stanje blaga po fazah. Različne faze oziroma stopnje so obarvane z drugačno barvo. Oglejmo si primer. Slika 18: Prikaz faz, po katerih prehaja blago od naročila do odpreme Ko komisionarji pripravijo blago in ga kontrolorji preverijo, je pripravljeno za odpremo. Ves potek priprave blaga je mogoče spremljati tudi preko računalnika (slika 18). Na levi stani zaslona vidimo relacije oziroma stranke, katerim je potrebno dostaviti blago. Osrednji del zaslona je razdeljen v tri stolpce; pomeni tri delne vožnje. Na komisionirnem listu je označena delna vožnja, običajno pa je samo ena delna vožnja, tako kot je prikazano na našem zaslonu. Znotraj vsake delne vožnje imamo v stolpcu napisane številke, ki označujejo številke boksov (od 01 do 23), oziroma lokacijo, na kateri se nahaja pripravljeno blago. Za nas pa so najbolj zanimivi statusni stolpci (označeni so z rumenimi puščicami), katerih barva in kombinacija številk pove v kateri fazi se nahaja blago. Poglejmo si primer za Metliko. Blago za relacijo Metlika se bo nahajajo v boksu številka 01. Če beremo vodoravno naprej, imamo 6 številk, ki nam povedo naslednje podatke: 1. v stolpcu ena je zapisano število faktur; 2. z drugim stolpcem upravlja disponent pri planiranju; 3. v tretjem stolpcu vidimo število izpisanih komisionirnih listov; 4. v četrtem stolpcu vidimo koliko naročil se komisionira; 5. v petem stolpcu vidimo koliko naročil je potrebno prekontrolirat; 6. šesti stolpec je zaključni stolpec, pomeni da je blago skomisionirano in prekontrolirano ter čaka na določenem boksu. Pomeni tudi število komisionirnih listov. Vsi razpisani komisionirni listi morajo skozi vseh šest korakov.

41 40 Oglejmo si še pomen barv. Barve povedo v kateri fazi je delo: 1. ko je disponent v fazi planiranja, so številke vijolične barve; 2. ko disponent izpiše komisionirne liste, so številke v modri barvi; 3. ko so vsi komisionirni listi podeljeni, so številke rdeče barve; 4. ko so vsi komisioni gotovi in so prišli do faze kontrole, so številke bele barve; 5. ko so vsa naročila prekontrolirana in se lahko že pripravlja odpremna dokumentacija, so številke rumene barve; 6. ko v odpremni pisarni izpišejo nakladalno listo, je ozadje številk belo, številke pa so obarvane zeleno; 7. ko se v odpremni pisarni izpišejo fakture, so številke še vedno zelene barve, ozadje pa je belo; 8. ko je blago odpeljano, so številke bele barve, ozadje je zeleno. 6.2 Potrebni dokumenti ob prevozu blaga nakladalna lista; potni nalog (tovorni list); faktura. Ko je nalaganje končano, se izpiše faktura v oddelku disponence. S to fakturo pride šofer do stranke, jo skupaj s prejetim blagom pregledata in jo nato odda v trgovini. Šofer za naklad dobi nakladalno listo, ko pa je blago naloženo, dobi tudi potni nalog in fakturo. Na nakladalnem listu so napisani vsi komisionirni listi, vendar brez količin. Tovorni list je spremna listina za pogodbene šoferje, potni nalog pa za Mercatorjeve šoferje. Šofer ob koncu vožnje prinese v skladišče kopije faktur, ki so od stranke podpisane in požigosane. 6.3 Odpremna pisarna Na podlagi komisionirnih listov se naredi nakladalna lista. Nakladalna lista vsebuje seznam naročil za posamezno vožnjo, vpisane so transportne enote, ime in priimek odpremnika, naveden je tudi dostavljalec in registrska številka vozila. V odpremni pisarni se izpiše še potni nalog in tovorni list. Šofer glede na nakladalno listo naloži blago. Ko se dostavljalec vrne v skladišče, mora v odpremni pisarni oddati tovorni list, fakturo, račun od avtoceste in embalažni list. Pri odpremi blaga v tujino, se fakture v skladišču izpišejo dvakrat (ena kopija se pošlje v Ljubljano, kjer uredijo dokumente za prevoz čez mejo, druga kopija pa se zatakne za blago). Na osnovi komisionirnega lista se izpiše izvozni list enako v dveh izvodih. Pri izvozu blaga za Hrvaško je potrebno večjo pozornost posvetiti paletam, saj morajo biti lete termično obdelane. Za izvoz v Srbijo pa zadoščajo navadne palete. 7 REKLAMACIJE

42 41 V internem gradivu Mercatorjevim delavcem v logistiki, so navedene naslednje naloge, ki se nanašajo na temo reklamacije (PSM 2006, 26): taktno in strokovno reševanje internih reklamacij; režijski delavci so dolžni posebej pozorno sodelovati in pomagati pri reševanju reklamacij; prevzemniki so dolžni pri prevzemu spoštovati pravila skrbnega dokumentiranja reklamacijskega zapisnika v primeru reklamacij. Reklamacije pri prevzemu blaga prevzemnik blaga zapiše ugotovljeno neskladnost (kot smo opisali že pri prevzemu); dobaviteljevemu dostavljalcu se izda en zapis; o reklamaciji je potrebno obvestiti komercialista. Naknadne reklamacije odkritelj neskladnosti zapiše ugotovljeno neskladnost; komercialist reklamira blago dobavitelju. Če stranka ugotovi, da ji je manjkal kakšen artikel, je njena naloga, da korektno izpolni dokument neskladnosti. V oddelku reklamacij pa lahko ta primer rešijo tako, da se izda dobropis, lahko pa tudi bremepis. Če je prišlo do odpreme prevelike količine v trgovino, oziroma viška (namesto pet artiklov so jih dobili sedem) in so to prijavili, jih bomo bremenili za sedem. V tem primeru gre za bremepis. Če pa pride do odpreme premajhne količine oziroma manjka (namesto sedmih artiklov so jih dobili pet), jim pripada dobropis. Rok za reklamacije je osem dni. Dobavitelju se običajno vrača blago glede na vnaprejšnji dogovor. Če se že pri prevzemu ugotovi lom oziroma poškodba blaga, takšne reklamacije rešuje komerciala z dobaviteljem. Če se blago poškoduje v trgovini, gre v breme trgovine. Določen del blaga pa trgovine pridobijo z razdelilnikom, ki je v naprej znan in pregledan s strani vodje trgovine in vodje območja. Blago, ki je v trgovino prispelo prek razdelilnika 10 se ne vrača v skladišča. Tudi ko se končajo akcije v trgovinah, lahko trgovci z odobritvijo komercialista, blago vrnejo v skladišče. Če je blago poškodovano, se naredi vračilo blaga dobavitelju. Trgovine vračajo tudi blago, ki je poškodovano, nepravilno označeno, ali pa gre za nekurantne zaloge (slabo prodajo). 7.1 Reklamacije, ki jih javijo stranke Stranke imajo ob pravočasno odkriti reklamaciji možnost: 10 Razdelilnik je dokument, na katerem je blago v naprej razdeljeno, glede na velikost trgovine. Ker je dokument znan v naprej je možno, da se vodja trgovine z njim ne strinja in ga korigira. Ko pa enkrat prejme blago, ga ni mogoče več vrniti v skladišče. Razdelilniki se večinoma uporabljajo za blago v akciji.

43 42 napačno naročeno blago vrnit v skladišče Novo Celje. Pri tej reklamaciji ločimo poškodovano in nepoškodovano blago. Blago, ki je nepoškodovano prispelo nazaj v skladišče, se prevzame (poveča se količina v skladišču) in ga blagovni manipulantje zložijo na lokacije. Poškodovano blago pa vrnejo stranki; javiti neskladje, kar pomeni, da stranka izpolni obrazec neskladnosti in ga pošlje nazaj v skladišče Novo Celje. Na podlagi dokumenta neskladnosti komisionirnega lista in fakture preverijo, do kakšne napake je prišlo. Pri tej vrsti reklamacije je zelo pomembno, da se na lokaciji prešteje količina artiklov, pri katerih je prišlo do napake. Celotno poslovanje deluje po ISO standardu 9001, ki zadošča vsem kriterijem za ažurno in kontrolirano vračanje blaga v distribucijski center. Možna je prijava neskladnosti v postopku, kar pomeni, da postopek ne teče tako, kot je predpisano s standardom. Druga možna prijava neskladnosti je v proizvodu, kar pomeni višek, manjko, zamenjava, napačno naročena količina, nekurantno blago, kritični rok uporabnosti, nepravilna označba Postopek prijave je sledeč: obrazec izpolni maloprodajna enota v celoti, razen točke štiri; tako izpolnjen obrazec pošlje v komercialo odgovornemu komercialistu; odgovoren komercialist izpolni obrazec pod točko štiri in to oviri s podpisom pod»rešitev kontroliral«; tako izpolnjen obrazec potuje v distribucijski center; distribucijski center opravi nalogo samo v primeru, da je obrazec pravilno in v celoti izpolnjen. Lom je v skladišču za blago večjih vrednosti zavarovan. Vsak škodni dogodek je potrebno prijaviti. Ocenjeno blago se nato odpelje v skladišče v Črnučah. Potrošnik lahko zahteva uveljavljanje pravice za reklamacije izdelkov na podlagi: garancije; odgovornosti za stvarne napake. Garancija Garancijski rok za blago začne teči z dnem njegove izročitve končnemu uporabniku. Proizvajalec oziroma prodajalec mora ob sklenitvi prodajne pogodbe izročiti potrošniku garancijski list, navodila za uporabo in sestavo ter seznam pooblaščenih servisov. Če potrošnik vloži reklamacijski zahtevek, lahko od proizvajalca oziroma prodajalca zahteva brezplačno odpravo napak. V primeru, da podjetje ne more odpraviti napake, ali če poteče 45-dnevni rok za njeno odpravo in napaka ni popravljena, ima potrošnik pravico zahtevati zamenjavo pokvarjenega izdelka z novim brezhibnim izdelkom. Reklamacija blaga zaradi stvarne napake Potrošniku je potrebno izročiti blago v skladu s pogodbo, za stvarne in pravne napake pa odgovarja proizvajalec. Če potrošnik vloži reklamacijski zahtevek, lahko zahteva odpravo napake, znižanje kupnine v sorazmerju z napako, zamenjavo izdelka ali vrnitev kupnine. Napaka je stvarna (Obvezujoča zakonodaja v procesu pretoka blaga in storitev v trgovini 2007): če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo;

44 43 če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana. 7.2 Brezpapirno poslovanje v fazi reklamacij V skladišču hlajenega programa v Zalogu beležijo od uvedbe novega sistema občutno znižanje reklamacij. V naslednji tabeli vidimo prikaz zmanjšanja reklamacij: Tabela 2: Odstotek reklamacij v % prometa pred in po uvedbi optičnih čitalcev (sistem WMS) leto 2007 jan feb mar apr maj jun Jul avg sept okt nov dec SKUPAJ VRED. REKL. V % 2,94 1,74 1,16 1,44 2,45 0,95 0,84 0,68 0,97 0,62 0,71 0,74 1,21% Vir: (Grošelj, 2008) Opomba: Ti podatki so bili izmerjeni v skladišču hlajenega programa v Zalogu. Kot je vidno iz tabele so nov sistem, torej sistem z uporabo optičnih čitalcev, uvedli junija 2007 (številke po uvedbi čitalcev-sistema WMS so zelene barve). Postopek reklamacij je enak postopku v Novem Celje. Stranka javi reklamacijo zaradi viška, manjka, loma ipd. Na oddelku reklamacij si reklamacije zapišejo na dokument»prijava neskladnosti«. Ko je podana reklamacija, mora referent na reklamacijah preveriti: fizično zalogo; izpis kontrole nastajanja komisionirnega lista 11 ; izpis dodatnega beleženja za komisionirne liste 12 (viden je celoten postopek komisioniranja); komisionirni list za kontrolo. Referent na reklamacijah mora ob javljeni reklamaciji poiskati vse tri dokumente, hkrati pa mora izvršiti fizični pregled blaga. V primerjavi z oddelkom reklamacij v Novem Celju poteka reševanje reklamacij v Zalogu hitreje. Napake večinoma nastanejo pri komisioniranju, te pa so zavedene na dokumentu»dodatno beleženje za komisionirni list«. V primeru optičnih čitalcev je reklamacijo, ki jo naredi komisionar, dosti lažje in hitreje najti, saj je celoten postopek viden v računalniškem programu, medtem ko v Novem Celju še nimajo takšne računalniške podpore. Že pri prevzemu se lahko ugotovijo nepravilnosti. Dokument prijava neskladnosti se piše v primeru, ko fizično blago ni v skladu z dobavnico. Reklamacijski zapisnik pa se piše v primeru, ko prednaročilo ni usklajeno z dobavnico, fizično prešteto blago pa je v skladu z dobavnico. 11 Dokument Kontrola nastajanja komisionirnega lista je v prilogi pod zaporedno številko Dokument Dodatno beleženje za komisionirni listi je v prilogi pod zaporedno številko 11.

45 44 Referent v reklamacijah pa ne sprejema samo reklamacij strank, ampak je njegovo delo sprotno preverjanje zaloge artiklov, ki so vidne v aplikaciji»kartica artikla«. V kartici artikla vidimo prodajo, prevzeme itd. Kot primer iz prakse bi lahko navedli naslednje: stranka blago naroči ker ji je v trgovini zaloga pošla (ne glede na zalogo v skladišču). Blago je naročeno, računalnik za ta izdelek izkaže zalogo, kar pomeni, da se bo na komisionirnem listu izpisalo to blago. V računalniški aplikaciji»kartica artikla«kaže za izdelek»x«5 kosov zaloge. Fizično pa tega izdelka ni na lokaciji. Problem nastane, ker zaloge niso usklajene in ima stranka možnost to blago naročiti, saj ji računalnik kaže da ima skladišče to blago na zalogi. Ko se ta izdelek»x«pojavi na komisionirnem listu in ga komisionar ne najde na lokaciji, napiše količino nič, kar pa se ne sme dogajati. Ko pride do takega primera, referent v reklamacijah začasno korigira zalogo z vrsto prometa Delo oddelka reklamacij je, da povsod, kjer ni fizične zaloge, računalnik pa jo kaže, to začasno korigira. Vrsta prometa 13 ima začasen značaj, saj je potrebno pred inventuro te začasne popravke vključiti nazaj, da dobimo realno stanje zalog izdelka»x«. 8 RAZBREMENILNA LOGISTIKA 13 Šifer za različne vrste prometa je kar nekaj. Našteli bomo samo tiste vrste prometa, ki smo jih kjer koli v diplomski nalogi omenjali: 00 prednaročilo dobavitelju; 01 normalno dospetje; 06 vračilo blaga dobavitelju; 11 odpis, lom; 13 začasna korekcija zalog; 16 redni prevzem.

46 45 Konkretne naloge razbremenilne logistike so (Wikipedia, 2008): načrtovanje in demontaža stare opreme pri kupcih in v proizvodnji; zbiranje, sortiranje in ločevanje ostankov; manipulacija in transport ostankov; recikliranje (ponovna uporaba materialov); zbiranje, deponiranje in odvajanje odpadkov. Logožar (2004, 131) pravi o razbremenilni logistiki:»s konceptom razbremenilne logistike se uresničujejo ekonomski cilji in cilji v zvezi z varstvom okolja.«v razbremenilno logistiko uvrščamo recikliranje ostankov, kar pripomore k prihrankom uporabe redkih surovin. Za materiale, za katere ni možna nadaljnja predelava pa mora razbremenilna logistika poskrbeti za okolju prijazno odstranitev. V odpremni pisarni pa se ukvarjajo z odpadno embalažo, npr.: z odvozom odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Mercator v svojih trgovinah sprejema odpadno embalažo, ki jo nato pristojno podjetje pripelje v kontejnerjih v skladišče Novo Celje. Znana Mercatorjeva akcija je bilo zbiranje odpadnih sijalk. Oddajanje in prevzem odpadne embalaže Končni uporabnik Ne sme prepustiti odpadne opreme izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek. Odpadno opremo, ki ni odpadna oprema gospodinjstva, pa mora oddati distributerju ali proizvajalcu. Distributer Distributer mora ob dobavi opreme iz gospodinjstev brezplačno prevzeti odpadno opremo od končnega uporabnika, če jo ta želi oddati. Distributer lahko zavrne prevzem odpadne opreme iz gospodinjstva samo, če je ta odpadna oprema razstavljena ali tako poškodovana, da je ni mogoče prenašati ali prevažati enako kot novo opremo. V podjetju Mercator pa veliko pozornosti posvečajo okoljski tematiki, ki je zadnja leto vedno pogostejša tema debat. V Mercatorju so v Gospodarskem načrtu za leto 2008 zapisali, da je potrebno racionalizirati delovne procese, da bi dosegli visoko stopnjo materialne in energetske učinkovitosti. Poiskati morajo najpomembnejša oziroma največja mesta porabe in najpomembnejša mesta neracionalne porabe surovin in energentov, ki podjetju ponujajo številne možnosti za zmanjševanje stroškov. Nekatere zastavljene cilje nameravajo doseči z vpeljavo zahtev standarda ISO 14001, ki podjetju priskrbi elemente učinkovitega sistema ravnanja z okoljem, ki jih je mogoče povezati z drugimi zahtevami vodenja, tako da podjetju pomaga doseči okoljske kot tudi gospodarske cilje. Našteli bomo nekaj aktivnosti, ki jih je podjetje Mercator v Gospodarskem načrtu za leto 2008 opredelilo kot aktivnosti za ohranjanje naravnega okolja v družbi: učinkovito vodenje sistema ravnanja z odpadno embalažo s ciljem povečevanja ločeno zbranih količin odpadne embalaže, kar bodo dosegli s poenotenjem ureditve in opremljenosti lokacij (stiskalnice, ), izboljšanim nadzorom nad masnim tokom odpadne embalaže (tehtanje, ) in sodelovanjem z družbo Slopak;

47 46 učinkovito vodenje sistema ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo s potencialnimi potrebnimi spremembami (način transporta, ) in aktivnim sodelovanjem pri poslovanju družbe Zeos. nadzor nad novo vpeljanim enotnim načinom ravnanja z organskimi odpadki in zmanjševanje z njim povezanih stroškov. vpeljavo zbiranja vseh vrst odpadnih baterij in akumulatorjev v naše večje trgovske centre in tehnične trgovine v sodelovanju z družbo Zeos. pripravo projekta zbiranja odpadne nepovratne prodajne embalaže v večjih Mercator centrih v Sloveniji in spremljajoče marketinške aktivnosti. izvajanje aktivnosti iz zasnove projekta učinkovite rabe električne in toplotne energije, katerega cilj je pripraviti pregled stanja porabe energentov po posameznih odjemnih mestih, analizo njihove porabe in predloge korektivnih ukrepov za njihovo zmanjšanje ter zbiranje podatkov o specifikaciji objektov, ki bo osnova za certificiranje objektov. zmanjšanje porabe električne energije za 1 %, kar predstavlja 2 mio kwh; uvedbo energetsko učinkovitih tehnologij, ki omogočajo ogrevanje objektov na lesno biomaso. Sekance pridobljene iz odpadne lesene embalaže, ki predstavlja stranski proizvod našega poslovanja, bomo na testni lokaciji uporabili kot vir energije za ogrevanje in pripomogli k zmanjševanju emisij CO 2. Slika 19: Ločeno zbiranje odpadnega materiala 9 SKLEP

48 47 V zadnjih letih so podjetja zaradi vse močnejše konkurence začela optimirati svoje stroške. Ugotovljeno je bilo, da logistika predstavlja velik delež stroškov v podjetjih, saj se z optimiranjem logističnih procesov podjetja do pred nedavnim niso ukvarjala. Logistika kot funkcija je bila postranska stvar. Poslanstvo logistika je, da mora zagotavljati prave stvari ob pravem času, pravi kvaliteti in količini, na pravo mesto, ter da vse to opravi z optimalnimi stroški. V podjetju Mercator, katerega distribucijski center smo obravnavali, namenjajo logistiki precej pozornosti. Trenutno se logistika opravlja na več lokacijah, saj so v preteklosti zaradi združevanj pridobili kar nekaj skladiščnih kapacitet. V prihodnjih letih namerava Mercator zgraditi sodobno avtomatizirano centralno skladišče. Na področju učinkovitosti in dviga produktivnosti pa načrtujejo nadgradnjo računalniškega sistema ter uvedbo brezpapirnega poslovanja v vseh skladiščih. V četrtem poglavju diplomske naloge smo obravnavali prevzem blaga v distribucijskem centru Novo Celje. Opisali smo dokumente, brez katerih blago ne more potovati. Spoznali smo količinski in kakovostni prevzem ter opredelili potek rednega prevzema. Pri vsakem poglavju smo tudi razložili uporabljene termine, da bi olajšali delo bralcu. Prevzemnikova naloga je, da ob dospetju blaga le-tega razloži iz kamiona, kartone sortira po EAN kodah in nato fizično prešteva blago. Prešteto blago primerja s količino, napisano na prednaročilu. Če prispe poškodovano blago, ga mora izločiti in o tem poročati v reklamacijskem zapisniku. Blago brez slovenskih navodil je potrebno z njimi opremiti. Izdelkom pa se prilagajo tudi garancijski listi, navodila za uporabo in varnostna opozorila. Ko je blago prevzeto in pripravljeno za shrambo, ga vlagalci odpeljejo na vnaprej določene lokacije. Ob koncu poglavja o prevzemu, pa bi omenili še opis postopka prevzema, ki ga uporabljajo v skladišču hlajenega blaga v Zalogu. Ko je enkrat blago na lokaciji, pomeni, da je pripravljeno za prodajo. Naslednja funkcija je priprava blaga, ki smo jo opisali v petem poglavju. Opisali smo, kako potekajo naročila; celoten potek se prične z naročilom stranke. Le-te imajo možnost naročila preko računalniške mreže, lahko kontaktirajo s komercialistom, ena možnost je tudi, da naročilo predajo trgovskim potnikom. Naslednja faza je obdelava vseh naročil. Vsa naročila, prejeta do določene ure, se obdelajo še v istem dnevu. To obdelavo opravi disponent. Ko je celotna procedura izvedena, se izdelajo delovni nalogi, kar pomeni, da se v skladišču Novo Celje izpišejo komisionirni listi na papir, v skladišču hlajenega programa pa so le-ti elektronski. Naloga komisionarjev je, da fizično zbirajo naročeno blago, ki ga nato zlagajo na transportne enote. Ko je transportna enota polna oziroma ko je naročila konec, komisionar odpelje to blago na vnaprej določeno mesto, kjer se opravlja kontrola. Kontrolor količinsko in kakovostno pregleda nabrano blago. Po potrebi vpiše korekcije, ki jih je potrebno kasneje vnesti še v računalnik; v brezpapirnem poslovanju pa korekcije vnašajo že kontrolorji. Ko je blago skomisionirano in pregledano s strani kontrolorjev, je pripravljeno za odvoz na odpremno cono, ki je razdeljena na več boksov. To delo opravljajo blagovni manipulanti. V tem poglavju smo opredelili tudi prednosti in slabosti optičnih čitalcev, ki smo jih zaznali pri spremljanju komisionarjev na delu. V šestem poglavju smo opisali potek odpreme blaga. Odprema blaga se prične po zaključeni fazi priprave blaga. Sedaj blago pripravljeno čaka na boksih. Pri odpremi

49 48 sodelujejo administrator, odpremnik in dostavljalec. Odpremnik pomaga pri nakladanju blaga, hkrati pa vodi evidenco o oddanih paletah ali roll kontejnerjih. Odpremnik nato po potrebi dopolni spremno dokumentacijo, čemur sledi izpis dokumentacije. Naloga administratorja je, da izpiše vso potrebno odpremno dokumentacijo. Dostavljalec po končanem nakladanju vozila dobi spremne dokumente blaga, ki so: faktura, potni nalog oziroma tovorni list. Pri odpremi blaga na Hrvaško morajo biti odpremniki še posebej pozorni na palete, saj morajo biti le-te termično obdelane. V sedmem poglavju smo se ukvarjali s potekom reklamacij. Ugotovili smo, da poteka reševanje reklamacij v skladišču hlajenega programa v Zalogu lažje in hitreje. Le-te so se od uvedbe novega sistema brezpapirnega poslovanja občutno znižale. V zadnjem poglavju smo se ukvarjali z razbremenilno logistiko. V skladišču Novo Celje se zbira odpadna embalaža iz skladišča in tista, ki se zbira v trgovinah. V letu 2007 je bila odmevna akcija zbiranja odpadnih sijalk. Našteli smo tudi aktivnosti, ki jih je podjetje Mercator v Gospodarskem načrtu za leto 2008 opredelilo kot aktivnost za ohranjanje naravnega okolja v družbi. POVZETEK

50 49 V diplomskem delu smo opredelili skladiščno poslovanje Mercatorjevega distribucijskega centra v Novem Celju. Otvoritev le-tega je bila v letu 2007, po tem, ko so prestavili vso blago iz skladišča Postojna. Distribucijski center obsega skoraj m 2 površin. Distribucija iz skladišča se vrši po celotni Sloveniji, pa tudi izven nje. Skladiščijo blago kot je bela tehnika, posoda, steklo, tekstil in drugo. Opisali smo faze prevzema, priprave blaga, odpreme blaga, ter reklamacije. V zadnjem poglavju smo se ukvarjali z razbremenilno logistiko. V fazi prevzema smo opisali potek rednega prevzema. Podrobno smo se seznanili s prevzemnikovimi nalogami, ki so: štetje blaga, primerjava fizično ugotovljene količine blaga s količino na prednaročilu in dobavnici. Preverjati mora tudi kakovost blaga. To pomeni, da blago ne sme biti poškodovano, da je ustrezno pakirano in da je deklarirano. V kolikor v računalniški bazi ni logističnih podatkov, jih je prevzemnik dolžan vpisati. Blaga pa ni potrebno več ročno meriti, ampak imajo zato merilni boks. Opisali smo tudi potrebne dokumente pri prevzemu, saj morajo zaposleni slediti načelu»ni blaga brez dokumenta«. Naslednja faza je bila priprava blaga. Spoznali smo delo komisionarjev in kontrole. Ko je blago pripravljeno in prekontrolirano, ga blagovni manipulanti odpeljejo na odpremne cone, kjer se izpišejo dokumenti za prevoz blaga. Nato smo opisali še potek reklamacij in si ogledali tabelo, ki prikazuje znižanje števila le-teh po uvedbi brezpapirnega poslovanja. Za zaključek diplomske naloge smo našteli še aktivnosti, s katerimi želi Mercator prispevati k izboljšanju okolja. V letu 2008 bodo v distribucijskem centru Novo Celje začeli z uvedbo brezpapirnega poslovanja. Ta nov sistem, ki ga imenujemo tudi WMS sistem, so v skladišču hlajenega blaga v Zalogu uvedli že leta V ta namen smo vzporedno opisovali tudi kako te faze potekajo z uporabo optičnih čitalcev. Opredelili smo prednosti in slabosti čitalcev ter kakšne spremembe glede dovršenosti le-teh se načrtujejo v prihodnje. Ključne besede: Distribucijski center tehnike Novo Celje, skladiščno poslovanje, prevzem blaga, priprava blaga, odprema blaga, reklamacije, razbremenilna logistika, uvedba optičnih čitalcev. ABSTRACT

51 50 In my paper work we have described warehouse business of Mercator s distribution centre in Novo Celje. Opening of this centre was in year 2007, after closing and moving all merchandize from distributional centre in Postojna. Centre has m 2 area. Distribution of these products is conducted in Slovenia and in countries, where Mercator is present. Warehouse in Novo Celje has tehnical goods, such as: house-hold appliances, kitcen-ware, glasses, textile and many others. We have described four pfases of warehouse business: receiving the goods, preparing goods, dispatching goods and complaints. In last chapter we have written about logistics of discharge. We have described how the regular deliveries are being received (to check and sign for goods). We have familiarized ourselves with tasks that employees should do: they have to count (check) the goods, they have to compair counted quantities with quatities on supply order and advance book. Their duty is also to inspect and verify the qulity of goods. That means, that the goods must not be damaged, it needs to have appropriate packing, and have to be correctly declarated. In case there is no logistics data in computer system, consignee is obligated to book in the missing data. But theire is no need for measuring goods by hand, as they use to do, because of so called measure boxes. We have descreibed all documents, that are necessary for receiving goods. The employees are under strict rule, that every merchandise has its own documents. The next phase that we descreibed was preparation of the goods. We get to know work of those employees, who are preaparig goods, and those, whose duty is checking prepared goods. When the goods are ready, they go into boxes. For transportation we now need nothing but documentation. Next pfase were complaints. We have shown the table, which represented the decline of them after introducing WMS system. At the end of paper work we have enumerate activities, that are designed to improve the environment. In year 2008, in distributional centre in Novo Celje, they will be introducing WMS system. This system is already working from 2007 in warehouse Zalog. Because of that new system, we have pointed out advantages and disadvantages of sceners, which are already known and which changes about their level of sophistication are being planned for the future. Key words: distributional centre of technique Novo Celje, warehouse business, receiving the goods, preparing the goods, sending off goods, complaints, logistics of discharge, introduction of scaners. LITERATURA

52 51 1. Grošelj, Matjaž Diplomsko delo: Blagovni tokovi. Univerza v Ljubljani. 2. Logožar, Klavdij Sodobne logistične storitve in konkurenčnost. Logistika in transport 9: Logožar, Klavdij Povečanje konkurenčnosti podjetja z uravnoteženjem logističnih elementov. Logistika in transport (1), Logožar, Klavdij Poslovna logistika; Elementi in podsistemi. Ljubljana: GV izobraževanje. 5. Požar, Danilo Partnerstvo v logistični dobavni verigi. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta. 6. PSM Poslovni sistem Mercator. 2000a. DN Delovno navodilo za prevzem blaga. 7. PSM Poslovni sistem Mercator. 2000b. DN Delovno navodilo o zagotavljanju optimalnega logističnega servisa. 8. PSM Poslovni sistem Mercator. 2000c. DN Delovno navodilo za sprejemanje naročil in izdelavo komisionirne dokumentacije. 9. PSM Poslovni sistem Mercator. 2000d. DN Delovno navodilo za pripravo in odpremo blaga. 10. PSM Poslovni sistem Mercator Uvajalni seminar za novo zaposlene v logistiki interno gradivo. 11. PSM Poslovni sistem Mercator Obvezujoča zakonodaja v procesu pretoka blaga in storitev v trgovini. 12. PSM Poslovni sistem Mercator ON-15-2 Pakiranje in označevanje blaga. 13. Urbanija, Anamarija Bo plastična paleta izrinila leseno? Transport in logistika 2 (6), 25. VIRI 1. PSM Poslovni sistem Mercator. (2008). Mercator Logistika. [online]. Dostopno na: [ ]. 2. PSM Poslovni sistem Mercator. (2007). Gospodarski načrt Skupine Mercator in družbe Poslovni sistem Mercator d. d., za leto [online]. Dostopno na: [ ].

53 52 3. PSM Poslovni sistem Mercator. (2007a). Strategija. [online]. Dostopno na: [ ]. 4. PSM Poslovni sistem Mercator. (2007b). Trgovske družbe v tujini. [online]. Dostopno na: [ ]. 5. Wikipedija Logistika. [online]. Dostopno na: [ ]. 6. Terra World Skladiščno-regalni viličar. [online]. Dostopno na: [ ]. SEZNAM SLIK IN TABEL KAZALO SLIK

54 53 Slika 1: Primerjava transportnih razdalj glede na število skladišč Slika 2: Skladišče Novo Celje Slika 3: Merilni boks...18 Slika 4: Prikaz nalepk...23 Slika 5: Primer regalnega viličarja za vlaganje blaga Slika 6: MTE nalepka Slika 7: Proces priprave blaga Slika 8: Prikaz komisionirne poti Slika 9: Prikaz komisionirnih poti v hali Slika 10: Komisionirni list Slika 11: Delovna sredstva pri komisioniranju Slika 12: Prikaz prostorov namenjenih kontroli Slika 13: Kontrola blaga Slika 14: Prikaz dela z optičnim čitalcem Slika 15: Tehtanje roll kontejnerja Slika 16: Prikaz nalepke in komisionirnega lista za kontrolo Slika 17: Prikaz boksov Slika 18: Prikaz faz, po katerih prehaja blago od naročila do odpreme Slika 19: Ločeno zbiranje odpadnega materiala KAZALO TABEL Tabela 1: Fizični obseg opravljenega dela v prvih osmih mesecih leta Tabela 2: Odstotek reklamacij v % prometa pred in po uvedbi optičnih čitalcev (sistem WMS)... 43

55 PRILOGA 1: Pregled prostorov v skladišču Novo Celje PRILOGA 2: Tloris hal

56 PRILOGA 3: Sprejemnica / oddajnica embalaže 2

57 PRILOGA 4: Prijava neskladnosti proizvoda 3

58 PRILOGA 5: CMR- Listina o mednarodnem prevozu blaga 4

59 PRILOGA 6: Šifrant neskladnosti 5

60 PRILOGA 7: Šifrant aktivnosti pri odpravi neskladnosti 6

61 7 PRILOGA 8: Delovni nalog za razkladanje vozila PRILOGA 9: Potni nalog

62 PRILOGA 10: Kontrola nastajanja komisionirnega lista 8

63 PRILOGA 11: Dodatno beleženje za komisionirne liste 9