Državno in republiško kolesarsko prvenstvo. Ropret in Galof odlična

Transcription

1 CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 73 KRANJ, torek, GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOS &Ied: 9. mednarodno amatersko prvenstvo Jugoslavije v golfu Igralci in igralke golfa iz osmih ^ropskih držav so se minuli konec tedna merili na edinem golf igrišču v Jugoslaviji na mednarodnem amaer skem prvenstvu Jugoslavije, na katerem so se dobro odrezali tudi gorenjski tekmovalci, predvsem Marko ^ inberger iz Vrbe, ki je osvojil odlično tretje mesto. Sicer pa velja blejsko igrišče za eno najlepših v Evropi, dto se tudi obisk vsako leto poveča za petino. Letos bodo na Bledu prodali dvanajst tisoč dnevnih kart za slg^nje golfa. - Foto: F. Perdan ^ 'fcnar za novo pekarno i n vi pekarni v Naklem bodo zgrajeni tudi silosi za moko iz ste v, namenjenih za občinske blagovne rezerve r anj že do konca tega leta naj r Predvidenih načrtih v Naklem g' stavbo nove kranjske pekarr 4 j a ec*anja je namreč povsem don a ' h - stara in izrabljena oprema laja več vse večjega povpra- II t^a po pekovskih izdelkih. Ra ^ kga so že pretesni proizvodni to j^ r i, ekspedit in skladišče moke. lj- Va pekarna naj bi veljala 396 J ftoy din. Vrednost investicije je Računana januarja letos, med- Pa se je gradnja občutno podrae l sredstev, nekaj manj kot če krba ^nergijo "Uja skrbi N? Sm ih mesecih letošnjega leta je j** tekočih goriv v Sloveniji v enakim lanskim raz- Porasla za 4,5 odstotka. Podpisujejo hudi zimi, deloma pa Ovčjemu turističnemu obisku. i^ p u je bil manjši za 2,7 odstotka ^t-p ^ odstotkov manjši glede na ^ko s k bilanco. Boljšo oskrbo «, ^.Pričakujemo konec tega mesere $ \\i ^ka rafinerija, ki zdaj dela s [itoil 0 2rn ogljivosti, pričakuje večjo 8 e Vv, d tablo, ki jima ka e "<tis{ b prijetnem božanju p f. evrokrem m k rtih i kramo in s pomočjo NjJ P^ns/ci, kjer ju bo v m Ni k v. Zadnje turistične Idi V 0 tu. M. V. Foto: F. Perdan trtino, bo zbralo kranjsko združeno delo, del pa bodo pokrili z bančnimi krediti. Vendar na s tem še ne ho zbranega dovolj denarja. Zato je na svoji zadnji seji izvršni svet kranjske skupščine sklenil, da se lahko iz sklada za intervencije v kmetijstvu i in porabi hrane v kranjski občini, denar nameni za gradnjo skladišča moke. Ob pekarni so namreč predvideni tudi silosi za moko, kjer bi bilo možno za občinske blagovne rezerve hraniti tudi dovolj velike količine moke. pa je vprašljiva oskrba v zadnjih mesecih letošnjega leta. V zadnjem četrtletju naj bi uvozili 4 milijone ton nafte od tega več kot dva milijona ton iz Sovjetske zveze ki pa še niso zanesljive. Prav toliko od dogovorjenih 5,5 milijona ton za letos so namreč že poslali konec lanskega leta. Pričakujejo, da se bodo s Sovjetsko zvezo sporazumeli glede dobave teh dveh milijonov ton, preostala dva milijona pa naj bi dobili v okviru kompenzacijskih poslov in kot plačilo za investicijska dela. Ni namreč moč pričakovati, da bi 4 milijone ton nafte kupili na konvertibilnem tržišču, saj to zaradi deviznih težav ni izvedljivo, veljale pa bi okoli milijarde dolarjev. sedlu na svoja nahrbtnika žarkov privoščila zajtrk ne. Nato sta si oprtala populca krenila naprej proti pouiin na vročo Grčijo, Juhi (ii jo (lomov, še malo inje- Državno in republiško kolesarsko prvenstvo Ropret in Galof odlična Kobarid Kolesarski delavci iz Koharida BO ob koncu kolesarske Sezone uspešno izvedli letošnje republiško in državno prvenstvo v gorski vožnji in vožnji na kronometer, na katerem so se imenitno odrezali tudi kolesarji kranjske Save. Bojan Ropret je osvojil zlato in srebrno kolajno. V gorski vožnji je le za dve sekundi izgubil z Juretom Pavlicem iz ljubljanskega Roga, v vožnji na kronometer pa je s povprečno hitrostjo več kot 46 kilometrov na uro ugnal letošnjega balkanskega prvaka Sandija Papeža in njegovega klubskega tekmeca Jožeta Smoleta; prvega za 2 sekund in drugega za več kot minuto. Marn je bil v vožnji na kronometer peti, Lampič sedmi in Cuderman deseti, v gorski vožnji pa se je poleg Ropreta uvrstil med prvo deseterico le še Marn, in sicer na šesto mesto. V konkurenci starejših mladincev kranjski kolesarji niso igrali vidnejše vloge, zato pa so toliko bolj presenetili mlajši mladinci, predvsem Aleš Galof, ki je bil v gorski vožnji tretji, v vožnji na kronometer pa je prepričljivo zmagal pred klubskim tovarišem Ječnikom. Delovne skupine CK ZKSv Škof ji Loki Škofja Loka Včeraj, danes in jutri so delovne skupine CK ZKS na obisku v škofjeloških delovnih organizacijah. Obiskale bodo Alples, Jelovico, Iskro Železniki in Reteče, RUŽV, Center usmerjenega izobraževanja in krajevno skupnost Gorenja vas. Pogovarjajo se o poslovanju delovnih organizacij in problemih v proizvodnji, v centru usmerjenega izobraževanja o povezovanju šol, v krajevni skupnosti Gorenja vas pa o urejanju prostora in varstvu okolja. L. B. Vrtec ni le streha nad glavo Izredno slabo grajena stavba vrtca na Golniku tako slaba, da jo bo treba verjetno rušiti in zgraditi na novo je v mnogočem simbolična tudi za položaj v vzgojnih dejavnostih. V desetletjih se očitno ni kaj dosti spremenilo: če je bilo možno v ihti ker naj bi otroci imeli streho nad glavo in varstvo postaviti tako slab vrtec^da ga bo zdaj zdaj treba podreti, smo v domala enako skrajnost potisnili tudi položaj vzgojiteljic in drugih delavk v vzgojnih dejavnostih. Ta kader smo namreč začeli nagrajevati tako zelo slabo, da je pravzaprav čudno, da še katera vzgojiteljica in varuška vztrajav vrtcu. Da vrtcev ne zapiramo, saj se kader zaradi tako nizkih osebnih dohodkov ni razbežal, se imamo zahvaliti pravzaprav specifičnosti tega poklica. V kateri dejavnosti pa je lani delavec zaslužil din kot r na primer,varuška v kranjskem vrtcu? Tudi letos ni drugače, osebni dohodki so precej pod občinskim povprečjem, saj je, na primer, julija vzgojiteljica dobila , varuška pa le dinarjev osebnega dohodka. Zdaj se zamujeno popravlja. Toda slabšega, to je podcenjenega položaja vzgoje in varstva v prejšnjih letih ni mogoče nadomestiti v enem zalogaju in čez noč. Ob tem se je treba tudi vprašati, zakaj smo toliko časa dovolili podcenjevanje vzgoje in varstva, ko pa nam vsem vedno zveni vglaviže malce oguljeni otroci so naše največje bogastvo. Ali more nezadovoljen delavec izdelovati dober proizvod, ali more nezadovoljna vzgojiteljica dajati otroku dovolj vzgoje in vsega, kar si s tem predstavljamo? Vrtec ni le streha nad glavo in prehrana, temveč mnogo več. Tudi zaradi tega namreč starši pošiljajo otroke v vrtec, ne le zato, da so varno spravljeni. Ce pa te vzgoje ne znamo pravilno ceniti, zakaj so potem sploh vrtci? Menda ne zato, da smo ne tako malo zaposlenim v vrtcih napravili eksistenčne probleme. L. M. Danes v Gorenjskem glasu j Graditelji se j letos ne pritoževati morejo Graditeljem hiš, hlevov in drugih gospodarskih objektov gredo letos na roko ugodno vreme, dokaj dobra založenost trgovin z gradbenimi materiali in v primerjavi s prejšnjimi leti tudi kratki dobavni roki. Eden od trgovcev, s katerim smo se pogovarjali, je celo dejal, da tako ugodno še ni bilo nikdar v zadnjih tridesetih letih. Tudi za cement, ki je bil vrsto let osrednji problem graditeljev, ni treba čakati od zgodnjih jutranjih ur. Če ga, na primer, nima Gradbinka, ga ima Lesnina ali K^K V Hrastju in če ga v Kranju ni moč dobiti, ga imajo zanesljivo v Škofj i Loki, Tržiču ali Radovljici. Tako je tudi z ostalim materialom: če ga nimajo v eni prodajalni, ga imajo v sosednji. Skratka skrb graditeljev, da zaradi materiala ne bi mogli dokončati hiše, hleva ali drugega gospodarskega objekta, je tudi v teh jesenskih dneh odveč. Osrednji problem, s katerim se srečujejo graditelji, je denar kako zbrati ali privarčevati kar zajeten kup bankovcev. Računi so visoki, astronomski... (Več na 0.,. in 2. strani.) M a r m o r na Kitajskem Strokovnjaki iz hotaveljskega Marmorja naj bi za tovarno naravnega kamna na Kitajskem prispevali tehnologijo, pomagali pri opremljanju, izšolali ljudi in organizirali proizvodnjo Hotavlje nad Škofjo Loko Leta 980 so se v hotaveljskem Marmorju preselili v novo tovarno in s tem prešli iz obrtne v industrijsko obdelavo naravnega kamna. Naslednje leto so začeli izvažati in od tedaj naprej delež izvoza v celotnem prihodku iz leta v leto povečujejo. Leta 98 so izvolili komaj 0, odstotka proizvodnje, lani že 24 odstotkov, letos pa naj bi na tuje prodali že 30 odstotkov izdelkov. Z opravljenimi deli v Sovjetski zvezi, Iraku in Zimbabweju so dokazali, da znajo narediti kvalitetne izdelke, ki ustrezajo zahtevam tujih partnerjev in zmorejo hudo mednarodno konkurenco. Prihodnosti pa ne vidijo le v izvozu izdelkov, temveč tudi v izvozu tehnologije. Na tem področju se bodo najprej poskusili na Kitajskem. Kot kooperanti Lesnine in Slovenijalesa naj bi Marmor ponudil kitajskemu kupcu celotno tehnologijo, opremo in zagon tovarne za obdelavo naravnega kamna. V Marmorju naj bi tudi usposobili kitajske delavce in vodje proizvodnje. Sodelovali naj bi tudi pri montaži strojev in opreme v kitajski tovarni ter pri zagonu proizvodnje. Jošt V petek in soboto je bil na Joštu prvi ex tempore ljubiteljskih slikarjev kranjske občine. Več o tej prireditvi lahko preberete na 6. strani. V Ljubnem bo kmalu več vode Pomanjkanje pitne vode v sušnih poletnih mesecih je na območju Bleda in Lesc odpravil novi vodovod iz Radovne, ki so ga odprli pred mesecem in pol. Vode pa je manjkalo tudi v Ljubnem, kamor novi vodovod ne seže. Tam bo pomanjkanje pitne vode odpravilo sedanje popravilo vodovoda Dobro polje Peračicajkmalu naj bi bil nared. Zastarele cevi zamenjujejo z novimi, ki imajo večji pretok, na dolžini dobrih osemsto metrov. Popravilo vodovoda bo veljalo 0,9 milijona dinarjev, 9 milijonov dinarjev so sredstva komunalne skupnosti,,9 milijona pa amortizacijska sredstva Komunalnega gospodarstva. KOMPAS VAŠ TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA Kranj Tel.: ,

2 GLAS 2. STRAN. NOTRANJA POLITIKA TOREK, 24. SEPTEMBRA Uspešni zavračajo izgovore povprečnih - _ Opiranje na lastne moči je v bistvu prizadevanje za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije, so poudarili številni razpravljala 32 se jih je javilo k besedi na četrtkovi 6. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na kateri so govorili o izkoriščanju lastnih zmogljivosti. Zato je potrebno ugotovitve analize uspešnosti delovnih organizacij, ki je bila narejena v pripravah na sejo, kot tudi poudarke iz razprav v osnovnih organizacijah in na seji vključiti v priprave srednjeročnih planov za naslednjo petletko. Govorniki so tudi poudarjali, da se akcija sedaj ne sme nehati, temveč je treba v družbi ustvariti gibanje za doseganje čimboljših rezultatov. Skratka, prizadevanje za čimbolj še izkoriščanje lastnih zmogljivosti mora postati sestavni del življenja in dela vseh. Iz analize uspešnosti delovnih organizacij Pred desetimi leti sta dve delovni organizaciji začeli poslovati s približno enako vrednostjo osnovnih sredstev na delavca, podobno tehnologijo in v isti panogi, 30 km narazen, z delavci, ki prihajajo iz istega okolja, z isto kulturno tradicijo in enakimi delovnimi navadami. Uspešna delovna organizacija je neprestano rasla, povečevala proizvodnjo, zaposlenost, produktivnost dela, izvoz itd., in pri tem ustvarjala čisti dohodek, ki bi omogočal zaposlenim osebne dohodke, ki bi bili trikrat večji od povprečja v Sloveniji. V resnici pa so izplačevali za 30 odstotkov višje osebne dohodke, drugo pa so vložili v standard delavcev, v povečevanje in modernizacijo proizvodnje. Omejeni krediti stanovanjski V vseh razpravah je bilo poudarjeno, da so v gospodarstvu še povsod rezerve, kljub temu pa nihče ne podcenjuje pomena gospodarske politike. V njej bo treba marsikaj spremeniti. Če naj organizacije združenega dela bolje izkoriščajo svoje zmogljivosti in če naj bodo predvsem odvisne od svojega dela in rezultatov svojega dela, morajo biti samostojne. To pomeni, da jim je treba pri odločitvah pustiti bolj proste roke, hkrati pa morajo biti za svoje ravnanje tudi odgovornejše. Skratka, z ukrepi gospodarske politike je treba zagotoviti, da bodo delovne organizacije resnično lahko odvisne od svojih odločitev. Vendar to ne opravičuje ravnanja, značilnega za nekatere, ki so kar po pravilu povprečni ali slabi: taki, ki stalno čakajo, da se bo kje drugje kaj spremenilo, stalno opozarja- V neuspešni je v istem času zaradi vrste napačnih poslovnih potez zaposlenost nazadovala, padali sta proizvodnja in produktivnost, ustvarjeni čisti dohodek je komaj zadoščal za osebne dohodke, ki so bili ves čas pod povprečjem v Sloveniji. Investicije so plačevali z izposojenim denarjem, ki ga danes težko vračajo. Kljub tako očitnim razlikam pa je prevladovala, in to se še vedno dogaja, prizanesljivost do povprečnega in podpovrečnega poslovanja, zelo dobro poslovanje pa je bilo spremljano s sumničenjem, namesto da bi ga dejali za zgled. Kaj bi se zgodilo, če bi v uspešni delovni organizaciji nenadoma začeli izplačevati trikrat višje osebne dohodke? Najbrž bi jih ožigosali kot kršilce socialističnih norm, namesto da bi tako ožigosali slabe gospodarje, ki škodujejo samim sebi in družbi. S sklepom poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske od 5. septembra 985 veljajo omejitve pri dodeljevanju stanovanjskih kreditov. Dokler se stanje v banki ne bo izboljšalo, bo vsak graditelj lahko dobil le toliko kredita, kolikor mu ga po pravilniku banke pripada z namenskim varčevanjem Kranj Znani so dosedanji načini pridobivanja stanovanjskih kreditov v naših bankah. Osnova za vse je seveda namensko varčevanje in vezana vloga v banki za nakup oziroma gradnjo stanovanja. Vsota vseh posojil občana za stanovanjsko enoto pri bankah, stanovanjskih skupnostih in družbenopravnih osebah je doslej lahko znašala pri blokovni zadružni graditvi in nakupu etažnega stanovanja 80 odstotkov predračunske vrednosti, pri zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov, pri gradnji stanovanjske hise v zaseum lasu iz,ven zauiužne stanovanjske graditve 60 odstotkov, pri prenovi pa 80 odstotkov predračunske vrednosti. In navada naših varčevalcev je bila taka, da so si»kupili najcenejšo vstopnico«do teh kreditov. Na mesec so varčevali po 2.000, dinarjev za dobo dveh, treh let, potem pa so dobili v banki kredit na osnovi privarčevanega vezanega zneska, zraven so si pa še pomagali na razne načine: vedno znova so pridobivali kredite na osnovi vezave dinarskih sredstev, vezave dinarske protivrednosti prodanih deviz ali z odobrenimi krediti na osnovi vezanih sredstev njihove delovne organizacije. Vendar ima tudi banka svoje dno. Denarja ne zmanjkuje le za stanovanjsko gradnjo, temveč tudi za investicije delovnih organizacij, za kreditiranje njihovega tekočega poslovanja. Zato so bili v banki prisiljeni tako ukrepati. Zdaj je višina kredita za stanovanjsko gradnjo odvisna od zneska privarčevanih sredstev in že odobrenih kreditov za privarčevana sredstva. Če so ti že prekoračili dovoljeno vsoto, kreditov ne bo moč več dobiti ne na ta ne na drugačen način. Najbolj nazorno lahko prikažemo to s primerom. Če je občan na primer 3 leta varčeval po dinarjev mesečno, je v treh letih zbral dinarjev. Ker za takšno 3-letno varčevanje velja pridobitev 90-odstotnega kredita, dobi za privarčevana sredstva dinarjev kredita. Graditelj pa ima možnost, da dobi kredit do višine dinarjev, to je znesek, ki ga dobimo, če seštejemo privarčevana sredstva in na to vrednost pridobljeni kredit ( = dinarjev). To je najvišji možni obseg pridobivanja novih posojil na podlagi vezave dinarskih sredstev občana, dinarske protivrednosti prodanih deviz banki ali na podlagi vezanih sredstev delovne organizacije. Vsi tisti, ki so že presegli to vrednost, ne bodo več mogli dobiti kredita. Le tistim, ki jih še niso izkoristili do te višine, bodo še odobreni. Praksa je bila taka, da je vsak minimalno varčeval, pa maksimalno izkoriščal kredite. Zdaj to ne bo več mogoče. Krediti bodo odvisni le od privarčevanih sredstev. Ni rečeno, da bodo ti ukrepi banke trajali v nedogled, toda trenutno je v banki tako stanje, da večjih kreditov ne zmore. To, kar so že v prvem polletju naredile druge banke, je zdaj doletelo tudi Temeljno banko Gorenjske. Ukrepi poslovodnega odbora, ki jih je 7. septembra potrdil tudi izvršilni odbor, bodo zaenkrat veljali do konca leta. Če bo stanje v banki boljše, bo poslovodni odbor te ukrepe omilil. Omejitve ne veljajo le pri posojilih za nakup stanovanj in stanovanjskih hiš od pooblaščenih organizacij. Ukinjena pa so tudi vsa premostitvena posojila delavcem. Delovne organizacije, ki so vezale sredstva iz sklada skupne porabe za gradnjo ali nakup stanovanj za delavce, so imele možnost, da do pridobitve pravice do dolgoročnega posojila najamejo premostitveno posojilo po 22-odstotni obrestni meri. Zdaj teh posojil banka ne bo več dajala. Ukrepi, ki bodo prizadeli marsikaterega graditelja lastnega stanovanja, torej že veljajo. Poslovodni odbor banke je pooblaščen, da se glede stanja v banki odloča za blažje ali strožje ukrepe izmed predlaganih, glede na situacijo vsakokratnega mesečnega usklajevanja. Vse kaže, da bo graditeljem le varčevanje omogočalo gradnjo. Le večje varčevanje jim bo omogočalo večje kredite. D. Dolenc SEEGLAS Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Seja CK ZKS o naslonitvi ^ _na lastne moči ) jo, kaj bi bilo treba spremeniti v predpisih, za vse težave krivijo druge, sami pa se zadovoljujejo s povprečnim delom ali pa celo stalno moledujejo družbo za pomoč. Zato se je treba lotiti boljšega izkoriščanja lastnih moči najprej v lastnem okolju. In to povsod! Za stroji v tovarni, v pisarnah tozdov, sisov, v državni upravi in družbenopolitičnih organizacijah. Vsak mora narediti tisto, za kar je plačan, kar najbolje more. Seveda pa bi bilo prav, da bi se boljše delo poznalo pri osebnih dohodkih. Dobro delo je treba nagrajevati tako dobro, da bo spodbuda drugim. Iz razprave na seji je tudi izzvenela ugotovitev, da veliko govorimo o krizi, ki da je splošna in iz katere še ne vidimo izhoda. Vendar pa je kar lepo število delovnih organizacij, ki s svojim delom dokazujejo nasprotno. Dokazujejo, da so se dobri v zaostrenih gospodarskih razmerah še okrepili in da se razlike med dobrimi in slabimi le še večajo. V kolektivih, kjer se pravočasno misli vnaprej, v katerih so vedeli, kaj pomeni znanje, v katerih so tvegali in se niso zadovoljevali z doseženimi in trenutnimi dobrimi rezultati, kjer so znali pogumno stopiti na tuja tržišča, tudi sedaj dosegajo dobre ali nadpovprečne rezultate. Delo takšnih kolektivov postavlja na laž izgovore povprečnežev, ki za vse težave krivijo gospodarski sistem in vse od države do politike. Le lastnih slabosti pa ne priznajo. V takih kolektivih bodo morali spremeniti svojo ravnanje ali pa jih bo vse dosledneje uveljavljanje gospodarskih zakonitosti enostavno odpisalo. Srečanje gorenjskih turističnih delavcev Kranj V soboto, 28. septembra, bo Gorenjska turistična zveza s sodelovanjem Občinske turistične zveze Kranj pripravila tradicionalno jesensko srečanje gorenjskih turističnih delavcev. V gorenjskih občinah ga pripravljajo izmenoma, lani je bilo v Škofj i Loki, prihodnje leto bo v Tržiču, še leto kasneje pa v Radovljici, kjer bodo tako proslavili tudi 30-letnico Gorenjske turistične zveze. Pri pripravi letošnjega srečanja bo sodelovalo tudi Prešernovo gledališče iz Kranja, s katerim je Gorenjska turistična zveza spomladi sklenila sporazum o trajnem sodelovanju. Udeležence bodo od 2,30 do 3. ure sprejemali pieu puoivj/j^i" siv.d«li šča, kjer bo prostorni trg kot nalašč za nastope folklornih skupin in prisrčen sprejem. Ob 3. uri bodo odprli razstavo del turističnih podmladkov gorenjskih osnovnih šol, že tretje leto so v ta namen razpisali temo: Naš kraj in njegove lepote, zanimivosti in posebnosti. Trenutno imajo turistične podmladke v sedemnajstih osnovnih šolah, ponekod mentorji resnično zagnano delajo, kar smo imeli priložnost videti na lanski razstavi, torej se tudi za kakovost letošnje ni treba bati. Komisija za turistični podmladek, ki deluje pri Gorenjski turistični zvezi, pa skuša turistično vzgojo uveljaviti tudi kot izbirni predmet v višjih razredih osnovnih šol. S pomočjo Zavoda za šolstvo je bil sestavljen program šestdesetih učnih ur, vendar pa se zatika pri denarju. Slej ko prej pa bi bilo prav, da bi predvsem v turističnih krajih pouk o turizmu vključili kar v rednega, seveda ne kot samostojni predmet, temveč kot sestavino drugih. Osrednji spored srečanja se bo v dvorani Prešernovega gledališča začel ob 4. uri. Pozdravni govor bo imel Andrej Babic, predsednik Občinske turistične zveze Kranj, slavnostni govornik bo Zdravko Črv, predsednik Gorenjske turistične zveze. Podelili bodo priznanja najprizadevnejšim mentorjem turističnih podmladkov ter priznanja za letos najlepše urejene kraje na Gorenjskem. Urejenost krajev so letos spet ocenili po uveljavljenih merilih in skupinah, komisija je pri tem opazila, da so nasploh lepše urejeni kot včasih, napredek pa so napravili predvsem v Bohinjski Bistrici, kjer niso lepo urejene le zasebne stano- Prve otroške jasli v Dobri najbolje vedo, kako bi delali bolje V dobrih delovnih organizacijah kvalitet izvajajo vse poslovne funkcije: imajo do»* proizvodni program, obvladajo tehnologijo organizacijo poslovanja, imajo dobro or " > cijo dela, dobro kadrovsko politiko, izobra^ vanje je del delovnega procesa, imajo dobro ganizirano prodajo in nabavo, v proizvodnji majo nobenih težav in tudi samoupravljanj dobro. Najbolj značilno zanje pa je, da vsemi najbolje vedo, katere so njihove P 0? 8 *, kljivosti, kje so še rezerve, skratka najbolje do, kako bi lahko še bolje delali. Tu je tudi»j več idej,kako naprej in kako najbolje iz* 0 ščati ustvarjalne sposobnosti ljudi. Četrtina dobrih izvaža za zelene dolarje Iz analize nekaj več kot 3 tisoč slovenj organizacij izhaja, da ob enakih pogojih g os jj darjenja eni dosegajo zelo dobre, drugi pa z. slabe poslovne rezultate. Za zelo dobre delo^; organizacije je značilno, da izvažajo le na, ; hodne trge (takih je 26,5 odstotka). Le 7 ods<j kov jih izvaža le na kliring, 6 odstotkov nay^ trga. 9, odstotka pa je med zelo uspešni* 0 *, kih, ki bi lahko izvažale, pa ne. Vsa ta usp 6^ podjetja imajo visoko akumulacijo, dobre dre, dobre proizvodne programe, so speci*^ rani, delajo po naročilu in podobno. P en, w vljeno lahko rečemo, da gre pri uspešnih nih organizacijah za pravilen odnos do znanja in do 'kakovosti. Delavci tam ne «bolj kot drugod, temveč je delo bolje org«v P koi Bi. Kv; ti črni. h no i\ mi V] ne Vr, h na o hi< že Pil T a n jo'»«kičo in iijikova okolicu, tcnr več je veliko rož tudi na oknih stanovanjskih blokov, lepo urejene so ze- lenice in cvetlični nasadi ter r objekti. Podobno so velik kora* Po prej naredili tudi v Kranj skij k j še kjer vsakdo lahko opazi napre' Ob koncu osrednjega sporeda^ čanja bodo podpisali listino o P^.j tenju turističnega društva Kra^ turističnega društva Žirovnica- j, jateljske vezi so se spletle ob p r A J nju teka po Poti kulturne dedis JI Popoldne si bodo udeleženci sn nja ogledali znamenitosti Brda. J bodo imeli v hotelu Kokra tu* čerjo z družabnimi igrami in g* Vsakoletno srečanje je namr e kakšna zahvala ljubiteljskim tur čnim delavcem, ki vse leto sk turistični utrip svojega krajada je tudi priložnost za medse pogovore in izmenjavo izkušenr letošnje srečanja vlada velik 0 manje, menijo, da jih bo prišl, - tristo. Vsak udeleženec pa a & aenarm prispevek, letosnjl 900 dinarjev. ^ radovljiški občini Pri otroškem vrtcu v Lescah so zgradili prizidek, v katere J minuli petek odprli prvi oddelek jasličnega varstva D J e bodo v varstvo sprejeli čez teden dni, zanimanja je dovolj Lesce V petek, 20. septembra, so pri otroškem vrtcu v Lescah slovesno odprli prve otroške jasli v radovljiški občini. Zgradili so prizidek, v katerem je prostora za dva oddelka, ker jim manjka denarja, so uredili in opremili prvega. Že oktobra bo nudil varstvo dojenčkom, sprejeli bodo prvih šestnajst. V oddelku je namreč prostora za enajst do šestnajst otrok. Ko bo nared še drugi oddelek, bo torej varstvo lahko dobilo še enkrat toliko dojenčkov. V novih jaslih pri otroškem vrtcu v Lescah bodo dojenčke v varstvo sprejeli čez dober teden dni. Polna cena bo znašala dinarjev, plačali jo bodo starši, ki imajo več kot dinarjev osebnega dohodka na družinskega člana, pri manjšem povprečju pa bodo plačali manj. Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Gradnja je veljala 8,7 dinarjev, zanjo so namenili s ed 5 re amortizacije, ki se je v Vzgoj 0 ^ stvenem zavodu zbirala od ^ ^ V. do letos. Za opremo pa so rt,8 milijona dinarjev, sredstva^ i menila občinska skupnost otro varstva. Graditi so začeli ma]^ delo je opravilo Gradbeno P ) Bohinj. d t U V radovljiški občini so t a k L prvi oddelek jasličnega varstv ^ \ že samo po sebi govori, da ^ J\ področju zaostajajo. Dojenčke ^ ^ slej v varstvo sprejemale tri ne družine, ki so lahko skrbel^iil dojenčkov. Otroške vrtce pa * ta* desetih krajih: v Lescah, ^ ^id na Bledu, v Srednji vasi, B n 'Kj Beli, Bohinjski Bistrici, KrpPj'V' IJ jah, Kamni gorici in Begunja* ^ i^. ganizirano varstvo pa je tj* e vključenih.035 otrok. V % Ob petkovi slovesni otvorit^ j^k otroških jasli v občini so ^^f^v škega vrtca pripravili prij e^ j ložnostni spored, ravnatelj c ' f J novarstvenega zavoda Jerci V ^ vi pa so podelili medaljo r a.^ 0 ^ občine za dolgoletno delo i iek vzgojnovarstvene de**^, občini. Seje zborov škofjeloške skupščine V sredo, 25. septembra, ob 3-: seja družbenpolitičnega ^ 0^ v, 6. uri pa seji zboru združene^ in zbora krajevnih skupnost* j^jr loške občinske skupščine. V i' bodo obravnavali analizo resolucije v letošnjem A* tju, informacijo o lanski i nv e$q [ * Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj Novinarji: Iieopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zlebir Fotoreporter: Franc Perdan Tehnični urednik: Marjan Ajdovec Oblikovalci: Lojze Erjavec in Tone Guzelj predlog odloka o javnem ref,^m \ dejavnosti in letošnje i n Y. jjn L Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Blrk (Radovljica) List izhaja od oktobra I»7 kot tednik, od januarja 958 kot poltednlk, od januarja 960 tri rukrat tedensko, od januarja 964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 974 pa ob torkih in petkih. Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska davčne politike za obdobje l^jil P> osnutek odloka o uskia^v', pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja TekočI račun pri SDK v Kranju številka Telefoni: direktor in glavni urednik , redakcija 2-860, odgovorni urednik 2-835, tehnični urednik 2-835, komerciala, propaganda, računovodstvo in osnutek odloka o nadome is< mali oglasi, naročnina Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 42-/72 Naročnina za II. polletje.250 din. sta ^ V L

3 k 'NK. 24. SEPTEMBRA 985 NOTRANJA POLITIKA GOSPODARSTVO.3. stran < m m m m i m x L A s V starem m e s t u je'vse Prijetneje stanovati y Skofji Loki so na podstrehah zgradili 2 novih stanovanj, do onca leta pa se bo število povečalo na 25 Obnavljajo tudi 'azevo hišo Cena obnovljenih stanovanj je ugodna vadratni meter stanovanja, ki bo vseljivo te dni, je 53,900 di- ^rjev Narejeni so načrti dejavnosti v pritličjih in predlog p slikave fasad Škofja Loka Pred nekaj le- so se v škofjeloški občini naftno lotili prenavljanja starih ^estnih in vaških jeder. Največ»o doslej naredili v starem delu k fje Loke, ki počasi, a vztrajno dobiva lepšo podobo. Hkrati e Pšo zunanjostjo pa se spre- ^ja tudi notranjost starih hiš, katerih postaja bivanje udobji se. Tako se ljudje počasi že pacajo iz novih mestnih predev v obnovljena ali novo zgrajea vstanovanja v nekdanjih modnih mestnih hišah.,.f r avkar prenavljajo Blaževo? ls v Blaževi ulici. Hiša je bila? 2e lo slaba, vendar so jo okre- } z železnimi vezmi in beton- I klini injekcijami, tako da bo,?j tudi potresno varna. V * J e 3 so na novo pridobili sedem ^novanj. Vseh stanovanj pa je $ J^ši 23, od katerih so nekatera i bnovljena, druga pa bodo še P Pravili. V Blaževi hiši bosta dva lokala. Hišo so tudi na :. v o prekrili. Stanovanja, ki so J! zgradili oziroma obnovili v j hiši, so izredno prijetna, z le- ^ ninii stropi in razgibanimi so- Vsako stanovanje ima lal' 3 etažno centralno ogrevan Je ' ki ga bo moč kasneje, ko bodo za Škofjo Loko zgradili skupno toplarno, priključiti na mestni toplovod. Podobno so obnovili tudi nekatere druge stavbe na Mestnem trgu. Doslej so na podstrehah uredili 2 stanovanj, do konca leta pa jih bodo obnovili oziroma zgradili še 3. Skupaj bodo tako pridobili 500 kvadratnih metrov novih stanovanjskih površin. Za 6 stanovanj je dala denar stanovanjska skupnost iz sicer iz sredstev za solidarnost, devet stanovanj pa so zgradili zasebniki. Podstrehe so dobili zastonj. Dela pri revitalizaciji vodi delovna organizacija Obrtnik v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo. Stanovanja, ki so jih delali za stanovanjsko skupnost, je gradil škofjeloški Tehnik. Delo je opravil solidno in v dogovorjenih rokih. Etažni lastniki pa so sami najemali izvajalce. Posebej velja poudariti, da je cena obnovljenih stanovanj v primerjavi s cenami novih (kot jih poznajo v Kranju in v Ljubljani), zelo ugodna. Kvadratni meter stanovanja, ki bo vseljiv v teh dneh, namreč velja dinarjev. Idi Jezersko se pohvali Hobro sezono <^tj e ^ a s e z o n a n a Jezerskem kar tri mesece daljša kot dru- W""~ ^kniki z a tuje in domače goste ob Planšarskem jezeru zimska sezona dobro kaže 'VlfNrf"*" i L^ko ~~ Podobno t'oaoono kot Kot notei hotel Bo «or garni Hotel Planinko, ki sodi v B-kategorijo, v Kazini in depandansi ioj f Vu 0 r u je tudi hotel Kazina na vse poletje sprejemal Storžič, ki spadata v C oziroma D- ] \ J-uJih gostov. Zelo dobro je kategorijo, pa so stanovali predvsem \ Rovanje s turističnimi agen- domači gostje. Osebje hotela je gostom pripravljalo pester program iz h kot so na primer Globtour, * mhv ^ru 8 e t ki so vse poletje na letov, piknikov, kmečkega turizma pošiljale skupine tujcev, in podobnega. Za večino gostov je bil o l a n d c e i n nq\ Angleže. Ti so zelo zanimiv obisk Brega pri Preddvoru, najbolje pa so se sprostili na \jtf x Usedli depandanso Kazine, pikniku pri Planšarskem jezeru. i Sem je v goste hodila tudi folklorna skupina s Primskovega. Kot pove vodja hotela Milan Milošič, to niso bili najbolj zahtevni gostje, kajti tudi ponudba je razen v Planinki dokaj skromna, toda v hišo so prinesli devize. Od maja do konca avgusta je hotel gostil 276 domačih in 805 tujih gostov. Domačih nočitev je bilo 4395, tujih pa 3350, kar je prek 20 odstotkov več kot lansko leto. Poraslo je število tujih gostov, zmanjšalo pa se je število domačih. September je letos lep in sezono bodo podaljšali še s pikniki pri Planšarskem jezeru za večje sindikalne skupine. Vse sobote imajo že oddane. Njihovi pikniki so znani. Goste Računajo, da bi lahko na podstrešjih in v starih hišah zgradili najmanj 00 novih stanovanj s skupno površino kvadratnih metrov. Doslej so stanovanja gradili in obnavljali v glavnem v družbenih hišah, ki jih je največ na Mestnem trgu. V zadnjem času pa tudi zasebniki kažejo vse večje zanimanje za obnovo in gradnjo stanovanj na podstrehah, zato cena praznih podstreh v zadnjem času skokovito narašča. Tudi naprej bodo stari del mesta načrtno obnavljali. Pravkar pripravljajo družbeni dogovor, po katerem naj bi v okviru stanovanjskega dinarja zbirali tudi denar za vzdrževanje družbenih stanovanj v starih mestnih in vaških jedrih. Za celotno staro mesto pa so, ne glede na to, ali so hiše zasebne ali družbene, že izdelali predlog nove namembnosti pritličij. To pomeni, da so za vsako hišo predlagali, za kakšne dejavnosti naj bi uredili pritličje. Pri uresničevanju teh zamisli pa je velika ovira ogrevanje. Stari mestni del namreč nima skupnega toplovoda oziroma ogrevanja, zato pritlične prostore in notranja dvorišča stanovalci uporabljajo za drvarnice. Narejen je tudi načrt poslikave fasad. Za vsako hišo je predvidena barva, ki se bo ujemala s sosednjimi hišami in s celotno ulico. Skratka, v Škof j i Loki so že veliko naredili, da bi staro mestno jedro dobilo lepši videz in da bi bilo življenje v njem bolj razgibano in prijetnejše. L. Bogataj dobro po domače postrežejo, da se v želodcih malo poleže, pa si vmes ogledajo še jezerske znamenitosti, staro cerkev Sv. Ožbolta, Jenkovo kasarno, izvir jezerske slatine in podobno. Brunarico pri jezeru so letošnje poletje obnovili, ji zamenjali streho in jo malce podaljšali. Domačin, tesar Klemen Svatovšek, se je na njej trudil s skodlami. Do spomladi bodo naredili še nove klopi, da ob vedno večjem.zanimanju za piknike ne bo zmanjkalo sedežev. Avtobusi prihajajo iz vseh koncev Slovenije: iz Novega mesta, Ajdovščine, Nove Gorice, Velenja, Maribora. Gostje so navdušeni. K dobri volji veliko pripomore prelepa okolica, za veselje pa vsakič poskrbi tudi preddvorski harmonikar Šavsov Ciril. Letos so prav zaradi velikega obiska pri jezeru začeli streči ob koncu tedna tudi s kosili. Dva meseca, od oktobra do konca novembra, bo hotel Kazina s svojimi depandansami zaprt. Prostori so potrebni obnove. 29. novembra pa bo spet nared in na voljo gostom. Nekaj seminarjev je že dogovorjenih za pozimi, veliko zanimanja je za šolo v naravi, tujci se že javljajo za silvestrovanje. Kot povsod drugod se tudi Jezerskemu letos pozna boljša sezona, večji obisk. Vendar pa bo treba na Jezerskem storiti še marsikaj, da bi turizem zaživel, kot bi lahko in kot bi moral. D. Dolenc Brez zemljišča in ne bo čiste vode soglasij Iz hotaveljskega Marmorja občasno teče umazana voda, ki onesnažuje tudi Soro Voda sicer ni strupena, vendar pa bi kameni prah ob daljšem usedanju pripomogel k umiranju reke V Marmorju že več let iščejo primerno zemljišče in dovoljenja za gradnjo usedalnikov Hotavlje nad Škofjo Loko Ljudje, zlasti ribiči ribiške družine Visoko, že nekaj časa opozarjajo, da iz Marmorja občasno proteka umazana voda, ki se izteka v Volaščico in Soro. Voda je bele barve, ker je v njej bel prah, ki nastaja pri rezanju in brušenju marmorja. Ti drobni delci se usedajo na dno struge potoka iz Poljanščice, kjer se dela trda bela obloga. To škoduje rastlinam in živalim. Skratka, umazana voda iz Marmorja naj bi pomagala k umiranju reke. V Marmorju smo se pogovarjali s pravnico Cveto Tuškovo. V kolektivu se dobro zavedajo, da bodo morali tehnološki proces urediti tako, da ne bodo onesnaževali okolja, je povedala. Na to so mislili že, ko so zgradili novo tovarno. Hkrati z novimi proizvodnimi prostori so namreč zgradili tudi čistilno napravo, ki naj bi tehnološko vodo očistila kamenega prahu in jo ponovno vrnila v proizvodnjo. Žal pa drago plačana čistilna naprava zaradi tehnične napake ni nikdar delala. Zato so si v Marmorju pomagali tako, da so na levem bregu Volaščice izkopali 30-kubični usedalnik, kjer naj se zbira tehnološka voda in kjer se prašni delci usedajo na dno. Žal pa je usedalnik premajhen in bi moral narediti večjega ali več usedalnikov, tako da bi umazana voda ne uhajala čez rob in se izlivala v Volaščico in da bi lahko posamezne jame pravočasno praznili. Vendar pa so pri tem naleteli na vrsto administrativnih preprek, saj na večino prošenj za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo usedalnika oziroma več usedalnikov niso dobili niti odgovora. Zadeva se vleče že več let in dosegli so le to, da so dobili soglasje za poskusno obratovanje sedanjega usedalnika. Hkrati pa so v tem času poskusili pridobiti ustrezno zemljišče. Da bi se zadeva premaknila z mrtve točke, so pred nedavnim s problemi, ki jih imajo pri pridobivanju zemljišča ter soglasij in dovoljenj za izgradnjo usedalnikov, seznanili občinsko vodstvo. Upaj o, da se bodo sedaj stvari le premaknile na bolje in da bodo končno lahko začeli reševati problem, ki ni le njihov, temveč širši. Na to opozarjajo tudi vedno glasnejši protesti ljudi, ki se vse bolj zavedajo pomena čistega okolja. Pred sejami programsko-volilnimi S Z D L L. Bogataj V Kranju se je te dni začela javna razprava o dokumentih, pomembnih za prihodnji razvoj občine V nekaterih krajevnih skupnostih bodo javno razpravo o tem združili tudi s programsko-volilnimi sejami krajevnih konferenc SZDL Kranj Prejšnji teden so se v nekaterih krajevnih skupnostih v kranjski občini že začele javne razprave o osnutku dolgoročnega plana razvoja občine do leta 2000 in o osnutkih dogovora o temeljih družbenega plana ter samoupravnih sporazumih o temeljih planov interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje. V nekaterih krajevnih skupnostih bodo javno razpravo o teh dokumentih krajevne konference SZDL združile tudi s programsko-volilnimi sejami, drugje bodo v drugi polovici oktobra organizirali programske konference samostojno. Do konca oktobra se torej obeta nadvse živahna dejavnost v vseh krajevnih skupnostih. Krajevne konference SZDL si bodo prizadevale v javno razpravo o dokumentih razvoja občine vključiti kar največ občanov, predvsem zato, da bi se v te plane s krajevnimi načrti lahko vključili na kar najbolj realni osnovi. Planov, ki bi bili le zbir prevelikih želja, najbrž ne bi mogli uresničiti ne v krajevnih skupnostih niti na občinski ravni, če za investicije ne bo kje vzeti denarja. V krajevnih skupnostih so si že zdaj znali pomagati, in to zelo učinkovito, s prostovoljnim delom, najbrž bo to tudi v bodoče potrebno še marsikje. Zato bi tudi javna razprava, ki bo trajala do 0. oktobra, morala povedati, ne tega, kaj bi radi imeli v naslednjih letih novega med vsemi predlaganimi investicijami, temveč kaj bomo dejansko lahko zgradili glede na materialne možnosti združenega dela. Na programsko-volilnih sejah krajevnih konferenc SZDL, ki se v Kranju začenjajo oktobra, pa bo osrednja pozornost veljala pripravam na volitve. Ponekod so že doslej opravili veliko dela, našli pa bi še kakšno konferenco, kjer se doslej še niso zbudili. Ponekod se bodo morali tudi odločati, ali naj izvolijo nove pred sednike krajevnih konferenc SZDL ali pa sedanjim podaljšajo mandat. V Kranju so se sicer na posvetih s predstavniki krajevnih konferenc SZDL dogovorili, da sedanjih predsednikov, če ni posebnih razlogov, ne bi menjavali, predvsem zato, da ne bi prekinjali utečenega dela ob pripravah na volitve 986. leta. Programske seje, ki jih bodo sklicale krajevne konference SZDL, bodo priložnost za razgrnitev aktualne problematike, tako v krajevnih skupnostih kot tudi širše. To bo tudi priložnost, da se prisluhne vsem pripombam in predlogom, ki jih imajo občani. Že zdaj pa je jasno, da konference ne bodo obšle niti življenjskih razmer, v katerih so se znašli nekateri občani in delovni ljudje. Še posebej živahno razpravo pa si povsod obetajo predvsem glede prostorskih planov razvoja v občini; krajane bo pač zelo zanimalo, kje bo možno še zidati individualne hiše, za kar je v zadnjem času vse več zanimanja, prostora pa, žal, premalo. L. M. I m ' dj a hotelu Kazinu v. li)'v s. " ; ' '"V'' <l<' s ><>i' je bilo i e *ono občutno vrč in nese o v hišo prišle devize, ne l\\ Q. ZanPmarjati domačih goje po številu še vedno tfto JMETNO KOVANI OKENSKI, VRATN TER DEKORATIVNI IZDELKI Hotel Kazina je potreben obnove. Dva meseca bo zaprt, z 29. novembrom pa bo nared za zimsko sezono

4 ( m i m m m m i C i L A S 4. stran. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ZANIMIVOSTI TOREK, 24. SEPTEMBRA Ovčarija je Mickina planina Že pred dvema letoma sem iskala Micko, majer'co na planini Ovčariji nad Bohinjem, pa je takrat ni bilo pri stanu, nekam za kravami je šla. Zato pa mi je zadnjič kar j padla pred objektiv. Na poti sva se J srečali, ko je»basala«v dolino. Krave so že odgnali naprej, njene drobnarije pa zadnji hleb sira, ki ga je še zjutraj vzela iz slanice, pa ji je Vazarjev Janez nesel v dolino, da se ni sama»matrala«. Nobenega nahrbtnika ji ni pustil, le palico je imela. Na Voje so odgnali, ker je tu gori že vse popaseno. Zdaj bo živina v Vojah vse do konca oktobra. Paša se pozna: doma se prihrani veliko sena, živina je bolj zdrava, bolj utrjena. Tudi za teleta je bolje, da so že prvo leto v planini. Šestnajst let je bilo Micki Bolta, Kuharjevi iz Stare Fužine, ko je začela pasti. Najprej je pasla petnajst let na Ovčariji, potem tri leta v Lazu, pa spet na Ovčariji, enajst let na Dednem polju, od takrat pa vsa leta do zdaj spet na Ovčariji. Enainšestdeset let paše! Ovčarija je njena planina. Najraje jo ima. Najlepša planina na tem svetu! Zelena, pregledna, tod ima živino skoraj ves čas na očeh. Le samotno je bilo tu vsa ta dolga leta. Saj prihajajo mimo planinci, tudi pri njej se ustavijo, da dobe kislo mleko, sir, skuto, a potem je spet sama. Letos je imela pri sebi oba vnučka. En mesec je bila pri njej 5-letna Angelca, pred njo pa malo starejši Boštjan. Pridna sta bila krave sta gonila pa drva sta skupaj spravljala. Boštjan jih je cepil. Majhen je še, seveda, premajhen, in ko ga je gledala tam pri tnali, jo je notri bolelo. Branila mu je, pa se je postavil:»če mi ne boš dala sekire, bom šel pa domov!«raje mu je pustila in zraven trepetala, kot da bi ostala sama. Pa si ni nič naredil, ta njen fant. Kako vse drugače je, če imaš ponoči koga ob sebi. Čisto drugačno, veliko lepše je bilo to poletje kot prejšnje. Samota ubija. Se je pa tudi navadiš. Lahan korak ima. Utrjena je od sonca, zraka, od neviht, od stalnega zganjanja krav. Je zdrava? Niti ne. Revma jo daje, potarna, noge bolijo, ledvice, srce je zanič. A narava odloča. In odlaga... Bomo videli, do kdaj. Dokler bo migala, bo še pasla, to je gotovo. Včasih je bilo na planini lepše, ko je bilo več pastirjev in pastiric. Danes vse uhaja v šole, v pisarne... Letos je bilo lepo poletje. Tudi vode je bilo dovolj. Nekajkrat se je nevihta tako razbesnela, da je bilo kot sodni dan. Že po 5. avgustu je bilo, ko je padlo decimeter toče, tako da prvi dan sploh ni skopnela. Letos je imela v planini 24 krav, sedem jih je molzla. Včasih je imela po več molznic, zdaj pa ne zmore toliko. Sira, skute in kislega mleka bi pa prodala, kolikor bi hotela. Odkar je spet koča Pri jezeru, hodi tod veliko več ljudi. Živina je rada v planini; prav tako, kot Micka. Žival čuti, da bo šla, in ničkolikokrat že nekaj dni prej, preden jih odženejo, same uidejo v planino. Pa z nje domov tudi. Tudi nesreče je imela v teh letih; kaj hočeš, so le nevarnosti v planinah. Letos je imela srečo. Le ena ji je povrgla. Veliko se jih ji je pa že polomilo, pred leti ena zadnji dan paše v Grintojcu nad Vojarni. Enkrat je pa modras pičil Vazarjevega bikca. Za stanom je ležal kot bi spal, le hudo oteklino je imel za vratom. Tistega modrasa niso našli. Še mora biti v planini. Gada pa sreča sem in tja. Letos ga je videl Boštjan in Micka je hitro stopila za njim, da ga je pobila, preden bi ji bil ušel pod skalo. Vazarjeve, Koritarjeve, Rozmanove, Urščove, Joštove in Vamprečove krave so pri Micki v dobrih rokah. Dokler bo Micka, ne bodo Micka Bolta, Kuharjeva iz Stare Fužine, pase že enainšestdeset let. A še ne bo odjenjala. Še bo pasla na njeni Ovčariji, dokler ji bo le še zdravje držalo. Foto: D. Dolenc imeli poleti skrbi za živino. Skromna je. Morda si pa le želi, da bi ji obnovili stan, izboljšali posteljo in kaj podobnega.»oh, bejžte, bejžte, Fužinarji gledajo samo na ta bogate. Na reveža pa ne. Kaj bi s tako beračijo, kot sem jaz...«pa vem, da bi bila Micka vesela, če bi se je spomnili. Ne morem pozabiti pastirice Lize z Male Poljane, ki so ji lovci uredili in z lesom na novo obili kuhinjo in sobico. Kako je bila srečna, s kakšnim navdušenjem mi je kazala in pripovedovala, kako dobri ljudje so njeni lovci. Morda bi pa Fužinarji vendarle naredili Micki malo veselja. Zaslužila si ga je, pošteno zaslužila. D. Dolenc ČRTOMIR Z0REC PO PREŠERNOVIH STOPINJA 38 zapis V KRANJU S] DVA GROBOVA Desetega februarja 849. leta, ko so zagrebli pesnikovo truplo, je bilo dopoldne lepo, sončno, toda vetrovno vreme. Pogrebci so se razšli. Na starem kranjskem pokopališču, desno od vhoda, tik ob zidu, je samevala sveža gomila. Že 4. februarja 849 so Novice priobčile Bleiweisov članek Žalostno oznanilo in prijazno povabilo, v katerem poročajo o smrti in pogrebu Franceta Prešerna. Pesnika je pospremilo»veliko prijateljev na pokopališče, kjer sedaj počiva, ki nam je tako sladke pesmi pel in kteriga življenje je vender tako grenjko bilo!«prijazno povabilo pa konča takole:»prihodnjo soboto, 7. dan tega meseca ob 0. dopoldne, bojo po rajncim bilje v Krajnji, h katerim prav lepo povabimo vse njegove prijatle in spoštovavce. Pridite obilno! Po biljah se bo posvetovalo: Kakošin spominek naj bi se rajncimu naredil in kam naj bi se postavil? Slavni mož zasluži svoje slave vredin spominek: torej je le treba, da se ta reč dobro prevdari, in da se več prijatlov snide, ki se bojo posvetovali: Kako bi se dalo to nar boljši storiti.«odziv na to prijazno povabilo pa je bil zelo majhen; iz Ljubljane je prišel le sklicatelj doktor Janez Bleivveis, z Jesenic gradbeni asistent Franc Potočnik, drugi pa so bili domačini, Kranjčani. Bleivveis spričo neuspeha ni obupal, temveč je osnoval v Ljubljani pri Slovenskem društvu spomeniški odbor, ki naj bi bil v bodoče poskrbel za pesnikov grob in nagrobnik. Odbor je z živo agitacijo začel zbirati prispevke, darovalce pa objavljati v NOVICAH. Stvar je bila torej v teku, toda zaradi mnogih takratnih nabiralnih akcij (za Jelačičevo vojsko proti Madžarom, za pogorelce, za poplavljence itd.) ter zaradi šibke narodne in kulturne zavesti akcija ni tako napredovala kot so pričakovali in šele ob začetku leta 85 se je nabralo toliko sredstev, da je bilo mogoče začeti s pripravljalnimi deli za nagrobni,s P 0lI!» ^I nek«..ji** Povedati je treba, da je bil v t^-li časih denar bolj redka stvar. Prispe za nagrobnik zato niso kar deževali; redki Prešernovi prijatelji so se tu* pesnikovi smrti izkazali za zveste, lo je bilo takih prispevkov, ki bi PjJ gli goldinar ali dva. V Kranju je nagrobnik največ Konrad Pleiweis s. sicer deset goldinarjev, drugi, me"» mi trgovec Florian, pa le en sam ^V p [ e] nar. Izkazal se je nemški častilec.let šernove umetnosti pesnik 'Anas, lov Griin Anton Aleksander grof \ { sperg, ki je dal kar dvajset goldinafljoup Na koncu seznama pa zasledimo ] Sij] darovalca:»eno ubogo vdovo«, ^ ' e 'lj f Sl! spevala 30 krajcarjev, in»neime* nega ljudomilega berača«, ki j e 30 krajcarjev. Med tema dvema ^JK\ ma je zabeležen tudi prispevek *^I r?ik a] Antona Pokorna, fajmoštra iz. žeč,«ki je iztisnil iz svoje mošnj e g^l maj 20 krajcarjev Pot do primernega nagrobnika^'j kemu pesniku torej ni bila prav * J i Dosti sej, apelov na javnost, P 0^^. 6 nabiralnimi polarni in drugi' > kr "J ' bilo potrebnih. Zato ni imel povsem prav J e r e^ vičnik, ki je v Carinthiji in-potem 4y Laibacher Zeitungu 5. marca J^ril prenagljeno ironiziral začasni, J je skromen križ, češ da je»velikeg,^ snika vreden spomenik«. In tudi j ko ^ stinke Josipine Turnograjske, ki J skala Prešernov grob 8. avgusta ^ so bile preuranjene. esj*blj { Dostojna počastitev umrlega P^ij^ ka se je pripravljala le zamudno nje sredstev je vso stvar zavleklo-. * ni Bleivveis pa tudi v tem času m j L val. Na svojega dunajskega pni il n dr. Matijo Dolenca se je obrnil SFT. njo, da bi mu oskrbel t za fje. snikov nagrobnik. In res! Dr. Dolenc je 20. a^jjit< 85. leta odgovoril, da se je P'^Lj^ z raznimi dunajskimi»lepostavb«j y (arhitekti). Eden od teh mu je n& fca{\ načrt, ki ga pošilja Dolenc v Lju DJ ^e) s spremnimi besedami: ^ %»Stebr bi bilo naj boljši iz gr^\ delati, kjer bi že to na sebi neu čnost pesnika razodevalo.«s pomočjo združenega dela do Po vetrolomu obnovljena telefonska mreža proti Ljubelju 3 povečavo ATC Tržič novih tisoč telefonskih priključkov Nova ATC v Križah s telefonsko mrežo zgrajena 987. leta Pošta Bistrica pri Tržiču začela obratovati 2. septembra Razgovori za rešitev telefonije na območjih Brezje pri Tržiču in Leše Tržič V iztekajočem se srednjeročnem obdobju so v tržiški občini uspešno gradili krajevno telefonsko mrežo, vendar so še območja, kjer želijo telefon. Kot je povedal vodja tozda PTT promet Kranj Ivan Jelen, je srednjeročni program razvoja telefonske mreže uresničen, razen območja Križev in okoliških krajevnih skupnosti.»poudariti moram, da je bila ob pomoči JLA uspešno rešena telefonija na obmejnem območju proti Ljubelju; čeprav je bilo ob vetrolomu najbolj prizadeto, je zdaj že popolnoma obnovljeno. Ob velikem razumevanju tržiškega gospodarstva je končana povezava ATC v Tržiču za tisoč novih telefonskih priključkov. Na območju, kjer je telefonska mreža zgrajena, bodo vsi dobili nove priključke do konca leta. Sedanja zmogljivost bo zadostovala za nekaj let,«je dejal Ivan Jelen.»Problem pa je še vedno predvidena razširitev telefonije na območju ATC Križe. Zaradi pomanjkanja denarja naložba ni bila uresničena in se v celoti prenaša v naslednje srednjeročno obdobje. Pričakujemo, da bomo z razumevanjem gospodarstva tržiške občine tudi to območje rešili enako uspešno, kot smo ga v Tržiču. Predvidena je gradnja končne ATC v Križah s površino 300 kvadratnih metrov z opremo in še prenosni sistem na relaciji Križe Tržič, medkrajevni telefonski kabel, kilometer dolga kabelska kanalizacija v Križah ter normalna krajevna telefonov telefonsku mreža za napajano področje iz ATC Križe. Po cenah iz preteklega leta je naložba vredna 72 milijonov 950 tisoč dinarjev. Predvidevajo, da bo telefonska mreža zgrajena 987. leta in urejena do 990. leta. Ob tržiškem občinskem prazniku je bila odprta nova pošta v Bistrici pri Tržiču. Za uporabnike je začela obratovati 2. septembra z delovnim časom od 8. do 5. ure. Predvidevamo, da bo v naslednjem letu odprta ves dan. Še vedno ne vemo, kako bo s telefonskimi priključki na območju krajevnih skupnosti Brezje pri Tržiču in Leše, vendar upamo, da bomo tudi to vprašanje s pomočjo tržiške občine v naslednjem obdobju zadovoljivo rešili,«je Ivan Jelen zaključil pogovor o razširitvi telefonske mreže v prihodnjem obdobju. D. Papler Slavnostni govornik ob 55-letnici bazoviških žrtev je bil Drago Žerjoh od vodij tajne protifašistične organizacije Borba v Trstu. V kultum e ^\ r e gramu je zapel Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, pa je igralec Kondi Pižom. Foto: D. Dolenc D a n odprtih vrat v kranjski Iskri Iskrine delovne organizacije in nova Iskrina šola v Kranju bodo v soboto, 28. septembra 985, odprle vrata javnosti Na ogled proizvodnje vabijo ljudi, ki se zanimajo za razvoj Iskre, zlasti pa starše in otroke zadnjih letnikov osnovnih in srednjih šol Tovarne bodo odprte od 0.30 do 3. ure. V tem času si bodo občani lahko ogledali Iskro Kibernetiko in Iskro Električno orodje v Savski loki, Iskro Telematiko in kranjsko območno enoto Iskre Delte na Laborah. Med 9. in 3. uro si bodo lahko ogledali tudi novi izobraževalni center Iskre na Zlatem polju. Iskra se je v Kranju 35 let razvijala kot zaključena celota. Njen hiter programski razvoj je terjal delitev v tri osnovne programe. Tako so v začetku leta 982 nastale tri nove delovne organizacije: Kibernetika, Telematika in Električno orodje. V njih je zaposlenih skoraj ljudi. Vse naštete organizacije imajo zelo ambiciozne razvojne cilje, zato bo novo zaposlovanje usmerjeno predvsem v izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, saj je nenehna rast deleža visoko strokovnih kadrov sestavni del razvojnega načrta Iskre. Ta cilj Iskrine delovne organizacije dosegajo predvsem s štipendijsko politiko in z načrtnim izobraževanjem ob delu. Izobraževalni center Iskre, ki je bil avgusta letos odprt na Zlatem polju v Kranju, bo izboljšal ustrezno izobraževanje mladih ljudi in dodatno usposabljanje Iskrašev. Tako bo kranjska Iskra lahko povečevala delež znanja v izdelkih profesionalne elektronike, ki je ena od osnov za povečevanje izvozno usmerjene proizvodnje. Zato Iskra odpira svoja vratu tudi za zaposlitev, odpira jih vam in vašim otrokom, ker potrebuje mlade in sposobne strokovnjake za doseganje svojih načrtov. A. Boc Kranjski petelin zanimiv za reklamo Plesna skupina Krik iz Ljubljane seje oni dan takole nastavljala fotografu Gorazdu Siniku, ki jih je snemal za reklamni plakat. Z Modrino se oktobra odpravljajo na plesno turnejo na Dunaj, pa je treba naprej sporočiti, kako brhka dekleta prihajajo... Res čudno, da se našega petelina do zdaj še niso spomnili v te namene. Ce že vode ni v njem pa rož tudi ne, nečemu pa vendarle lahko služi! - Foto: D. Dolenc 55 let bazoviških žrtev Kranj V petek, 20. septembra, je bila v Prešernovem gaju v Kranju množična slovesnost v počastitev 55-letnice bazoviških žrtev in 54-letnice postavitve prvega antifašističnega spomenika v svetu. Na slovesnosti je spregovoril 82-letni Drago Žerjal, eden od še živečih vodij tajne protifašistične organizacije Borba v Trstu, ustanovljene oktobra 927. leta. Drago Žerjal je bil predsednik emigrantskega društva Zarja v Kra nju in je naredil tudi načrt za spomenik bazoviškim žrtvam v Kranju. Mladina iz vseh kranjskih šol se je poklonila spominu petih prvih žrtev protifašizma, Vladimirju Gorta nu, ki so ga fašisti ustrelili že 7. oktobra 929 v Puli, in štirim bazovi škim žrtvam Ferdu Bidovcu, Franju Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Vafenčiču, ki so jih 5. septembra 930 ustrelili na bazoviški gmajni. Takrat je Bazovica prišla v zgodovino. Z bazoviškimi žrtvami je sočustvovala vsa napredna Slovenija, posebno pa primorski Slovenci, ki so pnbežali v domovino. V Kranju je emigrantsko društvo Zarja že nekaj mesecev po ustrelitvi proti fašistov v Bazovici postavilo lesen spomenik, Ločno ob letu, 6. septembra ^ zidanega, piramido s prisekaj hom, kar je pomenilo okrnj J movino. Takratni župnik škripu težavo dovolil postavitev t e f e iu\ menika na neposvečenem d c ^, ^ kratnega kranjskega pokop* ' 3 Mnogo let je bil spomenik A i škim junakom v Prešernove 0 ; J % edini spomenik. Takoj po voj. $ L postavljen na bazoviški gm3jj \'l \ na pokopališču v Trstu pri. )y,\ mesto mučenja bazoviških.ji^ označuje plošča v Seinedeli pru. Hrvatsko ljudstvo je P 0^ m spomenik Vladimirju G ri %p]s kraju ustrelitve v Puli, kasnej^ff spomenik v Gortanovi vasi pri Pazinu. Pri tej otvoritvi J yk govor tovariš Tito. V narodn<^jjj dilni borbi sta bili po,en,i(jv imenovani Gortanova in B a j brigada. J Za Dragom Zerjalom je b V ril Vojko Colja, član odbor«.» m slavo bazoviških žrtev t/ '%ći!3l! poudaril, da se morajo SloV^f* meje še vedno boriti P r. / L mu. Vendar se bodo borili ^Jl razrnerah po njihovi pot i, P \ viških žrtev., e ft V D.

5 ??EK, 24. SEPTEMBRA 985 KULTURA.5. STRAN Retrospektivna razstava v Alplesu Slika: rska iat( evža snovanja Jenšterla rl^ 0 n u P olli štva Alples v Železnikih je te dni postavljena presna razstava likovnih del Matevža Jenšterla ob njegovi, letnici Matevž Jenšterle je bil rojen ko dovoli poudariti svoje lastno Se ptembra 920 v Zgornji Sorici. Poklicu je visoko kvalificirani miin slikopleskar. Leta 959 je J^el vodstvo obrtnega podjetja 'Pftost, iz katerega je nastala se- S^a delovna organizacija Domm 4, a, ki jo je vodil kot direktor T let a 979. Tega leta se je vključil v T<jvno organizacijo Alples, kjer je jjf kontrolor delovnega procesa vse» kojitve. ^ka ž e o d leta 940 v njegovi sli-. *i dejavnosti so bili seveda tudi Tj;? Premori. Leta 980 se je priig c il likovni skupini ISKRA Želez- % P d vodstvom mentorja akad.? J a n e z a iile Hafnerja. j^po priznanje je doživel leta > a.! * je bila ena izmed njegovih M! ^ sprejeta za republiško razsta- Brežicah v organizaciji ZKO jjjlj^je. Ta razstava je gostovala * raznih mestih na Poljskem. [ku ben uspeh je dosegel tudi leta ^law u^e^ez bo na republiški razstal4^ Portreta v Metliki, Sežani in ^ ru. Leta 984 je prejel prizna- Jjl^.Ex temporu v Tržiču, Matevž Jenšterle spada v vedi se v pro iki - ž i n o lik ovnikov, ki fet. c asu posvečajo ljubiteljski Analni dejavnosti. Najraje upoe5 ^Ja krajino. Njegova krajinska bi'v*i i J O J Lft v r e a n s tična in je veren posne-./'denegav naravi. S podobnim ^^Pom se loti tudi slikanja tihožipjc Portretov. Vsako snov, ki jo V a z n t r a J določenega molj J. a sveta, skuša prevladati z dojj barsko tehniko in ne išče no- C ^ e^ o v n a svet, niti ne načenja ^Uj. rmalnih raziskav in se tudi >r- ; & ;* v arja z vsebinsko problematiki^) su karskem pomenu vsebine,^ e v ž Jenšterle se je že zdavnaj ( i i & i ^ nekaterih začetniških napak % P re dvsem v pejsažu. Okorno 4^\ XTI Darvo > ki sta tako značilna ^iaf 2 a hotenja začetnikov, je za- ';^ a stroga risba arhitekturnih fetn nt V v pokrajini. T a risba je! l ^ v podajanju perspektive, t^ ko je vse, kar obdaja arhi- ^ r stavb, podano na temelju na- Pojmovanja realizma z vsemi ip^ami vidnega. K temu veliko O 0 r e risba, trdna in realistično Tj a - ki služi slikarju z vsemi svoto/k* P r e d m e tov (stavb, dreves fe rv bnega inventarja) za nosilca *W n ' n površin. Pri takem ^slikarskem postopku dobi l t i$}y Ugoten P o m e n. je le dopolniin manj samostojna vred- )l ^toi ^na skala je zožena na barvno j* st motiva in slikar si le redusoni na >n»treh src«aj """" Športno društvo na Kokrici l r & v soboto, 28. septembra, av- 'TV p r e v o z na maraton»treh src«ii ftcrp'avtobus bo odpeljal izpred ho-,-i$s a v K r u n J u 0 0 o s r r u n z Jntraj. Sl\ prejema ŽTKO Kranj po tele- H, Va razstava v Šivčevi hiši barvno razpoloženje s kakšnim barvnim klicajem, kakršnega ni videti v naravi, bi se pa skladal z barvnim razpoloženjem slike. Pri nanašanju barv uporablja drobne čopiče, s katerimi gladi stene hiš, uživa v slikanju nadrobnosti v prvem planu slike in šele v ozadju popusti ostro obrisano risanje in se prelije v slikovitejšo barvno tenčico. Na podoben način gradi svoja tihožitja, kjer se tudi podreja zlitju dokumentarne opisnosti danih oblik predmetov z odgovarjajočim zapisom temeljnih barvnih zakonitosti. Pri portretu mu je najbolj važna podobnost z modelom. Zaradi napora, ki ga zahteva iskanje tistih odločilnih črt, pomembnih za podobnost, za veristično odslikavo portretiranca, včasih pozabi na slikarsko oblikovanje forme glave z vsemi njenimi značilnostmi nekega telesa v slikarskem prostoru. Zato so Jenšterlovi portreti večkrat ploskovito realistično orisane podobe stvarnosti. Ker se ljubiteljska umetnost v načelu ne razlikuje od tako imenovane profesionalne ali visoko izpovedne umetnosti, ki odkriva nove dimenzije človekovih čustev in misli, je pa vseeno nekoliko drugače izvedena, moramo gledati na obe plati iste medalje z nekoliko drugačnih zornih kotov. Enega izmed njih smo uporabili pri analizi slikarskega snovanja Matevža Jenšterla. Andrej Pavlovec Koncert v kranjski glasbeni šoli Drevi ob 9,30 bo v dvoranici kranjske glasbene šole nastopil solo kitarist Marinko Opalić iz Pule. J. Dowlans, J. S. Bach, F. Sor, M. Ponce, A. Lauro in A. Barrios so avtorji, katerih dela je izbral za gostovanje v Kranju. Opozorimo naj vas še na naslednji koncert, ki bo na sporedu oktobra, nastopila bosta flavtist Cveto Kobal in pianist Aci Bertoncelj. ilustracija Matjaža Schmidta i!l Ijj^včevi L Si hiši v Radovljici bodo v petek, 27. septembra, ob ''"^l^ odprli razstavo ilustracij Matjaža Schmidta, na i! \%\ do tudi knjige in mladinska periodika z njegovimi i " cijami. Ob otvoritvi bo Miran Kenda bral pesmi Nika nt V\ *urja iz knjige Nebotičniki, sedite. Razstava je za- L t j c v&na kot potujoča in bo po Radovljici obiskala še Jese- j» Kranj in Tržič L v^ed slovenskimi ilustratorji je ime Matjaža Schmidta trdno vpejkj.sto najbolj ustvarjalnih in kljub včasih hotenemu eklekticizmu i h \i\x ktja ] samosvojih. - " J ilustratorjev. > Z vrsto avtorskih stripov, * ' slikanic, ' di- ~" v ^ '^ r a C i bitk, knjižnih oprem, plakatov itd. dokazuje, da mu,ji iikovno delo ni manjvredno. V avtorskih delih za otroke pa se S^lSkft^vlja ne le kot mojstrski ilustrator, temveč tudi kot vzgojitelj v ^'jšem pomenu besede.«tako je med drugim zapisala Maruša Avki je pripravila razstavo. Pri tem ji je s knjigami, ki jih je iluavtor, pomagala Osrednja knjižnica občine Kranj. oncu besedila, ki ga je napisala za spremni katalog, se je še J. C^i l^a 'a.»ali je slikanica umetniško ali umetnooblikovalno delo? Je 09 s Proučevanje naloga umetnostne ali kulturne zgodovine? Najbrž \\^y raziskovalno področje obeh strok in še marsikatere druge. K? Schmidt je za ustvarjalni ilustratorski opus dosegel več prizna- \\^. v eč pa bi jih, če bi bila slovenska ilustracija obravnavana kar * jjj vsestransko.«no'l* V n a koncu pa je dodala še napoved.»slikarjevi teloidi iz stripa!u gorenje in AHA oziroma OHO iz istoimenskega stripa dajo slub f *\rnidtovo čedalje bolj rastočo potrebo po svobodnem, od literar- ^dloj,,. neodvisnem likovnem izražanju.«^i^vejmo še, da je Matjaž Schmidt leta 974 napravil slikarsko v sko pxi Janezu Berniku. Pred prešolanjem na Akademijo za 0 Umetnost v Ljubljani pa je tri leta študiral arhitekturo. Likovni za otroke in odrasle tečaji Kranj Likovna šola, ki deluje pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, bo tudi v novem šolskem letu pripravila likovne tečaje, ki bodo potekali v galeriji Nova, v Delavskem domu v Kranju, vhod 5. Tečaji so namenjeni predšolskim in šoloobveznim otrokom, ki so likovno nadarjeni oziroma se radi likovno izražajo. S poukom bodo začeli. oktobra. Prijavite se lahko v galeriji Nova pri likovnem pedagogu po urniku od. oktobra dalje. Šolnina za eno polletje znaša tisoč dinarjev. Letos pripravljajo tudi tečaj študijskega risanja za učence šol usmerjenega izobraževanja, za odrasle oziroma amaterje, ki se pripravljajo za sprejemne izpite na šole likovne usmeritve. Prvič pa bodo letos organizirali tečaja grafike in keramike. Likovna šola za otroke bo potekala ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 5. do 9. ure. Študijsko risanje bo ob torkih od 9. do 2. ure, tečaj grafike pa ob četrtkih od 9. do 2. ure. Tečaj za keramiko bo sledil končanemu tečaju grafike, torej ob četrtkih od 9. do 2. ure. Podrobnejše informacije dobite pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, telefon V letih 984 in 985 restavrirane slike Namen razstave je, prikazati rezultate nekega tihega in odmaknjenega dela, ki ga obiskovalec muzeja ne vidi in morda zanj niti ne ve, ker je skrito v restavratorjevi delavnici. V dveh letih je Loškemu muzeju uspelo rešiti pred propadom 6 slik iz različnih obdobij. Na razstavi je prikazanih samo petnajst podob, ker je ena restavrirana slika izposojena. Razstavljena šestnajsta slika, vsa poškodovana, je dodana za ilustracijo, s kakšnimi poškodbami se je moral spopadati restavrator. Primerjaj na primer samo obe sliki z lovskimi prizori, ki sta bili pred restavriranjem v prav takem, če ne še celo slabšem stanju. Razstava restavriranih slik je postavljena brez opredelitev, navedb avtorjev, stoletij ali letnic. Je samo rezultat naporov, ohraniti delček naše kulturne dediščine, prikazati tudi, v kakšnem revnem stanju muzej prevzema predmete, ki morajo skozi dolgotrajen postopek restavriranja, da bi bili lahko razstavljeni v stalni zbirki.takšno delo tudi ni zastonj in če bi hoteli ohraniti tempo obnove iz predstavljenih dveh let, to je vsaj osem slik na leto, potem bi razstavljena nerestavrirana slika prišla na vrsto po letu Razstava opozarja tudi na problem: stroške za restavriranje, ki jih muzej sicer vsako leto planira, toda ne dobi, mora zato odtrgati od drugih akcij. Vsekakor je žalostno takšno stanje, ki ne zagotavlja trajne in skozi leta potekajoče obnove fonda umetnin, zbranih v muzeju. Polovica slik je restavriranih s sredstvi Obrtnega združenja Škofja Loka, s katerim je muzej leta 980 sklenil dogovor o vzdrževanju in pokroviteljstvu nad cehovsko zbirko. Vse slike je restavriral akademski slikar restavrator specialist Miloš Lavrenčič iz Ljubljane. Gorenjski glas vam pomaga pri prodaji in nakupu. Mali oglasi v Gorenjskem glasu so najcenejša in najboljša trgovina na Gorenjskem, če ste naročnik, pa sta prodaja in nakup d vas še cenejša! Kranj Sindikalna organizacija Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske je za»dan KŽK«pripravila v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju razstavo izdelkov, ki so jih delavke in delavci kombinata naredili v prostem času. Prevladovale so pletenine, gobelini, makrameji, tapiserije in slike. Foto: F. Perdan Večer poezije in proze v Prešernovem gledališču Kranj V soboto, 28. septembra, ob 9.30 se v Prešernovem gledališču Kranj obeta prijeten večer z literarno skupino kranjske Iskre. Ni se zgodilo prvič, da so komisije za kulturno dejavnost pri sindikalnih konferencah Iskrinih delovnih organizacij omogočile izdajo pesniških in literarnih zbirk svojim delavcem. Tokrat bodo svoje pesmi predstavili Biserka Car, Francka Tronkar in Jože Volarič, zbirko kratkih pripovedi pabo predstavila tudi Zlata Volarič. Svojo pesniško zbirko bo ob tej priložnosti predstavil tudi Kranjčan Miha Cene. Na prireditvi sodelujejo še pesnica Neža Maurer, publicistka Berta Golob obe sta napisali tudi spremno besedo taka k pesniškim zbirkam kot k zbirki kratkih pripovedi flavtistka Maja Gogala in mešani pevski zbor Iskra. V gledališki avli pa bo na ogled razstava del Zlate in Jožeta Volariča. L. M. Grafični cikel Oljke Milana Batiste v Mestni hiši v Kranju Drevo in človek Slikarstvo in predvsem grafično delo akademskega slikarja Milana Batiste je tako kot njegovo življenje polno nemira, novih iskanj in nenehnih spremenljivosti. Slikar si pri svojem delu živo prizadeva odkriti vedno nekaj novega, ustvariti kaj popolnejšega. Morda je to večno nezadovoljstvo vzrok, da umetnik ustvarja v ciklih in v vsakem od njih odkriva del svoje notranjosti in svojih pogledov na svet in življenje. Tako so posamezne skupine slikarskih in grafičnih del Milana Batiste po vsebini in obliki med seboj zelo različne, v stilnem pogledu pa nihajo med realizmom, ekspresionizmom, konstruktivizmom in čisto likovno abstrakcijo. Prav tako se v slikarjevih prizadevanjih enkrat bolj uveljavljajo oblikovni, drugič spet vsebinski elementi. Umetnikovo ustvarjalno delo je v svojih začetkih še močno zasidrano v realizmu. Upodobljene figure in predmeti so vključeni v trdno zgrajeno kompozicijo z jasno izraženim prizoriščem. Slikarjev realizem se v prvem zaokroženem ciklu grafik Vojna (953) sprevrže v izrazit ekspresionizem. V drugi skupini grafik pod naslovom Ugasli svečeniki (954) se Milan Batista na simboličen način spoprijema s svetovnonazorskimi problemi svoje dobe. Erotično razpoloženje, ogrnjeno v plašč antične mitologije, pa veje iz skupine grafičnih listov Bogovi so žej ni (955). Prizorišče malega mesta, mali oder vsakdanjih zgodb je zajet v skupini linorezov Malo mesto I. in II. (956, 969). Leta 964 je nastal krog abstraktno zasnovanih grafik v mešani tehniki z naslovom Črna dominanta. Temne ploskve se nizajo na črni osnovi, poživljeni z različnimi barvnimi akcenti. Temu krogu grafik sorodna, le da se oblikovni elementi vežejo na prostorsko poglobljeno ozadje, je vrsta grafik z oznako Modra dominanta (976). Skupina grafik Pesnik v noči (957) sestavlja enega najbolj poetičnih grafičnih ciklov Milana Batiste. Skupina lesorezov Kariatide (969) je zasnovana na likovnem prikazu in uveljavitvi klasičnega principa ravnovesja nosečih in nošenih delov v arhitekturi. V Industrijski grafiki L III (965, 968, 970) je Milan Batista uporabil ploskovite sestavine tekstilnih strojev in drugih predmetov, ki puščajo za seboj grafično zanimivo sled kot odtisne vzorce za svoje konstruktivistične grafike. Industrijske elemente je slikar v ciklu Znak nadomestil s črkami (972). Močno ekspresiven značaj ima zopet krog akvarelov Školjka iz leta 978, medtem ko nam po vsebini sorodna skupina risb z imenom Mreža kaže človeško figuro, ujeto v mrežo linij (978). Cikel linorezov D a f n e je grafična predstavitev lirično občutene erotike (979). V zbirki risb Začetek in konec (980) nam slikar na simboličen način prikazuje človekovo življenje od rojstva do smrti. V Ikonskem ciklu slikar poskuša na netradicionalen način realizirati svoj princip oblikovanja ikone (980). Zanimiva je skupina Portretov (980) v mešani tehniki, ki nam v najrazličnejših variantah prikazuje podobo ene same figure. V zbirki abstraktnih grafičnih študij Znak (982) je barvna in oblikovna moč Batistovega grafičnega oblikovanja dosegla svojevrsten vrh. S skupino grafičnih in risarskih upodobitev Mihaela Gaismaserja, vodje kmečkih puntov na Tirolskem v 6. stoletju.se je Milan Batista uveljavil kot slikar tudi na sosednjih avstrijskih tleh. Izbor akvarelov in risb pod imenom Tirolska (983), kjer je slikar dalj časa bival, nam prikazuje to pokrajino v njeni razgibani pojavnosti. V letihi984 in 985 je nastala skupina risb in grafik Oljke. Kot le malokrat tako dosledno je slikar v tem ciklu enakopravno povezal vsebinske elemente z oblikovnimi. V upodobitvah dreves, v njihovih od vetrov upognjenih in skrivenčenih deblih, v njihovih sugestivnih in z ekspresivno močjo napolnjenih vejah gleda slikar človeške usode in nemalokrat tudi svojo lastno. To antropomorfno razmerje med drevesom in človekom slikar še povečuje z dinamičnim razgibavanjem drevesnih krošenj in debel in z uveljavljanjem svetlobnih kontrastov v sliki. Tako nastalo dramatično razpoloženje v krajini prihaja še posebej do izraza v jedkanicah, nekoliko manj v risbah, ki so v glavnem realistično oblikovane in služijo slikarju predvsem kot grafična predloga. Cene Avguštin

6 A GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI REPORTAŽA TOREK. 24. SEPTEMBRA JjL Dijaki na zasilnih ležiščih V kranjski dijaški dom je prišlo ob začetku šolskega leta več dijakov, kot imajo prostora zanje Trinajst dijakov še vedno zasilno biva v Gradbinčevem samskem domu Nezadovoljni s svojimi položajem Kranj Dijaški dom Ivo Lola Ribar v Kranju ima v stari stavbi 240 ležišč za dijake in v novi.stavbi prav toliko. Doslej so te zmogljivosti zadostovale za nastanitev mladih iz drugih krajev, ki se šolajo v kranjskih srednjih šolah. Letos je v domu zmanjkalo ležišč za nekatere dijake, ki so želeli bivati v njem. Zato je prvi teden pouka moralo prebiti več dijakov na skupnem ležišču v dvorani-starega dijaškega doma, dijake tretjega letnika srednje gradbene šole pa so naselili v sprejemnici Gradbinčevega samskega doma, kjer nekateri vedno čakajo na primernejšo rešitev.»vzrok za takšne razmere,«je pred dnevi pojasnila pomočnica ravnatelja v kranjskem dijaškem domu Ljuba Kapus, je veliko povečanje števila prijav za nastanitev; dobili smo jih skoraj sto več, kot imamo ležišč. Razlog za povečanje sta dva dodatna razreda v srednji tekstilni šoli, več dijakov pa se izobražuje tudi v gradbeni stroki. Težave so nastale, ker nismo bili obveščeni o povečanju kapacitet v šolah. Iskati smo morali zasilne rešitve. Kljub nastanitvi nekaterih dijakov v skupni sobi dijaškega doma ni bilo dovolj prostora za vse prijavljene. Zato smo delovni organizaciji Gradbinec odpovedali vsa mesta nad 60 prijavljenih. Pri njih so sklenili izseliti iz doma dijake tretjega letnika in jih nastaniti v svojem samskem domu.«v dijaškem domu vedo, kot smo še zvedeli, da bi se ti dijaki radi čimprej vrnili vanj. Čeprav se vsako leto zaradi osipa v šolah tudi pri njih kmalu po začetku pouka sprosti nekaj ležišč, zaenkrat še nimajo prostih zmogljivosti. Zaradi polne zasedenosti doma tudi ne predvidevajo, da bi lahko pozneje našli prostor za vse dijake zunaj doma.»v Gradbincu ne moremo biti zadovoljni z odklanjanjem naših štipendistov iz doma.«je naglasil vodja tamkajšnjega izobraževalnega centra Marko Čavlovič.» V njem smo odkupili 60 ležišč, z združevanjem sredstev za njegovo gradnjo pa smo si tako kot drugi zagotovili nastanitev dijakov. Razen tega so nas šele približno dva tedna pred začetkom pouka obve- Za nasmejanimi obrazi dijakov se skriva skrb, kdaj bodo dobili postelje v sobah stili, da ne morejo sprejeti vseh dijakov. Šest učencev kovinarske stroke smo preselili v Škofjo Loko, dijake tretjega letnika gradbene šole pa smo zasilno nastanili v samskih domovih. Zavedamo se, da jim moramo čimprej zagotoviti bivanje v sobah. To bomo skušali urediti še pred koncem septembra s prerazporeditvijo ležišč v domu. Poskrbeli bomo tudi, da bodo dijaki vključeni v dejavnosti dijaškega doma in da jih bodo tam sprejeli, ko bo prostor.«po pogovorih v dijaškem domu in Gradbincu smo minuli četrtek obiskali dijake, ki bivajo v samskem domu. Njihova»skupna soba«je z vzmetnicami pregrnjena sprejemnica, kjer ni niti omare ali police za obleko in obutev. Iz prostora zaudarja slab zrak, ker je eno okno lahko samo delno odprto; pa še tega raje zapro zaradi prepiha, saj je večina dijakov prav zato že zbolela. Na srečo jih je sedaj v sobi le še trinajst, na začetku pa se je drenjalo v njej celo 8 dijakov. In kaj si mislijo o tem nekateri izmed prizadetih? Tole so rekli! Nedeljko Džukić iz Kotor Varoša: Presenečen sem bil, da moram iz doma. Niso nam kaj dosti razlagali, zakaj; obljubljajo, da se bomo kmalu preselili, a smo še kar tu. Doslej so nam le enkrat zamenjali posteljno perilo, plačati pa moramo prav toliko kot dijaki v sobah.«safet Trgalović iz Kotor Varoša:»V takih razmerah se je težko učiti. Zvečer ni moč zaspati, ker delavci dolgo gledajo televizijo v sosednjem prostoru. Tudi umazano je; sprva smo sicer sami čistili, sedaj pa nihče ne skrbi za čistočo.«sead Palić iz Kotor Varoša:»Pouk v šoli na drugem koncu mesta se začenja ob 7. uri, pred tem pa moramo na zajtrk v dijaški dom; tudi za kosilo in večerjo pešačimo sem in tja. V dijaškem domu se le hranimo, k vzgojnim dejavnostim pa nas ni še nihče povabil. Tudi obiskovanja prijateljev v sobah ne dovolijo.«v dijaškem domu že razmišljajo, da bodo prihodnje leto ob vpisu v šole zahtevali prijavo za nastanitev v domu. Žal taka odločitev nič ne pomaga dijakom, ki so letos ostali, ne da bi bili krivi, brez sobe v domu. Bodo mar odgovorni priznali svojo krivdo in jim čimprej tudi pomagali rešiti njihov neugoden položaj? Besedilo in slika: Stojan Saje Obisk pri rej niči Bodlajeva m a m a veliko otrok ima Pristava Sprva se me je hotela prav ljubeznivo otresti, a ' njena gostoljubnost in dobra volja vendarle premagali sramežljiv 05 Povabila me je, naj sedem, mi ponudila svežo govejo juho, ki je še ^ lo vrela na štedilniku. Juhe mi pa res še nihče ni ponudil. Kar nerod mi je postalo. Zmenili sva se za kavo. L Danes sem že dve, je rekla in si natočila še tretjo, za prst pod t 2 skodelice. Kava mi ne škoduje, je brž pojasnila. Sploh je ženska i ^ nega zdravja. Devetinsedemdeset let ima, pa bi jih ji človek ne p r, ls^ taj dil. Najbrž je prav dobra volja tista, ki jo ohranja mlado. In delo, ki 8 nikoli ne zmanjka ne v hiši ne zunaj na vrtu. w Povedala je, da zgodaj vstaja, malo po četrti zjutraj. Kliče vnu za v šole,jim pripravi zajtrk, že pred šesto pa prideta Mitja in njeg 0 sestrica Spela. Tudi njima pripravi zajtrk. Špela mora kmalu v s Za družbo ji ostane samo petletni Mitja. Moža je pokopala pred d? e *L letoma. Z dečkom gresta v trgovino, postorita to in ono okrog hiše, r tem pa je že treba pristaviti lonce za kosilo. Otroci imajo najraje j u I pire krompir in jabolčnik. ^ Mitja in Špela sta že osemintrideseti in devetintrideseti otrok, ju varuje Bodlajeva Kristina iz Pristave pri Tržiču. Sama ima sa^ enega sina, ki je že zdavnaj odrasel. Šofer je, poročen, tri otroke H*^ Skupaj živijo v hiši. Spominja se, kako težak je bil porod; potem otf ni bilo več. Ona pa bi jih rada imela. Veliko iz ljubezni do malčkov, kaj pa tudi zaradi denarja, ki ga je manjkalo, je postala rejnica. Prvi, ki jih je dobila v rejo koliko jih je bilo v reji in koliko mo v varstvu, se ne spominja so danes že blizu štiridesetih. Ve» jih še pride pogledat mamo, ki je zanje skrbela bolje kot prave ma te Nekatere je dobila stare par mesecev, druge komaj rojene, bili so t že večji, zavrženi ali iz neurejenih družin. Vsi so bili radi pri njej- i mo z enim nista šla skupaj. Bil je zelo živčen otrok, ki se ni moe vživeti. - Največ je imela štiri hkrati. Takrat so bili pri hiši še krava in P ^ šiči pa velik vrt, tako da je bilo res kar preveč dela. Otroke je dobiv v rejo z vse Gorenjske in iz Ljubljane. Starši so jih večinoma s P et, V ajli, ko so morali v osnovno šolo. Ena od deklet je ostala kar do trind setega leta. S( Bodlajevi mami je bilo hudo, ko so otroci odhajali. Na vsakega j je navezala. Ko je šel, se je zatekla v hlev in se na glas zjokala. K šel njen sin, njena hči. Ni hujše bolečine od materine, ko izgubi t r0 jj. Otroke moraš imeti rad, potrpežljivo moraš ravnati z njimi- S P co ne prideš nikamor, modruje Bodlajeva mama. Sama je bila P pežljiva in zato tudi posebnih težav z otroki ni bilo.. $ Z rejništvom se že lep čas ne ukvarja več. Verjetno pa Mitja' Špela nista zadnja otroka, ki ju varuje, ko staršev ni doma. Ko vsaj ^ bi bila! Tako skrbnih rok ni veliko. Zato ima Bodlajeva mama vel otrok. H. Jelovčan ke od br< n jih tel Pr< Hei Pr e, h Prvi ex tempore ljubiteljskih slikarjev kranjske občine na Joštu Najboljši navdih da narava Kranj Kot plisirano žensko krilo se mi je zdela v soboto dopoldne s peskom posuta pot, ki iz Stražišča vijuga proti vrhu Jošta. Avto je boleče ječal, ko je počasi grebel navkreber in puščal za seboj prašno sled. Prav mi je, zakaj pa tiščim z njim tja gor. Mar bi si obula udobne čevlje in izkoristila sončen dan za prijeten pohod! Začuda na vrhu Jošta takrat, okrog desetih, ni bilo veliko ljudi. Zlahka sem našla udeležence prvega Vida Štembergar ex tempora, ki ga je kranjska zveza kulturnih organizacij pod pokroviteljstvom tovarne Sava pripravila za ljubiteljske slikarje. Med njimi, razpršenimi po vrhu in pobočjih Jošta, sta bila tudi akademski slikar Milan Batista, za to priložnost njihov mentor, pa Andrej Pavlovec, izkušeno kritiško oko.»na razpis za ex tempore se je odzvalo približno petnajst ljubiteljev likovnosti, večinoma mladih, ki še nimajo posebnih izkušenj za delo v naravi. Jošt kot zelo lepa, zanimiva turistična oziroma geografska točka daje ogromno motivov za vse mogoče slikarske probleme od objektov do čudovitih panoram, kjer se slikar lahko izraža z barvitimi doživetji, s pogledi na hribe, dolino,«je povedal Milan Batista. In nadaljeval:»razpis je za izražanje, mogoče preuranjeno dovolil samo akvarel, pastel in gvaš, ker so organizatorji menili, da je za olje premalo časa. Akvarel je posebno za ljubiteljske slikarje ena najtežjih tehnik. Nekateri se z njo v naravi srečujejo prvič. Zdajle še ne morem reči, kakšen bo uspeh ex tempora. Vendar pa moram pohvaliti zamisel. Dobro bi bilo, da bi ex tempore večkrat ponovili, ker vsi udeleženci zatrjujejo, da jim ta izkušnja manjka. Narava je najboljši navdihovalec, pa vendar nanjo pozabljamo. Dejal bi še tole: prav bi bilo, če bi bila prireditev zamišljena kot tri- ah štiridnevna šola in bi bil ex tempore le njen sklep, če bi vključili tudi akademske slikarje in Milan Batista pustili svobodo pri izbiri tehnike,«je zaključil Milan Batista. Ex tempore se je začel v petek popoldne in končal v soboto popoldne. Pravila so taka, da vsak udeleženec pusti organizatorju eno delo. Ta bo, če bodo dela dovolj kvalitetna, naredil razstavo v kranjski galeriji Nova, morda tudi v tovarni Sava. Savo kaže pohvaliti za podporo prireditvi, prav tako gostišče na Joštu. Najbliže mojemu prvemu sogovorniku je ustvarjal Damjan Štirn, doma s Štefanje gore. Pogled mu je begal od starodavne kapelice na risalni list, kjer je njegova spretna roka puščala vse več sledov oglja.»s slikarstvom se ukvarjam že dvajset let. V začetku sem hodil na tečaj k Milanu Balisti, ki mi je še zdaj neke vrste mentor. Dober mentor. Največ delam slike v olju in risbe v oglju, zlasti portrete in pokrajine. Sodeloval sem že na nekaj skupinskih razstavah in podobnih delovnih srečanjih. Mislim, da je ex tempore potreba, ne užitek. Strokovna pomoč, morda samo dve besedi, včasih lahko ljubiteljskemu slikarju koristita več kot par let dela. Dobro bi bilo, če Damjan Štirn bi bil ex tempore daljši, da bi imeli več možnosti za izbiro motiva in izraza.«tomaž Šebrek iz Goric je mlajši. Približno pet let poskuša, predvsem v olju.»nekaj slikarskih kolonij sem že obiskal. Mislim, da so koristne, ker udeleženci lahko izmenjamo izkušnje. Najpomembnejše pa se mi zdi, da mentor ocenjuje moje delo in mi pomaga z napotki. Zame je kor ; - stno, da se poskusim tudi v drugih tehnikah, ne le v olju, in da za spremembo slikam zunaj, v naravi. Če bo kranjski ex tempore še kdaj, bom rad spet prišel.«vida Štembergar iz Kranja je lahko ustvarjala v»svoji«tehniki, v akvarelu, ki se mu zadnje čase pridružuje še kolaž. Najraje slika tihožitja.»bila sem že v nekaj kolonijah, na ex temporu samo enkrat. Kolikor več in dalje delam, manj znam, se mi zdi. /akaj? Vse več problemov se mi odkriva, vedno bolj sem kritična. Ex tempore na Joštu je prekratek, da bi z njegu v izobraževalnem pomenu, čeprav je Milan Batista izvrsten mentor, lahko odnesli kaj bistveno novega. Motijo me tudi Iju- Tomaž Šebrek dje. Pri slikanju imam rada ^^ cer pa sem vesela, da je do pora sploh prišlo.«slišali smo nekaj mnenj,.*tjm napotkov za naprej, k naj bi za kulturnih organizacij ki* občine kot prirediteljica P'^gV rvei 5 tempora ljubiteljskih slikah, Joštu vsekakor upoštevala ^ njič. Saj menda lahko upa«0 hodnjič. M H- J e l Obvestilo PD TrŽ> c Tržič - Iz tr: iškega P lani 'V^ društva sporočajo, da bodo H ^ postojanke to je dom 0 ^ Storžičem, na Kofcah in D? m od konca letne sezone oskrbovane le še ob koncu ^ p^jj^ ob praznikih. Precej verjetno ^ ^ da do m na Zelenici ne bo o jim slabem vremenu do začetk -J^ carske sezone, prav tako P 8.^' ' če na Dobrči visok sneg. ' V če bo slabo vi*

7 REPORTAŽA ZANIMIVOSTI 7. stran < m > M m m m s i A s Vojaki Pomagali kopati Vodovod Jjjnulo soboto je okoli 00 vopov i 2 Kranja in Škofje Loskopalo 450 metrov jarka r* Viševce v grapo in v strmi, re S Vrhovja Doslej so r ^jani sami položili cevi do Sjfetja pod Sidražem pa do visevce -- Vodovod v teh kra- Li ** 0^ Krvavcem bo skupaj s ^lefonom pomenil velik napredek v ^Ševca, Vrhovje Čeprav so še ifj^etku septembra na Viševci da bo voda pritekla po cev$e ^e do konca meseca, pa se je s ku.paj malo zavleklo. Pa ne zat^. semena. Alkatenske cevi so hiš n a.viševci že zakopane, tudi jj, j^ Priključki so nared. Rezervo- ^ Kakih 50 metrov nad hišami je iu 2a betoniran, ta teden naj bi ga * nčali. n a s h\ J e ' kako bomo kosu y a do Vrhovja,«je povedal Jo Sodnik predsednik gradbeneza gradnjo dbora _ vodovoda. p r f,bi vse kopali s stroji, bi bilo VfJj ra o, presegli bi predračunsko k ^ost del. Na Viševci in Vrhovju ^amreč premalo ljudi, da bi,na jq V^ahko skopali vse jarke za vo- Cj. * n ulo soboto pa se je prebivalcih ^ odmaknjenih krajev kar i* ji 0 smejalo. Več kot 00 vojakov v^ran Ja in Škofje Loke je že na- ^, Sodaj pljunilo v roke, zagrabili ra mpe in lopate, da je zemlja y SODNIK:»Krajani Viševce Jflov/a.smo vojaktotnzelo hvapomoč.«še PRIKLJUČKE Ivan Dobo všek iz Sidraža si je dal opraviti z vodovodnimi priključki. kar letela okoli njih. Orodje so prijazno posodili v SGP Gradbincu iz Kranja pa tudi iz Kamnika. Zjutraj, ko je bilo še prijetno hladno, so vojaki celo peli, potem pa je vročina izsušila usta, toda delo je šlo prav tako od rok. Nekateri so sicer kmalu pihali v žulje, ki jim jih je prizadevno obvezoval Peter Radeš, saj marsikdo od teh mladih vojakov, ki so v JLA šele poldrugi mesec, ni imel utrjenih rok. Iz Škofje Loke jih je na delovno akcijo pripeljal starešina JLA Nebojša Ilič:»Takšna pomoč prebivalstvu je za JLA že nekaj običajnega. Stroji bi v teh strminah res težko kaj opravili.«starešina Mile Miloševič je pripeljal enoto iz Kranja". Lahko bi rekli da so njegovi vojaki specializirani za kopanje vodovodnih jarkov, saj so ravno teden poprej kopali za vodovod na vrhu Krvavca. Na najtežjih delih trase, posebno pa ob potoku Doblič, je kopanje jarka vsaj nekoliko olajšal z buldožerjem Dževad Bilajac; poslalo ga je Gozdno gospodarstvo Kranj. Odrinil je največje kamne, drevje in grmovje. Prav tu v grapi je bilo najbolj neprijetno kopati, saj je voda silila v čevlje. No, tudi mokroto v obuvalu se ob dobri malici in kosilu lahko pozabi. Krajevna skupnost Šenturška gora je namreč prevzela stroške za prehrano cele stotnije vojakov. Predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Krivec je imel nemalo dela, da je v teh dneh našel v mesarijah dovolj mesa za vojaško kosilo, ki so ga pripravili v eni od bližnjih gostiln na kamniški strani. Da pa so lažje dočakali kosilo, so vojakom vmes postregli še z malico. Sodnikova Francka pa je napekla ogromno skledo flancatov in z njimi postregla vojake. VOJAKI SKOPALI JAREK - Okoli sto vojakov iz Kranja in Škofje Loke je v soboto skopalo skoraj pol kilometra jarka med Viševco in Vrbovjem. Zdaj tudi Vrhovjani že verjamejo, da bo tudi na njihov breg kmalu pritekla dobra pitna voda. Dan poprej so z Vrhovnikovim volom potegnili v breg na Vrhovje alkatensko cev. V naslednjih dneh bo Ivan Dobovšek iz Sidraža urejal priključke tudi na Vrhovju, pa tudi vsa druga dela, kar jih bo treba opraviti pri rezervoarju. Zdaj res ne bo več dolgo, ko bo voda v vseh treh hišah na Viševci ter v petih hišah na Vrhovju. Nemalo zaslug za to bodo imeli tudi vojaki in prav to so hvaležni prebivalci teh krajev še posebej naročali naj bo ja to zapisano tudi v časopisu. ^ jyj Naklanci opozarjajo: N o č e m o novega v žaklju m a č k a Javna razprava v Naklem o razvoju krajevne skupnosti in kranjske občine. Naklo V krajevni skupnosti Naklo kar mrgoli problemov. Krajevno vodstvo se skupaj s krajani že sprašuje, ali se bo ponovil primer izpred nekaj let, ko je eden od vaščanov, razočaran nad stanjem cest, v pozdrav delavskemu prazniku posadil smrečico v cestno kotanjo. Ceste v Naklem so namreč tudi zdaj v zelo slabem stanju. Graditelji avtomobilske ceste so jih krepko zbili, a ko so delo končali, so pobrali šila in kopita in odšli, čeprav so pred začetkom gradnje skupaj s predstavniki republiške skupnosti za ceste obljubljali, da jih bodo popravili. Takrat so tudi obljubili, da bodo za obnovo namenili 33 milijonov dinarjev; zdaj ponujajo krajevni skupnosti (oziroma cestnemu podjetju, ki naj bi opravilo dela) vsega osem milijonov dinarjev. S tem denarjem bi lahko obnovili le nekaj sto metrov cestišča, medtem ko je škoda, ki so je povzročili težki tovornjaki in gradbeni stroji, precej večja. Krajani so odločni: zahtevajo, da jim graditelji popravijo ceste ne glede na to, koliko jih bo to veljalo. Drugo, kar buri Naklance, je južna obvoznica. Čeprav je bila v vseh dokumentih opredeljena kot sestavina avtomobilske ceste, do danes o njej ni sledu. Predstavniki republiške skupnosti za ceste in kranjske občinske skupščine trdijo, da so za to delo krivi tudi Naklanci sami bolje rečeno: skupina krajanov Pivke, ki je s pritožbo dosegla, da je Vrhovno sodišče Slovenije razveljavilo skupščinski sklep o razlastitvi zemljišča, potrebnega za gradnjo južne obvoznice. Krajevno vodstvo se ob tem sprašuje, ali ni bila republiška skupnost za ceste dolžna pridobiti zemljišča (in vsa soglasja) tudi za obvoznico tako kot za ostalo traso avtomobilske ceste. Naklanci v petek (na javni razpravi o družbenih načrtih kranjske občine in krajevne skupnosti Naklo) niso dobili zadovoljivega odgovora, zato so tudi predlagali, da bi si nalili čistega vina na sestanku s predstavniki kranjske občinske skupščine (Ferdo Rauter), Projektivnega podjetja Kranj (Stanko Rebolj) in republiške skupnosti za ceste. Osnutek dolgoročnega načrta kranjske občine»rezervira«v Naklem sedem hektarov najboljšega kmetijskega zemljišča na nekdanjem pivškem polju. Načrtovalci so krajanom razložili, da za to področje še ni opredeljeno, katera dejavnost se bo tu razvijala, vendar se le-ti s takšno razlago niso zadovoljili. Zahtevali so konkreten odgovor na konkretno vprašanje: ali se morebiti ne skrivajo za»rezerviranimi hektari«namere kranjske Surovine.»Že prevečkrat smo bili opeharjeni. Nočemo, da bi kupili novega mačka v žaklju, kot se je to zgodilo ^M-imeru asfaltne baze,«so poudarirrarajani in opozorili:»ko so vaščani ostali nemočni zaradi asfaltne baze, so mnogi izgubili zaupanje v krajevno samoupravo; teh ljudi ne bomo nikdar več pridobili za delo v krajevni skupnosti. Če nas bodo izigrali tudi pri obnovi cest in še pri»sumljivih«sedmih hektarih, potem se resno bojimo, kdo bo v prihodnosti še pripravljen prevzeti odgovorne naloge v krajevni skupnosti.«v Naklem tudi sami priznajo, da so za naslednje srednjeročno obdobje pripravili»načrt želja«, vendar nikakor ne morejo preboleti, da načrtovalci družbenega razvoja niso upoštevali nekaterih njihovih predlogov. Že ob gradnji nove šole v Naklem so krajanom obljubili, da bo ob njej kmalu zrasla telovadnica; tudi v srednjeročni načrt so jo takrat uvrstili, medtem ko osnutek načrta za novo petletno obdobje daje prednost gradnji tovrstnih športnih objektov v nekaterih drugih krajih kranjske občine. Osnovna šola v Naklem bo še naprej štiriletna, za obnovo doma Kokrškega bataljona ne bo denarja, regulacija Dupeljščice, ki pogosto poplavlja v Strahinju, ni v načrtu območne vodne skupnosti... Edino, kar daie krajanom upanje, so zagotovila Živil, da bodo najkasneje do leta 988 zgradila nasproti pošte v Naklem novo samopostrežno trgovino, podobno tisti na Kokrici. C. Zaplotnik Gorenjski gradbinci o predlogu za vštetje nadur v pokojninsko osnovo Rešitev je polovičarska fckmovalne sani iz Elana ^ budo sankačev, ki tekmujejo na naravnih progah, so v ^bn * z.d e ' a^ n o v e sani; z zamenjavo drsne okove jih je moč W s biti za tekmovanje, sicer pa so namenjene ljubiteljem Sunjski tovarni Elan izdelu- \$ ške sani že od vsega za- ^ ' kakšne seveda, kakršne kunašim malčkom za prvo,0 veselje, ko so na smučeh ' *ni in nad njimi tudi še niso ^.Kako navdušeni. Šolarjem sani seveda niso več po- ili ' Prepočasne so. Sami so izu- V J r) V z a D a v o n a snegu. V trpei v i m l a s hs to vrečo nabasano M Ji 0 Postale sani, ki hitro drče edenelem bregu in dajejo Aiu tokm ovanja. Nin^ Kaar nie >je je ie nri pri nas v senci ty fiju, tudi po tekmovalni pla-.^ar ima svoje privržence, J.st sankaških klubov je v e<jvii. Sankači so bili doslej R^ani po sani je bilo treba kar je postalo v zadnjih ^ *avno in drago. Zato so pov r a t a ^J^^k^ begunjskega Ela-,i fvj tam začeli izdelovati tekl*j\^e sani za naravne proge, ^i^j. ^jim je uresničila.' Vlk v & S o ^>ry/e pošiljke, ki bodo I ^odajalne. Do zimske sezo-. 0 v vseh športnih prodajal- ^endar imajo v prodajnem značaj vzorčnih sani. Šele Jjje leto bodo trgovci lahko Jeje vedeli, koliko jih lahko ^jq s o naredili v treh dolž inah, LI>iJ n 30 centimetrov. K raj še kjlo"srne za otroke, najdaljše JV formalno dolžino. Za tek- Hvp "'Je jih»je moč usposobiti z l*vo drsne okove. Torej ne gre zgolj za tekmovalne sani. Odgovarjajo pa mednarodnim merilom, saj jih je mednarodna organizacija FIL potrdila. V Elanu pobude sankačev niso sprejeli odprtih rok. Zadnja leta so že kar navajeni, da se oglašajo različni športniki s predlogi, da bi izdelovali to in ono. Z nakupom športnega orodja in opreme imajo vse več težav, saj je uvoz priprt, sami morajo čez mejo, kar je težavno in drago. Tako so se pri nas oglasili tudi sankači, pravi Lojze Pintar, vodja Elanove temeljne organizacije Športna orodja. Nismo bili usmerjeni v razvoj sani, v tovarni je pač tako, da morajo izdelki prinesti tudi zaslužek. Toda, ko smo pregledali možnosti prodaje, predvsem na severnoevropskih, tudi ameriškem tržišču, smo se odločili zanje. Seveda pa za sani, ki niso namenjene zgolj tekmovanju, temveč se jih da za tekmovanje ustrezno pripraviti. Sani bodo le eden izmed izdelkov Elanove temeljne organizacije Športna orodja, ki ima 5-odstotni delež v celotni proizvodnji tovarne. Lojze Pintar pravi, da bodo veseli, če jim bodo naredili in prodali nekaj tisoč na leto. Za Elan torej nove sani niso kdovekako pomemben izdelek. Zato pa so toliko bolj za naše sankače, saj jim ne bo več treba po drage sani čez mejo. Morda bo to prispevalo tudi v večji priljubljnosti sankanja pri nas. Drugod po svetu imajo v zimskošportnih sre diščih narejene tudi posebne sankaške proge, spuščanje po poledenelih naravnih progah je mikavna dogodivščina tudi za smučarje. Morda bo tudi pri nas kmalu tako in sani ne bodo več bele vrane med množico smučarjev. M. Volčjak Socialno varnost zaposlenih je treba reševati s poštenim nagrajevanjem rednega dela, ne z nadurami Upravičen dvom: ali bodo po sprejetju predloga nadure ugodnost ali obveznost Dokler ni celovitejše rešitve, je boljša ta kot nobena Kranj Na pobudo medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko so bil: prejšnji teden v Gradbincu prireditelji gorenjske razprave gradbincev o osnutku sprememb in dopolnitev statuta republiške skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Gre za dve pomembni spremembi; zaslužek od nadurnega dela naj bi se všteval v pokojninsko osnovo, nadomestila pa naj bi za invalidnost svojih delavcev obračunavali in izplačevali v organizacijah združenega dela. V zvezi z drugim predlogom je brez posebnih razprav razen te, da bi novost pomenila novo povečanje režije v združenem delu in ponekod tudi občutno večje finančne obveznosti obveljalo stališče, naj bi skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja še naprej opravljala to delo in zbirala denar s prispevno stopnjo. Več razprave pa je bilo okrog predloga, naj bi se nadure vštele v pokojninsko osnovo. Gorenjski gradbinci so predlog sprejeli, vendar le kot polovičarsko rešitev, to je rešitev v sili. Menili so namreč, da nadure ne bodo rešile slabega socialnega položaja delavcev. Morda v zdravstvu in šolstvu, kjer se najbolj ogrevajo za ta predlog, nikakor pa ne v gradbeništvu. V kranjskem Gradbincu, na primer, so imeli v osmih mesecih letos, ko je glavna sezona že skoraj mimo, zanemarljivih pet odstotkov nadur. Nadure pri njih večinoma opravljajo mlajši delavci, saj starejši, torej tisti, katerim bi se zaslužek od nadur všteval v desetletno pokojninsko osnovo, zelo redki dočakajo starostno upokojitev v gradbeništvu. Je pa res izredno veliko invalidnosti. Gradbinci tudi upravičeno vprašujejo, ali bi nadura s sprejetjem predloga postala ugodnost ali bi še naprej obveljala kot obveznost v delovnih konicah. Marsikje, kjer si z nadurnim delom že zdaj popravljajo osebne dohodke, namesto da bi zaposlili nove delavce, bi nadure najbrž postale pomembno pomagalo za višjo pokojninsko osnovo. S tem pa bi bile razlike med pokojninami delavcev v različnih panogah še občutnejše. Predlog tudi ne prinaša izračuna, koliko več denarja bo treba zaradi nadur združiti za pokojnine, koliko večji bodo prispevki, pozablja na probleme zaposlovanja in podobno. Kljub temu pa so gorenjski gradbinci predlog podprli. Predvsem iz dveh razlogov: ker bi se s tem v Jugoslaviji poenotili in ker so osebni dohodki v gradbeništvu zdaj tako skromni, da je dobrodošla vsaka možnost za dvig osnov za pokojnine. V Gradbincu so v prvem polletju zaslužili povprečno dinarjev, julija dinarjev, in avgusta prek dinarjev, vendar sta to najbogatejša meseca, ki ju ne kaže posploševati. V Sloveniji znaša povprečni osebni dohodek gradbincev dinarjev. H. Jelovčan

8 @ 3 M S 3 M I S n G L A S 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 24. SEPTEMBRA!! G o l i - rekreacija in posel d o n o s e n Pri nas ne moremo govoriti o golfu kot o množični rekreaciji, saj imamo le eno igrišče (na Bledu) in vsega dvesto igralcev golfa. Bled Mnogi so že pred desetletjem menili, da je tenis snobovski šport, igra za bogataše in imenitneže; danes je moč že v zakotni vasi srečati fanta ali dekle, kako hiti z loparjem pod pazduho na bližnje teniško igrišče. Podobno je z golfom: igra, ki je osvojila svet, postaja čedalje bolj priljubljena tudi pri nas, čeprav za zdaj prav za^^li težkih gospodarskih razmer nima možnosti za hitrejši razmah. Gradnja golf igrišča je namreč povezana s precejšnjimi izdatki, zato ni nenavadno, da pri teh naložbah oklevajo tudi v turistično tako razvitih središčih, kot so Brioni, Portorož, Lipica, Radenci in še kje. Golf si pri nas šele utira pot in to je tudi glavni razlog, da se niti približno ne moremo primerjati z državami, ki imajo v tej zvrsti športa in rekreacije daljšo tradicijo. Velika Britanija ima, na primer, dva milijona igralcev golfa, Švedska dvesto tisoč, Zvezna republika Nemčija osemdeset tisoč, sosednja Avstrija trideset tisoč in seveda tudi množičnosti primerno število igrišč. V Jugoslaviji ima za zdaj golf igrišče edinole Bled; edina kluba, blejski in ljubljanski, pa združujeta vsega dvesto igralcev. Število je res skromno, vendar ne zato, ker bi bilo igranje golfa tako drago; tudi o kakršnikoli zaprtosti klubov ne moremo govoriti. Z golfom se lahko ukvarja vsak občan, ki je član enega od klubov, pozna pravila igranja in vedenja na igrišču in obvlada osnovne veščine. Brez znanja na Bledu (in tudi drugod na svetu) ne spustijo nikogar na igrišče, ker bi z napačnimi udarci lahko poškodoval skrbno negovano in občutljivo travno rušo.»golf je celo cenejši šport kot, denimo, smučanje ali tenis,» ugotavlja Brane Verhunc iz Radovljice, član Novo balinišče v Hrastjah upravnega odbora blejskega golf kluba.»voziček s palicami za igranje stane od 00 do 20 tisoč dinarjev, približno toliko kot srednje kakovostna smučarska oprema. Jugoslovanski člani kluba plačajo na leto osem tisočakov članarine in uporabnine, kar jim daje možnost neomejenega igranja od spomladi do jeseni. Za primerjavo: smučarska karta za Krvavec stane 400 dinarjev, za uro igranja na teniškem igrišču na Bledu je treba odšteti 400 dinarjev. Vem, da bi pri nas mnogi radi igrali golf, vendar za to tudi nimajo možnosti. Že iz Ljubljane je precej daleč, kaj šele iz drugih krajev. Jaz se običajno pripeljem iz Radovljice kar s kolesom in potem igram, kolikor me je volja eno uro, dve, tri. Ob tovrstni rekreaciji pozabim na vsakodnevne težave. Osredotočim se le na udarce in kroglico, vsakič skušam biti boljši, čim natančnejši... Sedemnajstletni Marko Lamberger iz Vrbe, zaposlen v Verigi, je nanedavnem 9. mednarodnem amaterskem prvenstvu Jugoslavije v golfu dokazal, da je med našimi najboljšimi igralci. Redno trenira, vsak dan tri ali štiri ure: v tem času zada žogicam prek dvesto udarcev in prehodi blizu devet kilometrov. Letos je nastopil na več rekreativnih tekmovanjih na blejskem igrišču in na domala vseh je bil med najboljšimi, dvakrat se je poskusil tudi v tuji konkurenci, v Avstriji in na Češkoslovaškem. Zmotno je prepričanje, da je golf le športno-rekreativna zvrst. To je tudi donosen posel. V Španiji pravi dober poznavalec svetovnih razmer, vodja blejskega igrišča Roman Horvat so si po zaslugi številnih golf»rogovileži«so pljunili v roke Člani balinarskega kluba Rogovila so v nekaj več kot štirih mesecih zgradili med Hrastjem in Prebačevim novo štiristezno balinišče. Hrastje Bilo je nekako pred sedmimi leti: možje in fantje iz krajevne skupnosti Voklo, predvsem iz Hrastja in s Prebačevega, so se naveličali posedati in moževati po gostilnah, pa so si rekli: zgradimo brunarico ob Savi. Zavetišče je hitro zraslo in ko je bilo pod streho, so mu nadeli tudi zveneče ime: Vila-Rogovila. Ni preteklo veliko Save, ko so se možje naveličali tudi posedanja v brunarici. Pljunili so v roke, ob njej zgradili enostezno balinišče in pred petimi leti ustanovili balinarski klub, ki danes združuje 34 članov in z najboljšo ekipo uspešno nastopa v drugi gorenjski ligi. (Trenutno je na tretjem mestu in ima še možnosti, da se prebije stopničko višje, ki še vodi v prvo gorenjsko ligo.) Rekreativno balinanje je sčasoma preraslo v povsem resno športno dejavnost, pri kateri je treba upoštevati tudi predpise balinarske zveze. Balinišče ob Rogovih je postalo pretesno in cokla hitrejšemu napredku.»rogovileži«so se zato letos spomladi odločili za gradnjo novega štiristeznega balinišča, ne ob Rogovih, kjer ni prostora, temveč na mestu, nedaleč od odseka ceste ppoti KŽK-jevemu skladišču gradbenega materiala, med Hrastjem in Prebačevim. Odkupili so zemljišče in potem zavihali rokave. Člani kluba in tudi ostali vaščani so opravili 380 ur udarniškega dela. Najbolj zaslužen, da je bilo balinišče zgrajeno v nekaj več kot štirih mesecih, je bil tehnični vodja kluba, Jože Križaj iz Hrastja, ki je tako kot Stanko Petek s Prebačevega največ delal udarniško. Slavko Perdan s Prebačevega je izdatno pomagal z gradbenim strojem, precejšnje breme je prevzel predsednik kluba Peter Vodnik s Prebačevega pa tudi predsednik krajevne skupnosti Voklo Jože Zupan s Prebačevega, ki je vse skupaj spodbujal in usmerjal. Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj je prispevala 200 tisoč dinarjev, krajevna skupnost 00 tisoč, Alpetour 5 tisočakov, domači obrtniki od dva do pet tisoč dinarjev, kmetje doma štiri kubike hlodov, nekaj vaščanov tudi železje, ki jim je ostalo od gradnje hiše.»rogovileži«tudi sami priznajo, da se je iz njihove»vile«ob Savi včasih slišalo tudi kaj slabega. Z gradnjo novege balinišča so si pridobili ugled, predvsem pa so dokazali, da so delovni, pridni ljudje, ki znajo prijeti za kramp in lopato ter prispevati iz svojega žepa za skupno korist. Zato ni nenavadno, da so jim pri gradnji priskočili igrišč podaljšali turistično sezono prek celega leta. Prirejajo začetne tečaje, šole golfa, tekmovanja z bogatimi nagradami ali kako drugače privabljajo upokojence in druge državljane, ki ne vedo, kam bi z denarjem, kako bi preživeli prosti čas... Na Bledu je obisk vsako leto za petino večji, samo letos bodo prodali dvanajst tisoč dnevnih kart po ceni 30 nemških mark.» OD. aprila do 30. oktobra so gostje naše restavracije izključno igralci golfa. Prevladujejo Nemci, Avstrijci in Italijani, čedalje več je tudi Dancev in Švedov,«poudrja Avgust Trampuš, vodja Golf-klub restavracije.»v tem času pri nas ne slišimo drugega kot le pogovore o golfu, o zamujenih priložnostih in zgrešenih udarcih, o palicah in igriščih. Tuji igralci golfa veljajo za najboljše blejske goste, saj zapravijo kar precej več kot povprečni tuji turisti.«razumljivo je, da v tovrstnem poslu ne gre brez postreščkov. Sebastjan Brzovič iz Lesc, učenec sedmega razreda osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja, se sicer bolj kot za golf navdušuje za alpsko smučanje, pa vendarle si na blejskem golf igrišču zasluži marsikateri dinar. Tujim petičnim gostom potiska po igrišču voziček z raznovrstnimi palicami, skrbi, da so palice vedno čiste, so zadovoljno smehlja.»gostje so prijazni, večina med njimi zna brzdati igralske strasti tudi v primerih, ko se jim udarec ponesreči,«pravi.»nekateri pa se ob vsakem ponesrečenem poskusu razjezijo: stresajo jezo nad postreščkom ali ihtavo mečejo palice.«čeprav je blejsko igrišče še»mlado«, tudi izbirčni tuji gostje priznajo, da je med najlepšimi in najbolje urejenimi v Evropi. Lanski februarski vihar je povzročil na njem pravo razdejanje in nakopal vzdrževalcem veliko dodatnega dela. Kako zahtevno in natančno je to opravilo, pove žeto, da so letos na 65 hektarih, kolikor je veliko igrišče, uzruvali prek 2000 korenin in koreninic. Ko so jim krave lani pohodile nekaj zelenic, so tudi z vilicami dvigovali poškodovano rušo. Gostitelji z urejenostjo niso nikdar zadovoljni in to je dobro znamenje, dabodo tudi v prihodnosti obdržali sloves, ki so si ga pridobili v prvih letih. C. Zaplotnik Peter Vodnik, predsednik balinarskega kluba Rogovila. na pomoč tudi krajani, ki niso zahajali v Rogovi lo. V soboto dopoldne so novo balinišče predali namenu. Bilo je slovesno: otvoritveni trak je prerezal eden najbolj obetavnih domačih balinarjev Jože Zupan mlajši s Prebačevega. Žene»rogoviležev«so poskrbele za pijačo in jedačo. Na stezah so se ves dan merili balinarji iz petnajstih klubov, med njimi tudi gostje iz Variana blizu Vidma, s katerimi so se že pred leti spoprijateljili kolesarji športnega društva Jakob Štucin.»Ob balinišču bomo že naslednje leto zgradili brunarico s sanitarijami in garderobami in če bo dovolj volje in denarja, tudi večnamensko ploščad za igranje rokometa, košarke, malega nogometa, odbojke in podobr pravi Jože.Zupan.»V krajevni skupnosti razmišljamo tudi o ustanovitvi turističnega društva: z nastankom umetnega jezera za zapornicami nove vodne elektrarne v Mavčičah se nam namreč ponuja možnost, da rekreativno dejavnost popestrimo še s čolnarjenjem.«c. Zaplotnik Začelo se je državno hokejsko prvenstvo Tujci so edina neznanka Letošnje tekmovanje v prvi zvezni hokejski ligi začelo se je v tore* z derbijem med Partizanom in Crveno zvezdo bo vsekakor nadvse zanj' mivo. V ligi prvič nastopa deset moštev, poleg lanskih prvoligašev še ma* ' borski Avtoprevoz in sarajevska Bosna. Ekipe, ki se bodo potegovale za ofl* slov državnega prvaka, so se pred začetkom prvenstva tudi izdatno okrep ' le. Kakovost igralcev, ki so zrasli v domačih klubih, je poznana; edina ne* znanka so za zdaj tujci, ki bodo letos igrali kar v petih jugoslovanski klubih v celjski Cinkarni, novosadski Vojvodini, sarajevski Bosni in v beograjskih klubih Partizanu in Crveni zvezdi. Hokejski strokovnjaki zatt' jujejo, da bo letošnje prvenstvo še bolj izenačeno kot lansko, saj naj bi se v borbo za prvaka poleg večnih tekmecev Jesenic in Kompasa Olimpije te f lanskega prijetnega presenečenja moštva Crvene zvezde letos vmešali se hokejisti beograjskega Partizana. Bomo videli! Za Jesenice in Kranjsko goro vemo.»železarji«so se za novo sezono, v kateri bodo igrali v prvi zvezni ligi, v tekmovanju za jugoslovanski pokal 0 v pokalu evropskih prvakov, okrepili z obetavno reprezentančno trojk 0 Kranjske gore, z mladimi napadalci Razingerjem, Tišlerjem in Smcleje!* ' ter s povratniki iz novosadske Vojvodine, s Šuvakom, Tičarjem in Hory 8 ' tom. Jeseničani bodo tudi letos skušali dokazati, da so najboljši v državic se razen tega prebiti čim dlje v tekmovanju za evropski pokal. Kranjskogorci bodo le težko ponovili lanski uspeh, ko so na nekaj te* mah zmešali štrene favoritom in na koncu osvojili odlično četrto mesto' Mlada napadalna trojka je, kot smo že omenili, napredovala v Jesen«*: Noč in Mežnarec sta odšla v Maribor k Avtoprevozu in Alagič k sarajevs* Bosni. Jesenice so jim v zameno za tri mlade napadalce odstopile Češnak 8 / Laha in Razingerja, moštvu in njegovemu trenerju Cirilu Klinarju P a, sta pomagala v boju za obstanek tudi nekdanja reprezentanta Silvo Polj* 0 šek in Ivo Jan. V moštvu ljubljanskega Kompasa Olimpije je prišlo do številnih sp *" memb. Trije igralci so se vrnili iz JLA, Kovač in Sekelj iz Crvene zvezde ^ Gorazd Hiti iz Italije. Klub je zapustilo šest igralcev: brata Lomovšek ^ Vidmar so okrepili Partizana, Prusnik in Beribak Crveno zvezdo in Bed* Bosno. Njihov cilj: uvrstitev v veliki finale. Pri beograjski Crveni zvezdi so za Seklja, Kovača, Piperskega in zaj Američane našli ustrezne zamenjave, poleg reprezentančnega vratarja P reta Prusnika in Igorja Beribaka iz Kompasa Olimpije še tri 2-letne & 8 nadčane. Menijo, da bodo tudi letos igrali pomembno vlogo v našem prve stvu; napovedujejo celo naskok na sam vrh...u Najbolj se je za novo prvenstvo okrepil beograjski Partizan. V svoj vrstah ima šest reprezentantov (brata Lomovšek, Kavec, Vidmar, T. LeP,^. in Piberski) ter dva odlična hokejista s Češkoslovaške. V beograjskem 8 boru ne skrivajo želja, da bi osvojili prvo mesto. g Vojvodina se je okrepila z dvema Kanadčanoma, razen tega pričakuj, še enega igralca s Češkoslovaške. Hokejiste celjske Cinkarne trenira drus trener poljske državne reprezentance Zenon Hajduga, ki je v Celje P rl Pf. ljal tudi tri igralce s Poljske, med katerimi je najbolj poznan Josef Cltf** stek, udeleženec olimpijskih iger v Lake Placidu. Mariborski Avtopre^ bo poskušal pod vodstvom trenerja in igralca Albina Felca in še s pomofl. nekaterih gorenjskih hokejistov (Mežnarec, Noč, Iskra, S. Košir) osv j c j osmo mesto. Bosna se je sicer okrepila tudi s tremi kahadskimi ig ra.j vendar ima v boju za obstanek med vsemi najslabše možnosti. Zagrebs»medvedi«so ostali brez okrepitev iz tujine: pogovori s hokejisti s C e : 0 slovaške so se izjalovili, medtem ko za nakup igralcev v Ameriki nin ^ denarja. Čeprav se je iz JLA vrnilo kar osem igralcev, bo letos Medvešca* vsekakor doslej najtežje. ( cz ) Smučarski skoki Uspeh mladih skakalcev Kranja v iz ZRN Kranj Pionirji smučarskega skakalnega kluba Iskre Delte-Triglav so nastopili na letošnjem zadnjem mednarodnem tekmovanju v Reit im Winklu v ZRN: Med več kot 00 mladimi skakalci iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. V konkurenci mlajših pionirjev do let so Kranjčani zasedli naslednja mesta: 2. Urban Simčič, 3. Gregor Martinjak, 6. David Mesec, 7. Sandi Prestor; mlajši pionirji do 3 let; 2. Bogdan Špenko; starejši pionirji: 4. Marjan Jagodic, 9. Matjaž Štele. Turnir generacij v rokometu J. Javornik Križe V sredo, 25. septembra, se bo ob 6. uri na igrišču v Križah začel tradicionalni turnir generacij v rokometu. Prireja ga TVD Partizan Križe. r- * Zmagali Centra balinarji Hrastje Balinarski klub Rogovila je ob otvoritvi novega štiristeznega balinišča pripravil balinarski turnir, na katerem je nastopilo 5 ekip, med njimi tudi gostje iz italijanskega Variana. Zmagali so balinarji Centra pred Elektrom Kranj, Primskovim, Rogovilo I, Alpetourom iz Radovljice, Zarico, Hujami in Kokro. Tekmovanje je uspešno vodil republiški sodnik Miro Pevc. Velika strelska prireditev Ljubljana Poveljstvo lj ^ u b skega armadnega območja bo Y^ pravilo med 27. in 29. septenio^ že 6. odprto prvenstvo v strelj. z vojaškim orožjem. TradicioP^ prireditev, na kateri se P na^ zbere prek tisoč strelcev, bo ^ tokrat na strelišču Rakovnik v bljani. y Tekmovanje bo ekipno m V $ mezno. Sodeluje lahko vsak P ^ valeč SFRJ, ki je starejši od % Ekipo sestavlja šest tekmpv^p (po dva za vsako vrsto orožja)- ^ pa je lahko mešane sestave, javljeni tekmovalci pa lahko jj pajo le v eni disciplini. Teklrn 0 ^ se bodo pomerili v streljanju & lavtomatsko in avtomatsko P ter pištolo. ^ Organizatorji vabijo na P $ stvo ekipe enot JLA, TO, mih^j* zervnih vojaških starešin, dry jj nopolitičnih, delovnih, športn j drugih organizacij ter zlasti ^ strelskih družin. Obenem jo prijavljene ekipe, da se 0jf nja zagotovo udeleže in tako ^> gočijo nemoten potek P^^pf Prav tako žele, da se zanj res ^ pravijo, saj slabi rezultati n J rih nastopajočih v preteklost jt jo ugled in kakovost priredit^' je posvečena praznikoma rep in armade. S. Vsak torek in petek vami Gorenjski gla S/. najbolj razširjen in W časopis na Gorenjskem. A Novo štiristezno balinišče v Hrastju. Foto: F. Perdan

9 T0REK L 24. SEPTEMBRA 985 KRONIKA 9. IMSSM IHIGLAS A Nočna akcija: varovanje družbenega premoženja Odklenjene odprta tovarne, g r a d b i š č a Tam, kjer še nimajo načrtov varnosti, odgovorni prav tako mirno spijo kot v drugih delovnih organizacijah, kjer znajo vzorno poskrbeti za varnost Ponekje se lahko obiskovalec sprehodi med stroji, po stanovanjih v gradnji, ne da bi ga kdo opazil Nekateri ne ločijo čekovne karte od službene izkaznice Še dobro, da morajo tudi nepošteni spati, sicer bi morali ob toliko nastavljenih vabah garati vse noči T 5 kar se je zgodilo pred tednom n v eč,je bilo še v obdobju obilja o e, sa - Nekaj po 4. uri je miličnik v Bohinju ustavil voznika, ki je očitno kazal, da ne bo varno pripeljal? doma. Pustimo ob strani, kje se Je mogel v slabe pol ure po zaključku dela tako napiti, da je»padel«v 0 c i miličniku; zanimivejša od zelenega balončka je bila vsebina v Prtljažniku avtomobila. Rutinski Pregled je namreč pokazal, da je njožakar, delavec v eni od mesarskih delavnic v zgornjem kotu Gorenjske, pobasal v avto več kilogramov svežega mesa, klobas in drobovine. Nekaj ga je bilo zavito v be- 0 delovno haljo celo pri motorju av tomobila. Tak odnos do družbene lastnine možakar ni imel nobenega računa in tudi ni znal razlogi, zakaj skriva meso v motorju bo najbrž dobil svoj zaključek n a pristojnem mestu. Toda kaj se dogaja ponoči, ko poceni spijo, nepoštene pa srbe roke ne izbirajo, ali je lastnina privatna ali družbena? Ali morda ne nastavljamo nepoštenim na pol odprtih, vrat, ključev v ključavnicah, ali Y ar nostniki vedo, da varujejo milil&rde vredno družbeno premožega znajo braniti pred nepovabljenimi, pred ognjem in drugimi nevarnostmi?. Nočna akcija, ki naj bi odgovorili kako varujemo družbeno premoženje, se je minuli četrtek začea v Bohinju. Če so gradbena podje- J a v tistem koncu še pred leti varn st razumela po svoje, jo zdaj že * a r dobro. Skladišča so bila zakle- J e na, ponekod so naredili ograje. J* a kšno opeko bi se seveda, ravno pko dalo naložiti. Na dvorišču gradbenega podjetja Bohinj v Bo-, jnjski Bistrici so avtomobili za-, le njeni, razen enega. Rumen ombi s številko KR ima?na vrata od petih odprta. Blok z ^osanimi Petrolovimi naročilnia mi za gorivo je še cel in neuporaben. O zlorabah takšnih naročill c je bilo tudi v časopisih dosti pij^nega, zato bi takle blok naročil-»5 lahko še komu»prišel prav«, "hotelu Pod Voglom vodja ljnr Cne akcije delavec Kranj, preskusi receptorko in f a nteva ključ 06, kot bi bil gost tela.»ampak v tej sobi so sami troci, kaj pa hočete od njih?«se ne Y a receptorka. Pohvalno, ni kaj. se drugače, kot je bilo pred leti v ^nem od blejskih hotelov, ko je no- H receptor gladko padel na takšem preskusu. V Bohinju imajo še- ^ zadnji dve ali tri sezone pozimi n o c n e lil receptor je v vseh hote- A medtem ko so bili prej manjši teli odprti, smuči brez shrambe. Človek ne bi verjel, toda v nekar e obrate se je ponoči prav lahko Prehoditi, si ogledati stroje od bli- SU P reš teti pisarne. Varnostnik, j^rejši možakar, niti ne vpraša: Pa ste, kaj pa iščete tukaj. Ne s Premi obiskovalca ven, le ugotavlja, da bo res treba, zdaj ko je že 23. ura proč, malo pozakleniti. Raje ne zapišimo, kje je to. Morda bi kakemu z nepoštenimi nameni prišlo na misel, da bi takšno več kot slabo čuvanje družbenega premoženja izkoristil. Pred leti so prav v tej organizaciji imeli takšno izkušnjo, a ni videti, da bi se kaj posebno spremenilo. Od UNZ bodo dobili še en dopis, kdo ve kateri po vrsti«in morda tokrat le uredili stvar. Samopostrežba Nekako tako bi vsak razumel ponudbo keramičnih ploščic, ki dobesedno na cesti ob skladišču SGP Tržič v Pristavi vabijo nepoštene prste. Le naložiti bi bilo treba te ploščice, ki jih Elektrotehna, pro- KERAMIČNE PLOŠČICE POD MILIM NEBOM Takole so»shranjene«ploščice malo pred Pristavo. Dobesedno ponujajo se, mar ne? pritrdili med podboje itd. Nič lažjega, kot odnesti. Na vzhodnem delu gradbišča je Gradisovo delovišče.»kdo pa ste, kaj iščete tukaj?«je takoj na vratih barake, ki naj bi bila čuvajnica, Rade Pavlovič. Čuvajnica nima telefona, le kako bi sporočil, če bi kje kaj zagorelo? Čuvaj nima niti delovne obleke, niti izkaznice, potrdila, da je usposobljen za opravljanje takega dela. Nima niti baterije, da bi lahko varno obhodil svoj okoliš, ne da bi tvegal padec v gradbeni jašek.»vsak misli, da sem slučajno ODPRTA STANOVANJA Bloki so odprti, radiatorji, vratna krila in še kaj drugega bi lahko marsikdo odnesel. Samo en čuvaj pač ne more videti vsakega vhoda na ogromnem gradbišču na Planini. dajalna št. 8 Tržič, hrani na tako nenavaden način. Če ne bi bile tako lepo zapakirane, bi še kdo pomislil, da gre za odpadek. Pa ne, ploščice Gorenje in Orahovac so primerne za prodajo. Očitno gre za stare napake, saj menda ni bilo prvič, da so si v Elektrotehni privoščili takšno skladiščenje. Na nekakšno samopostrežbo seveda za nepoštene spominjajo tudi nekatera gradbišča. Na Planini v Kranju je, na primer, le polovica obsežnega gradbišča Gradbinec osvetljenega, druga, severna polovica, je v temi. Za nameček so vrata na severni strani ograje odprta na stežaj. V stanovanjih, ki jih že dokončujejo, pa so še nepritrjeni radiatorji, vrata, ki jih bodo šele RRODOŠLICA«Z ODPRTIMI VRATI - Neosvetljeni del gradbišča dprt na regionalno cesto tudi ponoči. Slike: L. M. tukaj,«pove ne brez grenkobe,»ko odganjam ponoči slučajne obiskovalce gradbišč, popoldne pa podim otroke, ki se hočejo tu igrati.«vtis naredi tudi čekovna karta Če bi njegov primer primerjali z zahtevami iz pravilnika o varovanju družbenega premoženja, bi ugotovili kaj žalostno stanje. Podobne pomanjkljivosti bi našli še v marsikateri delovni organizaciji, ki sama organizira varnostno službo. Inšpektorji UNZ ugotavljajo namreč, da tam, kjer opravlja ta dela Varnost, v glavnem ni pomanjkljivosti. Zato pa si drugje tolmačijo varovanje svojega premoženja kar preveč po domače. V eni od večjih delovnih organizacij na Gorenjskem njihov varnostnik ni vedel, kaj storiti ob morebitnem požaru, ni vedel, kaj vse odklepajo ključi, ki jih je imel, ni imel preskusa znanja, kako rokovati z orožjem, ki ga je nosil za pasom. V delovni organizaciji so»salomonsko«rešili ta problem, na katerega so jih neprestano opozarjali iz UNZ: varnostniku so orožje vzeli in ga zaklenili v blagajno. V eni od kranjskih delovnih organizacij, ki ima prav tam svojo varnostno službo, se je inšpektor v civilu, potem ko se je legitimiral kar s svojo čekovno karto, že lahko igral z varnostnikovo pištolo. Kaj takega se, na primer v Tekstilindusu, ne bi moglo zgoditi. Ko je inšpektor namenoma pokazal svojo čekovno karto Ljubljanske banke namesto službene izkaznice, je varnostnik' že vrtel 92 na tdefonu. Šele prava izkaznica in miličnik v uniformi sta ga končno prepričala, da gre le za preventivno akcijo. Tako resni kot v Tekstilindusu pa niso povsod. Marsikje so v poletni turistični sezoni, ko so se po- sebno skozi menjalnice pretakalo reke denarja, pozabljali na varnost. Iz odprtih blagajn so štrleli kupi bankovcev, uslužbenec pa je bil sam z varljivim občutkom, da se ne more nič zgoditi. Prav to, da se nič ne more zgoditi, je iluzija, ki se je še marsikje drže. V delovnih organizacijah bi morali imeti načrte varovanje, pa ga, žal, vsaj v polovici še nimajo. Nekaterih tudi praksa ne izuči. Čeprav je v eni od loških delovnih organizacij ponoči gorelo, tri leta kasneje še vedno niso imeli organizirane nočne čuvajske službe. Človek se sprašuje, kako morejo odgovorni v delovnih organizacijah mirno spati, ne da bi imeli vsaj ponekod vsaj minimalno organizirano varovanje družbenega premoženja. Nenavadno pa je to, da lahko v eni delovni organizaciji v enem tozdu odlično, v drugem, na drugem mestu, pa zelo slabo urejajo te zadeve. Na Gorenjskem v zadnjem času res ni bilo kakega večjega požara, ki bi naredil veliko škode, pa tudi pol tovarne še ni nikjer nihče odnesel toda to je tolažba le za nerazvito in neprebujeno zavest o lastni varnosti. Zares škoda, če bi jo ravno nepredvideni dogodki morali zbuditi. L. M. Usposabljanje kranjskih potapljačev Kranj Društvo za podvodne dejavnosti iz Kranja, v katerem je približno 25 dejavnih potapljačev, ima tudi sedemčlansko potapljaško ekipo za reševanje iz vode. Zaradi njene stalne pripravljenosti za te naloge je nujno redno usposabljanje potapljačev-reševalcev. Letošnje usposabljanje zanje je društvo pripravilo v sodelovanju s službama za civilno zaščito iz Kranja in Škofje Loke, kjer so potapljači vključeni v delo združenih enot CZ. Tako se je sedmim potapljačem iz Kranja in dvema iz Škofje Loke pridružil še načelnik oddelka za civilno zaščito pri kranjskem sekretariatu za ljudsko obrambo, ki je od konca avgusta do 9. septembra spremljal urjenje reševalne ekipe na otoku Murter.»Gre za nadaljevanje usposabljanja, ki je pomembno tudi za civilno zaščito,«sta pp vrnitvi z Murter j a povedala kranjska potapljača Janez Brillv in Vojko Artač ter dodala:»že lani smo imeli potapljači tečaj o reševanju v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, kjer je bil poudarek na teoriji. Ker je pomembna uigranost reševalne ekipe tudi v praktičnem delu, je nepogrešljivo urjenje v vodi. Težišče letošnjega usposabljanja je bilo potapljanje prek 30 metrov globoko, za kar v bližini nimamo možnosti.«usposabljanje na morju so starejši in samostojni potapljači torej izkoristili za izpolnitev zahtev, brez katerih ne morejo ohraniti pridobljene potapljaške kategorije. Obenem so uresničili vrsto nalog, s katerimi se urijo za potapljaško reševanje. Dvigovali so, na primer, potopljeno sidro, vadili so se v podvodnem miniranju ter se poizkusili v orientaciji med nočnim potapljanjem. Seznanili so se tudi z življenjem v morju in ob obali ter načinu preživljanja v naravi. Starejši potapljači iz kranjskega društva spremljajo od sredine septembra naprej urjenje mlajših potapljačev, ki se morajo potopiti vsaj petnajstkrat v sezoni za ohranitev svoje kategorije. Potapljanje organizirajo dvakrat tedensko v Blejskem jezeru. S. Saje NESREČE SMRTNA NEZGODA S TRAKTORJEM Dražgoše V četrtek, 9. septembra, ob 9.30 se je na gozdni poti od Jelovice proti Dražgošam pripetila huda nesreča. Jože Jelene (roj. 930) iz Dražgoš je proti domu peljal traktor s prikolico, na kateri je sedela njegova žena Marija. Ko je peljal po strmem klancu navzdol, je v ovinku traktor zaneslo v levo in čez rob ceste po strmem bregu navzdol. Pri tem se je prikolica odtrgala, tako da je Marija Jelene padla z nje, udarila ob skalo in se pri tem tako hudo ranila, da je umrla na kraju nezgode. Jože Jelene je prav tako padel s traktorja in se hudo ranil. AVTO ZANESLO V LEVO Radovljica V petek, 20. septembra, se je ob 7. uri pripetila prometna nezgoda na magistralni cesti v bližini Radovljice. Voznik osebnega avtomobila Anton Jaklič (roj. 943) z Brezovice je peljal proti Jesenicam. Ko je prevozil oster desni ovinek, je iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal pravilno po desni voznik osebnega avtomobila Marko Prezelj (roj. 92) iz Kranja. Voznik Prezelj je močno zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči je bil voznik Jaklič huje ranjen. Škode na avtomobilih je za 3,5 milijona din. MOTORIST ZLOMIL NOGO Žiri Na regionalni cesti Žiri Rovte se je v petek, 20. septembra, ob 5.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik neregistriranega motornega kolesa Franc Menagotti (roj. 964) iz Logatca je v blagem ovinku prehiteval osebni avtomobil, tedaj pa je pripeljal iz nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila Jernej Kristan (roj. 955), ki se je sicer umikal v desno, a nesreče ni mogel preprečiti. Menegotti si je v trčenju zlomil nogo. OTROK PRITEKEL NA CESTO Škofja Loka V soboto, 2. septembra, ob 9.30 se je na regionalni cesti Gorenja vas Škofja Loka v naselju Gaberk pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Rudolf Pelipenko (roj. 937) iz Zminca je peljal proti Škof j i Loki, ko mu je nenadoma pritekel pred motor otrok Matej Božnar, star poldrugo leto. V trčenju je bil Matej huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Voznik po nesreči ni ustavil in je odpeljal naprej. L. M. GORENJSKA NOČNA KRONIKA Z BRCAMI ZAHTEVALA CIGARETE Ko je J. Š. oni dan na Zgoški ravni zgodaj zjutraj nabiral gobe, sta ga napadla dva moška, ki pa od njega nista hotela gob, temveč cigarete. Podrla sta nič hudega slutečega gobarja na tla in ga še obrcala, tako da je moral iskati zdravniško pomoč. Napadenemu so pokrpali obraz, suroveža pa se bosta morala zagovarjati zaradi napada. DD DIVJI DISKO Človek se sprašuje, ali v škofjeloškem disku ob kopališču na Sori res vrtijo najbolj divjo muziko na svetu ali pa ne vedo, da obstajajo tudi manj škodljive brezalkoholne pijače? Zadnjič so bili obiskovalci tega diska tako divji, da so se, potem ko so se vračali skozi Puštal, lotili mostu čez Soro. Odtrgali so nekaj desk in bili pri tem tako glasni, kot bi most gradili, ne pa da so ga podirali. J

10 m s s s m m s s a u k s 0. stran GRADIMO Graditelji s e letos ne m o r e j o pritoževati Za to sta vsaj dva razloga: ugodno vreme že več let ni bilo tako lepega poletja in dokaj dobra založenost trgovin z gradbenim materialom.»več kot trideset let sem zaposlen v trgovini z gradbenimi matere<ali,pa se v tem obdobju še ni primerilo, kot se je letos, da bi prek vsega leta imeli na zalogi (razen nekaterih dni) cement in polcolske pocinkane cevi,«pravi Štefan Mrak, vodja oddelka v Merkurjevi trgovini gradbenega materiala Dom v Naklu. S tem je povedano vse: kupna moč prebivalstva je upadla. Hiše ne rastejo kot gobe po dežju, tovarne se redkeje odločajo za gradnjo tovarniških obratov, zastala je tudi družbena stanovanjska gradnja. Povpraševanje je manjše, gradbenega materiala je naenkrat v naših trgovinah dovolj. Ne trdimo, da so graditelji lahko nabavili v eni trgovini vse, od žebljev do cementa in strešnika, toda če so pokukali še k sosedu ali morebiti v trgovino z gradbenim materialom v sosednjem kraju, so lahko rešili problem. Tudi letos je bilo treba čakati za strešnik rdeče barve domala dva meseca, todarazmere so se v primerjavi s tistimi izpred nekaj let le izboljšale v korist kupca in se približale normalni trgovini. Spomnimo se, da so graditelji še pred nekaj leti čakali na cement v vrsti od zgodnjih jutranjih ur ali še celo od prejšnjega dne, iskali veze in poznanstva pri zaposlenih trgovcih in vodilnih delavcih, se vpisovli na dolge (in nepoštene) čakalne liste. Obrtniki in šušmarji so imeli polne roke dela, težko jih je bilo dobiti, zdaj se nekateri (predvsem slabši) že kar sami ponujajo, dajejo oglase v časopis in podobno. Graditi je zdaj resda lažje kot pred leti, če odmislimo osrednji problem, ki tare graditelje: kako privarčevati (ali zbrati) kar zajeten kup denarja, potrebnega za gradnjo hiše, ker osebni dohodki ne sledijo podražitvam gradbenega materiala. Kot smo že omenili, gre vreme letos graditeljem na roko, saj je po izdatnejšem spomladanskem deževju nastopilo daljše in še zdaj trajajoče obdobje lepega vremena. Dobro so založene tudi trgovine z gradbenimi materiali, tako da je skrb, kako bi dokončali gradnjo (če le ni problem denar), skorajda odveč. V leski Murki so nam povedali, da si ne prizadevajo, da bi imeli ves gradbeni material na zalogi, ker le-te v času visokih obresti kar precej bremenijo dohodek. Strešnik imajo na zalogi le toliko, da zadovoljijo kupce, ki vzamejo par sto kosov. Za večje količine sprejemajo naročila, ki jih potem posredujejo v Novo mesto. Rok dobave je zelo različen, odvisen od tega, katero barvo želi kupec, vendar je le redko daljši od poldrugega meseca. Na zalogi imajo apno, trboveljski in anhovski cement znamke 350, običajno so imeli dovolj tudi znamke 450, po kateri kupci raje posegajo. Zidak dobivajo iz kranjske Opekarne, za večje količine je treba počakati največ do enega meseca. Od stavbnega pohištva imajo okna in vrata Jelovica; primeri se, da kakšne dimenzije ni in je treba počakati teden ali dva. V ponudbi leske Murke zdaj manjkajo nekateri deli za napeljavo vode po stavbi, daljše police iz marmorja, večkrat zmanjka tudi dimniške opeke, medtem ko tlakovec iz Ljubečne zelo hitro poide.»pred leti smo marca ali aprila že nehali sprejemati naročila za zidak in strešnik, zdaj naročamo sproti, ker ni posebnih težav pri dobavi,«je povedala Bojana Bec. Čeprav se je prodaja gradbenega materiala zmanjšala, so za trgovino navsezadnje nastopili boljši časi, saj je precej lažje prodajati, če je blago na zalogi oziroma ga je možno v kratkem času dobaviti, so povedali v Merkurjevi prodajalni Dom v Naklem. Še celo cement, ki je vrsto let predstavljal osrednji problem za graditelje, so imeli vseskozi na zalogi, občasno jim je primanjkovalo le kombi plošč. Podobno je tudi v tržiškem Mercatorju.»Apno imamo, cement tudi, zidak zagotovimo v enem tednu, med strešniki pogrešamo le tistega s posipom, še najteže je zdaj za tervol,«je povedal Rado Škrjanc.»Cement dobimo dvakrat do štirikrat tedensko in zato se tudi primeri, da ga kakšen dan ali popoldne zmanjka,«pravi Rafko Rupar, vodja izmene v Merkurjevi Gradbinki.»Za navadni strešnik je rok dobave en mesec, za barvnega še nekoliko daljši. Apno nabavljamo po potrebi in ga je zato vedno dovolj, pestra je tudi izbira betonskega železa in armaturnih mrež, za dvojne dimnike schiedel je treba počakati tri ali štiri dni, manjkajo pa nam nekatere dimenzije novoterma in tervola.cementa nimamo: anhovskega znamke 350 bi lahko dobili, vendar imajo kupci raje znamko 450. P f ' strežniku, ki nam ga dobavlja novomeška tovarna, so težave s krajniki, slaba je izbira tervola, medtem ko je ostali gradbeni material na zalogi ali ga dobavimo v nekaj tednih,«je povedal prodajalec Ciril Zakotnik iz Merkurjeve prodajalne Plevna v Škofji Loki. C. Zaplotnik Porolit 6 Porolit 8 velikost 390 x 60 x 245 teža za kom 3,5 kg poraba na m 2 0 kom število na paleti 264 kom P O R O L I T O P E K A Ljubečna Celje vam iz svojega širokega proizvodnega programa opečnih izdelkov priporoča uporabo porolitov za predelne stene in oblaganje. Porolite izdelujemo v različnih debelinah od 6 do 2 mm. Poroliti 6 so namenjeni predvsem za oblaganje sten v kletnih prostorih, kjer je zunanji zid iz betonskih zidakov. Z oblaganjem zidov z notranje strani preprečite nastajanje kondensa. K0GP - T0ZD OPEKARNA KRANJ, PŠEVSKA 8 Stražišče GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih izdelkov. Posebno ugodnost pri nakupih do 30. septembra 985 zaradi brezplačnega prevoza do 20 km, od 20 do 00 km pa 50 % popusta. Nudimo vam tudi ostali gradbni material za gradnjo do III. faze po najugodnejših cenah. Trgovina posluje tudi ob sobotah od 7 do 2 ure. Dobava takoj možnost uporabe avtodvigala. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 8, tel.: 2-40,2-95 Porolit 2 velikost 390 x 80 x 245 teža za kom 5 kg poraba za m 2 0 kom število na paleti 205 kom velikost 390 x 20x245 teža za kom 8 kg poraba za m 2 0 kom število na paleti 4 Porolite ostalih dimenzij uporabljamo predvsem za zidanje predelnih sten. Razen standardnih dimenzij porolitov 390 x 245 vam nudimo tudi obložne plošče dimenzij 400 x 330, ki so skonstruirane tako, da so prilagojene za oblaganje vseh vrst zidov na zunanji in notranji strani. Zelo uspešno lahko te plošče uporabite pri zunanji izolaciji sten v kombinaciji s tervolom. Debeline teh plošč so 6, 7, 5 in cm. LJUBEČNA CELJE, industrija keramičnih, kisiinoodpornih in opečnih izdelkov, tel. 063/33-42, Ugodna prodaja keramičnih ploščic KERUB VS kvalitete, velikosti 20 x 20 cm m e t a l k a p r o d a j a l n a k a m n i h ploščice so primerne za oblaganje fasad, balkonov, teras odporne so proti temperaturi Prodajalna je odprta vsak dan cena za k v. meter od 7 do 9 ure. ob sobotah o d 7 972,40din <*> 3 u r e 7BWSDDM

11 ino - inovak okna z izolacijskim steklom ko - kombivak nestekljena okna roletna omarica z roleto mere so modularne H RV-8/9 RV-CV9 RV-2/9 80/30/28 00/30/28 20/30/28 RV-4/9 40/30/28 RV-4/9 40/30/28 RV-8/9 80/30/28 RV-8/2 RV-0/2 80/30/28 00/30/28 RV-2/2 20/30/28 RV-2/2 20/30/28 RV-4/2 40/30/28 RV-4/2 40/30/28 60/60 80/90 IN0 6/6 INO 8/9 KO 6/6 KO 8/9 00/90 INO 0/9 KO 0/9 20/90 IN02/9 KO 2/9 40/90 KO 4/9 40/90 INO 4/9-D 80/90 KO 8/9 80/20 INO 8/2 KO 8/2 00/20 INO 0/2 KO 0/2 20/20 INO 2/2 KO 2/2 20/20 INO 2/2-D 40/20 INO 4/2 KO 4/2 40/20 IN04/2-D RV-8/2 80/30/28 RV-8/4 RV-0/4 80/30/28 00/30/28 RV-2/4 20/30/28 RV-2/4 20/30/28 RV-4/4 40/30/28 RV-4/4 40/30/28 RV-8/4 80/30/28 RV-2/4 20/30/28 RV-0/8 00/30/28 RV-2/8 20/30/28 RV-8/ /28 80/20 INO 8/2 KO 8/2 80/40 INO 8/4 KO 8/4 00/40 INO 0/4 KO 0/4 20/40 INO 2/4 KO 2/4 20/40 IN02/4-D 40/40 INO 4/4 KO 4/4 40/40 INO 4/4-D 80/40 INO 8/4 KO 8/4 20/40 INO 2/4 00/80 INO 0/8 20/80 INO 2/8 80/20 INO 8/2 INO KO INOVAK OKNA - TERMOIZOLACIJSKA ZASTEKLITEV KOMBIVAK OKNA - NESTEKLJENA OKNA Nustrija stavbnega Pohištva 6 30 ribnica Partizanska 3 telefon (06)86-4 telegram: inles ribnica telex: 3262 yu inles RV-4/22 RV-8/22 RV-0/22 RV-4/22 40/30/28 80/30/28 00/30/28 40/30/28 40/20 IN04/2-D 80/220 INO 8/22 INO 0/22 KO 8/22 00/220 40/220 INO 4/22-D KO 4/22 GN- gibljiva polkna RV-4/8 40/30/28 40/80 IN04/8-F RV-0/22 00/30/28 00/220 RV-4/22 40/30/28 40/220 INO 0/22-F INO 4/22-F sobna vrata način odpiranja oken in vrat levo odpiranje po horizontalni osi 0 desno odpiranje po vertikalni osi Razmišljate o Novogradnji? ^orda že gradite? &i radi obnovili svojo hišo? i vam borno pomagali * našimi izdelki: JUG-vezana okna s polkni 60/60 GN6/6 JUG 6/6 80/90 GNft^ JUG 8/9 00/9C 20/90 40/90 GN0/9 GN2/9 GN4/9 JUG 2/9 80/20 GN8/2 JUG 8/2 P -7 P-8 P -9 modularna mera P 2-7 P 2-8 P 2-9 P- P-2 proizvodna mera P 3-7 P 3-8 P 3-9 Vratna krila: ultrales furnirana furnirana lakirana Podboji: masivni _ 22-9 P 3 M 28-9 mizarska-stolarska svetla mera 7M 70/205 6/98,5 8M 80/205 7/98,5 9M 90/205 8/98,5 suhomontažni slepi SN 2-7 N2-7 SN 2-8 N2-8 SN 2-9 N2-9 SN6-7 N6-7 SN 6-8 N6-8 SN 6-9 N6-9 SN 22-9 N22-9 SN 28-9 N28-9» "tovakokna vhodna, garažna vrata in stranski elementi tambivak okna v «2ana okna s polkni 9'bljiva polkna s obna vrata 00/20 GN 0/2 20/20 GN 2/2 JUG 2/2 40/20 80/40 JUG R/4 00/40 20/40 GN 2/4 JUG 2/4 enokrilna vrata dim.: 07/209 shodna vrata Prazna vrata 0E-8MV 0E-2MV OE-0MV VE-0 VE- VE-2 dvokrilna vrata dim.: 30/209 radi prihranili denar J izvedeli kaj novega? ^»čite po H 06/86-22 Sdajno skladišče H, BNICA 40/40 GN 4/4 JUG 4/4 00/220 GN 0/22 40/220 GN 8/4 JUG 4/22 80/20 I 40/20 GN8/2 GN 4/2 80/220 GN 8/22 mere SO modularne GN - gibljiva polkna, grilje JUG nesleklena vezana okna s polkni pridržujemo si pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost VE-3 VE-0 OE-28MV VE-22 OE-20 MV VE-23 garažna vrata dim.: 238/209 VEG-4 mere so modularne D L) G M U I; polnilo steklo LVS-2 dim: 07/40 L LVS-3dlm.: 47/40 LVS- LVS-/P LVS-4 dim.: 30/40 dim.: 40/209

12 A G L A S 2. STRAN GRADIMO TOREK, 24. SEPTEMBRA985 MERKUR KRANJ GRADITELJI! cement in apno, betonsko železo in armaturne mreže, opečne izdelke, izolacijske materiale, odtočne in kanalizacijske cevi, Schiedel dimnike, O betonske mešalce, samokolnice in gradbeno orodje DOBITE V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA GRADBINKA KRANJ, Žanova 3, tel DOM NAKLO, tel UNIVERSAL JESENICE, Sp. Plavž 3, tel Cement, apno, betonsko železo in drugi najosnovnejši gradbeni material dobite v prodajalnah: \ Kašman Škofja Loka Plevna Škofja Loka Zeleznina Gorenja vas Zeleznina Radovljica Zeleznina Bled Kovina Lesce KRANJ-PRIMSKOVO široka izbira gradbenih materialov ugodna cena stavbnega pohištva GLIN Nazarje do konca meseca septembra Informacije tel Odprto: ponedeljek, sreda, petek od Delovne enote: 7. do 7. ure, torek, četrtek od 7. do 4. ure, sobota od 7. do 2. ure. SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 mizarska ključavničarska slikopleskarska gradbena krovsko-kleparska električarska vodoinstalaterska in centralno ogrevanje GRADITELJI, VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakovskimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije na tel: Mercator Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: GRADITELJI! Po izredno ugodnih cenah vam nudimo: modularno opeko armaturne mreže betonsko železo Na zalogi imamo še salonit plošče, eternit in ves ostali gradbeni material. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro odpelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! 4» Se priporočamo! lip bled Lesna industrija Bled BO RAZPRODALA IZDELKE PO ZNIŽANIH CENAH, in sicer: - SESTAVLJIVE POLICE, ki služijo za shranjevanje blaga v shrambah, kleteh, garažah in v ostalih pomožnih prostorih, - KRAJŠE STROPNE IN STENSKE OBLOGE, - KRAJŠE SMREKOVE DESKE za izdelavo raznih predmetov Razprodaja bo v Temeljni organizaciji Lesna predelava Podnart, v soboto, 28. septembra 985, od 8. do 6. ure. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 08 c, tel.: obiščite naš razstavni prostor v sklopu delavnice, - za opremo vašega stanovanja vam nudimo pestro izbiro raznih vrst ogledal, stenske obešalnike, garderobne stene, mizice, uporabne za telefone, cvetlice, nočne omarice in za razne dekorativne namene, - ponujamo tudi masivne mize, primerne za opremo kmečke sobe, in več vrst letev.»t»!i M IZOSKOK omogoča: GRADIMO SODOBNO Novost na našem tržišču izolacijska opeka izdelana iz materiala z mikroporami. dobro toplotno in zvočno izolacijo toplotno stabilnost prihranek energije do 2% ekonomično in enostavno gradnjo IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime. OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR 9 Šentiljska 6, tel. 062/2-0* liko UMETNO KOVANI OKENSKI, VRAfN TER DEKORATIVNI IZDELKI J od 6. do OD TERMOFORJA DO ŠTEDILNIKA! Ugodnosti: gorenje štedilnik na trda goriva: samo ekskluzivna prodaja peči kaminov ALPTHEREM in L ' KATHEREM potrošniško posojilo brez pologa za ogrevala na trda 9 riva brezplačen prevoz do 20 km. Blagovnica Kranj 5PecBri3a VELIKA IZBIRA RIB V NOVI TRGOVIN RADOVI^ V

13 IgggK, 24. SEPTEMBRA 985 GRADIMO.3. stran mwmmmsii,a NOVO HITRO Zanesljivo enostavno gospodarno Triglav zatezno sidro TSA Sidro z zunanjim navojem in z že nameščeno matico in podložko. Primerno za pritrjevanje v beton in naravni kamen. SIDRO JE POSEBEJ PRIMERNO ZA MON- T AŽO BALKONSKIH OGRAJ Navodilo za uporabo Primeri uporabe: MARSIKAJ mm JUHI SUM Vse je zelo preprosto. Tapete zamenjamo in z malo truda bomo pričarali novo. svežo podobo stanovanja, kajti MARSIKAJ ZNAM TUDI SAM. če morate odstraniti stare tapete, vam VETA nudi pomoč odstranjevalec tapet VETA. Videli boste, da je tudi to opravilo prava malenkost. Zaupate jo lahko otrokom, seveda, če jih predhodno prepričate, da odstranjujejo le stare tapete. Ker is zvrtajte luknjo in jo očistite ^mostna zareza ~ lahkimi udarci zabijte sitjr Pri zabijanju mora biti tatica na začetku navoja. Balkonske ograje, lesene konstrukcije, opaži itd. Ce bi radi vedeli, kaj več o polaganju tapet, nam pošljite pritožen kupon (nalepite ga na dopisnico) in poslati vam bomo navodilo o lepljenju tapet, s temi napotki vam ne bo težko vse narediti hitro, dobro in hkrati poceni. Ugotovili vi te matico če se pri pri Pr v, 3n u na navoju pokaže»arnostna zareza, niso dolžene navedene vrednosti ' 2v ačen a Montažo e treba Ponoviti. Metalk;/ Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja J^GLAV TRŽIČ. Cesta na Loko 2. tel (064) ^HlBTolkO triglav Tovarni montlinigp pribora m rocnaga orodia trtic O.i,na Loko Jugo.ia.il«lal (044 4u040 boste MARSIKAJ ZNAM TUOt SAM. Seveda pa je vaša prva naloga, da s* ogledate najnovejše vzorce tapet VETA, kolekcije v vseh specializiranih trgovinah.

14 A S SSoJJ IEnGLAS 4. STRAN OBVESTILA, OGLASI / O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA, Temeljna banka Gorenjske KRANJ Na podlagi sklepa 7. redne seje delavskega sveta z dne razpisna komisija delovne skupnosti razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za VODENJE LJUBLJANSKE BANKE, TEMELJNE BANKE GORENJSKE KRANJ, Poslovne enote Škofja Loka. Za opravljanje razpisanih del oziroma nalog je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Poleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi: strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog, moralno-politične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti, dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov. Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in jih razpisujemo vsake štiri leta. Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 5 dneh od dneva objave na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Cesta JLA, z oznako»za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po zaključeni objavi. Tovarna obutve PEKO TRŽIČ Za uresničitev svojih razvojnih programov in za polno izkoriščenost novega računalnika potrebujemo več strokovnjakov, zato vabimo k sodelovanju nove sodelavce z bogatimi delovnimi izkušnjami za delo v elektronsko-računskem sektorju. Takoj želimo zaposliti: - SISTEMSKE INŽENIRJE - ORGANIZATORJE - VODJO PROGRAMOV - VODJO OPERATIVE Za opravljanje teh del in nalog lahko kandidirajo: diplomirani organizatorji avtomatske obdelave podatkov, diplomirani inženirji elektrotehnike, diplomirani inženirji računalništva za logiko in sisteme diplomirani inženirji matematike, diplomirani ekonomisti. Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika. Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnost vodenja in organiziranja, samostojnost pri delu in sodelovanje, kreativnost in voljo do nenehnega izobraževanja. Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 5 dni po objavi v časopisu. STROKOVNJAKI, PRIČAKUJEMO VAS! PRIDITE NA POGOVOR! Prijave pošljite na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Kadrovski oddelek. Ste Marie aux Mineš 5, Tržič. NEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge VODJE SKLADIŠČA POTROŠNEGA MATERIALA Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske, strojne ali druge ustrezne smeri, štiri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj dve leti pri delih in nalogah skladiščenja, pasivno znanje angleškega jezika, znanje slovenskega in srbohrvaškega jezika, tečaj za skladiščno poslovanje, izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. Prijave z dokazili zbira kadrovska služba Inex Adria aviopromet, Ljubljana, Kuzmičeva 7, 8 dni po objavi. Prijav brez dokazil ne bomo upoštevali. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ, Stritarjeva 5 objavlja prosta dela in naloge KURJAČA Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pogoji: izpit za kurjača nizko tlačnih kotlov, vozniški izpit B kategorije. Kandidati naj prijave pošljejo na upravo, Stritarjeva 5, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. BLED vabi k sodelovanju HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED STROKOVNJAKE s področja gradbeništva oziroma arhitekture lahko tudi pripravnike za področje tehnične službe, vzdrževanja in izvajanja investicijskega nadzora. Kandidatom bomo nudili nadaljne strokovno izpopolnjevanje, kreativnost pri delu in stimulativno nagrajevanje. Zaželene so ustrezne delovne izkušnje z opisanih področij. Kandidati naj pisne ponudbe s podatki o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah posredujejo do 5. oktobra 985. S kandidati se bomo pogovorili o možnostih za zaposlitev ter jih seznanili z ostalimi pogoji in možnostmi za sklenitev delovnega razmerja. Ponudbe sprejema HTP Bled, Cesta svobode 29, splošni sektor. SGP GRADBINEC SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kranj objavljamo razpis za proste delovne naloge in opravila 2 KLEPARJEV Pogoj: poklicna šola z dvoletno prakso. 5 STROJNIKOV Pogoj: noklicna šola s triletno prakso. 2 ŽERJAVISTOV Pogoji: poklicna šola s triletno prakso Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnjo z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva. JI RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:. TEHNOLOG delavec 2. VODJA ELEKTROSTROJNE PRIPRAVE DELA delavec 3. KUUČAVNICAR 2 delavca 4. KV RUDAR s 3-letno rudarsko šolo več delavcev (interne kvalifikacije in tečaji ne ustrezajo) Pogoji: pod.: dipl. ing. rudarstva, zaželeno znanje tujega jezika, 3 leta delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo; pod 2.: dipl. inženir ali inženir strojništva ali elektrotehnike jaki tok, 3 leta delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo; pod 3.: poklicna izobrazba kovinarske smeri, 6 mes. delovnih izkušenj, izmensko delo dvomesečno poskusno delo; pod 4.: KV rudar s 3-letno rudarsko šolo (interne kvalifikacije ali tečaji ne ustrezajo), vozniški izpit B kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, izmensko in jamsko delo, starost nad 2 let. Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili (spričevali) o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na Rornji naslov. Kandidate bomo po potrebi vabili na razgovor in ogled delovnih razmer. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ DSSS in TOZD TELEKOMUNIKACIJE objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoji: 6 razredov osnovne šole 2 delavki. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno del" traja dva meseca. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju p 0 ' gojev na komisiji za delovna razmerja DSSS ali TOZD Tele* komunikacije Podjetja za ptt promet Kranj. Komisiji sprejo mata prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati boc obveščeni o izidu v 5 dneh po opravljeni izbiri. AERODROM LJUBLJANA, p. o. BRNIK Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge. KUHANJE JEDI 2. TOČENJE PIJAČ 3. KONTROLA ODDANE PRTLJAGE POTNIKOV 4. VAROVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV Pogoji: pod. pod 2. pod 3. pod 4. poklicna šola kuharske smeri ali priučen kuhar i* 2 leti delovnih izkušenj, poklicna šola natakarske smeri, poklicna šola elektro ali strojne smeri, poklicna šola katerekoli smeri. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de* lovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati pod točko 4. bodo do uspešno opravljenega strokov nega tečaja, ki ga bo organizirala DO, opravljali delo varnost' nika pripravnika. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljaj 0 za delo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi sarflo' upravnih organov. Za ZIMSKO SEZONO 985/86 vabimo k sodelovanju KU HARJE IN NATAKARJE za delo v brunarici na Krvavcu. Ce se zanimate za ta dela, se oglasite na letališču. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD Konfekcija Jesenice Savska cesta b Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge GLAVNEGA KUHARJA/ICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečni,, poskusnim delom. Pogoji: KV kuhar/ica, praktične izkušnje leto, dodatno znanje vodenje evidenc, opravljen preizkus osnovnega znanja o higieni z vil in osebni higieni. Delo je dvoizmensko. Začetek dela je možen novembra. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju V & jev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidat bomo obvestili v 5 dneh po opravljeni izbiri. L lesna industrij. * Hp bied r r ^ r LAHKO G SADIŠ.ČE IMAŠ VSE PRI R0*» >vrata«obloge*apažn6 plošče pohižt* 0 ' fl-«l H E L I O S OBVESTILO HELIOS. TOZD Kemična tovarna Domžale, ob' vešča rejce živine, da lahko dobijo brezplačno KROMPIRJEVO PULPO v razsutem stanju vsak delavnik (v času predelaj krompirja) od 6. do 8. ure. Informacije dobite P vratarju v Domžalah na Ljubljanski c. 4 ali p t lefonu št. (06)

15 I!>REK, 24. SEPTEMBRA 985 MALI OGLASI, OBVESTILA. OSMRTNICE.5. MiSSoJJ IEnGLAS ^ A U O G L A S I M gjjžraimfroll 20R 9 dn P r o d a m črno-beli TELEVI- Mfe C a i a v e c - 9' e d v s a k d a n D r a - 9 a n lc -Janeza Puharja 3, Planina, Kranj ^ " 2233 l»ie r? 8 m č r n - b e l i TELEVIZOR gorela finivu? m e s e c e v - še v garanciji, ce- W W0 din. Stranska pot 3, Šenčur ^ Cs 2234 ka I^JHESIZER thomas, melotron elb 8ss.J? v čkom, OJAČEVALEC fonex z e "iec c ' u 9 d n o prodam. Krasto n C ' listava 0, Tržič Tel. y^!j32od 5. do 9. ure 2235»Što? da c m n o v L 0 K KAB'NO za traktor '8 p i Andrej Gregorc, Sr. Bela '--j^gjvor 2236 iojl d a m elektronske ORGLE z bas >H!BLBgdali. Telefon Fo^, u 90dno prodam HI-FI GRAMOseiidic " Kranj, Orehek, Drolčevo na- SM^IgL S " nov stereo RADIO-KAŠE FON LJ" nordmande 2x7W, s carin- N>» l a r a c 'J Darko Oblak, Prebavi Kranj. Ogled samo popoldan 2239 'cm i?«plohe, dolge 4 m, široke Sen]- ^LAP-ICE, 3 kub. m PLOHOV, lit, ' Su no. Naslov v oglasnem oddel- 287 t "ih < d TB n y e čje število novih cemen- C ' p 6 5 d i n z a kos < E š N I K 0 V «Ui,hr,e 2 6 x 3 8 Skladiščeno v okoli- ^^SUjne^Telefon 063/ H0v c am kub. m hrastovih PLO- rn. Naslov v oglasnem oddelpjt~~j 224 SAPCI" kub. m belega FASADNE KA. Olševek 60, Preddvor C5> 2242 I*?! 8!? dvokrilna, nova GARAŽNA >^TlLefon JO^Jam 60 BETONSKIH ZIDAKOV li/blj^mila Jenko, Zg.Seniv ^H_Medvode 2286 I dam RADIATOR JUGOTERM, mrr >x520 mm. Zg. Duplje ^Llrn ^ 0 0 karavan in CAMP PRIi^ra n: 0 - Prodam. Ferlan, C. talcev 4, 2033 Prodam R-4, po delih. Tele JJopoldan 2062 Prodam KOMBI IMV 600. Žeje 9, Duplje 2063 Prodam R-4 TL, letnik 978. Ogled možen na Jesenicah, C.. maja 22/A popoldan 224 Prodam ŠKOLJKO za JUGO 45, letnik 982, delno karambolirana prednja desna stran. Slavko Klemenčič, St. Oselica 37, Gorenja vas 2257 Prodam ZASTAVO 750 LE, staro dve leti, cena po dogovoru. Sp. trg 5, Škofja Loka 2258 Prodam dele za ZASTAVO 750, 5 gum s platišči, desna vrata, rezervoar, akumulator, pokrov motorja, hladilnik, zadnje roke z»dromelni«in vzmetmi, sedeži, varnostni pasovi, stekla itd.*..., oba nova prednja blatnika, praga in masko, s popustom. Ljudmila Jenko, Zg. Senica /B, Medvode 2259 Prodam ZASTAVO 750, letnik 978. Struževo 47/B, tel. 064/ dopoldan 2260 Prodam ZASTAVO 750, letnik 973, registrirano do aprila 986. Preddvor Prodam ZASTAVO 850, letnik december 984, prevoženih km. Milan Krstić, Titova 45, Jesenioe 2262 Prodam ZASTAVO 0. Ogled v torek in petek. Breg ob Savi 9, Mavčiče 2263 Prodam ZASTAVO 750, letnik 98, registrirano do septembra 986. Jože Zima, Hlebce 23, Lesce 2264 GOLF diesel, letnik 979, prodam za 75 SM. Telefon po 6. uri 2265 ZASTAVO 750, letnik 976, registrirano do oktobra 985, prodam. Sintič, Na Kresu 5, Železniki 2266 Ugodno prodam ZASTAVO 850, letnik 983, prevoženih km in KA SETOFON pioneer CT 320 za 5,4 SM in SHARP 2 T0, za 4 SM. Šenčur, Zupanova ul Prodam VW 300, po delih, letnik 967. Anton Špruk, Kokra 8, Jezersko 2289 fazno prodam Poceni prodam rabljeno OTROŠKO dirkalno KOLO junior rog, na 5 prestav. Svoljšak, Godešič 92, Škofja Loka 226 Ugodno prodam novo DIRKALNO KOLO maraton, holandski ŠOTOR, za dve osebi, ZX SPECTRUM 48 in rabljeno CB POSTAJO, znamke Hy gain. Telefon 57-2 v petek od 5. do 2. ure 227 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Sr. Bitnje 8, Žabnica 228 Prodam suhe KRAJNIKE in DRVA. Basaj, Suha 40, Kranj 229 Prodam orehovo HLODOVINO, pri bližno 2 kub, m. Telefon Prodam SLIVE, na domu. Jereb, Zabukovje 5 pod Joštom m DIMNIKA schiedel, premera 6, rabljen ŠTEDILNIK kuppersbusch, PLANINSKE ČEVLJE Alpina, št. 42, komplet hermetičnih vratic za kamin, prodam. Telefon Zelo ugodno prodam klasičen, malo rabljen, zelen ZIMSKI PLAŠČ in 4 dobro ohranjena zimska KRILA, vse št. 38. Telefon int. 3 od 7. do 4. ur% 2223 Prodam POROČNO OBLEKO, št. 38. Telefon Prodam SILAŽNO KORUZO. Cankar, Milje, tel Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice in KROMPIR igor za ozimnico. Soklič, Selo 22, Bled 2226 Ugodno prodam KROMPIR za ozimnico. Milan Debeljak, Podbrezje 72, tel DELFIN vam bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB lian.oprema MERCATOR - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK nudi Prodam opremljeno OTROŠKO PO- STEUICO. Kokrški breg 7, Kranj 978 Ugodno prodam 30 kv. m novega ITISONA. Ogled vsak dan po 6. uri.. Virmaše 97, škofja Loka 220 Prodam dve termoakumulacijski PE ČI, 2,5 in 3 kw ter,2 m ELEMENTOV KUHINJE gorenje, s pomivalnim koritom. Telefon Prodam nov KUPPERSBUSCH s pokrovom bele barve, din ceneje. Zagore, Dorfarje 3, Žabnica 2243 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (trosed, dvosed, fotelj) in MIZO. Telefon popoldan % ceneje prodam enoročne avstrijske PIPE in 2 kv. m OPAŽA. Kovač. Zlato polje 8, tel Prodam mini ŠTEDILNIK (2 elektrika in električna pečica). Mojca Murko, Pipanova 28, Šenčur 2246 Prodam starejše SOBNO POHI ŠTVO: garderobna, knjižna omara, kavč, mizica, fotelji, preproge, šivalni stroj bagat v omarici in drugo. Železniška postaja Podnart od 6. do 9. ure 2247 Prodam dve novi 3 kw termoakumulacijski PEČI, cena din za eno, in 50-litrski BOJLER tiki, cena din. Krničar, Kočna 9, Blejska Dobrava 2248 Prodam malo rabljeno PEČ za etažno centralno ogrevanje TVT central 7 K. cena 2 SM. Jelene, Kovor 92, Tržič 2249 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Telefon Prodam trajnožarečo PEČ vespa. Horvat, Zvirče, Tržič 225 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, prodam. Triler, Župančičeva 8, Krani, tel Prodam 4 kw termoakumulacijsko PEČ. Ječnik, Hrastje 75, Kranj 2253 ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) ter dvojno nerjaveče KORITO, rabljeno, zelo ugodno prodam. Telefon 064/ rtanovanja Zamenjam trisobno lastniško STA NOVANJE Bistrica Tržič, za enoali dvosobno v Bistrici. Šifra: Centralno ogrevanje 2268 Ženska z otrokom nujno išče dvosobno STANOVANJE. Pomaga v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku Z mesecem oktobrom najamem SOBO v Kranju (centru). Šifra: Redno plačilo Samsko dekle, staro 2. let, nujno išče STANOVANJE v Škofji Loki, lahko tudi kot sostanovalka. Telefon SOBO s kopalnico, iščem v Kranju. Ponudbne pod: Oktober 2272 poieifi Prodam podkleteno PARCELO, v okolici Kranja. Šifra: Komunalno urejeno 2273 Kupim ZAZIDUIVO PARCELO ali starejšo HIŠO v okolici Kranja. Plačilo po dogovoru. Biserčič, Juleta Gabrovška 23, Kranj 2274 Najamem GARAŽO na širšem območju Vodovodnega stolpa. Kranj, Begunjska 6, stanovanje Ugodno prodam enonadstropno, opremljeno STANOVANJSKO HIŠO, s sadnim vrtom ter delavnico, primerno za obrt, v Selcih nad Škofjo Loko. Možna takojšnja vselitev. Primerno za zdomce. Jože Goljevšček, Selca živali Prodam KOBILO, primerno za domača opravila. Markun, Križe Ugodno prodam3 mesece stare MLA DIČE basset-hound, odličnih staršev. Telefon Prodam 4 dni starega BIKCA simentalca. Gorica 0, Radovljica 2227 Prodam KRAVO, ki bo oktobra drugič teletila. Maček, Papirnica 0, Škofja Loka 2229 Prodam KOZO, staro dve leti. Stane Dolinar, Retnje, Tržič 2230 Prodam čistokrvna PSA NEM ŠKA OVČARJA. Ogled vsak dan po 5. uri. Ivo Pirnar, Sr. Bitnje 79, Žabnica 223 Tiho, kot je živela, je v 88. letu zaspala dobra žena, mama, babica, prababica, teta in sestrična ANA OBLAK Poličarjeva mama iz Puštala 3, Škofja Loka Pogreb drage pokojnice bo v torek, 24. septembra 985, ob 6. uri na pokopališču v Lipici. ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja Loka, 2. septembra 985 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka MILANA KOVAČEVIĆA iz Kranja, Nazorjeva 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovalcem Nazorjeve 2, posebno sosedom Nedji Andjič in Miladinu Neševič ter kolektivu Vojne pošte za vsestransko pomoč, podarjeno cvetje in vence, izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tov. Klepu in tov. Smiljaniču za poslovilne besede. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALIJOČI: žena Tilka, hčerka Mirjana z družino, sin Žarko z družino in drugo sorodstvo Kranj, 6. septembra 985 Avgusta je minilo leto, kar si tiho odšla od nas,draga hčerka in sestra SAVICA SEVERIČ roj. SESEK SPOMIN NATE NE BO ZBLEDEL! ZA TEBOJ ŽALUJEJO: mama, brat Odon, sestre Viki, Ivica, Jelka, nečaki in nečakinje OZIMNICA OD KONCA MESECA DALJE V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI MALA OZIMNICA 2 kozarcev a 720 ml - 900,- din Kumarice p aprika paradajz. p aprika fileti Mešana solata 2 kom 2 kom 2 kom Rdeča pesa Kislo zelje Kompot sliva Gorčica 370ml 2 kom MINI OZIMNICA 6 kozarcev a 720 ml - 980,-din Kumarice - Paprika paradajz. Paprika fileti P A K E T I 6 kozarcev a720ml PAPRIKA RDEČA MEŠANA KOMPOTI fileti paradajz PESA SOLATA -slivov breskov hruškov marelični višnjev Mešana solata Rdeča pesa K isto zelje 3 kom 3 kom 6 kom 6 kom 2 kom 00,-din 920,-din 000,- din 00,- din PO VAŠEM OKUSU V STfcKl ( Nlh /ARCIH PASTERIZIRANO TRAJNOST ZAJAMČENA kupim Kupim 60- ali 80-basno klavirsko HARMONIKO. Telefon Škarabot, Strahinj /A, Naklo 2255 Kupim VISEČE KUHINJSKE ELE- MENTE, bele barve. Telefon zapoiliire Zaposlim KOVINOSTRUGARJA ali REZKALCA. Ciperle, Preddvor 04, tel Iščem HONORARNO DELO (montaža, sestavljanje). Ponudbe pod: Prevoz in telefon 2278 izgubljeno Ušel mi je rumen PAPAGAJ, ki ima izrazito rdeča lička in na glavi čopko. Sliši na ime Riko. če ga boste ujeli, mi prosim.sporočite po tel je ušel PAPAGAJ nimfa z rumeno čopko in oranžnimi lički, peri barve, z obročkom št Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Ljubo Meglic, Cankarjeva 29, Radovljica, tel OBVEIHA PLISIRAM BLAGO za krila. Mile Antonijević, Golnik 07, tel VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši, kot manjša popravila, vam hitro in kvalitetno naredi obrtnik. Telefon ppipepira NOGOMETNA SEKCIJA KOKRICA prireja vsako NEDELJO od 7. do 2. ure PLES. Igra skupina APOKALIP SA s pevcem zvezdo STANETOM VIDMARJEM 223 OO ZSMS ALPETOUR ŠKOFJA LO KA organizira v DISCOTEKI»SORA«ZAČETNI PLESNI TEČAJ. Pričetek v soboto, 28 9., ob 8. uri vsako soboto. Vpis eno uro pred pričetkom tečaja v diseoteki. VABLJENI! 2279 OITALO Iščem PROSTOR za shranitev čolna čez zimo. Te dfon STARŠI iz KRANJA, če bi želeli zvečer v gledališče, kino, na zabavo itd pa nimate varstva za svojega otroka,pokličite po tel Nujno rabim I. ZVEZEK FIZIKE za I. letnik srednjega izobraževanja. Ponudbe na: Gregorič, Gradnikova 73, Radovljica, tel ZAHVALA Ob smrti naše dobre in ljubeče mame, stare mame, tašče, sestre in tete ANGELE MOHORIČ roj. KMET se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in podarjeno cvetje. Hvala govornikoma, kakor tudi oktetu Gorenjci iz Naklega. Zahvaljujemo se tudi dr. Sajevcu za zdravljenje v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi DO Živila sodelavcem DSSS in TOZD Veleprodaja. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Britof, 2. septembra 985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA POKORNA, st. iz Binklja 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ABC Loka ter Iskra, tozd SEM za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denar v dobre namene. Zahvala dr. Camleku za lajšanje bolečin v zadnjih urah njegovega življenja. Prisrčna hvala g. župniku iz Stare Loke, dr. Piršu in duhovščini s Trstenika za lep pogrebni obred ter pevcem za ganljivo petje. ZATO VSEM, KI STE SE PRIŠLI POSLOVIT OD NJE GA IN STE GA POSPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, 6. septembra 985

16 Gobarski dan na Goropekah Goropeke nad Žirmi Prelepa nedelja je bila kot nalašč za izlete v naravo, za sprehode po gozdu in nabiranje gob. To so izkoristili Žirovci in so na Gorepekah pri planinskem domu organizirali gobarski dan. Že prejšnjo nedeljo so po lokalnem radiu povabili gobarje, naj se potrudijo in naberejo čimveč gob ter jih prinesejo na Goropeke, kjer bodo pripravili gobarsko razstavo, strokovnjaki pa jim bodo povedali marsikaj zanimivega o gobah in gobarjenju. Odziv ni bil posebno velik. Najbrž tudi zato, ker gobe še slabo rastejo, pa tudi zato, ker so Žirovci, znani po pridnosti, lep dan izrabili za delo okoli hiš, na kmetijah in v gozdu. sle. Sicer pa nobeno leto ne rastejo vse gobe. To leto raste ena vrsta, drugo leto druga. Že več kot deset let vodim dnevnik o moči in suši, o rasti gob, posameznih vrstah, ki so določeno leto bolj rasle kot druge in podobno. Prišel sem do zaključka, da gobe rastejo neodvisno od moče in suše pa tudi luna na njihovo rast ne vpliva. Zakaj rastejo v določenih obdobjih, v drugih pa ne, je še vse premalo raziskano. Premalo še poznamo vse druge pogoje, ki vplivajo na rast gob. Zakaj je gob sedaj manj kot včasih? Mislim, da gobe rastejo ravno tako kot včasih, samo gobarjev je najmanj stokrat več. Prav zato se v okviru gobarskih družin trudimo, da bi ljudi naučili kulturnega nabiranja gob, ljubezni do narave in občutka, da je treba okolje varovati.«m m SPlflBiJ Največjo gobo je prinesel Ivan Bogataj z Goropek.»Prinesel sem jurčka, težkega kologram in 30 dekagramov. Našel sem ga v senožeti, med praprotjo. Letos sem jih že veliko nabral. Sicer pa jih doma vsi nabiramo. Najmanj 30 kilogramov jurčkov in lisičk smo že prodali.«na osnovi podpisanega dogovora bo gorenjska zavarovalna skupnost namenila za letošnjo dejavnost gorske reševalne službe milijon dinar' jev Foto: F. Perdan Pomoč gorski reševalni službi V Kranju so podpisali dogovor med gorenjskimi planinski' mi društvi in območno zavarovalno skupnostjo Letos milijon dinarjev za boljše delo postaj GRS Delitev sred* stev glede na aktivnost»ne bi se strinjal, da je letos slaba gobarska»letina«, je dejalpredsednik gobarske družine Škofja Loka Franc Dolenc, ki je na Goropekah pripravil tudi kratko predavanje o gobah.»prav tako bi se tejko strinjal s trditvijo, da letos ni gob zaradi suše. Lani ob tem času je bilo prav toliko moče, kot je letos sonca, gobe pa so tudi slabo ra- Največ gob za nedeljsko razstavo v Goropekah je nabral Tone Gorjup iz Zirov.»Trideset let sem v Žireh, in že dvajset let nabiram gobe po okoliških gozdovih. Nabiram okoli 5 vrst gob. Menim, da je treba gobe najprej dobro poznati, šele potem jih lahko nabiraš. Tudi letos, čeprav pravijo, da slabo rastejo, sem jih že kar precej nabral. Dan KŽK: srečanje delavcev in upokojencev Delavci in upokojenci Mercatorja Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske so se v soboto zbrali na Gorenjskem sejmu v Kranju in proslavili»dan KŽK«. Dopoldne so bila športna tekmovanja v streljanju, kegljanju in malem nogometu, popoldne pa slovesnost, na kateri je zbranim spregovoril direktor kombinata mag. Janez Tavčar; ob tej priliki pa so podelili tudi več priznanj. Plakete KŽK so prejeli: dr. Miloš Kus (Kmetijstvo), mag. Anton Dolenc (tok Radovljica) in tozd Agromehanika. Marija Ščap in Marija Sajovic (Kmetijstvo), Franc Sivec in Boris Kurent (Mlekarna), Alojz Šantak (Oljarica), Erna Vehovec (Komercialni servis), enota Klavnica in ekspedit (Klavnica Jesenice), Milan Lokar, Alojzija Hafnar, Rija Jovanovič, Viktor Kavčič in Stane Burnik (Mesoizdelki), Helena Gregori (tok Radovljica) in Franc Cijan (skupne službe) so dobili priznanja KŽK za dolgoletno uspešno delo v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah. 5 delavcev je prejelo jubilejne nagrade za deset let dela v kombinatu, 34 za dvajset let in sedmerica (Franc Strahar, Ivanka Ahčin, Franc Pajk, Marija Ranisavljevič, Alojzij Ceglar, Anton Dolinar in Alojz Kisovec) za trideset let dela v KŽK. Sindikalna organizacija je za»dan KŽK«pripravila razstavo izdelkov, ki so jih v prostem času naredile delavke in delavci kombinata. Na sliki: direktor kombinata Janez Tavčar in predsednik sindikalne organizacije Anton Jereb podeljujeta priznanja jubilantom dela. Foto: F. Perdan Zasedanje radovljiške skupščine Radovljica V sredo, 25. septembra, ob 6. uri se bodo sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Zbor združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bosta sprejemala zazidalni načrt Zasip in ustrezni odlok o prenehanju lastninskih in drugih pravic na tem zemljišču. Zbor združenega dela bo ponovno obravnaval uvedbo posebnega prispevka za vzdrževanje cest v občini, kar je na zadnjem zasedanju sprejel le zbor krajevnih skupnosti. Delegati bodo obravnavali poročilo o pripravi družbenega plana občine za prihodnje srednjeročno obdobje, ocenili bodo uresničevanje resolucije v letošnjem prvem polletju, dobili informacijo o usklajevanju porabe z rastjo dohodka, obravnavali bodo dogovor o usklajevanju davčne politike v prihodnjih petih letih, osnutek odloka o ustanovitvi občinskega sklada stavbnih zemljišč ter o določitvi objektov, ki se lahko grade brez lokacijskega dovoljenja. Družbenopolitični zbor pa bo obravnaval tudi informacijo o aktivnostih za pripravo in sprejem odloka o delitvi sredstev krajevnim skupnostim. y. Najmanjša jurčka pa je pokazal Štefan Repaš iz Goropek.»V gozdu sem ju našel, pod smreko sta rasla. Gobe rad nabiram in to jurčke in lisičke, drugih pa še ne poznam. Gob ne prodajam, jih mama, ki je kuharica v planinskem domu, raje skuha.«l. Bogataj Stik z ljudmi navdušil Angleže Kranjska gora Turistično društvo Kranjska gora se je odločilo, da med tujimi turisti uvede posebno tekmovanje, ki bi koristilo predvsem kraju. Vse tuje turiste, ki so letovali v Kranjski gori, so prosili, naj se pridružijo ocenjevanju kraja. Dali so jim posebne anketne lističe, ob koncu leta pa bodo zbrali njihova mnenja. Tiste stanovalce hiš in stanovanjskih blokov, ki so še posebej skrbeli za lepo okolico, bodo nagradili. Takšno tekmovanje je nadvušilo tuje turiste in akcija je odmevala tudi v angleškem časopisu; zanj je zvedela tudi naša ambasada. Pojavili so se številni članki, v katerih navdušeno opisujejo, kako so lahko ocenjevali kraj in da želijo Kranjski gori kar največ uspeha. V člankih med drugim piše, da so tuji gosti lahko obiskali domove in kmetije prebivalcev, ki jih»normalni«turisti drugod po Jugoslaviji sploh ne vidjjo. Vsepovsod, pravijo, da je bilo izredno lepo in čisto. Najbolj je bilo privlačno, ker so lahko govorili z ljudmi, ki znajo angleško, in od katerih so zvedeli marsikaj zanimivega o deželi. O vseh teh lepih izkušnjah so obvestili tudi jugoslovansko ambasado. D. S. Kranj Predstavniki devetih gorenjskih planinskih društev so podpisali minuli četrtek v stavbi kranjskega planinskega društva dogovor o financiranju delovanja njihovih postaj gorske reševalne sl«z ' be z zavarovalno skupnostjo Triglav gorenjsko območno skupnostjo iz Kranja. Le-ta bo letos namenila za preventivne in represivne ukrepe reševalcev milijon dinarjev. Gre za prvi takšen akt pri nas, kot je pojasnil predsednik P Kranj Franc Ekar v uvodu srečanja, ki naj bi omogočilo boljše delovanje postaj GRS. V njih ni namreč nikoli težav s pripravljenostjo članstva za reševanje, vendar pa so še vedno veliki problemi pri oskrbi z nujno opremo za takšne naloge. V gorenjski zavarovalni skupnosti so se obvezali, da bodo vsako leto obravnavali delo gorske reševalne službe in z letnim planom določili vsoto denarja za njeno dejavnost. Del sredstev temeljne rizič«e skupnosti osebnih zavarovanj bodo izločili za reševanje življenj v g 0 ' rah, transport ponesrečenih, iskalne akcije, dežurstva na smučiščih i«pohodih, varovanje družbenega premoženja, vzgojno-izobraževalnp delo in drugo dejavnost GRS. Planinska društva Jesenice, Kranj. Kranjska gora, Mojstrana, Radovljica, Rateče-Planica, Srednja vas v Bohinju, Škofja Loka in Tržič bodo skrbela za namensko porabo dode; ljenih sredstev. Predlog razdelitve denarja bo odobraval medobčinsk odbor planinskih društev glede na aktivnost članstva, število akcij, te ' žavnost terena in zahtevnost reševanj, specializacijo kadrov in uresničevanje izobraževalnih programov. Na osnovi razmišljanj družbenopolitičnih organizacij o nujnost povezave telesno-kulturnih organizacij z delovnimi kolektivi so tudi v gorenjski zavarovalni skupnosti iskali najprimernejšo možnost, je 0 podpisu dogovora povedal njen direktor Stane Božič. Kot je med dr«' gim naglasil, je dejanje priznanje koristnosti dela gorskih reševalci in obenem izraz zavesti o pozitivnem vplivu te dejavnosti na zavaro' valništvo. Morda bodo do podobnih spoznanj prišli še v drugih organ ' zacijah in se v prihodnosti pridružili temu dogovoru. S. Saje Kralova Francka iz Bodešč: Rožo potikaj ob mlaju»pojdite no vendar enkrat v Bodešče k Tomanovi Francki pa poslikajte njene rože. Ta gospodinja pa res zasluži, da pride v časopis!«mi je oni dan pisala naša bralka iz Žirovnice. Pa smo poiskali to lepo vasico Bodešče pri Ribnem in čisto pri zadnji hiši v vasi, ko se svet že spet nagne k Savi, res ugledali hišo, vso v rožah. Poln jih je vrt, polno jih je ob hiši po tleh, ob vhodnih vratih, na balkonu, po vseh oknih, na balkonu nad garažo. Skratka, rož, kot le malokje. Pa da ne boste mislili, da ima gospodinja le rože na skrbi in štedilnik. Velika kmetija je pri Kralovih, tudi po 20 glav živine imajo.»pred kakšnim mesecem bi morali priti,«se brani gospodinja Francka,»takrat je res vse cvetelo, zdajle je pa že precej pojenjalo.«a meni se zdi, da bi bolj bogate in košate njene rože skoraj ne mogle biti. Fuksije imajo še na stotine napenjajočih se cvetnih popkov, slovenke kar vro iz bršlink, žlahtno rdeče, bele, modre, svetlo vijoličaste... Že dolgo se slovenke niso tako držale kot letos, pravi. Izgleda, da jim to dolgo vroče poletje godi. Pa dobra zemlja, ki jo gospodinja vsako leto posebej pripravlja /.a rože, tudi. Kurjeke, hlevski gnoj in njivsko zemljo premeša in pusti dve leti, da se napravi kompost. To je prava zemlja za rože. Pa še malo humovita in cveto, kot bi ponorele. Pa prav jih moraš zalivati, javorčka tudi po trikrat na dan. Pa fuksije so tudi kar naprej žejne. In tale čudna roža z dolgimi belimi cvetovi, prinesena nekje z Angleškega, tudi dobi vodo po trikrat na dan. Nikjri se nisem videla podobne. Kar malce lesena stebla ima, košato zelenje, cvetovi pa so dolgi 5 do 20 cm, sprva rumenkasti, potem beli, razpirajo se kot krilca baletk in diše kot veliki cvetovi kaktusov. Enkratna roža! Tod ji nihče ne ve imena. Soseda, Vovkova Minka, ji pravi kar datum. Njej je cvetela točno po tri dni, zato tak pridevek. No, Francki pa cveti po tri tedne. Kdo Francka Toman, Kralova iz Bodešč:»Vsak občuduje to redko rozo, kiji mi pravimo kar datum. Tudi tujci je ne poznajo. Dolgi cvetovi se odpirajo kot krila baletk.«foto: D. Dolenc ve, kaj ji tako dobro dene. Težko J B ti do sadik. Le Francka ve, kako J fj ba utrgati vršiček, da se zagotovo^ ^ me da ne bi koga zamikalo, da < i c ukradel. Nekoč so jo neki obisko M tako obrali, da bi roža skoraj 'P re šla'. Francka jo je komaj rešila. fj Dela pa je z rožami! Danes ima qb viti s koruzo izo, ki so jo pripeljali z U J pa je otroke prosila, da so zaim zalili ro, l "' $ ti pregnanci so vzeli kar vodovodn ^ in polili vse vprek, da so bili e «spet pri žogi. Ja, žoga, ta naredi s Jj njenim rožam. Pelargonije na ^]jm vse polomljene. K sreči se rože\zm obraščajo. Bolj jih trgaš, bolj ^ ^ vetele cvetove, bolj poganjajo, r ra pazi na rože res vse leto. Takoj JM čne dež, vrže čez rože na balkon«i vinil, tiste na tleh ob hiši pa obr^ porine čisto k steni, da cvetov 0.j e j<> r, moči dež, ker hitro Tudi sredi noči vstane in zavar«j že. Hiša brez rož je pusta, žalost«d je delo z njimi, a cvet ti vse P 0 >»M Soseda Minka Vovkova, ki J e, V es*j delala pri vrtnarjih, ji ve najbolj.jj tovati. Potaknjencev, pravi, «e $ prijeti z roko na živo odtrganen»^ stu, ne smeš jih potikati prvi d«n> Ji več šele naslednji, ko vršiček uvene. Najraje se primejo tisti odtrgani od starega stebla. Roža ra potikati ob mlaju, takrat se bo tovo prijela. Te^i Francka ima rada rože, kar PL a r ] \. oktobra bo ravno dve leti, o«* c/h zaradi rož padla čez balkon. ^ u tove pri bršlinkah je hotela potrb j^u je zgrmela čez ograjo. 32 šivov J ^ la po glavi in vse jo je bolelo- 'im ima dobre sosede, >i bila ki lepa so na ji takra P* ra \^{ gale. Ja, to bi D te u m šalili na nje«ym rož, so se.-.ij pot kalo, da ni bilo Srečo Malo je manj imela. Ampak, zdaj i«f, ^e ff v kosteh. Kar zagomazi po n J e J ' 0 balkonu kdaj pregloboko sež< LcV e u žah. Raje jih pusti pri miru. A Mtf. le veliko lepše, ča bi jim redno AW odevetelo cvetje. Vnuke boy?»^o 9 l da bodo to storili namesto nje J^jji ji pa že lahko oddolžijo za pol«pelargonije D. DO^C v.