je potovanje v negotovost.

Transcription

1 CENA 50 din - Leto XXXIX - St. 46 KRANJ, torek, 17. junija 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Utrujamo se 2 obrobnimi ^rašanji se mladi ne vključujejo v zvekomunistov? Ugotovili smo, da ^eza komunistov zanje ni več tista j^ganizacija, ki bi lahko učinkovito sevala probleme. Izvoz v kovčkih Tako tuji kot domači gost na počitnicah rad kaj kupi. Takšne stvari seveda, ki jih lahko strpa v kovček. Poleg spominkov so pravšnja stvar oblačila in obutev. Sezona brez predaha Če za katero skupino velja, da se ji končuje sezona tam, kjer se pravzaprav začenja nova, to velja za Gledališče čez cesto. Reveža nihče ne mara Če bi inšpekcija kdaj zašla na nekdanjo Čufarjevo žago, bi jo pri priči zaprla. Občinski možje so svetovali združitev, toda revnega ženina nihče ne mara. stran 6 stran 7 Nespametnega strogo kaznuje gora Reševalcu je v zadovoljstvo, če lahko pomaga, če lahko reši življenje, žal pa se v dolino pogosto vračamo z mrtvecem. Potovanje v negotovost 5 starim se pa res ne da več pametno pogovarjati. Rečem, naj primakne kakšen milijonček za nov, velik, močan, svetel motor, pa me nahruli z mulcem in vpije, da je tale moped še predober zame, da on v mojih letih niti kolesa ni imel. Saj ne rečem, za otročaja je moped kar v redu, ampak zame, zame pa res ni več. Navijam in navijam plin, pa ga niti na osemdeset ne morem spraviti. Če stari res ne bo hotel dati denarja, bom moral vse počitnice delati. Garati. Ampak bom. Bom, da veš! Toliko pa sem trmast, boš videl, ti, ki mi praviš lenuh, postopač, pijanec, baraba in ne vem kaj še. Motor, tak kot ga ima Dare, sanja se mi že o njem. To bodo fantje zeleni od zavisti! Še bolj privije plin, še bolj se nagne v ovinku, še vedno ni dovolj hitro. Veter mu mrši lase. Čelado je, kajpak, spet pozabil. Hiti proti novemu ovinku. Oster je, kar po sredi ga ureze. Presneto, od kod neki seje vzel tale avto. Komaj se mu je ognil. Oblije ga pot. Od strahu in izzivanja nevarnosti. Spet ji je ušel. Kot že nekajkrat. Zadnjič, ko je bila cesta mokra, je za las manjkalo, da ga ni vrglo v drevo. Še dobro, da je imel v sebi šilce spodbude... Življenje Življenje je potovanje v negotovost. je kot list, ki jeseni porumeni in odpade. Kranj Na sobotnem koncertu v prostorih Gorenjskega sejma je okoli 1800 pevcev slovenskih upokojenskih zborov navdušeno in s skupnimi močmi potrdilo našo bogato in dolgo pevsko tradicijo. Program je bil prilagojen množičnosti, vsako pesem je dirigiral drug dirigent, tako da so poslušalci lahko slišali interpretacije 18 znanih zborovodij in skladateljev. Prireditev je popestril tudi Pihalni orkester Kranj pod vodstvom Branka Markiča, ki je razen svojega programa spremljal tudi dve sklepni pesmi. Dvanajsto srečanje slovenskih pevskih zborov društev upokojencev je bila uspešna koncertna prireditev, obenem pa seveda tudi prijateljsko srečanje. Miha Plajbes Foto: F. Perdan Nekaj v naravi ne velja, če list odpade pred jesenjo. V pičlih štirinajstih junijskih driehje bilo na gorenjskih cestah v prometnih nezgodah udeleženih devet mladih voznikov koles z motorjem; eden je umrl, šest je bilo huje, dva lažje ranjena. Med štirimi motoristi, udeleženci v nezgodah, je eden umrl, trije so bili huje ranjeni. H. Jelovčan {gvršni svet ni zadovoljen hi ključnih problemih zaostajamo Ljubljana, 12. junija Slovenski iz- ^Sni svet je ocenjeval našo letošnjo * Spodarsko politiko. Za tako imeno-?&o»majsko«analizo gospodarskih ftbanj ni našel veliko dobrih besed. Pri Ručnih postavkah zaostajamo za relacijskimi predvidevanji, vendar bi s Jpremembami nekaterih predpisov, Predvsem zunanjetrgovinskih, do konfeta še lahko nadoknadili zamujeno. ^Venstveno je treba oživiti proizvodno in zagotoviti sredstva za reprodukcij 0 gospodarstva in dejavnost nego- darstva. Predvsem pa je treba od- *kaniti vzroke malodušja, ki v posameznih okoljih že maje prepričanje o Jj žnostih stabiliziranja jugoslovant,. e ga gospodarstva in družbe. Zaskrrjjeni moramo biti zaradi naslednjih r^ari: inflacija je previsoka in razt j^dnoti vsa prizadevanja za kakovo- T^ho gospodarjenje, sestava in rast proizvodnje nista zadovoljiva, še manj pa izvoz, predvsem konvertibilni, delimo več kot ustvarimo in s tem siromašimo akumulacijo, ni več prave ločnice med dobrimi in slabimi gospodarji, v letošnjih petih mesecih smo izvozili komaj toliko kot lani v enakem obdobju, ob tem pa se vse bolj krepi klirinški izvoz. Delež naložb v družbenem proizvodu dosega borih 20 odstotkov (leta 1980 je bil ta delež skoraj 30 odstoten), krepi se centralizacija, tako pri odločanju kot pri delitvi deviznih in dinarskih sredstev. Organizacije združenega dela imajo vedno manj vpliva, zato pa se zavestno tudi manjša odgovornost za delo in delitev. Ob tem pa je vedno manj časa za spremembe, ki lahko spravijo naše gospodarjenje v zaželene okvire. Slovenski izvršni svet bo na teh spremembah in dopolnitvah še naprej vztrajal. Mladi na 12. kongresu ZSM Jugoslavije Prelomni kongres? J. Košnjek Beograd Mladi so v zelo konkretnih in burnih razpravah ugotavljali, da se proti poslabšanju družbenega položaja njihove generacije in drugim problemom ne gre boriti z deklarativnimi usmeritvami. Od 12. do 14. junija 1986 je bil v kongresnem centru Sava 12. kongres ZSM Jugoslavije, ki se ga je udeležilo 1293 delegatov, prek 400 gostov, delo pa je spremljalo tudi okrog 600 novinarjev. Mladi so v dveh dneh in pol razpravljali o aktivnosti ZSM v medkongresnem obdobju in o nalogah, ki se postavljajo pred mlade v prihodnosti. Na uvodnem plenarnem zasedanju, kjer so prisostvovali tudi vidni družbenopolitični delavci na čelu s predsednikom predsedstva SFRJ Sinanom Hasanijem, so delegati prisluhnili referatu Vloga ZSMJ v borbi za razvoj socialističnega samoupravljanja predsednice predsedstva konference ZSMJ Sivije Žugić-Rijavec. Dokaj kritično je govorila o vlogi mladinske organizacije. Po plenarni seji se je kongresno delo nadaljevalo v petih komisijah:zaidejna vprašanja,politični sistem, vprašanja znanosti, tehnike in «izobraževanja, razvoj ZSM in mednarodno dejavnost. V posameznih I komisijah je bilo delo zelo pestro in burno, kar pove že podatek, da se je za razpravo prijavilo prek 400 delegatov. Resda so v začetku prevladovali standardni politični govori, usmeritve in besede, ki se vlečejo iz kongresa v kongres, a dinamika skupinskega dela in predvsem posamezni predlogi delegatov iz Slovenije so to prakso postavili na glavo. Mladi so kongres sklenili s plenarnim zasedanjem, kjer so posebej poudarili, da mora ZSM postati resnično odprta za vse socialistično ^opredeljene mlade ljudi. Vine Bešter Nekdanji interniranci so se zbrali na Ljubelju Sveto Kobal: Nismo verjeli, da bo čas tako načel vrednote naše borbe Ljubelj, 14. junija Zdi se, da se na Ljubelju še nikoli ni zbrala tolikšna množica, kot prav letos. Se morda nekdanji interniranci danes čutijo bolj ogroženi kot prejšnja leta? Množica se je zdela kot mogočen krik proti vsemu, kar danes ogroža svetovni mir in vse človeštvo. Podvig Kranjčana v Milanu Slavnostni govornik je bil loški prvoborec Sveto Kobal. V govoru je poudaril, da nesmiselna oboroževalna tekma slabi narode, posebno nerazvite, atomska nevarnost kot Damoklejev meč visi nad svetom, podirajo se mednarodni dogovori, ki so včasih vsaj delno zagotavljali mir v svetu. Na Koroškem je čutiti vse večji raznarodovalni pritisk, nekdanji partizanski boj označujejo s Kranj, 16. junija Kranjski supermaratonec Pavel Močnik, ki je bil pred tedni na svetovnem prvenstvu supermaratoncev v Firencah v teku na 100 kilometrov četrti (Dušan Mravlje je na tem teku odstopil), je v nedeljo v Milanu dosegel nov uspeh.'v supermaratonu na 100 kilometrov je zmagal med tekači Italije in Švice. Progo je pretekel v sedmih urah, 33 minutah in 30 sekundah. Pavel Močnik je bil edini Jugoslovan na tem teku. -J«terorističnimi akcijami na Koroškem, področje, kjer žive Slovenci, skušajo kategorizirati kot posebna območja. Vedno bolj se skuša zabrisati meja med narodnimi zločinci, okupatorji in borci za svobodo. V Trstu so maja letos odkrili spomenik fašistom, svinjah po spomenikih bazoviških žrtev... Strah nas je nastajajočega etatizma in birokratizma, ko človek postaja le številka. Vendar, je poudaril Sveto Kobal, nas zgodovina uči, da vedno zmagajo le napredne sile. Tudi mi, interniranci, smo del teh sil, tudi od nas je odvisno, kakšna bo jutrišnja Evropa. Sodelovati moramo v tej borbi za boljši jutri, ne le komentirati. Storimo vse, da ne bo nikoli več koncentracijskih taborišč, nikoli več Ljubelja. V kulturnem programu so sodelovali mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke pod vodstvom Tomaža Tozona, tržiški pihalni orkester pod vodstvom Andreja Puharja ter dramska igralca Nadja Strajnar in Jože Logar. D. Dolenc TURISTIČNIH USLUG aerodrom ljubljana KOM PAS JUGOSLAVIJA DIREKTNITELEFON (OM) II PREKOCENTRALE 25-7«i na interna MavNha: 481,482In 48o

2 SMfl G LAS 2. STRAN. NOVICE IN DOGODKI TOREK, 17. JUNIJA KONGRES ^ZSMJ Kongres jugoslovanske mladine, ki je minil pretekli teden v Beogradu, je bil v znamenju burnih razprav. Mladi so se za govorniškim odrom spomnili svojih vsakdanjih problemov in razmišljanj, kar je v delu kongresa pomenilo novo kvaliteto. Čeprav je bilo na začetku čutiti odpore proti raznim replikam, češ vse skupaj mora teči po vnaprejšnem protokolu, so v delu le prevladale zahteve delegatov po poteku kongresa, ki naj bo takšen, kakršna je mlada generacija sama, kot je poudaril Stipe Oreškovič, predsednik delovnega predsedstva sklepnega plenarnega zasedanja. V nadaljevanju povzemamo glavne zaključke in nekatera razmišljanja vseh petih kongresnih komisij, v katerih so sodelovali tudi gorenjski delegati. 1. Idejna vprašanja v družbi v boju proti nacionalizmu ne moremo več uporabljati načelnih usmeritev, ampak je nujna konkretna akcija, ki povleče za seboj tudi konkretno odgovornost v družbi je razen ekonomske močno prisotna tudi moralna kriza, v tej zvezi je treba poudariti vlogo osebnega primera idejnopolitično usposabljanje mladih je slabo, oddaljeno je od stvarnih življenjskih razmer mladih za posamezne odločitve v Jugoslaviji je potrebna večja demokratizacija; prvi primer tega naj bo široka javna razprava o nuklearnem programu v Jugoslaviji področje dela s pionirji naj pridobi poseben pomen 2. Mladi v političnem sistemu vloga delavca v OZD naj se poveča, svoje mesto mora dobiti delavski svet temeljiteje je treba analizirati izkušnje, ki so pridobljene v uporabi enoletnega mandata v ZSMJ podpre se predlog, da se Romi opredelijo kot narodnost SFRJ 3. Znanost in izobraževanje glede reforme srednjega usmerjenega izobraževanja so predlagali, da je treba poiskati odgovornost vseh tistih, ki so sodelovali pri pripravi reforme znanstveno delo naj bi nemudoma pridobilo ustrezno mesto. Ob tem ie bila podana pobuda o ustanovitvi Prva seja K ZSMJ nesklepčna Beograd: Takoj po končanem kongresu je bila seja konference ZSMJ, ki je imela volilno-konstitutivni značaj. Od 153 članov konference jih je v začetku prisostvovalo 115, s čimer je bila zagotovljena potrebna dvotretjinska večina za polnomočno sprejemanje glasov. Med samo sejo, ki nikakor ni bila na zadovoljivi ravni, je odšlo 17 delegatov, kar je pomenilo nesklepčnost konference, zato so morali sejo prekiniti. Zataknilo pa se je že prej, ko so ugotovili, da RK ZSM Hrvaške ni opravila obveznosti v zvezi z delegiranjem svojih delegatov v predsedstvo K ZSMJ. Seja se bo nadaljevala 30. junija, do takrat pa vodi delo ZSMJ delovno predsedstvo. V. BEŠTER razi jugoslovanskega mladinskega skovalnega centra. 4. Frontnost mladine sedanje oblike dela ZSM povsod niso zadovoljive, treba je i ;kati čim primernejše načine delovanja dan mladosti je pomemben praznik mladih, zato naj ostane koncept praznovanja isti, treba je samo posodabljati njegovo vsebino začeti je treba iniciativo za razpravo o možnostih civilnega služenja vojaškega roka pripravi se enotni material na ravni ZSMJ o gibanjih kot sestavnemu delu ZSM 5. Mednarodne aktivnosti izraža se popolna solidarnost in podpora z vsemi naprednimi, osvobodilnimi in revolucionarnimi silami vsega sveta ZSMJ se mora truditi za ustvarjanje stalne koordinacije mednarodne aktivnosti znotraj svoje organizacije posebno pozornost je treba nameniti problematiki druge generacije naših delavcev na začasnem delu v tujini Govor je bil tudi o mnogih drugih področjih, ki pa so, bodisi stalno prisotna v naših političnih dokumentih ali pa niso dobila zadostnega števila glasov, da se uvrstijo v sklepno poročilo kongresa. Ob tem velja zapisati, da je bilo posebej razgibano delo v četrti komisiji, ki je v svojem naslovu združevala frontnost mladih. Člani te komisije so namreč drugi dan kongresa razpravljali kar 12 ur, njihovo delo se je končalo čez polnoč in to šele potem, ko je vodstvo delovnega predsedstva prevzela Silvi j a Žugić- Rijavec, predsednica predsedstva K ZSMJ. V tej komisiji je posebno razburila duhove peticija študentov ljubljanske univerze in mladincev Ljubljane, ki je zahtevala ukinitev sedanje oblike praznovanja dneva mladosti in štafete mladosti, česar pa kasneje večina delegatov ni podprla. Tudi sklepni plenarni del kongresa se je zelo zavlekel in je zaradi številnih razprav trajal veliko dlje kot je bilo predvideno. Razpravljati so v bistvu začeli takrat, ko je slovenski delegat predlagal, da se podpre iniciativa o pričetku razprave o odpravi 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ in ukinjanju smrtne kazni. Večje število delegatov je glasovalo proti, ravno tako pa se je zgodilo tudi s predlogom, da se v skupščini SFRJ uvede zbor združenega dela, in s predlogom, da se uvede mesto zveznega sekretarja za kulturo. Vine Bešter Zapleti s pšenico Beograd Čeprav se bo konec meseca že začela žetev pšenice, odkupne cene še niso dogovorjene. Letos bomo v Jugoslaviji pridelali dobrih 5 milijonov ton pšenice, kar je manj od načrtov, zaradi zapletov okrog cene pa je v nevarnosti načrt, da bi odkupili 3,6 milijona ton ali kar 67 odstotkov vse pridelane pšenice. Zvezni or- ' gani sodijo, da je 60 dinarjev za kilogram realna odkupna cena, proizvajalci pa dokazujejo, da samo stroški pridelave pšenice dosegajo 68 dinarjev in bi bila zato realna odkupna cena med 75 in 80 dinarji. Slovenci na Koroškem Praznik slovenskega časnikarstva Borovlje, 14. junija 40 let neprekinjenega izhajanja Slovenskega vestnika iz Celovca ni le praznik pisane slovenske besede na Koroškem, ampak tudi praznik slovenskega časnikarstva nasploh, je dejal na sobotni prireditvi v Borovljah predsednik Društva novinarjev Slovenije Slavko Fras v čestitki ob jubileju. Več sto ljudi se je zbralo v boroveljski Mestni hiši na proslavi Vestnika, katerega ustanovitev in izid prve številke 14. junija leta 1946 ter njegovo neprekinjeno izhajanje je eno največjih kulturno-političnih dejanj Slovencev na Koroškem. Vestnika ni mogla zmleti angleška okupacijska oblast, ne Cerkev, ki je izobčila njegove sodelavce, ne informbiro, in tudi danes vztraja v boju zoper nacionalistične in protislovenske sile. Deležni smo generalnega napada na dvojezično šolo, teženj po ločevanju pouka in učencev pod isto streho in drugih pritiskov na Slovence. Zato kličemo: roke stran od dvojezične šole, terjamo dvojezičen, ne ločen pouk pod isto streho, je dejal v soboto predsednik Zveze slovenskih organizacij inž. Feliks Wieser. Današnja koroška in avstrijska stvarnost je mučna. Po prsih se trkajo in hvalijo tisti, ki so svojo domovino branili pred Moskvo, na Balkanu, v Skandinaviji, ne pa tu doma, na Koroškem. Pozabljajo, da je bila Avstrija prva žrtev nacizma, in se hvalijo, da so zvesto služili rajhu in da so povsod opravljali le svojo domovinsko dolžnost. Vestnik mora preseči slovenski informacijski geto, mora obveščati rojake in postati list Slovencev na Južnem Koroškem, ki bodo segali po njem, če bodo želeli biti objektivno obveščeni o resničnem položaju Slovencev. J. Košnjek Borci VDV se bodo srečali na Banjšicah Nova Gorica, junija Skupnost borcev 2. brigade Vojske državne varnosti Narodne obrambe vabi vse borce 2. brigade VDV NO, da se udeleže redne volilne skupščine, ki bo v soboto, 21. junija, na Banjšicah. Ob 10. uri bo bataljonska volilna skupščina, ob 11. uri brigadna volilna skupščina, ob bo odkritje spominskega obeležja tečaju VDV, po partizanskem golažu pa se bodo ob 16. uri začele slovesnosti ob prazniku krajevne skupnosti Banjšice in podelitvi krajevnih priznanj ter domicila 2. bataljonu VDV. Slavnostni govornik bo generalpolkovnik Branko Jerkič. Z Jesenic bo pripeljal vlak v Novo Gorico ob 8.18, odhod avtobusov z železniške in avtobusne postaje v Novi Gorici na Banjšice pa bo ob 9,20. Z Banjšice bodo avtobusi vozili ob Vlak proti Jesenicam bo odpeljal ob in ob Slavka Trstenjak iz Tržiča, delegatka na 13. kongresu ZKJ J T trujamo se z obrobnimi vprašanji Tri 13. junija Na občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije v Tržiču smo analizirali vzroke, zakaj se mladi delavci ne vključujejo v zvezo komunistov. Ugotovili smo, da zveza komunistov zanje ni več tista organizacija, ki bi lahko učinkovito reševala probleme, poudarja Slavka Trstenjak. Na kongresu boste v treh vlogah: prihajate iz združenega dela, iz tržiškega Zlita, na delovnem mestu še posebej skrbite za samoupravljanje, razen tega pa ste predsednica mladine v tržiški občini.»sodelovala bom v tretji komisiji, ki bo obravnavala kadrovska vprašanja, izobraževanje in organizacijska vprašanja zveze komunistov. Mikavno bi bilo tudi delo v komisiji za politični sistem. Vendar sem se odločila za tretjo komisijo, predvsem kot zastopnica mlade generacije. Tržiške in tudi širše razmere poznam, pri občinski konferenci SZDL vodim svet za politični sistem in tudi na delovnem mestu imam s tem dovolj opravka.«mladinska problematika pa vam je najbližja»pripravljam razpravo o delovanju osnovnih organizacij zveze komunistov in položaju mladih v družbi, predvsem pa želim podrobneje obdelati razmerje med ZK in mladinsko organizacijo, v kolikšni meri smo mladi vključeni v delo partije in kako se osnovne organizacije ZK v združenem delu vključujejo v samoupravno odločanje o bistvenih gospodarskih vprašanjih. Ugotavljam, da naša osnovna organizacija v Zlitu te vloge ne odigrava popolnoma. Še vedno se preveč ukvarjamo in utrujamo z obrobnimi vprašanji, premalo pa z bistvenimi vprašanji gospodarjenja. Na splošno, ne samo pri nas, ostajajo sklepi na papirju, na sestankih govorimo eno, v praksi, to velja tudi za vodilne in vodstvene delavce komuniste, pa delamo drugo.«je ta hiba delovanja ZK vzrok za upadanje zanimanja za partijo? Titove štipendije čakajo nove kandidate Razpisanih 26 štipendij Kranj, junija Za Titove štipendiste bi lahko mirno rekli: honos habent onus (čast prinaša breme). Družbeno priznanje, izraženo s podelitvijo štipendije, mora mlad človek vsako leto znova dokazovati z zahtevnimi soškimi in delovnimi uspehi. V tem šolskem letu imamo z Gorenjske 47 Titovih štipendistov, med njimi 21 mladih delavcev in 26 učencev in študentov v rednem izobraževanju. Spodbudno je, da je glede na preteklo leto pet mladih delavcev več, kajti prav primanjkljaj slednjih je dolga leta kazil osnovno usmeritev sklada. Tudi s sestavo smo lahko kar zadovoljni, saj prevladujejo učenci in študenti iz tehniških, biotehniških in naravoslovnih področij; teh je 22 ali slaba polovica, deset štipendistov je iz ekonomskega in organizacijskega področja, devet iz družboslovnega, trije iz zdravstvenega, dva iz pedagoškega in ena štipendistka iz umetniškega področja. Štirje štipendisti so že na podiplomskem študiju, torej se ta novost vse bolj uveljavlja. V jeseniški občini je osem štipendistov: Karmen Bernik, Blanka Bertalanič, Branka Bešter, Dragutin Gvozdić, Roman Grosmajer, Tomaž Mertelj, Mirsad Okič, in Ljuba Tavčar. Iz kranjske občine prejemajo štipendijo: Bojan Bajželj, Vinko Bešter, Bojan Dremelj, Aljoša Feldin, Marko Gašperlin, Tanja Vrsta odprtih vprašanj Bolezen v starosti je najhujša Kranj, junija Na seji MS SZDL za Gorenjsko, kjer naj bi poenotili stališča do zdravstvenega varstva starejših občanov v domskem varstvu, so sprejeli dva sklepa: prvič, potreben je strokovni dogovor med zahtevami medicinskega sveta in gorenjskimi domovi za starejše občane in drugič, treba je izdelati kriterije za sprejem bolnih starostnikov v posamezne tipe socialnih zavodov. Nedavni sestanek, na katerem so v gorenjski regiji hoteli poenotiti stališča do zdravstvenega varstva starejših, živečih v domovih, je pokazal, da brez strokovnega dialoga na bo šlo. V tako široki sestavi, kot je bila ta v Kranju, ni možen pogovor, ki naj bi razčistil nasprotujoča si ( vsaj dokaj nejasna vprašanja glede nege starejših občanov v domovih. Zdravstvo odgovarja za pravi pristop do nege občanov, ki bivajo v domovih, zahteva pa se bolnišnični način nege to je osnovna dilema. V večini domov na Gorenjskem pa izvajajo nego, prilagojeno razpoložljivemu kadru, opremi in denarju. Medicinski svet Gorenjskega zdravstvenega centra je na podlagi komisijskih pregledov po gorenjskih domovih za starejše lani sprejel nekatera stališča. Če bi sedli za mizo s predstavniki domov že lani, bi bila marsikatera zahteva po ustreznejši organizirani negi že uresničena. Ta naloga v Sloveniji postaja vse bolj nujna, saj se v domovih za starejše občane odstotek nepokretnih približuje že trem četrtinam. Na Gorenjskem delež nepokretnih stanovalcev v domovih za starejše sicer ni tolikšen, vendar pa neprestano raste. Očitno postajajo bolezen in drugi pojavi sestavni del visoke starosti, pa če je Kaj sploh še pomeni participacija? Prispevki v zdravstvu so breme Jesenice, 16. junija Jeseniški zdravstveni delavci menijo, da so v minulih letih preveč zanemarili informacijski sistem V Sloveniji ni analize o tem, koliko sploh še prinaša participacija, katere realna vrednost pada. Lani smo na Gorenjskem za zdravstveno varstvo namenili 7 milijard dinarjev, od tega na Jesenicah približno 1 milijardo dinarjev. Gorenjsko zdravstvo je lani vsak bolnik stal v povprečju 30 tisoč dinarjev. Za jeseniško zdravstvo veljajo nekatere značilnosti, na katere vedno znova opozarjajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Podatki o naravnem gibanju prebivalcev so približno enaki kot na Gorenjskem, le število mrtvorojenih otrok na tisoč prebivalcev je znatno nad gorenjskim povprečjem; umrljivost dojenčkov pa je bistveno manjša od gorenjskega povprečja. Zdravstveni delavci obseg storitev v osnovnem zdravstvu spremljajo na dva načina, v zadnjih dveh letih s tako imenovanimi točkami. Ta sistem imajo za značilen primer pretiravanja in normativizma, saj je uporabnost takšnih evidenc vprašljiva. Niso zadovoljni s tem, da so v zdravstvu v minulem stabilizacijskem obdobju zanemarili informacijski sistem in šele v zadnjem času začenjajo informacije obdelovati računalniško. V jeseniškem zdravstvu opozarjajo, da participacija, ki jo iztržijo od občanov, že vrsto let izgublja pomen, saj realno hitro pada, kot vir financiranja pa le malo prispeva k uspešnemu poslovanju. Po drugi strani pa je participacija breme za uporabnika in za tiste zdravstvene delavce, ki jo morajo pobirati. Doslej zdravstveni delavci niso uspeli uveljaviti nobenega od negotovinskih načinov pobiranja participacije za to skrbi zdravstvena skupnost Slovenije niti nimajo analize o tem, kaj participacija sploh še pomeni.»osnovne organizacije bolehajo zf radi preskromne zastopanosti mladji! delavcev. Analiza, ki smo jo naredil 1 na občinski mladinski konferenci, na 1 prepriča, da zveza komunistov za ml*' de ni več tista odločilna organizacij* ki bi morala učinkoviteje reševati pr? bleme. Tudi sama ZK večkrat ne vid ciljev delovanja, ne najde prave poti i njih, prav to pa mladi terjajo in prav W je zanje bistveno za vstop vanjo, za ef tuziazem, ki je včasih krasil komunist* in partijo. To sem dolžna povedati, k# te probleme vsak dan srečujem in k* so v tovarni, kjer so me evidentirali & delegata, želeli, da te stvari povem fl* kongresu.«vaša kongresna pričakovanja»kongres mora predvsem pokazaj na neodgovorne rešitve, ki smo j" sprejemali v letih med kongresoma,' pokazati na krivce, zakaj tako poč«* in neučinkovito izvajamo program # spodarske stabilizacije. Na najod# vornejših dolžnostih pri tem so pr* 1 komunisti. Sprejeti pa mora taksi* sklepe, da se bodo stvari lahko spelja* in da bo vsak vedel, kaj mora stori* Tako bo lažje iskati tudi odgovornost 4 J. Košnjek Jurjevec, Ljuba Kos-Konc, Drago f gat, Mićo Mrkaić, Judita Nahtigal, J' na Odar, Bernarda Oman-Dolina* Majda Pipan, Mateja Ravnik, Polofl 1 Savnik, Rok Savnik, Mirjana Stare $ Anita Tičar. Iz radovljiške občine f osem štipendistov: Bojana Ažma 11 Branko Brinšek, Jožica Guzej, Tatjafl 1 Jane, Marjan Kozjek, Janja Majheflj Irena Pfeifer in Marjan Teran; iz ško' jeloške občine enajst štipendisto* Marjana Bajec, Pavle Bešter, Vid Bob nar, Melita Filipič, Slavko Gaber, Ma) da Jelene, Marko Kavčič, Andrej m vak, Ivo Pivk, Beti Poljanšek in JanJ 1 Stanonik ter iz tržiške občine trije sy pendisti, in sicer Jože Jurjevčič, M 1 * jam Toporiš-Božnik in Bojan Veselic vič. Precej štipendistov bo letos že ko" čalo šolanje. Za naslednje šolsko leto je za gorefl ske občine razpisanih skupaj 26 Ti* 1 vih štipendij: petnajst za mlade dela* ce in enajst za učence in študente rednem izobraževanju. Učenci in šf denti morajo vloge predložiti do kon" junija, mladi delavci do konca avgust* F. Belčic A starostnik doma ali pa v domskem va 1 stvu. Pravzaprav je zdrav starostnik ' ^ dokler le more in če družina tako h<^ * v svojem domu, zaradi nuje pa ost* \J] ne kasneje le ena izbira doms^ s. varstvo. Prav zaradi tega pa se domo* \ starejših občanov branijo prihodnost J ki se jim kaže z naraščanje" nepokretnih stanovalcev. Vse to p* zahteva drugačno organizacijo, saj II drugačne strukture stanovalcev (t>oj " zdrave) očitno domovi ne bodo mol ' zagotoviti. ^ Že zdaj pa je jasno, da pri nas nirfl* jjf 1 mo posebno velike izbire domov, 41 menjenih le za določene bolezni, ki j* 1 m/ prinaša starost. Kljub temu so kranjskem posvetu sprejeli sklep, d ^ je treba narediti strokovne kriterije 1>. razvrščanje starostnikov z bolezenski mi in drugimi posebnostmi v socialni zavode kolikor jih pač imamo. L. M- to Naslednji, in ne zadnji proble' zdravstva je amortizacija, sa.\ so v p^t*«nulih letih lahko obračunali le polo^r* čno amortizacijo. Zdaj se jim maščdf^ kot občutijo omejitve uvoza medic^o; ske opreme. Ob lanski delni sprostw>0] pa so nabavili več opreme kot v vs* D. minulih šestih letih. Dobili so elektro' ski števec krvnih delcev, več zcfflk zdravstvenih stolov, dve reševalni v. li, kombi za prevoz več pacientov in ^! katere manjše medicinske aparatur«jo^ Na Jesenicah menijo, da lokacij^k* razdrobljenost osnovnega zdravs* 1! r na pet občin povzroča velike težave i ^ enotni politiki in delitvi celotnega t hodka. Gospodarski položaj posam^gi nih občin je različen in tudi njihov & % nos do zdravstva, pri čemer pa zdrf t o stveni delavci pričakujejo enako pl*? fyr lo za enako delo, bolni pa enako kv*j ^ teto zdravstvenega varstva. Za W 1 razmere pa ni dovolj le povezoval 1 ;j ^ zdravstvenih organizacij, ampak t** ^ znatno bolj učinkovito povezoval"^ zdravstvenih skupnosti., in D.SedeJ 11 0 r

3 Tekstil za turizem Izvoz v kovčkih GOSPODARSTVO 1»ko tuji kot domači gost na počitnicah rad kaj kupi. Takšne stvari seveda, ki jih lahko strpa v kovček. Razen spominkov so pravšnja stvar oblačila Jn obutev, ki pa mora biti na»konvertibilni ravni«. Torejnezgolj folklora, «mveč oblačila, narejena po modi in okusu kupcev. Žal pa je ponudba naših tekstilnih izdelkov prav julija in Avgusta slaba, pomladno-poletne kolekcije že pohajajo, jesensko-zimske pa pridejo v pordajalne šele septembra. Poznamo le nekaj častnih izjem kot je, denimo, Almira na Bledu. Dobro se je to pokazalo v zadnjih dveh, ^h letih, ko so na jadranski obali izdelki z oznako Adidas doživljali pravo nakupovalno mrzlico. Vendar je trgovci niso mogli potešili, saj julija in avgusta praktično niso mogli naročiti novih pošiljk v tovarnah so imeli P^č kolektivne dopuste. Le šest ozdov ohranilo delež akumulacije.3. S SSaJ IEIIQLAS Kranj, 10. junija Izmed 22 ozdov, ki ustvarijo devet desetin dohodka kranjskega gospodarstva, jih je v letošnjih prvih treh mesecih le šest ohranilo ali povečalo delež akumulacije v dohodku. Med šestnajstimi, ki so poslabšali delitvena razmerja dohodka, pa so štirje takšni, ki imajo visok delež akumulacije v dohodku. Izvoz v kovčkih ni bil v središču polnosti prireditve Tekstil za turi- 2e m, ki so jo minulo sredo in četrtek v Cankarjevem domu v Ljubljani prijavila Tekstilna trgovinska organi- *&cija Ona-On v okviru akcije Slovenja moja dežela oziroma Turizem s ftto ljudje. Ona-On je namreč poskusa opozoriti na povezanost tekstilne ^dustrije s turističnimi organizacijami, da bi z lepšimi, modnimi in kakovostnimi tekstilnimi izdelki opremali naše turistične objekte in oblekli ^ristične in gostinske delavce. Ven- a r pa je opozorila tudi na neizkoriščene možnosti za prodajo tekstilnih ^delkov turistom. povsod siva klasika V mnogih turističnih in gostinskih c bjektih tekstilna oprema zdaj ni pri- ^ jjierna, neskladna je po kakovosti, k&rvi in krojih posameznih izdelkov, ^to naj bi program Tekstil za turi- * e m omogočil predvsem uskladitev Podobe tekstilnih izdelkov v turizmu, bi prispevalo tudi k oblikovanju ^ačilnega stila naše turistične ponudbe. Naloga tekstilne trgovine je, ~ a na moderen tržni način poveže turi2 em in tekstilno industrijo. Tako bodo rešeni številni problemi,?&čenši s tistim, da hotelirji ne more- H dokupiti poškodovane opreme, ker Kmetijski nasveti dognojevanje koruze deževje konec maja in v zajunija je mnogim pridelovalkoruze onemogočilo dognojevanj, 6 2 dušikom. Večina posevkov je i* 1^ v tem času v fazi kolenčenja, vij?l*, a cm, kar je najprimernejšo a s za dognojevanje koruze. Ker!lj bihie padavine, še posebno na "i. h tleh, izprale v globlje plasti tal. ^, ki je bil dodan z osnovnim in j v rtnim gnojenjem, bo treba dognoj koruzo takoj, ko bodo vremen- in talne razmere to dopuščale. I J^zi naj bi z dognojevanjem dodali* Polovice do dve tretjini celotne. r vsbne količine čistega dušika, ki okoli 200 kg/ha. Tako je treba /j a ti ob dognojevanju 60 do 120 K n a čistega N, kar ustreza '^440 kg/ha KAN oziroma -k. 260 kg/ha uree, ki jo je treba "Tj e lati v zemljo s plitvim okopava Jn** 1 ' Nižje odmerke upoštevamo, če koruzo jeseni gnojili s hlevskim " 3em, višje pa, če gnoja nismo.j gabili. pognoje van je koruze najbolje Dišimo s kultivatorji z vgrajenimi ^onatorji za mineralna gnojila ali s trosilcem mineralnih gnojil z e^pterjem za trošenje v vrste. Pri dognojevanju se moramo '[Jebati trošenja gnojila povprek, % dušik povzroča na listih koruze "^e ožige. [J [^kateri pridelovalci koruze so J Rojevanje z dušikom opravili že ^ d nastopom deževnega obdobja ^b bstaja nevarnost, da se je dušik i^r*l iz ornice. V tem primeru bo ^h^a. koruzne posevke pregledali ob znakih pomanjkanja dušika, 11 $ J svetlo zelena barva, počasna % i n zgodnje sušenje spodnjih liv > ponoviti dognojevanje z nekolij ' Ožjimi odmerki dušika. takšne serije pač ni več. Imamo goste, smo slišali za okroglo mizo, ki jim ni mar, če uničijo posteljnino in zavese, mirno plačajo, kolikor jim rečemo, da so dolžni. Problem pa nastane, ko ne moremo več kupiti prav takšne zavese.»povsod smo zelo klasični, če pa želimo kaj spremeniti, nas skušajo kreatorji spremeniti v pajace,«je slikovito dejal direktor Kompasa Egon Conradi in s tem najbolj povedal, kako zelo potrebujemo celovito in stilno enovito trgovsko ponudbo tekstilnih izdelkov, namenjenih delavcem v turizmu in opremi turističnih objektov. Pri takšnih izdelkih je razen obstojnosti barv in sodobnega kroja oziroma desena zelo pomembna kakovost tkanine, trpežne morajo biti, saj so to oblačila za vsak dan, namizni prti morajo neštetokrat v pralnico, brisače in rjuhe prav tako, so eden za drugim ponavljali hotelirji. Egon Conradi pa je pogumno dodal, saj veste, da pri cenah niste ravno skromni, mi pa nimamo toliko denarja, da bi prt le enkrat oprali. Da naši tekstilci niso poceni, pove zdajšnje dogajanje v naših prodajalnah, lahko govorimo kar o pohodu cenejših tekstilnih izdelkov iz drugih republik. Tudi tam so, kot kaže, hitro izračunali, da izvoz ne prinaša pravega zaslužka, več želijo prodati doma. Delovni čas prodajaln bi morali prilagoditi željam kupcev Ne le v turističnih krajih, tudi v večjih mestih bi morale biti prodajalne odprte tedaj, ko turisti nakupujejo. Potujejo pač skozi večja mesta, ustavijo se in zdaj ob sobotah popoldne in nedeljah zaman iščejo odprta vrata prodajaln. Na domačine seveda ne smemo pozabiti, premaknjena ura je nakupovalni čas premaknila v večer, naše prodajalne pa se vztrajno zapirajo ob sedmi uri, ko sonce še sije. Odpirajo pa se od sedmih zjutraj, kar je za prodajalne tekstilnih izdelkov docela neprimerno. Drugod po svetu nedelja postaja nakupovalni dan; navsezadnje je bilo v preteklosti tudi pri nas tako, saj so bili sejmi ob nedeljah. Ne kaže se izgovarjati le na občinske odloke, ki določajo, kdaj so trgovine lahko odprte. Saj, kakor je dejal direktor Ona-On Roman Pipan, moramo priznati, da smo doslej storili malo, nekaj zato, ker ne moremo, nekaj pa zato, ker ne želimo. Dobro bi se obnesle povezave z drobnim gospodarstvom Radovljiška Almira je dober primer, kako se obnesejo povezave z drobnim gospodarstvom, Grimšče na Bledu postajajo privlačna izletniška točka blejskih turistov, ki stremijo nad čudovitimi pleteninami in jih seveda tudi kupujejo. Takšnih povezav je pri nas malo, vendar bi se prav zaradi bogatejše turistične ponudbe tekstilnih izdelkov dobro obnesle. Manjši obrati so pač prilagodljivejši, ponudijo lahko pisano izbiro. Le povezati bi jo morali, obrtne zadruge bi lahko pri tem odigrale svojo vlogo. Dobrodošla bi bila torej stalna razstava tekstilnih izdelkov, tako v pogledu ponudbe izdelkov, ki so namenjeni turističnim delavcem in opremi turističnih objektov, kot v pogledu podobe izdelkov, namenjenih izvozu v kovčkih. Dveletni preizkus v 30 delovnih organizacijah M. Volčjak Poskusno skrajšanje delovnega časa Ljubljana, 13. junij Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila program skrajševanja delovnega časa. Če ga bodo 2. julija sprejeli delegati republiške skupščine, bodo to lahko storili v posebej izbranih organizacijah združenega dela. Organizacija združenega dela se bo lahko odločila za preskusno skrajšanje delovnega časa, če dosega nadpovprečne poslovne rezultate v primerjavi z ostalimi organizacijami v svoji delavnosti. Za ocenjevanje uspešnosti bodo uporabili kazalce, kot so dohodek na delavca in na povprečna uporabljena poslovna sredstva, del čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo na delavca, akumulacija na delavca in na povprečno uporabljena poslovna sredstva ter fizična produktivnost. Uspešnost poslovanja se bo ocenila za dobo preteklih treh let. Ozd bo morala zagotoviti podaljšanje obratovalnega časa oziroma boljše izkoriščanje delovnega časa v okviru sedanjega obratovalnega. Zaradi skrajšanega delovnega časa se ne bo smelo povečati nadurno delo, omejiti ga bo treba na res izjemne primere. V gospodarski zbornici so zavzeli stališče, naj bi v preskusu, ki bo trajal Izvoz maja manjši Ljubljana, 13. junija Po podatkih Zavoda SK Slovenije za statistiko se je celotni slovenski izvoz blaga maja v primerjavi z enakim mesecem lani zmanjšal za 7,6 odstotka. Izvozna uspešnost se je torej maja še poslabšala. Konvertibilni izvoz je bil za okoli 6 odstotkov manjši. Tudi jugoslovanski izvoz blaga je bil letos maja manjši kot lani ta čas, celotni izvoz za 13,6 odstotka manjši, konvertibilni pa za 13 odstotkov. V vsej državi je bil maja uvoz manjši za 12 odstotkov, konvertibilni za 3,6 odstotka. V Sloveniji pa je bil uvoz večji dve leti, sodelovali le ozdi iz gospodarstva in to praviloma delovne organizacije kot celote (najverjetneje brez skupnih služb). V prvi vrsti naj bi torej zasledovali ekonomsko učinkovitost, čeprav ne bodo odveč tudi druge analize. V dveletni preskus bo vključenih 30 delovnih organizacij, izbrali jih bodo glede na uspešnost, upoštevali bodo tudi teritorialni vidik in različne dejavnosti. Delovni čas bo moč skrajšati na najmanj 36 ur na teden. Delovna organizacija bo morala dobiti soglasje republiškega komiteja za delo ter mnenje zveze sindikatov in gospodarske zbornice Slovenije. Komiteju za delo bo morala predložiti analizo o izpolnjevanju pogojev, program ukrepov in aktivnost. Komite pa bo osnoval posebno komisijo, ki bo spremljala preizkus in pripravila predlog izbora organizacij, vključenih v preskus. za 23,3 odstotka, konvertibilni za 30,3 odstotka. V prvih petih mesecih letošnjega leta pa je bil slovenski izvoz za 5,4 odstotka večji kot v enakem lanskem razdobju, uvoz pa za 10,3 odstotka večji. Slovenija je v prvih petih mesecih na konvertibilne trge izvozila za 1,2 odstotka več kot lani v tem času, s teh trgov pa je uvozila za 19,9 odstotka več. V vsej Jugoslaviji pa je celotni izvoz padel pod raven lanskega prvega petmesečja, saj je bil za poldrugi odstotek manjši. Celotni uvoz pa se je povečal za 0,7 odstotka. Zaradi prehitre rasti osebnih dohodkov na račun sredstev za akumulacijo J e neustrezna delitev dohodka v letošnjih prvih mesecih v središču pozornosti. Z akcijo naj bi zagotovili, da bo rast osebnih dohodkov po devetih mesecih usklajena z resolucijskimi določili. Izmed 22 organizacij združenega dela, ki v kranjski občini ustvarijo devet desetin dohodka v gospodarstvu, je bilo v letošnjih prvih treh mesecih le šest takšnih, ki so ohranile ali povečale delež akumulacije v dohodku: Iskra-Industrija za električna orodja, Ikos, Gozdno gospodarstvo, Elita, Živila in Merkur. Povsod jim je to uspelo zaradi zaostajanja rasti osebnih dohodkov za povečanjem dohodka, najbolj v Iskri-ERO (za 23 odstotkov) in v Ikosu (za 13 odstotkov). V Gozdnem gospodarstvu pa so kljub še enkrat višjemupovečanju sredstev za osebne dohodke v primerjavi z dohodkom krepko povečali udeležbo sredstev za akumulacijo v dohodku (za 7 strukturnih odstotkov). V drugo skupino pa sodijo ozdi, ki so delitvena razmerja dohodka poslabšali, 16 jih je bilo v letošnjih prvih treh mesecih. Med njimi dva (Elektro in Aerodrom), ki zaradi izgube nista namenila nič sredstev za razvoj in rezerve. Razen v Iskri-Telematiki so v vseh teh ozdih sredstva za osebne dohodke povečali bolj kot dohodek. Rast so najbolj presegli v Planiki (za 90 odstotkov), v Podjetju za ptt promet (za 70 odstotkov) in Exotermu (za 66 odstotkov) ter v Zvezdi, Gorenjskem tisku, SGP Gradbincu in Kokri (za 32 do 35 odstotkov). K temu pa je treba dodati, da so med šestnajstimi ozdi štirje takšni, ki so kljub prehitri rasti osebnih dohodkov izkazali nadpovprečno visoko udeležbo sredstev za akumulacijo dohodkov: v Ibiju 66,9-odstotno, v Exotermu 60,6-odstotno, v Zvezdi 54-odstotno in v Triglav konfekciji 41,4-odstotno. Povprečje pa so v letošnjem prvem četrtletju malo presegli v Tekstilindusu (22,9-odstotna), KŽK (21,7-odstotna) in Planiki (18,9-odstotna). IZ GOSPODARSKEGA SVETA Carinska cona v Celju V Celju se pripravljajo na ureditev carinske cone, ki jo bodo postavili na 50 hektarih površine v industrijskem predelu mesta. Celjani bodo tako za Luko Koper in Blagovno transportnim centrom v Ljubljani tretji v Sloveniji, ki so pripravili svoj program za gradnjo carinske cone. Zanjo se najbolj zanimajo Aero, Alpos, Emo, Etol, Ostroj, Kovinotehna, Lik Savinja, Unior Zreče, Zlatarne Celje in Železarna Štore, ki so pobudniki akcije in prvi člani konzorcija. Ameriški gostov ni Na dubrovniški revieri je trenutno 20 tisoč gostov, od tega 5 tisoč tujih. Lani jih je bilo v tem času 7 odstotkov mani. Najbolj zasedeni so hoteli v Dubrovniku in v bližnjem Cavtatu, Slanem in Zupi, tudi hoteli na otokih so že dobili prve goste. V letošnjih prvih petih mesecih so našteli 4 odstotke prenočitev več kot lani v tem času, prenočitev tujih gostov pa je bilo 90 odstotkov manj. Povsem so izostali ameriški, manj je bilo tudi gostov iz Nemčije in Velike Britanije ter iz drugih evropskih dežel. Proti pročakovanjem pa je bilo več domačih gostov. Glavna turistična sezona je pred vrati in v Dubrovniku pričakujejo, da bo dobra. Torino kot Technocitv Fondacija Agnelli se ukvarja z možnostmi, da bi bolj spodbudila italijanski tehnološki razvoj. Ocenila je, da je najbolj napredna pokrajina Piemont, v kateri je mesto Torino. Postaja nekakšno italijansko središče visoke tehnologije, za katerega uporabljajo kar angleški izraz Technocitv. V njem je glede na število prebivalcev največ znanstvenikov in raziskovalnih laboratorijev. Pokrajina ima le 1,8 odstotka italijanskega prebivalstva, a ustvari 10 odstotkov družbenega proizvoda. Kar 55 odstotkov zaposlenih v sektorju robotike dela v tej pokrajini, v računalniški industriji ta delež dosega 35 odstotkov in v letalski industriji 28 odstotkov. Piemontska podjetja za raziskave prispevajo 30 odstotkov vseh sredstev, ki jih v Italiji dajejo v te namene. Po teh pokazateljih je Torino že prehitel Milano. Raziskave pa kažejo, da so ta preboj naredili z manjšimi do srednjevelikimi podjetji, ki zaposlujejo vrhunske strokovnjake. Vodstva teh podjetij so praviloma mlada, število zaposlenih pa ne presega 700 delavcev. M 0 0 $ T Generator, ki porabi manj energije i * Na nedavni svetovni razstavi inovacij v Ženevi so se predstavili tudi trije Jugoslovani, ki so za svoje izume prejeli zlate oziroma srebrne medalje. Največjo novost je, po besedah njegovih znancev in strokovnih prijateljev, predstavil dr. inž. Rifat Gjota, profesor na tehnični fakulteti v Prištini nov generator, ki porabi manj energije kot dosedanji. S proučevanjem teorije je spoznal, da bi lahko veliko bolje izkoristil elektromotor, če bi kombiniral dosedaj znana sistema konstrukcije elektromotorjev, to je križnega in zvezdastega. Njegov izum, ki posega v samo teorijo elektromagnetnega polja, je mogoče koristno uporabiti tudi pri gradnji generatorjev. Na razstavi v Ženevi je demonstriral svoj izum, vendar so nekateri strokovnjaki tudi zmajali z glavami, čeprav je bil elektromotor priključen na merilne instrumente, ki so potrjevali izumiteljeve besede. Lansko leto v znamenju IBM kompatibilnih računalnikov Evropsko mikroračunalniško tržišče je lani naraslo za okoli 56 odstotkov, kakor so ugotovili francoski raziskovalci. V cenovnem razredu od tisoč do deset tisoč dolarjev je bilo prodanih 1, mikroračunalnikov, kar je 443 tisoč več kot leto prej. V Veliki Britaniji so prodali 250 tisoč mikroračunalnikov (31,6 odstotka več kot leto prej), v ZR Nemčiji 230 tisoč (43,6 odstotka več), v ostalih 11 raziskanih državah (Francija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Švica, Avstrija, Švedska, Danska, Norveška in Finska) pa so jih prodali kar za približno 80 odstotkov več. Lansko leto je bilo v znamenju IMB kompatibilnih računalnikov, in sicer predvsem za dva proizvajalca: Olivetti in Commodore. Olivetti je z modelom M 24 dosegel 10,9-odstotni tržni delež in se s tem povzpel na drugo mesto v Evropi za IBM, ki ima 33,3-odstotnega. Komodore, ki ga v raziskavi imenujejo črna ovca, ker še vedno velja za izdelovalca hišnih računalnikov, je lani s svojim modelom PC 10 dosegel samo 4,6-odstotni delež. Apple, ki zaseda tretje mesto v Evropi, ima težave z uveljavitvijo na profesionalnem trgu in je lani doživel 8-odstotni padec v primerjavi z letom prej. Nova kolekcija ur troja Švicarsko podjetje Mondaine Watch Ltd. bo letos z novo konstrukcijo ur nedvomno zbudilo veliko zanimanja. Mednarodno registrirani štirioglati model, ki so ga imenovali troja, izdelujejo s pomočjo nove proizvodne tehnike. Za ohišje iz umetne mase in urnico so uporabili že preizkušeno konstrukcijo, namesto običajnih šestih zadoščata dve tesnilni površini. Ura je vodotesna do 30 metrov globine. Z novo kolekcijo so napravili korak naprej pri izdelavi modnih kovinskih ur, katerih cena ni pretirano visoka.

4 @ M S S S S I S I I G L A S 4. STRAN O P T II I N T A GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Krajevna skupnost Velesovo Za telefonom javna razsvetljava Velesovo, 17. junija - V minulih letih so v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini veliko naredili predvsem s prostovoljnim delom. Največja pridobitev za celotno krajevno skupnost pa je bilo telefonsko omrežje. Ko bodo prihodnji mesec asfaltirali še odseke, ki so jih med polaganjem kablov prekopali, bo akcija končana. j Brezje pri Tržiču - V počastitev praznika krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču so bile ves minuli teden vsak dan različne prireditve. Osrednji slovesnosti sta bili v soboto, ko je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, in v nedeljo popoldne, ko so proslavili tudi 35 letnico Gasilskega.društva Brezje pri Tržiču. Pokrovitelj nedeljske slovesnosti, ki so se je udeležili tudi gostje iz pobratenega gasilskega društva Borca iz Beograda, je bila krajevna skupnost, predsednik sveta Tvun Kokalj pa je gasilcem zaželel tudi v prihodnje čimveč uspehov. Na prireditvi so podelili tudi priznanja, po zborovanju pa je bilo srečanje z bogatim srečelovom. A.Ž. KRATKE PO Srečanje v Davči GORENJSKEM Davča Pisatelja Ivan Potrč in Branka Jurca ter akademski slikar Ive Šubic so v soboto dopoldne obiskali Davčo, kjer so jim učenci osnovne šole, vodstvo šole in predstavniki krajevne skupnosti pripravili prisrčen sprejem Srečanje je bilo še toliko bolj vznemirjljivo in prijetno, ker je pisatelj Ivan Pot^č z akademskim slikarjem Ivetom Šubicem 1943 delal v takratni tiskarni v Davči. Takrat je nastala tudi Potrčeva Zgodbica o Vanču, ki jo je ilustriral Ive Šubic. Na srečanju po tolikih letih so obujali spomine, Branka Jurca pa je učencem šole podelila bralne značke. A. Ž. Zbor krajanov v Seničnem Senično Danes, 17. junija, ob bo v domu družbenih organizacij v Seničnem zbor krajanov, na katerem bodo v prvem delu obravnavali nekatere občinske dokumente s področja urejanja prostora, ki bodo julija na dnevnem redu tržiške občinske skupščine. V drugem delu pa se bodo pogovorili o problematiki telefonskega omrežja. Ker bo prihodnje leto dograjena avtomatska telefonska centrala v Križah, bodo Loka, Kovor, Sebenje, Križe, Pristava in Senično lahko dobili nove telefonske priključke. Na današnjem zboru krajanov bodo evidentirali kandidate za telefonske priključke v krajevni skupnosti Senično. D. P. Očiščevalna akcija ob Sori Visoko Člani ribiške družine Visoko v škofjeloški občini so pred nedavnim pripravili očiščevalno akcijo. Skupaj z lovci, člani turističnega društva in učenci osnovne šole Ivana Tavčarja so očistili bregove Sore in pritokov od jezu na Hotavljah do Loga. Prek 150 udeležencev je nabralo blizu 100 vreč odpadkov. Sodelovali sta tudi gorenjevaška in poljanska krajevna skupnost. -]g Upokojenci so pregledali delo Gorenja vas Društvo upokojencev za Poljansko dolino je imelo pred dnevi v Gorenji vasi redno letno konferenco. Društvo ima 438 članov in uspešno deluje, čeprav so člani raztreseni vse od Javorij, Poljan, Lučin do Sovodnja. Tudi letos bodo precej pozornosti namenili rekreaciji, saj pripravljajo planinski pohod na Stari vrh, kolesarjenje in več izletov. -jg ' Zatika se pri aktivih Jesenice Na nedavnem občnem zboru so ugotovili člani Društva invalidov Jesenice, ki ima 1451 članov, da so veliko skrb namenjali kulturi, rekreaciji in izletom. Pri uresničevanju programa so imeli še največ težav z ustanavljanjem novih aktivov v organizacijah združenega dela., J. R. Srečanje upokojencev KRANJ Okrog 800 upokojencev kranjske Save se je minuli petek zbralo na srečanju v prostorih Iskre na Laborah. Ob tej priložnosti jih je pozdravil tudi direktor delovne organizacije Sava, inž. Vili Žener. Vse pa so tudi obdarili. I. P. P I S A L I S T A M Lepo je bilo Želimo si še takšnih srečanj Izlet v Žminj je bil enkraten. Tokrat gre izredno priznanje organizatorjem Glasa, saj so v izlet vključili tudi številne delovne kolektive sto tradicionalno srečanje težjih in V soboto, 7. junija, je bilo dvanaj in organizacije. Ti so z darili prispevali, da so bili žrebanja, tekmo usposabljanje invalidne mladine v validov Gorenjske v' Zavodu za vanja in igre še bolj pestri in zanimivi. Izredno se je pri tem izkazala zelo lep sprejem in kulturni pro Kamniku. V domu so nam priredili škofjeloška Nama, mesarija Arvaj gram Najlepša točka je bila nastop iz Britofa s kraškim pršutom in invalidne mladine. Po prireditvi drugi. Ob tem je bila tudi domiselnost in živahnost organizatorjev in vsi udeleženci smo dobili lep spo- nas je čakalo zelo dobro kosilo in spremljevalcev ter prirediteljev minček na srečanje. Invalidi si želimo še dosti takšnih srečanj, ker programa na kmetiji vredna vse pohvale. Ure v Žminju so minile hitro, v smehu, da še skoraj jesti ni seboj. nas to združuje in spoznava med bilo časa. Marija (Ji il, Seveda pa smo izletniki spoznali Cankarjeva 15, tudi nekaj Istre, ki je bila vsa zelena in v cvetju. V Hrastovljah smo Radovljica občudovali slikarsko umetnost izpred 400 let in arhitekturo cerkvice Martina, nekdanja iz 12. stoletja. Tudi Istrske toplice z učenka STOS-a mogočnimi prirodnimi spomeniki skal, ki se vzpenjajo nad dolino, so Vaše pismo, ki ste ga podpisali naredile na nas mogočen vtis. Nekdanja učenka STOŠ-a in v Skratka, dva avtobusa Glasovcev pripisu še Martina, smo prejeli. se nas je ob povratku v Kranju pozdravljalo in zahvaljevalo z neponu, številka ali , ali Prosimo, da nas pokličete po telefozabnimi vtisi z lepega družabnega pa se oglasite v uredništvu, Ulica izleta. Moše Pijadeja 1. K. Makuc Uredništvo Skoraj tisoč krajanov živi v Adergasu, Češnjevku, Praprotni polici, na Trati in v Velesovem, ki sb povezani v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini. Okrog 20 čistih kmetov se ukvarja v glavnem z živinorejo in oddajo mleka. Na tem področju pa je zelo razširjeno tudi pridelovanje krompirja, kmetje iz Police pa so še posebej znani po pridelovanju in kisanju repe. Minuli teden so v tej krajevni skupnosti slavili krajevni praznik. Letošnje praznovanje je bilo še posebno slovesno, saj so nedavno tega končali veliko akcijo - gradnjo telefonskega omrežja. Na slovesnosti so v soboto zvečer podelili tudi priznanja kn/odajalcem.»lahko se pohvalimo, da smo v minulih letih veliko naredili,«je ob tej priložnosti povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Ropret.»S prostovoljnim delom in s samoprispevkom smo asfaltirali vse glavne ceste v vaseh. Le v Adergasu je še nekaj neasfaltiranih cest, ki nas čakajo v tem srednjeročnem obdobju. Veliko smo naredili tudi pri gradnji opornih zidov v Velesovem in Praprotni polici. Če bo denar, nameravamo skupaj z Vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava na hudourniku Trskovec zgraditi večjo pregrado nad vasjo Velesovo, da bi se tako rešili poplav ob večjih nalivih. Pred leti pa smo razširili tudi pokopališče in pridobili prostor za mrliško vežico. Tudi pri tem so krajani veliko prispevali.«pohvaliti velja tudi krajane Češnjevka, ki so s pomočjo gasilcev zgradili požarni bazen in vaški dom. V domu imajo sobo za različne prireditve in zbiralnico mleka. Zbiralnico so uredili tudi v delu gasilskega doma v Velesovem in večjo na Trati za vasi Polico, Trato in Adergas. V Praprotni polici pa so krajani zgradili tudi igrišče za tenis in uredili javno razsvetljavo.»najpomembnejša akcija v minulih dveh letih pa je bila izgradnja te- Anton Ropret lefonskega omrežja,«ugotavlja Anton Ropret.»Načrtovali smo jo že pred sedmimi leti, vendar se kar nismo mogli dogovoriti. Potem pa so nas spodbudili krajani Visokega, ki so pred tremi leti sami zgradili telefonsko omrežje. Čeprav je bilo kar precej težav, preden je 158 hiš dobilo telefon, smo s prostovoljnim delom in prispevkom po nekaj več kot 10 starih milijonov telefonijo v krajevni skupnosti konec minulega meseca črtali z dnevnega reda številnih sej sveta in gradbenega odbora v krajevni skupnosti. Prihodnji mesec bomo asfaltirali še odseke, ki smo jih med polaganjem kablov prekopali. Celotna akcija je "vredna" prek 2 milijardi starih dinarjev.«za letos so si v krajevni skupnosti zadali novo nalogo. Urediti nameravajo javno razsvetljavo v novem naselju v Velesovem, v Praprotni polici pa so jo že. Krajani bodo morali za to narediti prek 1200 prostovoljnih ur. Po eno svetilko bodo dobili tudi V zgornjem delu vasi Velesovo, na Trati r v Adergasu in Češnjevku. A. Žalar V ospredju skupni načrti in problemi Zgornja Bela Novoizvoljena sveta krajevnih skupnosti Preddvor in Bela sta oživila v preteklost' dobro uveljavljeno obliko skupnega načrtovanja in reševanja problemov. Preddvor in Bela imata veliko skupnega: pošto, šolo, zdravstveni dom, pokopališče, vodovod, telefonsko centralo (in omrežje), delegacije... Vsa naselja v obeh krajevnih skupnostih so dobro oskrbljena z vodo; izjema je le ena od ulic v Preddvoru, kjer je na eno cev priključeno preveč porabnikov. Še največji problem je v tem, da Ribez in mleko Srednja vas pod Dobrčo Metka Božičeva, prijazna kmečka gospodinja gospodinja, Devova iz Srednje vasi pod Dobrčo, je oni dan obračala travo tam pod cesto. Šest glav živine imajo v hlevu, na njivah pa malo krompirja in še nekaj drobnarij. Največ je namenjeno košnji. Mleko oddajajo v Begunje. Hčerka, ga odpelje vsak dan, ko gre delat v Elan. Lani so se že dogovarjali, da bi imeli v Srednji vasi zbiralnico, a jih je bilo nekaj proti. Tako še vedno vsak sam vozi mleko v dolino. Še bolj nerodno pa je z ribezom.precejšnjo njivo ga imajo zasajenega in v sončnem bregu lepo uspeva. Kadar je dobra letina, ga pridelajo'tudi celo tono. Včasih je bila odkupna postaja v Radovljici. Ker pa je bilo pridelovalcev krajani, potem ko zaradi napeljave vodovodnega priključka prekopljejo cesto, ne obnovijo cestišča. Na preddvorskem pokopališču je precej nereda in nediscipline. Ljudje mečejo smeti in ovenelo cvetje mimo zabojnika, nekateri se vozijo po pokopališču kar z avtomobili ali celo s traktorji... Skratka - pokopališkega reda ne spoštujejo. Preddvor je eno od red- vsako leto manj, ga zdaj organizirano odkupujejo le še v Gorjah. Takrat ga je treba povsod hitro obrati, da pravočasno ujamejo odkup. Zdaj pa menda tudi tam pravijo, da bodo ribez opustili. Če se bo to zgodilo, tudi Devovi ne bodo imeli ribeza kam oddajati. Upajo, da ne bo tako, sicer bodo morali njivo preorati in jo posejati z žitom ali pa posaditi krompir. Škoda bi bila, saj je vendar ribez tako zdrav sadež in ga ljudje radi kupijo, če ga le dobijo. D. Dolenc kih večjih naselij v kranjski občini, j! nima mrliških vežic. V obeh krajevi skupnostih bodo preučili, kako bi zbfj li petino potrebnega denarja za gr8» njo vežic - s samoprispevkom ali & ko drugače. Zakon, ki je v razpravi, 0* mreč predvideva, da po letu 1992 p" kojniki ne bodo več smeli ležati doifl' Na Beli in v manjši meri tudi v Pr# dvoru so se odločili za razširitev te^ fonskega omrežja. Čeprav je že kazal* da Bašelj in Mače ne bosta dobila i*j vih priključkov, sta krajevni skupno* in PTT Kranj vendarle našli prim* 1 nejšo in cenejšo rešitev. Preddvorska osnovna šola je na m nem s prostorom. Ob rednem pou* razvija še pestro in za otroke koristi (neobvezno) izvenšolsko dejavno* kar pa nekaterim najbolj ne ugaj 1 Člani sveta krajevnih skupnosti Prd dvor in Bela so menili, da je teh dej*' nosti morebiti le še premalo, nikak" pa ne preveč, in so podprli vodstvo 9 le, ki si prizadeva, da bi mladi odne* iz šole čimveč teoretičnega in pra^ čnega znanja. C. Zaplotnik VRŠIČ - Sedemdeset Kaucovih ovac iz Kranjske gore so že odgnali na pašo na Vršič. Prignali so jih do Mihovega doma in se vse do septembra poslovili od črede. Ovce se bodo počasi pomikale proti Vršiču, pod Mojstrovko, in bodo turistom poleti služile za slikovit fotografski motiv z Vršiča. Foto: F. Perdan

5 TOREK. 17. JUNIJA 1986 KULTURA 5. STRAN (m mw mxailas Gledališče čez cesto SEZONA BREZ PREDAHA Kranj, junija Gledališče čez cesto je letos za gledališko ustvarjalnost dobilo zelo veliko priznanj. To pomeni, da se bodo morali mladi amaterski gledališki navdušenci v novi sezoni znova potrditi za doseženi sloves. Med uspešnimi predstavami te sezone je tudi Mrožek-Seliškarja Karel, Tanki so na meji. Foto: A. Jeromel Če za katero skupino velja, da se ji sezona končuje tam, kjer se pravzaprav že začenja nova, je to prav gotovo značilno za Eksperimentalno društvo Gledališča čez cesto. Po plazu laskavih ocen, priznanj in nagrad za pravkar minevaj očo sezono še nič ne kaže, da bodo lahko amaterski ljubitelji gledališča, kot si sama pravi skupina 35 igralcev, še nič ne kaže, da si bodo to poletje oddahnili. Po uspešnem sodelovanju na Malem Sterijevem pozorju že ta konec tedna potujejo v Beograd, kjer bodo z Jesihovo Afriko, očitno svojo doslej najuspešnejšo ali vsaj najbolj odmevno predstavo, gostovali na Bramsu (Beograjski reviji amaterskih malih scena), v načrtu je gostovanje v Avstriji, pa na ljubljanski Kmečki ohceti in nekaterih prireditvah sredi poletja, o čemer Pa še neradi govore.»sezona je bila res taka, kot smo si jo zamislili,«meni predsednik društva Kondi Pižorn.»Sebi in drugim smo hoteli dokazati, kaj amaterska skupina v ljubiteljskih okvirih lahko naredi in doseže. Imamo pa kup težav, predvsem organizacijskih, ki pa naj bi z jesenjo izginile, saj se nam obeta strokovni sodelavec, vodja tehnične službe, in morda še kdo.«po 80 predstavah v minuli sezoni (z gostovanji vred) bi se v skupini, pa če je še tako vneta za gledališče, zaradi tako hudega tempa lahko pokazala utrujenost. Zato za prihodnjo sezono v pravkar sprejetem programu načrtujejo več komornih del, tako da bi precej sedaj zelo obremenjenih amaterskih igralcev lahko zajelo sapo in v čakanju na nove vloge»polnilo baterije«. To pa seveda ne pomeni, da je izbran lažji repertoar. Sploh ne, pri Gledališču čez cesto se zavedajo, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana da tako uspešna sezona, kot je bila letošnja, zahteva neprestano potrjevanje kvalitete. Med drugim bodo obdržali letošnji»hit«afriko, vendar pa jo bodo (upoštevaje kritike) skrajšali, izčistili tekst in tako obnovljeno predstavlili ob drugih sedmih predstavah, ki jih že pripravljajo.»za režijo Božičevega Vedomca Kriša smo se dogovorili s Srečom Špikom iz Mestnega gledališča ljubljanskega v sodelovanju s TSD Proces Ljubljana, dramaturg je Teras Kermauner.Omeniti velja še Pintarjev Strežni jašek, Bratca, dramatizacijo poezije Boštjana Seliškarja, v sodelovanju z Loškim odrom bomo zaigrali Žmavčevo Podstrešje, lutkovna sekcija pripravlja Bachovega Jonatana Galeba, predstavo načrtuje plesna skupina, morda bo še kaj,«pravi Kondi Pižorn. Že to je kar obsežen repertoar za amatersko skupino, ki lahko v eni sezoni opravi 56 gostovanj ali približno toliko kot kakšno profesionalno gledališče. Ne glede na to, da še naprej ostajajo amaterji, s službami in obveznostmi kot vsi drugi, pa je morda prav po tej sezoni prišlo do izraza predvsem to, da se do vaj, nastopov in sploh vseh svojih gledaliških obveznosti vedejo povsem profesionalno. Vendar pa amatersko profesionalni pristop te gledališke skupine najbrž ni tisto, kar privablja znane režiserje in druge kulturne delavce, da bi s Kranjčani radi»delali«predstave. Verjetno so Kermauner, Špik, Božič, Likar, Valenčič in drugi začutili poseben žar, kakršen lahko seva le iz skupine, ki se je srečno ujela v svojih gledaliških hotenjih pa čeprav le na amaterski osnovi.»še na misel nam ne pride, da bi se otepali takega sodelovanja z imeni, ki res nekaj pomenijo, saj pomeni za skupino to le napredek, kvalitetno rast. Sploh pa smo zelo radovedni, koliko se lahko razvijemo, kolikšen je lahko ta korak naprej. Čim daljši, tem bolje.«l. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ V Prešernovi hiši je odprta razstava grafičnih del Mihe Maleša, darilo slikarja Domu upokojencev v Kranju. V Mali galeriji Mestne hiše je v okviru Kabineta slovenske fotografije na ogled razstava del 30 slovenskih fotografov Čas, v katerem živimo. V drugih galerijskih prostorih Mestne hiše se s slikarskimi in kiparskimi deli predstavljajo člani Društva likovnih umetnikov Celje. V galeriji v Tavčarjevi ulici razstavlja knjižne ilustracije Marijan Amailetti. Razstavo so posredovali Muzeji radovljiške občine. STRAŽIŠČE - V četrtek, 19. junija, ob 18. uri bodo v galeriji Dom odprli razstavo likovnih del učencev osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča. ŠKOFJALOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava akademskega slikarja Marjana Prevodnika. V soboto, 21. junija, ob bo v prostorih osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku celovečerni koncert pevskih zborov Lubnik iz Škofje Loke. RADOVLJICA - V torek, 17. junija, ob bo v preddverju radovljiške graščine četrti koncert iz poletnega cikla glasbenih večerov O kresu. Tokrat nastopa Komorni mešani pevski zbor Loka iz Škofje Loke. JESENICE V galeriji Kosove graščine je do konca junija odprta razstava izdelkov obrtnikov jeseniške občine. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava mobilnih plastik, risb in kolažev akademske kiparke Milene Braniselj. ŠKOFJA LOKA V Homanovi hiši na Mestnem trgu št. 2 je odprta stalna slikarska razstava akademskega slikarja Franca Novinca. ŽELEZNIKI V salonu pohištva Alples razstavlja grafike Andrej Perko iz Ljubljane. ŠKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja šo odprte vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 18. ure. ZNOVA ŠPORTNO-TURISTIČNI FILMSKI FESTIVAL Kranj Konec septembra in v začetku oktobra bo Kranj spet v znamenju mednarodnega festivala športnega in turističnega filma. Na letošnji, že enajsti festival se pripravljajo že nekaj mesecev. Prijavili so že filme s Kube, iz Velike Britanije, Francije, Romunije in od drugod. Tudi letošnji festival bo imel nekaj spremljajočih prireditev..pomembno bo posvetovanje strokovnjakov, psihologov in sociologov na temo nasilje v športu, pripravlja se likovna razstava športne karikature, organiziran bo likovni natečaj kranjskih osnovnošolcev, razen tega pa bodo, kot vedno doslej, pripravljena tudi srečanja z uveljavljenimi tujimi športniki. Mednarodna žirija še ni v celoti sestavljena, med povabljenimi pa so Sara Simeoni, Gustavo Thoeni in Armin Kogler; kdo bo v žiriji, bo verjetno znano v prihodnjih tednih. Festival je dobil tudi generalnega pokrovitelja, to je delovna organizacija Slovenijales trgovina, ki namenja del svojih sredstev tudi za že uveljavljene kulturne in športne prireditve, kakršna kranjski festival zagotovo je. T. F. GROBLJE 86 GROBLJE V baročni cerkvi v Grobljah pri Domžalah, v kateri je urejen Muzej Jelovškove umetnosti, bo danes zvečer ob 20. uri tretji koncert v okviru instrumentalnih koncertov Groblje 86. Nastopila bosta avstrijska glasbenika Michael Kofler, flavta, in Erwin Kropfitsch, klavir. Umetnika bosta predstavila Bachovo Sonato za flavto in klavir v h morlu, Poulencevo Sonato za flavto in klavir, Faurejeve Tri skladbe za flavto in klavir, Janija Goloba Skico za flavto in klavir ter Martina Franka Balado za flavto in klavir. ^ R E S N I Č N O S T L O J Z E T A K O V A C l Ć A ~ ^ranj V petek, 20. junija, ob 21. uri bo v okviru Struževskih dnevov nastopilo Slovensko mladinsko gledališče s Kovačičevo dramo Resničnost v parku pred Domom SZDL v Struževem XIX. TABOR LIKOVNIH KOV SAMORASTNI- h Čeprav je bila Kovačičeva drama J^sničnost predvidena v programu. e dna slovenske drame v Kranju, pa }*iz objektivnih vzrokov odpadla. Zdaj 1)0 Slovensko mladinsko gledališče v endarle prikazalo predstavo, ki je zajedi obravnavane kočljive teme raz- "^rjala javno mnenje v sezoni 1984/85; ^ prahu pa sta dvignila Kovačičev roman Resničnost in proza Sporočila v spanju, že ko sta izšla. Teksta sta bila namreč osnova za dramo, ki jo je za Slovensko mladinsko gledališče priredil in tudi režiral Ljubiša Ristič. O drami, ki govori o neki kazenski četi pred letom 1950, pravi Kovačič takole:»dramatičnost je morda v tem kolektivnem, masovnem človeku... Ves kolektiv 15 ali 20 kaznjencev živi kot ena oseba,.vsaka izmed njih pa ima svojo špranjico, skozi katero se svetlika njen privatni svet oziroma se ji odpira aspekt, skozi katerega gleda na življenje. Glavni akcent pa je seveda na masovnem človeku, ki se oglaša iz različnih kotov in kotičkov prejšnje življenske danosti. S prividi oziroma sanjami se pri tem izvrši nekakšna opozicija, vzpostavi nasprotje temu množičnemu človeku oziroma kolektivnemu nadjazu... Zunanja eksotika vsega tega pa je najbrž okoliščina, da vsak izmed kaznjencev govori svoj jezik...«v petkovi predstavi v parku pred Domo SZDL v Struževem bodo igrali: Radko Polič (polkovnik), Sandi Pavlin (kapetan Simčič), Niko Goršič (st. vodnik Oto Sedmak), kazensko desetino pa bodo sestavljali: Pavle Rakovec (desetar), Marko Mlačnik (četo) Damir Šaban, Gojmir Lešnjak, Pavle Ravnohrib, Zdravko Zupančič, Attila Gere, Ivan Rupnik, Željko Hrs, Jusuf Jonuzi, Jožef Popoša, Gligor Atanasovski, Saša Jovanovič, Marko Brecelj, Marinka Štern (mama, sestra, kmetica). Glasba: Marko Brecelj. L. M. Pihalni kvintet VEČER Z MOZARTOM IN HAYDNOM V četrtek, 19. junija, _ ob bo v Struževem nastopil Pihalni kvintet s koncertom renesančne glasbe. Glasbena *Upina ljubljanske srednje glasbene šole obstaja poldrugo leto, vendar je že postala reprezentačna glasbena skupina, ki ima za seboj že vrsto nastopov. Letni koncert bodo verjetno imeli v kranjski stolni cerkvi. «V okviru kulturnih prireditev ob jp^jevnem prazniku Struževega bo Pijani kvintet nastopil z Mozartovim in n *ydnovim divertimentoma. ' Glasbena skupina, ki igra skupaj Ppldrugo leto, je obvezni glasbeni sejf^v srednje glasbene šole v Ljubljani. **ladi glasbeni navdušenci, ki letos * nčujejo tretji ali četrti letnik glasbešole, so zbudili pozornost tudi zaratega, ker so pihalni kvinteti razmetna redke glasbene skupine. *V* ljubljanski glasbeni šoli je menda 'j* 0 dvajsetih letih to prva glasbena skupihalcev,«je povedala Mojca Zarotnik iz Kranja, ki v kvintetu igra fagot. Drugi člani so Maja Kojc - oboa, Matjaž Mraz - klarinet, Andraž Hauptman - flavta in Drago Peterlin rog. Mentor je prof. Franc Rizmal. Čeprav se pihalni kvintet tokrat prvič predstavlja v Kranju, ima letos za seboj že celo vrsto nastopov: v Cankarjevem domu in v Filharmoniji v Lju bljani, kmalu bodo nastopili na lju bljanskem Magistratu, za njimi je snemanje za ljubljanski radio, gostovali so na Opčinah v Italiji itd.»na programu imamo Mozarta in Havdna, dva divertimenta smo doslej naštudirali, vadimo pa tudi Mozartov kvintet, kar jih obstaja v glasbi. Program pa bi radi razširili s sodobnejšo glasbo, v mislih imamo Kamovševo suito,«pravi Mojca Zaplotnik, ki v kranjski glasbeni šoli uči kljunasto flavto. Če bo vse po sreči, bo imel Pihalni kvintet letni koncert sredi poletja v kranjski stolni cerkvi. Pozneje bo glasbena skupina kar za leto obmolknila, saj gresta klarinetist in hornist na služenje vojaškega roka. Vendar se bodo po enoletnem premoru člani prav gotovo znova našli, saj gredo vsi študirat še na Akademijo za glasbo, pa tudi vse dosedanje spodbudne ocene njihovega igranja so skorajda že obveznost tudi za naprej. L. M. TREBNJE - V petek, 20. junija, ob 19. uri se znova, tokrat že devetnajstič zapored, odpirajo vrata znanega razstavišča likovnih samorastnikov v Trebnjem. V Domu kulture bodo do 28. junija na ogled slikarska in kiparska dela dvanajstih jugoslovanskih likovnikov ter šestih gostov iz tujine. Razstavljajo: Jutta Borchet (ZR Nemčija), Michai Chereches (Romunija), Sekula Dugandžič iz H. Čuprije, Gonzalo Endara Crow (Ecuador), Vasile Frunzete (Romunija), Zdenko Grgeljac iz Karlovca, Jan Hruška (ČSSR), Zlatko Huzjak iz Djurdjevca, Stjepan Ivanec iz Kladarov, Olga Kolar iz Trebnjega, Rioichi Kono (Japonska), Martin Kopričanec iz Molev, Salma Lachin iz Egipta, Sandi Leskovec iz Mirne, Darja Lovak Lobnikar iz Zagreba, Stane Novak iz Trebnjega, Lucija Reščič iz Trebnjega, Petar Ristič iz Djurdjevca in Pero Topljak iz Djurdjevca. Jezikovno razsodišče SLOVENSKI DEE JAY»V Super Liju smo dobili slovenskega Dee Jaya (disk jockeva, jahalca plošč!) za leto Konkurenca je bila huda, vrli fantje so se morali pomeriti v izbiri glasbe, mixa, uporabi mikrofona in odzivu pri poslušalcih. Tako bralcem poroča nepodpisani časnikar v Anteni z dne 28. maja Privrženci zabavne glasbe, navdušeni nad tekmovalcem in zmagovalcem, pa se vseeno sprašujemo, če dejavnosti teh junakov ne bi mogli poimenovati po slovensko in poročati o njih v pravopisno neoporečnem članku. Moji sicer glasbeno izostreni čuti so namreč zaznali, da v Anteninem hvalospevu Dee Jayu ne manjka praznih prostorov, kjer bi po pravilih morala stati vejica.«ljubitelj zabavne glasbe iz Ljubljane. Prelistali smo navedeno številko Antene in ugotovili, da našega»sicer«glas beno čutečega dopisnika tudi jezikovni čut ni pustil na cedilu. Tudi mi smo a omenjenem članku pogrešali nekaj vejic, npr.»... spomnil se je nečesa () kar drugim ni padlo na um... da kaže () kar zna... «Ali v Zgodbah odprtih src:»zakaj je naša OŠ Tomo Brejc bolj prostaška () kot je treba?«in»na angleškem trgu bi se te dni že moral pojaviti maxi single in LP skupine Divlje jagode«(menjave pri Bosancih). Že pri bežnem pregledu smo odkrili še druge napake, npr. tožilnik za zanikanje:»izvajajce to seveda ne zanima...«(dodo neuradno iz Murske Sobote),»Lollo golo v njenih filmih niste mogli videti.«(trič trač. Prav posebne vrste jezikovni primitivizem pa je nekritično prevzemanje iz tujih jezikov, predvsem iz angleščine. V Press agenciji Antene piše bralka, da rada gleda televizijsko nadaljevanko Dynasty, v rubriki Made in Italy je beseda o shovvmanu Redu Canzianu, Miš maš konec maja pove, da je maj explozija pomladi,»pridna poredna punčka«se je poročila z»divjim rockerjem«, naš Dee Jay mora obvladati mix mešanje glasbe, kot začuda opozori slovenski prevod v oklepaju). Pa v članku Divji rocker za pridno poredno punčko:»heather noče povedati () ali je Tommy tudi v resnici tako divji...«dragi uredniki Antene in pisci (večinoma nepodpisanih) sestavkov, zabavniški žargon še ni publicistična zvrst knjižnega jezika. Ker se mladi po vašem jeziku radi zgledujejo, je tem pomembnejše, da se vaša sproščenost povezuje tudi z jezikovno kulturo.

6 GLAS 6. STRAN Sedmošolka Nada Bajželj na zveznem tekmovanju matematikov Sošolci so jo pričakali s torto Kranj, junija Nada Bajželj iz Stražišča, učenka sedmega razreda osnovne šole Lucijana Seljaka, je bila prva med 176 sedmošolci na slovenskem tekmovanju matematikov, na zveznem v Skopju pa je osvojila odlično 35. mesto. Od Gorenjcev je bil v Skopju še osmošolec Vilko Leben iz šole v Železnikih. Ko se je Nada Bajželj vrnila iz Skopja, so jo sošolci v razredu pričakali s torto. Na svoj način so ji čestitali za odličen uspeh, torto pa so, kajpak, z učiteljico matematike Marijo Grašič vsi skupaj pojedli. Nadin prvi uspeh je bilo že prvo mesto na republiškem tekmovanju med 176 sedmošolci. Na njem sta iz Seljakove šole sodelovali še sedmošolka Mirjana Todorovič in osmošolka Mojca Perčič. Vse tri so prejele zlata Vegova priznanja. Na zvezno tekmovanje lahko pošlje Slovenija sedem učencev. Na letošnjem, ki je bilo 7. junija v Skopju, so bili trije najboljši sedmošolci in štirje najboljši osmošolci z republiškega tekmovanja.»nada je bila v Skopju 35. To je za naše razmere odličen uspeh. V drugih republikah imajo pred tekmovanjem dva do tri tedne skupnih priprav, v nekaterih republikah imajo po dve dodatni uri matematike na teden,«je pripovedovala učiteljica Marija Grašič.»Pri nas smo zvedeli, da greva na tekmovanje v ponedeljek, v četrtek sva šli. Tudi med letom se predvsem zaradi prostorske stiske in problema vozačev s sedmošolci sploh nismo dobivali k dodatnemu pouku, medtem ko imajo osmošolci tega pouka le uro na teden. Nada je prva učenka iz naše šole, ki je bila na zveznem tekmovanju matematikov.«tudi Nada je uspeha vesela in je ponosna nanj. Kot odlična učenka v vseh predmetih sicer ne daje matematiki bistvene prednosti, zatrjuje pa, da bo še tekmovala, se še bolj poglobila v matematične skrivnosti. H. Jelovčan ZANIMIVOSTI 46 delavcev jeseniške galanterije ne ve ne kod ne kam Reveža nihče ne mara Jesenice, 16. junija Presenetljiva delovna zavest v nemogočih delovnih razmerah in ob bednih osebnih dohodkih Izvažajo prek posrednikov in dobijo toliko, kot naročniki pač dajo S fotoaparatom na prireditvah Če bi Jeseničane vprašali, kje je lesno-galanterijski obrat, bi vam le starejši utegnili pokazati pravo pot k nekdanji Cufarjevi žagi ob potoku na Plavžu. Obratek čemi in se življenju nevarno nagiba tja v potok trideset in več let. V tem obdobju so ga neprizanesljivo obšle vse modernizacije, rekonstrukcije in adaptacije: še vedno na dvorišču ni moč obrniti niti kmečkega voza, streha pa bo zdaj zdaj pokopala vseh petdeset delavcev. ' Če bi v ta obrat po pomoti zašla inšpekcija, bi ga pri priči zaprla. A kaj inšpekcija! Sem so v tegobnih desetletjih životarjenja hodili občinski možje in priporočali modernizacijo, čeprav se ni prav vedelo, kam bi se širili. V jarek? Modro so svetovali združitev, a revnega ženina nihče ni maral, še najmanj tedaj kar cvetoča lesna industrija. Sem in tja se je vzdignilo malo vetrčka okoli žage ali LGO. Tedaj, ko so zabredli v rdeče številke. Iz pristojnih občinskih služb so požugali s prstom, češ gorje, če ne plačate davkov, prispevkov za nerazvite, luškega in železniškega prometa, kajti mi smo v eri industrializacije in elektrifikacije, vi pa kakor hočete. Izvažajte na konvertibilo, stisnite pas. Delavci so, četudi na nekdanjih Čufarjevih strojih, prek ljubljanskega Doma izvažali valjarje v konvertibilno Ameriko in delali lesene kljuke in karnise za lesno industrijo. Dobili so toliko, kolikor se je posrednikom zdelo, da lahko dobijo, in nič več. Stisnili so zobe in želodce, delavke so žvečile jabolka in kruh, da so za bone kupile malo salamice za otroke, o regresu ni bilo ne duha ne sluha. Samo da ne bo izgube! Za take razmere presenetljiva delovna zavest; izgube res ni bilo in je še danes ni, ko vestno plačujejo vse domoljubne izvozne in druge obveznosti. A nesreča nikdar ne počiva. Naj se ti že zruši streha nad glavo, naj veš, da boš tako kot vsi starejši sodelavci zanesljivo invalid brez nekaj prstov na rokah, naj bo oglušujoči hrup da- TOREK, 17. JUNIJA 1981 nost in nevzdržni prah stvarnost, najhujši nesrečnik si pač, če si na listi kršiteljev. Od lanskih poprečnih celil dinarjev mesečno na glavo so letos prešli kar na dinarjev za dobro, redno in garaško delo. Kvali* ficirani so tako kot direktor dobili nekaj več dinarjev. Direktor si je potne stroške ob slabi kilometrini plačeval sam, ko je moledujoče hodil za kruhom po belem svetu. Zdaj mu je prekipelo, zaklical je ne* pre klicni adijo. Res je, da so se spozabili, ko so tako»enormno«povečali osebne dohodke, čeprav je kar težko razumeti, kako preživiš s štirimi milijoni. Kakšna ironija! Lesna predelava tone, jeseniška galanterija pa še živi' Revna in betežna ni tej družbi dolžna niti ficka, a za ceno, ki je srhljivo visoka. Ta»ceh«bi ji ta družba po tridesetih letih in za spremembo vendarle morala poravnati. D. Sedej Kranjska gora V osnovni šoli Jeseniško-bohinjskega odreda v Kranjski gori že nekaj let uspešno deluje foto krožek, ki je vključen tudi v delo šolskega kulturnega društva Josip Vandot. Za mlade fotografe v krožku je bilo letošnje leto zelo uspešno. Najuspešnejša sta bila mlada fotografa Damjan Hrovat in Fredi Grilc, ki sta se na občinskem pionirskem foto tekmovanju na Jesenicah uvrstila na prvo mesto. Udeležila pa sta se tudi tretjega gorenjskega tekmovanja mladih tehnikov na Jesenicah. Tudi na tem tekmovanju sta bila med mladimi gorenjskimi fotografi najboljša. A. Kerštan Bled čakajoč na turiste Specializirana prodajalna cokel v Kranju Počasi, a vendarle vztrajno oživlja stari Kranj. Nekaj stopnic pod zlatarjem Rangusom, v stopnišču nad Jelenovim klancem, v Reginčevi ulici, kjer je bil včasih fotograf Rode, je v soboto, 14. junija, Marjan Fajfar s Sp. Brnika odprl specializirano prodajalno cokel. Ze od leta 1977 izdeluje lesene podplate za cokle, zdaj pa je začel izdelovati cele cokle in se je odločil tudi za svojo prodajalno. Vse vrste cokel bo prodajal: otroške, ženske in moške, sčasoma pa bo kupcem ponudil še kaj drugega iz domače lesene galanterije, pravi. Menda je to edina tovrstna prodajalna na Gorenjskem, vsekakor pa je prijetna poživitev starega dela Kranja. Foto: D. Dolenc Pri obnovi partizanskih spomenikov se je vendarle premaknilo Prve so na vrsti Begunje Spominske kamne talcem v Begunjah so že začeli obnavljati. Zdaj je še čas za popravke: spremembe naj svojci padlih oziroma občinski odbori zveze borcev javljajo Zavodu za spomeniško varstvo Kranj. Radovljica, 6. junija V Radovljici so se sestali predstavniki Medobčinskega sveta zveze borcev za Gorenjsko, Medobčinskega sveta zveze komunistov, Občinskega odbora zveze borcev Radovljica in krajevne skupnosti Begunje. Osnovni namen sestanka je bil pregled stanja spominskih obeležij talcem v graščinskem vrtu v Begunjah in v Dragi, ki so že dalj časa kamen spotike in razgovor glede obnove le-teh in doma na Vodiški planini. Da bi bili kamni čim prej obnovljeni, je Občinski odbor zveze borcev Radovljica ves denar, ki so ga zbrali podpisniki družbenega dogovora za obnovo spomenikov v občini, že namenil obnovi Begunj. Kamnosek Polde Šajn iz Kranja že brusi kamne in jih pripravlja za nove napise. Vendar pa bo za obnovo vsej 460 kamnov v graščinskem vrtu tega denarja premalo, zato radovljiški borci prosijo gorenjske delovne organizacije za pomoč. Takoj so se odzvale delovne organizacije iz radovljiške, zelo malo pa jih je iz drugih občin.. Letos pa bo treba reševati tudi dom na Vodiški planini in spomenik v Dražgošah, ki ju je treba sanirati. Da se bo za vse skupaj zbralo dovolj sredstev, bo na Gorenjskem kmalu ustanovljen koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora za obnovo spomenikov NOB, ki naj bi združil vsa zbrana sredstva v ta namen, Medobčinski svet ZK in ZB NOV pa bosta pozvala tudi vse delovne organizacije, da po svojih močeh pomagajo pri tem. Kmalu se bo do sestali predstavniki gorenjskega združenega dela, medobčinske družbenopolitične organizacije in si odgovorni iz radovljiške in škofjeloške občine. Da se je pri obnovi spomenikov vendarle premaknilo, so seveda najbolj veseli borci, ki jim ni vseeno, da spomeniki tako propadajo. Ker so v Begunjah kamne že začeli obnavljati, naprošajo svojce in družbenopolitične organizacije posameznih gorenjskih občin, da pravočasno opozore na potrebne popravke na spominskih kamnih. Zdaj je za to še čas. Spremembe sporočite Zavodu za spomeniško varstvo Kranj. D. Dolenc Republiško tekmovanje sekačev in voznikov gozdnih tovornjakov Spretni v gozdu in na tekipovanju Bled, 14. junija Na 15. republiškem delovno-proizvodnem tekmovanju gozdarjev so bili najuspešnejši predstavni' ki gozdnega gospodarstva Postojna: med sekači je zmagal Ivan Čuk, med vozniki tovornjakov Dušan Kovač, slavil' so tudi kot ekipa. Tekmovalci kranjskega in blejskega gozdnega gospodarstva niso izkoristili prednosti domačeg* terana, saj se nihče od njih ni uvrstil na zvezno tekmovanje, ki bo konec tedna prav tako na Bledu. Sekači so morali po teoretičnem delu tekmovanja še na preskus praktičnih znanj in spretnosti. Na meč motorne žage so napenjali verigo, klestili so veje, prežagovali debla, podirali drevesa... Vozniki tovornjakov so se pomerili v nakladanju okroglega lesa različne debeline ter v sestavljanju piramide iz krajših koncev okroglega lesa. Od gorenjskih sekačev je najbolj zadovoljen zapuščal tekmovanje Franc Miklavčič z Dolenje ravni. Prvič je nastopil na republiškem prvenstvu in že v prvem poskusu je dosegel dober rezultat 18. mesto med 60 sekači iz vseh slovenskih gozdnih gospodarstev, gozdarskih organizacij ter šolskega centra v Postojni.»Kako ne bi bil vajen teh del? Na leto podrem okrog petdeset kubikov lesa na domači kmetiji in občasno tudi pri prijateljih in sosedih. V naši vasi smo že spoznali, da ne moremo eden brez drugega in si zato veliko pomagamo. Večina naše gmajne je na pobočjih Blegoša. Ponekod je take strmo, da ni mogoče speljati niti gozdnih vlak. Zdaj, ko pospravljamo od žledoloma izruvano in polomljeno drevje, je delo v gozdu še posebej nevarno. Podrtija skriva v sebi številne pasti,«je dejal Franc Miklavčič. Milan Rozman iz Loma pod Storžičem je zaposlen v kranjskem gozdnem gospodarstvu, v temeljni organizaciji kooperantov Tržič, kot gozdni manipulant, za motorno žago in drugo gozdarsko orodje pa pogosto poprime doma na kmetiji. Na leto posekajo povprečno sedemdeset kubikov lesa. V gmajno na pobočju Kriške gore se ne da priti s traktorjem, od tam spravljajo les s konjem ali po drčah. Milan je tokrat četrtič nastopil na republiškem tekmovanju sekačev. Vsako leto se bolje uvrsti; letos je bil že 33. Marko Grmek, zaposlen kot sekač v Gozdnem gospodarstvu Bled tozd Pokljuka, je letos zmagal na prvenstvu delovne organizacije. Čeprav ima šele par let prakse, je ugnal tudi izkušenejše sekače. Na republiškem tek Radovljiški brigadirji letos le na Pokljuko Na akciji nagrajevanje po delu Radovljica, 13. junija Mladi iz radovljiške občine se letos ne bodo udeležili republiške ali zvezne delovne akcije, temveč bodo od 6. do 21. julija pomagali vojakom in kmetom pašne skupnosti Nomenj-Gorjuše pri gradnji vodovoda na planini Javornik. Zakaj takšna odločitev?»čeprav nasa občina ne sodi med nerazvite, so tudi pri nas območja, ki so slabše razvita in jim je zato treba pomagati. Oživljanje pašništva v Bohi- ^ v n j u i n preprečevanje zaraščanja planin je ena od nalog v kmetijstvu, pri kateri lahko sodelujejo tudi mladi. Na planini Javornik bomo gradili 2,2 kilometra dolg vodovod. Vojaki bodo delali predvsem s stroji, mladi bomo pomagali pri delih, ki jih je treba opraviti še s krampi in lopatami, ob koncu tedna bodo na planino prišli tudi kmetje. Na Javorniku so že doslej molzli krave s strojem, vendar je bila molža zaradi pomanjkanja vode otežena in mleko zavoljo tega večkrat oporečno,«je dejal Zdravko Novak iz Podnarta, vodja centra za mladinsko prostovoljno delo pri občinski konferenci ZSMS Radovljica, sicer pa izkušen brigadir, saj je doslei sodeloval že na štirih zveznih akcijah (Titograd, Goričko, Buje in Kozjansko), na republiški v Beli krajini in na lokalni v Gorjušah. Zanimanje za mladinsko prostovoljno delo upada. Mladi poleti raje delajo za denar, kot da bi zastonj krampali na trasi. Kako boste pridobili brigadirje?»v mladinski organizaciji smo se letos odločili za dve novosti. Poleg stalne brigade, v kateri bo 20 do 30 mladih iz movanju je bil 25., ponovno najbolji med Blejci, a če ne bi pri podiranji drevesa na cilj preveč zgrešil»ničle«, Wj bil še uspešnejši.»na dan podere^ dvaindvajset dreves. Poleti je prijetn" delati v gozdu, pozimi je pravi vrag 1 sneg, dež, mraz... Na Rudnem polj^ je še zdaj moč najti v senci posamezne] krpe snega.«milan Knafell iz zaselk* Grabče, nedaleč od Zgornjih GO" rij, je zmagal o* tekmovanju Gozdnega go* spodarstva Ble* med vozniki tovornjakov, ni republiškem ptf venstvu pa rfl* delo ni in ni šlo od rok kot bi se g* polotila trema.»za priprave ni bilo C sa. Preveč je lesa v gozdovih, da bi m vornjaki stali,«je dejal. Na mesec nalo 1 ži in zvozi približno 1200 kubikov les* Vozi po vse mogočih cestah po vaf nih in nevarnih... Na Pokljuki se f že enkrat prevrnil s tovornjakom, a j" je na srečo odnesel brez omembe vreo nih poškodb. Med 23 vozniki gozdnih tovornjak«^ sta bila med gorenjskimi tekmoval^ najboljša Anton Meglic in Milan Seli' nik iz kranjskega gozdnega gospodar' s t v a - C. Zaplotnik A radovljiške občine, predvsem dijako^ ter razen teh še 20 brigadirjev iz prijh teljske občine Svilajnac v Srbiji, bornj letos organizirali še brigadirski tabofl v katerem pa se bodo mladi menjava^ odvisno od delovnih obveznosti in pt<? stega časa. Računam, da jih bo več o' koncu tedna in nekaj manj med ted* nom. Vsi stalni brigadirji bodo leto* prejeli od deset do trideset tisoč dina^ jev nagrade prizadevnejši pri del«t več, slabši manj. Ne, ne gre za plać! temveč ža denar, s katerim bodo mla^ nadomestili vsaj tisto, kar bodo zapr*' vili na akciji.«znano je, da je razpoloženje m tovrstnih akcijah veliko odvisno od te' ga, kako je poskrbljeno za preživljanj* prostega časa.»za mlade iz Srbije bomo pripravil' tečaj slovenskega jezika, z avto-motp društvom se dogovarjamo, da bi pri' pravili tečaj za izpit A kategorije, voljo bo računalnik, veliko bo športai drugo pa bomo prepustili brigadirjem/ je dejal Zdravko Novak. Naj še povemo, da bodo mladi me < * akcijo bivali v gozdarski koči na M** zlem studencu in da bosta akcijo vodil 9 izkušena brigadirja Štefan Fuj s in M*' ti j a Strgar iz Bohinjske Bistrice. C. Zaplotnik

7 KRONIKA 7. STRAN (mmmm^olas 2 gora se vrnimo zdravi in zadovoljni Nespametnega gora strogo kaznuje Kranjska gora, začetek junija Opozorila in navodila Planinske zveze Slovenije, gorske reševalne službe in vremeftoslovcev jemljimo najmanj toliko resno kot napotke pri nabiranju gob, pravi Marjan Lavtižar, dolgoletni načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kranjski gori. Ostenje med Mojstrovko in Vzhodno do Kukove špice je delovno področje postaje Gorske reševalne službe iz Kranjske gore, 32-članskega moštva reševalcev in Pripravnikov, ki mu je že dolga leta načeluje 53-letni Marjan Lavtižar. Prav v Kranjski gori je bila Pred 75 leti ustanovljena prva podružnica Slovenskega planinskega društva in z njo je rasla tudi gorska reševalna služba.»reševalcu je v zadovoljstvo, če lahko pomaga, če lahko reši življenje, žal pa se v dolino pogosto vračamo z mrtvecem. Na leto gremo &a pomoč od dvanajst- do osemnajstkrat in v večini primerov smo Prepričani, da je vsaka nesreča odveč. Pomoči potrebni so bili večinoma slabo opremljeni in psihično ter fizično prešibki, da bi premagali pasti pretežkih potov in sten. Planinstvo je pri nas v modi in ta *hoda je marsikoga stala življenje. Več let na primer ni planinaril, potem pa se je ponovno, brez priprav, Odločil za gorništvo. Ce drugi zmorejo, zakaj jaz ne bi, največkrat razmišljajo. Za ture se odločajo brez premisleka, brez primerne opreme, tudi brez zadosti hrane. Na težjih poteh prihaja do zdrsov, nenadnih padcev, nevarno je padajoče kamenje, ki ga prožijo neprevidni planinci, hipoma se pojavi slabo vreme s strelo in to neizku gasilsko društvo Preddvor praznuje 90-letnico Kombinirano vozilo pomembna pridobitev L Preddvor, 13. junija Franc Žužek, {.-Plan Jablan v Prulilvnm Preddvoru, in Janko Innkn Urbanoj > graščak s Turna (brat pesnice Josi Ilrhnnpe Tu rn ograj ske), sta pred devetde- ^' >ni leti zaprosila Zvezo požarnih v Ljubljani za»pojasnila v najj*vi gasilskega društva v Preddvoru«,»^ilci so kmalu po ustanovnem obj? e ni zboru zaprosili Dava,»vežbate- ~* iz Ljubljane, da je z jutranjim vla-, j> 0 'n, nato pa s poštnim vozom prišel v ^Palice in jih naučil pravilne upora- C. Or odja, med drugim tudi ravnanja z j { 2 galno, ki je dobila ime po botri, na- ' dkovi ženi Lojzi. Prvi požar, ki ga K^nja društvena kronika, je izbruhni! 22. marca 1898 pri Kodrču na Sred- J 1 Beli. Društvo je tedaj imelo še tako Vm. P r e m e» da so morali vaščani v j^rih prinašati vodo do ročne brizgal- * Za gašenje je društvo prejelo na- 'o zavarovalnice iz Gradca. Ni bila ^bno velika, vendar dobrodošla v ni društveni blagajni Današnjega društva ne moremo primerjati z njegovim prvim predhodnikom. Gasilski Jj*S Škrvada, (^osednik upravlja odbora:»do je v devetdese nebogljenec se J* 1990 namerathfl 0 zgraditi pro- dobro organizitih letih razvil v v^žarna bazena v rano društvo s palicah in Ma- 116 člani, od katerih jih poveljuj nik Žarko Polajlahko štirideset vsak trenutek pok e v boj z ognjenimi zublji. Štiriinj(j l deset je mladih gasilcev in gasilk, Onvj 6 šele učijo ravnati z gasilskim djem. sj^uštvo je dokaj dobro opremljeno gašenje požarov. Razen orodnega in (j^^skega vozila je v jubilejnem, V 0 '! e tu obstoja, obnovilo kombinirano ^Zilo TAM 5500, ki ga je lani za majhk denarje kupilo od jeseniške Želeje. Člani društva so pri tem opravili ^..udarniških ur, veliko so jim poma- 1 tudi obrtniki in drugi krajani Ob 90-letnici bo v Preddvoru več prireditev. Jutri ob 19. uri bo vaja gasilskih enot iz društev Preddvor, Luže, Olševek, Hotemaže, Jezersko in Visoko. V petek ob 20. uri bo v domu družbenopolitičnih organizacij slavnostna akademija s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim. V soboto ob 17. uri bo srečanje gasilk kranjske občine, prikaz delovanja obnovljenega vozila in zatem veselica z Gašperji. V nedeljo ob 15. uri bo mimohod gasilcev, krajša slovesnost in nato veselica z Lojzetom Slakom. Pokrovitelj vseh prireditev je občinska požarna skupnost. Preddvora in okolice. Vozilo je za društvo velika pridobitev, saj ima pogon na vsa štiri kolesa, vitlo, cisterno z 2300 litri vode (za šest minut gašenja), 100 kilogramov prahu in 150 litrov pene. Sedem brizgaln za zdaj zadošča za potrebe gašenja, medtem ko imajo cevi pol premalo. Požar v Keržanovi delavnici, najzahtevnejši v 90-letni zgodovini društva, jih je najbolje opozoril na to, da tudi dihalna aparata in negoreči obleki niso le okras v garaži, temveč pripomoček, na katerega bodo morali ob prihodnjih akcijah resno računati. Andrej Sodnik, gospodar v društvu in sektorski poveljnik, se Andrej Sodnik, gospodar društva in spominja, da je sektorski poveljnik:»gasilske detih 54-krat po v zadnjih 27 lesetine iz preddvorskega društva so šenju požarov sredoval pri ga zadnja leta vedno in pri drugih naravnih nesre med najboljšimi na občinskih tekmovanjih.sili nad Roblečah. Lani so gakom v Kokri, kozolec v Preddvoru, Keržanovo delavnico, letos so se spopadli z ognjenimi zublji v Heinriharjevi vili v Kokri. C. Zaplotnik šenega in nepripravljenega planinca hitreje zmede. Zato ponavljam: če gremo v gore, izberimo turo, za katero smo sposobni. Nihče naj ne bo žalosten, če ne more prehoditi ture, ki jo je pred njim sosed ali znanec. Vzemimo s seboj dovolj opreme, obleke in hrane, čeprav je zjutraj, ko odhajamo od doma, lepo vreme. V gorah je vreme hitro spremenljivo in nepredvidljivo. Vpisujmo se v planinske knjige in napišimo, kam smo namenjeni. Če pa tega ne storimo, povejmo svoje namene vsaj svojcem ali oskrbnikom planinskih postojank. V primeru nesreče bomo reševalci lažje in hitreje pomagali. Prav tako pa vsa opozorila Planinske zveze Slovenije, gorske reševalne službe, vremenoslovcev, izkušenih planincev ter oskrbnikov postojank vzemimo najmanj toliko resno kot napotke pri nabiranju gob«, svetuje Marjan Lavtižar. Bojmo se kapi»v zadnjih desetih letih je bilo na območju naše postaje kar sedem srčnih kapi v gorah. Vsak primer je po svoje zanimiv, vendar imajo vsi primeri skupni imenovalec: pretiravanje. Človek bi pričakoval, da so bili žrtve debelejši ljudje. Vendar so bili le trije od sedmih pretežki, drugi pa so bili vitki, trenirani in tudi izkušeni v hoji v gorah. Spominjam se primera, ko so vzeli prijatelji s seboj v gore znanca, ki je bil nekdaj planinec, vendar je nekaj let zaradi drugih obveznosti planinsko aktivnost opustil. Pregovorili so ga in z njimi je odšel za dva dni. Druščina je hitela, hoteč dokazati, da je prav tako dobra kot je bil on nekdaj, le-ta pa tudi ni hotel popustiti. Posledica je bila žalostna: smrt zaradi srčne kapi, zaradi pretiravanja. Takšno početje je še posebej nevarno ob veliki vročini. Zgroziš se, ko vidiš ljudi, ki sredi največje vročine silijo med skale. Zamujenih mladostnih gorniških priložnosti se v starih letih ne da nadomestiti,«je poduk Marjana Lavtižar j a. NESREČE J. Košnjek Podrl kolesarja BI. Dobrava, 13. junija Zjutraj okrog 8. ure sta Milka Sodja in njen sedemletni sin Jure s kolesoma zavijala v levo proti osnovni šoli. Ko je zavijal Jure, je iz smeri Podkočne pripeljal z dostavnim avtom Davorin Vidic, 1925, z Jesenic in otroka podrl. Huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Zaletel se je v voz Krnica, 13. junija Gorazd Breznik, 1964, iz Zg. Gorij, se je z motornim kolesom zaletel v parkiran voz z žagovino in se hudo ranil. Zaradi prevelike hitrosti in neizkušenosti ga je vrglo s ceste. Je hudo ranjen. Trčila motorista Moste, 14. junija Voznik kolesa z motorjem Arkadij Potočnik, 1949, iz Ljubljane, je vozil iz Završnice proti Mostam. V blagem desnem ovinku ga je zaneslo v levo na nasprotno stran ceste, kjer se je zaletel v voznika kolesa z motorjem Antona Pongraca, 1971, iz Žirovnice. Pongrac je bil huje ranjen. Zaviral in padel Podtabor, 14. junija Voznik motornega kolesa Norbert Korenjak, 1957, iz Borovelj je' pri zaviranju na mokri cesti padel in se hudo ranil Neprevidni pešec Bled, 14. junija - Ob je Franc Zemva, 1913, z Bleda, prečkal cesto blizu bencinske črpalke na Bledu zunaj prehoda za pešce. Pri tem ga je zadel Andrej Hrovat, 1958, iz Begunj, z motornim kolesom, ki nezgode ni mogel preprečiti. Franc Žemva je bil hudo ranjen. Lažje se je ranil Žiri Prejšnji torek smo pisali, da se je huje ponesrečil Marjan Klavžar, 1965, s kolesom z motorjem. Bil je lažje ranjen. H. J. Preddvor Znak pred mostom sicer zagotavlja, da prenese kar sedemnajst ton bremena, kljub temu pa je vozniku nekoliko čudno pri srcu, ko se zagleda v scefran lesen tlak mostu. Foto: F. Perdan Padla pod nakladalko Brode, 9. junija Okrog osmih zvečer je kmet Polde Prevodnik s traktorjem s samonakladalko nalagal seno na travniku v Brodeh. Pomagali sta mu žena Cirila in hčerka Mateja. Cirila je hodila ob nakladalki in grabila seno z grabljami. V trenutku, ko je mož zapeljal nazaj, so se grablje zataknile v nakladalko. Ko jih je hotela zadržati v rokah, je zgubila ravnotežje in padla pod nakladalko. Kolo nakladalke je zapeljalo čez njo, v zobe mehanizma nakla- NOČNA KRONIKA Obležal za kioskom Za kioskom pri restavraciji Park je obležal S. J. iz Kranja. Z neudobnega počivališča sta ga spravila miličnika, ki sta ugotovila, da možaku ni kaj hudega, ampak rabi le nekaj časa za streznitev. Pošprical mu je obleko Kranjčan M. J. se je pritožil, da ga je na Partizanski cesti pošprical avto in mu umazal obleko. Miličniki so ugotovili, da gre za voznika J. T., ki je vozil v zaprto smer. Pošpricani bo moral novo obleko <*H njega iztožiti, pri sodniku za prekrške pa se bo zagovarjal zaradi prometnega prekrška. Spor zaradi štorov J. M. s Črnivca je s svojimi sinovi napadel sovaščana J. V. zaradi štorov za zemljiške mejnike. Pretepači so odšli domov, žrtev pa so gostje iz gostilne Mlakar na Črnivcu spravili do zdravnika. Nepremišljeno dalke pa ji je zdrknila noga. Hudo ranjeno so odpeljali v Klinični center. Stroj odrezal roko Škofja Loka, 14. junija Delavcu Andru Juriču, 1958, je v LTH na hidravlični stiskalnici odrezalo desno roko v zapestju. Jurič je vzel iz kalupa stiskalnice odlitek. Ko je hotel očistiti spodnji del kalupa, se je stroj sprožil. Predvidevajo, da je prišlo do okvare na mikrostikalih. Pogorel pralni stroj Preddvor, 14. junija V stanovanju Vinka in Dragice Krivec v Preddvoru je pogorel prali stroj gorenje olimpik. Ko je stroj začel prati, se je v spodnjem delu vnel. Požar je pogasil sosed Peter Piškur. Opekel se je kajenje ali odvržena v vžigalica na nedovoljenem kraju povzročita Dvorje, 14. junija Ob 18. uri je 16-letni Primož Hudobivnik iz Dvorij pri Cerkljah hotel zakuriti v peči za centralno kurjavo. Ker se dračje ni vžgalo, je polil krpo z bencinom. Krpa pa se je vžgala, preden mu jo je uspelo vreči v peč. "S krpo v roki je stekel iz kurilnice. V garaži je krpo odvrgel. Vžgale so se plastične posode z raznimi barvami in laki. Požar je začel sam gasiti, obenem pa poklical na pomoč brata in sosede, ki so požar pogasili v petnajstih minutah. Primož je moral zaradi opeklin v Klinični center, škode na hiši pa je za 400 tisoč dinarjev. marsikateri požar ali nesrečo. Sosed poklical gasilce Rakovica, 15. junija Popoldne je sosed Franc Golob v stanovanju Katarine Franjič opazil dim. Z Jožetom Juvanom sta požar skušala pogasiti, vendar zaradi dima nista uspela. Pogasili so ga poklicni gasilci iz Kranja. Vnel se je televizor gorenje color, ki je bil sicer izklopljen, vtičnica pa je ostala pod napetostjo. zavaruje triglav Ozka cesta okrog tržiške cerkve in pokopališča je vsa razpokana že dalj časa grozila, da bo nekega dne zdrknila po bregu. Preden bi se zgodilo kaj hujšega, so jo cestni delavci zaprli, spodkopali in temelje znova utrdili. To nedeljo so cesto spet odprli, čeprav nov asfalt še ni položen. Stanovalci okrog cerkve in Damulneka so si odahnili, saj so si morali ves mesec dni utirati pot kar čez pokopališče. Foto: D. Dolenc

8 8. STRAN Telesna kultura v radovljiški občini Razvoj usklajen z gmotnimi možnostmi Radovljica, 5. junija V radovljiški občini se vse več ljudi ukvarja s športom in rekreacijo, medtem ko je družbena podpora zaradi težav gospodarstva čedalje manjša. Posledice najbolj občutijo športniki, telesnokulturni delavci ter klubi in društva. Kako so v radovljiški občini uskladili razvoj športa in rekreacije z gmotnimi možnostmi, smo se pogovarjali z Andrejem Sodjo, strokovnim delavcem kulturne in telesnokulturne skupnosti.»v tem petletnem obdobju ne bomo povečevali števila množičnih rekreacijskih prireditev, le bolj jih bomo prilagodili željam občanov. V občini nameravamo zaposliti organizatorja športne rekreacije, ki bo vodil in usmerjal občinska rekreacijska tekmovanja, sindikalna prvenstva, se povezoval s šolskimi športnimi društvi in podobno,«je dejal. Športniki iz radovljiške občine so prisotni v 35 posamičnih in šestih kolektivnih športih. Vsem ne bo mogoče zagotoviti dobrih možnosti za vadbo in nastope na tekmovanjih. Katere panoge boste izdatneje podpirali?»prednost bodo imeli smučanje (alpsko, teki in skoki), odbojka, veslanje in padalstvo ter perspektivni in vrhunski športniki iz drugih panog. Košarka, ki je bila v minulem srednjeročnem obdobju prednostna panoga, ni opravičila tega položaja in bo v naslednjih letih med tekmovalnimi športi, tako kot tudi plavanje, kolesarstvo, namizni tenis, hokej, nogomet in šah. Atletika bo zaradi koristnosti za vse druge športe imela poseben položaj.«telesna kultura nima vreče brez dna: bo denarja dovolj za organiziranje tradicionalnih športnih prireditev?»vsako leto bomo podprli FIS tekmovanje v smučarskih tekih v Bohinju, šahovski festival na Bledu, prvomajsko in mednarodno veslaško regato, tekmo za evropski pokal v alpskem smučanju ter razen teh še tri tekmovanja mednarodnega ali zveznega merila. Leta 1989 bo na Bledu svetovno veslaško prvenstvo in leto kasneje v Lescah še svetovno prvenstvo v padalstvu.«težave v gospodarstvu se odražajo tudi v telesni kulturi. Kako te težave občutijo klubi, kako je z vzdrževanjem objektov, kako z opremo?»dovolj pove že podatek, da je telesnokulturna skupnost v začetku minulega srednjeročnega obdobja zagotavljala klubom in društvom 55 do 60 odstotkov potrebnega denarja, lani pa le še 30 do 35 odstotkov. Vse večje breme je na klubih, zato se v telesnokulturni skupnosti trudimo, da bi vsaj za večje klube pridobili pokrovitelje. Nekaj takšnih vezi med športom in gospodarstvom se je v preteklosti že spletlo, nazadnje letos pozimi med veslači in HTP Bled. Stanje športnih objektov in naprav se iz leta v leto slabša. Številni domovi TVD Partizan bi bili potrebni temeljite obnove. V Radovljici bo treba najti cenejšo rešitev za ogrevanje letnega kopališča, v Kropi še precej denarja za obnovo kopališča in spremljajočih objektov. V Radovljici bodo še letos začeli obnavljati dom športnega društva. Blejci si želijo novo telovadnico,za katero pa turizem za zdaj ne kaže veliko zanimanja. Vsako leto bomo nabavili tudi en kombi za prevoz športnikov na treninge in tekmovanja. S starimi ne gre več izzivati nesreče,«je dejal Andrej Sodja. C. Zaplotnik Pogovor s trenerjem VK Triglav, Tomom Baldermanom Triglav računa na prvo mesto Kranj, 9. junija Letošnji start v drugi zvezni članski vaterpolski ligi bo v začetku julija. Med osmimi moštvi, ki se bodo borila za vstop v prvo zvezno ligo, bodo tudi vaterpolisti kranjskega Triglava. Kranjčani so najmlajše moštvo v tej ligi, saj ga sestavljajo le kadeti in mladinci. Mladinsko in člansko moštvo že tri leta trenira njihov bivši igralec, profesor telesne vzgoje v OŠ Josipa Broza Tita iz Predoselj, Tomo Balderman. t Mi Tako kot plavanje ima tudi vaterpolo v Kranju že štirideset let staro tradicijo. Člansko vaterpolsko moštvo je v tem času štirikrat igralo v prvi zvezni ligi in že več desetletij so stalni gostje druge zvezne lige. Tudi v tej sezoni bodo Triglavani skupaj z osmimi jugoslovanskimi moštvi igrali v tej ligi. Zadali so si nalogo, da bo mlado moštvo, v katerem so predvsem domači kadeti in mladinci, spet startalo za prvaka. Prvak ima namreč vse možnosti, da se v prihodnji sezoni vključi v prvo zvezno ligo. Za ta naslov se bodo borila moštva Opatija, Biograd, Betina z Murtra, Koper, Delfin iz Rovinja, Medveščak iz Zagreba, Burin in Triglav. Trener tega članskega in mladinskega moštva je šestintridesetletni profesor telesne vzgoje v OŠ Josipa Broza Tita iz Predoselj, Tomo Balderman. Kar osemnajst let je bil vaterpolist Triglava, ki je tedaj igral v prvi in drugi zvezni vaterpolski ligi.»treniramo vse leto. Fantje imajo le malo odmora za šolske in druge obveznosti. Začeli smo novembra v zimskem bazenu, maja smo prešli na šestdnevni trening v letnem bazenu. V tem času so naši kadeti že zasedli drugo mesto v finalu za jugoslovanski pokal, mladinsko moštvo pa se je že uvrstilo v finale letošnjega državnega prvenstva. Moštvo, ki bo igralo v drugi ligi, je sestavljeno pretežno iz kadetov in mladincev. Od lanskih članov sta ostala le Jerman in Stanišič. Ko se bodo začele počitnice, bomo trenirali dvakrat na dan in skušali odigrati čimveč prijateljskih srečanj. Sedaj se redno srečujemo in igramo z avstrijskim državnim prvakom, vaterpolisti iz Celovca. V začetku julija nas čaka še nastop na mednarodnem turnirju na Madžarskem. Tam bomo imeli tudi osemdnevne skupne priprave, ki bodo mlademu moštvu zelo koristile. Start v ligi je 12. julija. Mi smo imeli težak žreb, saj skoraj ves prvi del igramo v gosteh. Začeli bomo v Biogradu in na Murtru. Naši zvesti gledalci nas bodo doma prvič videli šele 10. avgusta, ko bosta naša nasprotnika Biograd in Betina. Za Triglav bodo igrali: Stanišič, Jerman, Sirk, Kodrič, Brinovec, Naglic, Grabeč, čadež, Kosec, Mikoletič, R. Hajdinjak, B. Hajdinjak, Lasič, Stirn, Štromajer, Rautar, Pičulin, Rozman, Starman, D. Vončina, Kosec in Kociper. Žal se je težko poškodoval Kosi, zato to sezono zagotovo ne bo igral. V moštvu imamo dva odlična vratarja. To sta Lasič, ki že brani v mladi državni reprezentanci, in Naglic, ki je bivši reprezentant mladinske vrste. Tudi v tej sezoni se bomo borili, da bi postali prvaki, za vrnitev v prvo zvezno ligo. Favorita za prvaka sta še Opatija in nevarna Betina. Skušali bomo doseči kar največ in biti prvaki te lige.«prepričani smo, da bo mlado moštvo Triglava letos v drugi zvezni ligi uspelo in da bodo osvojili prvo mesto. Na roko jim gredo vsi, še posebno upravni odbor, ki mu predseduje mladi Iztok Krašovec. ^ D. Humer Pintar zmaguje Kranj, 14. junija Janez Pintar uspešno nastopa v kategorijah do 80 in 125 ccm. Na dirki za državno prvenstvo na Grobniku pri Reki je zmagal v obeh kategorijah. Dobro sta vozila tudi člana AMD Kranj: Albin Štern, ki je na motorju minarelli slavil v kategoriji do 50 ccm, Milan Spendal na humellu pa je bil v tej kategoriji tretji. Janez je dirkal tudi v Horicah na Češkoslovaškem. Pred več kot 50 tisoč gledalci je v kategoriji do 80 ccm premočno zmagal, saj je drugouvrščenega prehitel za pol minute. V kategoriji do 125 ccm je bila zmaga težja. Vso dirko je vodil Švicar Blatter, krog pred zaključkom pa ga je Pintar prehitel in zmagal z dvema sekundama prednosti. Nastopili so dirkači ČSSR, DDR, ZRN, Nizozemske, Švice, Italije, Madžarske in Jugoslavije. M. Jenkole ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 17. Jli A 1981 Slovenska nogometna liga Imeniten uspeh Triglava Kranj, 15. junija Nogomet v Kranju letos praznuje pomembne obletnice: nogometno igro so začeli razvijati pred šestinpetdesetimi leti, nogometaši Triglava pa praznujejo štirideset let organiziranega nogometa. Imeniten uspeh so letos v slovenski članski ligi dosegli Triglavani, saj so drugi na lestvici. To je Triglavov doslej največji uspeh. Za Triglav so igrali: Stenovec, Klemenčič, Pavlin, Gros, Logar, Jakara, Belančič, Marš, Spilar, Florjančič, Cotman, Radosavljevič, Murnik, Lasica, Perhavec, Cvetičanin, Zirdun, Eržen, Atlija, ki je poškodovan, Ibrahimovič in Ignjatovič (oba z Jesenic), Lotrič, Katanec, igral je še Taneski, ki je nato odšel v Gošk-Jug v Dubrovnik, in Juršič, ki je odšel v JLA. Kranjska gora športnikom Turizem in šport Kranjska gora, 15. junija Z lepo prireditvijo v Kranjski gori je turistično društvo Kranjska gora predstavilo najboljše športnike Štipendije kot spodbuda in najcenejša propaganda kraja V zadnjih letih smučarski klubi v Kranjski gori izredno dobro in prizadevno delajo, zato v tem našem turističnem kraju raste nov, mlad rod odličnih smučarjev, tekačev, skakalcev in alpincev. Za treninge in stroške tekmovanj pa potrebujejo vrhunski tekmovalci veliko denarja, tega pa se zavedajo tudi kranjskogorski turistični delavci. Turistično društvo Kranjska gora je zato dalo pobudo za ustanovitev sklada za razvoj kvalitetnega športa v krajevni skupnosti Kranjska gora. S tem naj bi zagotovili hitrejši razvoj tekmovalnega smučanja in ga uskladili z interesi gospodarstva.»turistično društvo Kranjska gora se je odločilo štipendirati člane A selekcij Jugoslavije v smučanju v članski konkurenci tiste, ki prebivajo na področju naše krajevne skupnosti,«je ob nedeljski prireditvi Kranjska gora športnikom dejal predsednik Turističnega društva Jože Borštnar.»Kranjska gora ima sedem deklet in fantov v alpskih disciplinah in tekih v svetovnem vrhu. Turistično društvo meni, da je šport sestavni del turizma in kaj je večja propaganda v svetu, če vemo, da sodi naša Jana Mlakar med dvajset najboljših svetovnih tekačic in na nastopu nosi napis Kranjska gora. V primerjavi s štipendijo, ki smo ji jo dodelili, je to res malo, če samo pomislimo na druge sponzorske sklade. Obenem pa moram povedati, da nobena akcija v športu ne bo ničesar pomenila, če z njo kraj ne bo živel, če jo ne bodo čutile tudi gostinske in hotelske delovne organizacije. Pri nas se je do zdaj odzvala le Gorenjka, ki je namenila hokejistom Kranjske gore denarno pomoč. Vendar pa bomo morali v Kranjski gori pokriti streho nad drsališčem, da bomo gledali tudi tekme hokejistov, ki nosijo na dresih ime Gorenjke. Vse to in še marsikaj drugega bi znatno poživilo turistični utrip v kraju, ki premalo živi povezano. Denimo: osem let se že ustanavlja turistična poslovna skupnost za večje sodelovanje, pa je sploh ne bi bilo treba. Če bi turistični delavci resnično hoteli sodelovati in se dogovarjati za skupne razvojne programe v korist kraja, združiti denar, potem bi že zdavnaj dobili dvorano in vse drugo, kar Kranjska gora potrebuje.«d. Sedej Šport in združeno delo spletla nove vezi Merkur pokrovitelj NTK Kranj Kranj, 10. junija Domala vsi pomembnejši športni klubi iz kranjske občine so lani in letos s pomočjo zveze telesnokulturnih organizacij dobili svoje pokrovitelje. Iskra Kibernetika bo podpirala plavalni klub Triglav, Sava že tradicionalno kolesarje, Gorenjski tisk in IBI alpske smučarje, Gozdno gospodarstvo Kranj in Tekstilindus smučarske tekače, Iskra Delta Kranj skakalce, Živila alpinistični odsek kranjskega planinskega društva, Iskra ERO atletetriglava.sava Commerce istoimenski košarkarski klub.planika nogometaše in hokejiste Triglava, Ikos vaterpoliste, Gradbinec teniški klub Triglav, Cestno podjetje Kranj kegljače, Triglav konfekcija, Zvezda in Gorenjska oblačila košarkarje in odbojkarje Triglava, med zadnjimi pa sta samoupravni sporazum o sodelovanju podpisala Merkur in namiznoteniški klub Kranj.»V Merkurju smo se s sporazumom obvezali, da bomo letos prispevali za kranjski namizni tenis 700 tisoč dinarjev. Igralci in igralke bodo na dresih nosili napis Merkur, klub pa se bo imenoval NTK Merkur Kranj. Mislim, da bomo s klubom, ki načrtno dela z mladimi in dosega lepe uspehe, dobro sodelovali,«je dejal Jaka Piskernik, generalni direktor Merkurja.»Ne gre le za pomoč, temveč za obojestransko sodelovanje, ki nam bo omogočilo, da bomo lažje izvedli zastavljeni program dela. Načrtna vzgoja mladih, poklicni trener (s polovičnim delovnim časom) ter nastopanje v prvi zvezni ligi terjajo tudi več denarja. Za naslednjo sezono bomo potrebovali 3,5 do 4 milijone dinarjev,«je ob tem pripomnil Milan Bajželj, predsednik izvršnega odbora NTK Merkur Kranj. (cz) Jubilej kranjskega namiznega tenisa Kranj, 14. junija Med kranjskimi športnimi jubilanti je tudi Namiznoteniški klub Triglav oziroma Namiznoteniški klub Merkur Kranj. Letos slavi kranjski namizni tenis 40 let uspešnega delovanja. Osrednja proslavitev tega jubileja bo v četrtek, 19. junija, ob 18. uri v dvorani številka 14 kranjske občinske skupščine. Na proslavi bodo podelili priznanja za dolgoletno aktivnost in športne dosežke nekdanjim in sedanjim igralcem ter aktivistom kluba. Klub jih vabi na proslavo, obenem pa vabilo velja vsem ljubiteljem namiznega tenisa v Kranju. -jk TRIGLAV : VOZILA 5:1 (2:1), sta Stanka Mlakarja, gledalcev 300, nik Marinovič (Ljubljana). Strelci - 0:1 Hlede (15), 1:1 Florj čič (28), 2:1 Florjančič (33), 3:1 Spi (77), 4:1 Špilar (87), 5:1 Florjančič Nogometna enajsterica Triglava doma z visoko zmago proti Vozilom Nove Gorice ponovno dokazala, po naključju na drugem mestu član: slovenske lestvice. Srečanje se je i 10 silovito. Domačini so šli v napade, pri strelih na gol niso imeli naj uspeha. Gostje so igrali s hitrimi p napadi in to jim je prineslo tudi stvo. Vodili so le za kratek čas. Na je izenačil Florjančič, ki je nato d gel še vodilni gol. Triglavani so vse bolj in bolj nap 11 in to se jim je obrestovalo z d goloma Špilarja, medtem ko je jančič v zadnji minuti igre dosej petega; to je bil njegov tretji na tek S ponovno zmago so se nogome Triglava še bolj utrdili na drugem stu lestvice in to mesto bodo tudi o žali. To je doslej eden največjih u hov tega moštva, ki ga že tri leta trei ra Hasan Ibrašimovič. Vsekakor je igralcev naredil moštvo, ki se lahko teguje za sam slovenski nogome'- tp vrh. Z drugim mestom so nogometa Triglava naredili veliko, še posebnoj čast praznovanju obletnic kranjske^ nogometa. Zvone Delanj star osemii* vajset let:»z v gometom s& se spoznal Pj dvanajstih leti v klubu SaV 1 Tam sem igf do osemnajs«ga leta. NW sem prišel v "j gometno sem cijo Kranja, potem pa v Triglav. Igr* sem začel v napadu, sedaj pa sem' leta zadnji vezni igralec. Da smo do^ gli tak uspeh, je zasluga vseh igrale«1 ki že osem let igramo skupaj. Prišlo tudi nekaj novih, ki so nam bili v v* ko pomoč. To so mladi igralci, ki im* še lepo nogometno bodočnost. Prišli* iz Save in od drugod. V to sezono startali slabo in doživeli nekaj visokj porazov. Toda pobrali smo se, n*»svojo«igro in dobri izidi so bili n Smo drugi in to mesto bomo tudi ob" žali, saj bomo to nedeljo v Ljublj 8 * proti Iliriji tudi zmagali. To je tudi ^ ja zadnja sezona za Triglav, saj se b ' vrnil k Savi.«Hasan mović, tren**»igralski kad«1 torej imamo, *J da samo igriš*" in igralci so p 1 * malo. Imaj službene in ske obvezno^ in vedno ni; vsi na treni* gih. Pet dni tfl j ninga po tri ure je precej. Največ bi t Triglav naredili kranjski funkcionari da bi te igralce obdržali v klubu, y tem se morajo zavzeti tudi za mladi' ske vrste, iz katerih črpamo dobre 1 gometaše za člansko moštvo. Po pe^ nem načrtu naj bi se člansko mošt^ ne borilo za obstanek v ligi. Po naći* iz drugega leta naj bi prišli v sredi 1 ' republiške lestvice in naslednje leto* predvidevali uvrstitev med prvih P* Mislim, da je to sezono moštvo dot^ igralo in zasluženo smo drugi v slov^ ski ligi. Ljubiteljem nogometa v 19 nju smo pokazali dobre nogomet; predstave. Meni in»mojemu«mošty je bilo največje priznanje, da si j* Kranju našo igro ogledalo vedno veli^ ljubiteljev te igre. Na koncu srečen smo bili vedno nagrajeni s ploskanj 6 ' z vzkliki: Triglav, Triglav. Hv*1 in vsem.«d. Humer Foto: F. Pere Planinski izlet Kranj, 11. junija Planinsko štvo Kranj prireja v soboto, 21. junjr planinski izlet v znameniti Škaf v II garski dolini. Avtobus bo odpeljal " 6. uri izpred hotela Creina v Kranju avtobusom bodo potovali prek Kam 1 ka, Gornjega grada in Solčave v Log^ sko dolino. Hoje bo približno 4 do 5HI Vrnitev v Kranj bo ob 18. uri. Prij*^ sprejemajo do zasedbe avtobusa, i^l pa bosta vodila Meta Šparovec in \ lan Šinkovec. Balinanje četverk Kranj, 15. junij Odbor za rekre^ jo pri ZTKO Kranj bo letos prvič orft niziral občinsko prvenstvo v balina^ za četverke iz krajevnih skupnog Rok za prijavo je do 20. julija. Prijaj se lahko na ZTKO Kranj, C. Start* Žagarja 27, telefon dh

9 »REK. 17. JUNUA 1986 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN (M)SM&&M HGLAS PAT T?TT1? C PFITA TO JE ZADOVOLJSTVO Tovarna obu KOKRA KRANJ KOKRA KRANJ KOKRA [3 adria airways kompletno stavbno pohištvo stropne in stenske obloge montažne hiše, vikend hiše in poslovne objekte VSE N A ENEM MESTU 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov brezplačen prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa - stavbno pohištvo FCO vgrajeno **- za stropne in stenske obloge popust 10 % I., II. klasa do 12/ za opuščene programe do 40 % znižanje V A M NUDI JELOVICA esna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064/61-361, ) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58! Poslužite se ugodnosti popustov za družine, mladino, otroke in ostale, ki jih nudimo na svojih linijah. Povprašajte in prepričajte se! Na voljo so vam informacije tako pri adr'a airvvavs, kot tudi pri vaši turistični agenciji. Poleg rednih linij letimo: iz Ljubljane v Pulj Zadar. Split Dubrovnik Tivat Mednarodna linija Ljubljana Larnaka (Ciper) je priložnost potovanja v vse metropole Bližnjega vzhoda, Ljubljana Munchen pa priložnost za potovanje na Zahod in v Ameriko. Adria airvvavs Ljubljana, Kuzmičeva 7, telefon: in vse pooblaščene agencije v Sloveniji. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED Gorenjska cesta 13 Razpisuje po sklepu sveta šole javno dražbo, ki bo v soboto, 21. junija 1986, ob 9. uri v prostorih šole v Radovljici, Gorenjska cesta 13, za naslednja osnovna sredstva: 1. rezkalni stroj s priključki ALG 100 PRVOMAJSKA, izklicna cena din 2. stružnica TNP 160 PRVOMAJSKA, izklicna cena din 3. stroj za vrtanje in vrezovanje navojev DBS 2 DALMA- STROJ izklicna cena din 4. razni rezkarji in povrtala 170 kom, izklicna cena 70.00*0 din 5. fotokopirni stroj»oliveti«copia 405, izklicna cena din 6. kombi IMV , izklicna cena din 7. baldahin za prikolico IMV 450, izklicna cena din 8. šotor INDUPLATI, izklicna cena din Ogled bo v četrtek, 19. junija 1986, in v petek, 20. junija 1986 od 10. do 12. ure in uro pred dražbo. Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe z varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Prometni davek ni vračunan v izklicno ceno in ga plača kupec. Kupec mora blago plačati in prevzeti v 7 dneh. prodaja odpisanih osnovnih police stoli sredstev: v skladišču KOKRE v HRASTJU (KŽK) v sredo, 18. junija 1986, od 9. do 17. ure. UGODNO UGODNO UGODNO Tapete Pazinka so lepe in še posebej praktične, saj jih lahko tudi operemo VSE O POLAGANJU TAPET TER NJIHOVI VSESTRANSKI UPORABNOSTI VAM /<-*\20 BODO POVEDALI IZDELOVALCI KAR SAMI. Kdaj? 18. IN 19. JUNIJA med 10. IN 12. uro ter 17. IN 19. uro popoldne v blagovnici Blagovnica Kranj M OTOCANKA UGODNO dopoldne pazinka 1. Katere usluge vam nudijo za blago, kupljeno v Astri, blagovnici Kranj? a' prevoz b robljenje talnih oblog c robi jen je zaves 2. Katere vrste tapet izdeluje DO Pazinka? papirne plastificirane tekstilne Kupon oddajte na dopisnici osebno ali ga pošljite v Astro, blagovnico Kranj, Prešernova 10

10 i IMgSgcJ] IE2GLAS 10. STRAN OBVESTILA. OGLASI TOREK, 17. JUNIJA 1986 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE JESENICE, Titova 78 K9EMERKUR K R A N J GRADITELJI! JAVNI RAZPIS POGOJEV ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V KRANJSKI GORI Na podlagi sklepa l.seje upravnega odbora sklada in ob upoštevanju določil Odloka o stavbnih zemljišč v občini Jesenice (Ur. vestnik Gorenjske, št. 22/85) razpisuje sklad javni razpis pogojev za oddajo stavbnih zemljišč v Kranjski gori. Predmet razpisa so stavbna zemljišča za gradnjo 4 objektov turizma in 3 objektov obrtne dejavnosti. Katastrski podatki o stavbnih zemljiščih so prikazani v dokumentaciji za izvedbo javnega razpisa št. 1/7-1/86, Dominvest Jesenice z dne 4/ Dokumentacija je v času razpisa na vpogled vsem ponudnikom v prostorih Komiteja za urajanje prostora in varstvo okolja občine Jesenice. 1. PODATKI O POSAMEZNIH STAVBNIH ZEMLJIŠČIH 1.1. STAVBNO ZEMLJIŠČE Z OZNAKO 12/1 skupna izmera zemljišča: 500 m 2 vlaganji: , din namembnost objekta: turistični penzionski objekt zemljišče je delno komunalno opremljeno 1.2. STAVBNO ZEMLJIŠČE Z OZNAKO 12/2 skupna izmera zemljišča: 500 m 2 vlaganji: , din namembnost objekta: turistični penzionski objekt zemljišče je delno komunalno opremljeno 1.3. STAVBNO ZEMLJIŠČE Z OZNAKO P 1 skupna izmera zemljišča: 1050 m 2 vlaganji: , din namembnost objekta: turistični penzionski objekt zemljišče je delno komunalno opremljeno 1.4. STAVBNO ZEMLJIŠČE Z OZNAKO P 2 skupna izmera zemljišča: 1200 m 2 vlaganji: , din namembnost objekta: turistični penzionski objekt zemljišče je delno komunalno opremljeno 1.5. STAVBNO ZEMLJIŠČE Z OZNAKO OB 4 skupna izmera zemljišča: 990 m 2 vlaganji: , din namembnost objekta: obrtna dejavnost zemljišče je delno komunalno opremljeno dodatno je možna gradnja stanovanjske hiše lastnika obrtne delavnice 1.6. STAVBNO ZEMLJIŠČE Z OZNAKO OB 5 skupna izmera zemljišča: 775 m 2 vlaganji: , din namembnost objekta: obrtna dejavnost zemljišče je delno komunalno opremljeno dodatno je možna gradnja stanovanjske hiše lastnika obrtne delavnice 1.7. STAVBNO ZEMLJIŠČE Z OZNAKO OB 6 skupna izmera zemljišča: 1025 m 2 vlaganji: , din namembnost objekta: obrtna dejavnost dodatno je možna gradnja stanovanjske hiše lastnika obrtne delavnice 2. OSTALI POGOJI RAZPISA: 2.1. Rok za predložitev pisnih ponudb je 14 dni po objavi razpisa 2.2. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 30 dni od dneva izbora ponudnika 2.3. Rok za začetek in dokončanje gradnje začetek gradnje leta dokončanje gradnje leta 2.4. Izbrani ponudnik sam vodi postopek za pridobitev dovoljenj za gradnjo 3. POSTOPEK ZA PREDLOŽITEV PONUDB Ponudniki predložijo pisno ponudbo v zaprti kuverti na naslov sklada, s pripisom»za javni razpis«najkasneje v 14 dneh po objavi razpisa. 4. VSEBINA PONUDBE V ponudbi navedejo ponudniki poleg izjave, da sprejemajo pogoje razpisa, še: program dejavnosti, ki jo nameravajo razvijati na zemljišču, skupaj s podatki o kadrih podatke o kapacitetah nameravane gradnje, idejno skico ponujenih rešitev. 5. POSTOPEK ZA IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA O oddaji stavbnih zemljišč za gradnjo odloča komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri skladu na osnovi določil Odloka o stavbnih zemljiščih v občini Jesenice (Ur. vestnik Gorenjske, št. 22/85). Komisija bo o izboru ponudnikov obvestila vse sodelujoče pri razpisu v roku 30 dni od konca izbiranja pisnih ponudb. D N E V I P R O D A J E G R A D B E N E G A M A T E R I A L A V P R O D A J A L N A H : GRADBINKA - KRANJ DOM - NAKLO. KAŠMAN - ŠKOFJA LOKA ŽELEZNINA - RADOVLJICA KOVINA - LESCE UNIVERSAL - JESENICE KLADIVAR - LJUBLJANA TEHNIKA - LITIJA GRADBENI MATERIAL - PETELINJE edelovna organizacija emona merkur l JUBL JANA ŠMARUNSKA IMO tozd maloprodaja o sub o ljubiiana ljubljena, smartlnska 130 V V Emoninem marketu v Stražišču VABIMO K SODELOVANJU TOČAJKO za delo v bifeju. Od prijavljenih kandidatov pričakujemo, da imajo veselje do tega dela, da so radi med ljudmi in imajo že nekaj delovnih izkušenj. Delovni pogoji so posebno primerni, saj posluje bife samo v rednem delovnem času do 20. ure. Izbrani kandidat bo sprejet za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DO Emona Merkur Ljubljana, Služba za splošno in kadrovsko dejavnost, Šmartinska 130, Ljubljana. Osebne informacije boste dobili tudi pri poslovodji marketa Stražišče, vsak dan v dopoldanskem času. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE, RAČUNALNIŠKE IN NARAVOSLOVNO MATEMATIČNE USMERITVE KRANJ Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja SŠPRNMU razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - RAVNATELJA SŠPRNMU V KRANJU Pogoji: kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja ali sodelavca šole mora imeti pedagoško izobrazbo mora imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SŠPRNMU Kranj, Koroška 13, za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izboru obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. ŠE PRED PRIČETK0M GRADNJE SI PRESKRBITE GRADBENE MATERIALE CEMENT IN APNO BETONSKO ŽELEZO IN ARMATURNE MREŽE OPEČNE IZDELKE IZOLACIJSKE MATERIALE ODTOČNE IN KANALIZACIJSKE CEVI SCHIEDEL DIMNIKE BETONSKE MEŠALCE, SAMOKOLNICE IN GRADBENO ORODJE IZ BOGATE PONUDBE IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA NEKATERIH IZOLACIJSKIH MATERIALOV, VRST OPEKE, SALONITNE KRITINE, ARMATURNIH MREŽ in MALTITA S TOVARNIŠKIM POPUSTOM! MERKUR KRANJ I z t h LTH ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 66 objavlja javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. ekscentrična stiskalnica INDOS 50 t, leto izdelave 1960, izklicna cena din 2. stroj za krivljenje pokrovov ZS, Litostroj, izklicna cena din Licitacija bo v četrtek, 19. junija 1986, ob 12. uri v obratu LTH Vincarje. Osnovna sredstva si lahko ogledate isti dan od 10. do 12. ure, in sicer: ekscentrično stiskalnico v obratu Vincarje, stroj za krivljenje pokrovov pa v obratu Trata. Vsi interesenti morajo v času ogleda, to je do 12. ure, plačati 10-odstotni polog od izklicne cene. Kupec mora plačati na zlicitirano ceno še 30,9 % prometnega davka. Licitacija bo pisna. ABC POMURKA LOKA TOZD JELEN GOSTINSTVO KRANJ Po sklepu DS TOZD objavlja javno licitacijo za odprodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1. točilni pult, dolžina 4 m, izklicna cena din 2. točilni pult, dolžina 2 m, izklicna cena din 3. razni gostinski inventar (stoli, mize) Javna licitacija bo v petek, 20. junija 1986, ob 8. uri na dvorišču hotela Jelen, Ljubljanska 1, Kranj, kjer je možen tudi ogled. Licitacija bo po sistemu videno kupljeno. / O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj J i s l 1 5!«.h h h te p l loj 1 P E F Osnovna šola CVETKA GOLARJA ŠKOFJA LOKA FranJkovo naselje 51 objavlja prosta dela in naloge: - PREDMETNEGA UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE za nedoločen čas s štiriurnim delovnim časom Pogoji: višja izobrazba ustrezne smeri Delovno razmerje bomo sklenili 1. septembra Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Cvetka Golarja, Frankovo naselje 51, Škofja Loka. Lth LTH DO THN ŠKOFJA LOKA Kadrovska komisija TOZD Orodjarna objavlja prosta dela in naloge: KONSTRUKTERJA ORODJA z višjo izobrazbo strojne smeri in 4-letno delovno prakso, ali pa strojnega tehnika s 6-letno delovno prakso pri konstruiranju orodja, za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazilom o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi kadrovsko-socialni službi LTH DO THN Škofja Loka. Kandidate bomo o rezultatu obvestili v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. OBVEŠČA da bo zaradi adaptacijskih del od 23. do 28. junija 1986 ZAPRTA dinarska in devizna likvidatura v ekspozituri na Cesti JLA 1 v Kranju (nova stavba) Vse šalterske posle lahko ta čas opravite v drugih ekspoziturah. od 27. do 28. junija 1986 pa ne bodo poslovali stanovanjski in potrošniški krediti., f I 1 * S

11 MALI OGLASI, OBVESTILA. OSMRTNICE.11. STRAN DSŽHKMSI 1 OGLASI NtaJLAfC jjnuatl.rtiofr JVlam nov RADIO stereo z 2 kase? in ločljivimi zvočniki za 13,5 SM. gjnc, Lese 28, Tržič 9725 Ndam črnobeli TV Ei elektronik, *8 let,in DVOKASETAR unicef, star /"eseca Majda Idič, Oldhamska 1,?!i r _ 9726 *>dam OBRAČALNIK za seno za _ kosilnico. Jeraj, Žiganja vas 53, 5!ga 9727 *AMAHA kasetofon K 520, nov, pro 0 7, 1 «N.Tel.: lljodam nov glasbeni center z dvoj- ^asetofonom. Tel: t? ugodni ceni prodam OBRAČALf*a BCS. Tine Ceklin, Stara Fužina 9730 ino prodam dvolinijsko avtomat-?;električno PEČ za peko pizz ali Jiam za osebni avto v vrednosti do Tel.: 066/ *E ALEC za beton 150 I, nov, direkt Jfflovine, prodam ceneje. Tel.:, _ f odam GRAMOFON JVC, gramo-?> technics, KASETOFON sony in iggče. Tel.: popoldne 9733 / ceni prodam starejši črnobeli TV in MINIKOMPONENTO nord- *de z GRAMOFONOM elak HI-FI. ^26^ l i a d b e n l m a l. ^.flodno prodam BETONSKO ŽELE , 12 in 14 mm. Informacije v pisnem oddelku 9747 Aodam malo rabljene SALONIT a 100x70 in LEGE 8x5. Uzar, 'gtova 14, tel.: s, r odam suhe PLOHE 80 mm. Tel.: SJjdopoldne 9749 r fegdam gradbeno DVIGALO. Can- *<gtefetova 28/c, Šenčur 9750 'odam 500 kosov cementne stres 9 OPEKE, nerabljene. Srečnik, tel.: M ifadam 10 novih, vezanih OKEN, 2*100, s POLKNI 10% ceneje. Suš- ^jejska 3, Tržič 9752 JMam 12 m' BUNIJE za cokl. Tel.: "^ 4_ 9753 m ceni prodam 800 kosov malo rastrešne OPEKE kikinda. Suha- ^ 33. Komenda 9754 MARIJA ^ R I M C *ranj 9757 kfodam r ŠTEDILNIK gorenje 4 elek- Suf Plinski ŠTEDILNIK 2 plin. Pan- L ' '''g Svobode 11, Tržič, ogled vsak s o15. uri 9758 trj r dam SEDEŽNO garnituro z Mlr cena din. Tel.: po- 22. Kristane, Britof &0&n eni P r o d a m starejšo DNEVNO 8 se ^Ma dežno garnituro, ter dve I primerni za samsko sobo. Tel.: A opoldne 9760 L/Odam KUHINJSKE ELEMENTE. '^31:829, Jaskič, J. Puharja podani kotno SEDEŽNO GARNITU- Wi»' n 2 101, letnik 84. Brence, Ljudska 29, Bled <0/? dam m a l r a b i e n J 0 G I d i m - Rogelj, Staneta Rozmana 7, 9763 BNirti LEŽIŠČE z JOGIJEM in od- Ji železni PEČI na drva. Tel.: P<S? o r dam rabljeno SPALNICO in 2 K^RI. Ogled vsak dan po 18. uri. ^^Vlahoviča 4, Kranj, Planina 9765 jfpdam HLADILNIK obodin, ŠTE- ^ N K 2 plin + 2 elektrika. Tel.: DRUŠTVO INVALIDOV RADOVLJICA organizira za svoje člane enodnevni izlet po Štajerski cilj je zdravilišče Topolščica v soboto,5. julija Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje na Bledu, s postankoma v Lescah in Radovljici. Prijavite se lahko po pošti ali osebno v pisarni društva ob četrtkih od do 17. ure, najkasneje do 26. junija Ker letos prvič ne pošiljamo pisnih obvestil osebno, prosimo člane, da se med seboj obveščajo. Društvo invalidov Radovljica i i a n a w a n a Delovna organizacija kupi v Kranju prazno dvosobno stanovanje do 58 m'. Informacije v kadrovski službi tel.: int Zaposleno dekle išče SOBO ali GARSONIERO v Kranju. Tel.: Samski ženski oddamo v Kranju opremljeno SOBO s souporabo kopalnice za 18*mesečno predplačilo. Ponudbe pod»poštena«9777 Iščem enosobno STANOVANJE ali GARSONIERO v okolici Kranja. Šifra:»Bližnja okolica«9778 V Kranju prodam dvosobno STA NOVANJE. Tel.: od 15. ure dalje 9779 Medicinski tehnik spremljevalec išče majšo GARSONJERO za dobo 2. let. Šifra: Reševalna postaja Kranj 9780 Zamenjam družbeno dvosobno STANOVANJE s centralno kurjavo v Radovljici za večje v Radovljici ali bližnji okolici. Tel.: dopoldne, dopoldne 9781 p o s e l i l Prodam GARAŽO v garažnem bloku pri kotlovnici na Planini. Informacije v oglasnem oddelku 9755 t a i n o p r o d a m Prodam 16-colski GUMI VOZ, vratno krilo, 1 levo, 1 desno, 60 cm širine, 4 m' tervola, mehki in zajčje KLETKE. Stara Loka 147, Škofja Loka 9537 Prodam kombiniran otroški VOZI ČEK tribu na in moško KOLO rog na 5 prestav. Tel: popoldne 9709 Prodam hektar stoječe MRVE. Sp. Brnik 33, Cerklje 9710 C? d a m 2 l e t i s t a r HLADILNIK goreltk 21 0 I in KASETAR akai, OJAČEVA- J,J- a kai 2 x 50 W in TURNER tehnics. C r ' Tr 9 Prešernove brigade 1, Pla- ^JJJ 9767 Ejjjoj prodam mini KUHINJO s tirpdllnikom gorenje 60 I in OMArUc 8 P ste, J t e r JOGIJEM. Tel.: tj "3 do petka, ogled v nedeljo po b^i- C. 1. maja 65, 3. blok, 13. nadv5 eie 9768 M [ dam KUHINJO z vgrajenim HLA- ŠO^IKOM in napo. Cena 20 SM. Tel.: 9769 bfl^adi selitve ugodno prodam doohranjeno stilno SPALNICO. Tel.: "VJJJLod 18. do 20. ure 9770 r dam termoakumulacijsko PEC. ' ^ int ll&odno prodam rabljeno POSTE L&KAVČ ter OKNO 140 x 110. Tel.: X< Prodam turistično športni KANU dvosed, Veternik, C. JLA 17, Kranj. *sta na Klanec 3 Kranj 9711 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe, rabljen 2 sezoni za 6 SM in 80 I ' v bližini gostilne Blažun) AKVARIJ z vso opremo. Karamet, Wi nudi kvalitetno Cankarjeva 22, Tržič 9712 ' n hitro izdelavo Zaradi bolezni prodam: dobro KOBI Vs LO staro 12 let, KRAVO frizijko, vprežni OBRAČALNIK, dvojne GRABUE in eh vrst očal. MOTORKO homelite 360. Edvard Koz priporočam! jek, Majhnova ul. 3, Boh. Bistrica 9713 Prodam 80H HLADILNIK gorenje, nenošen usnjen moški JOPIČ, mikrofon baver dinamic in elektroakustično o p r e m a KITARO vvashbourn. Tel: l..! 0 dam OMARO za dnevno sobo Prodam črno usnjeno JAKNO, uvoženo. Blagojevič, Valjavčeva 13, tel. v.'«ne police, omare, ležišče), cena * M - Tel.: med 17. in 18. uro ispoldn' 9756 Prodam kompresorski HLADILNIK, JSdam sedežno GARNITURO, gojfcv{. e 5t. 38, in stereo RADIOKASETO- Jelovica 80 x 90 z roleto. Praprotna po- suhe smrekove PLOHE in 2 novi OKNI ZGPM 1031 C. čarman, Kebetova lica 14, Cerklje 9716 Prodam ZLATO za zobe. Tel.: popoldne 9717 Prodam nov ŠOTOR za 5 oseb. Tone Javornik, Pangeršica 5, Golnik 9718 Ugodno prodam ŠOTOR, camp prikolico heinemann z opremo in ČOLN s tomosovim MOTORJEM 4. Tel in Prodam PRIKOLICO 160x110x30. Langerholc, Stara Loka 78, Škofja Lole^ 9720 Prodam kombiniran otroški VOZI ČEK. Vidic, Simona Gregorčiča 2, Radovljica tel.: Prodam KOLO senior 5,rabljeno. Tel: 061/ " 9722 Prodam 100 mežlatih BUTAR. Tel.: Prodam otroško HOJCO, skoraj novo JeL061/ v o z i l a Z 101, letnik 75, obnovljen, poceni prodam. Frelih, Begunjska 9, Kranj 9345 Prodam R 4 GTL, letnik oktober 81. Tel.: popoldne 9429 Prodam GOLF diesel, star 2 leti, S paket. Tel.: od ure 9676 Prodam Z 101, starejšo, celo ali po delih. Svetelj, Sr. vas 70, Šenčur 9678 Ugodno prodam Z 101, po delih. Borojevič, Prešernova 25, Jesenice 9679 Prodam MOTORNO KOLO tomos, 50 ccm, lepo ohranjen, cena 15 SM. Drobnjak, Trg Rivoli Tomos AVTOMATIK, izvozni model, kot nov, ugodno prodam. Križnarjeva pot 5, Stražišče 9681 Prodam MOPED APN 4 in GO-KAR- TA 100 ccm. Cirilova 10, Orehek 9682 Prodam prednja VRATA za Z kombi 435 K, leva, desna in pragove. Blaž Okorn, Sp. Sorica 1, Gostilna Podrošt Prodam TOMOS 14TLS za 8 SM. Tel: Šenčur 9684 Prodam motor, sprednjo masko in zadnjo šipo za limuzino VVARTBURG. Tel.: , 17. in 18/6 od 15. do 16. ure 9685 Prodam novo levo stranico za Z 101. Mavčiče Prodam VESPO piagio 125, starejši letnik, registrirana, cena 12 SM. Šmid, Dašnica 57, Železniki 9687 Menjam ali prodam nov R 4 GTU z dodatno opremo za novo Z 128, 101 ali JUGO 45 A Naslov v oglasnem oddelku 9665 Prodam Z 101, letnik 78, po delih in pločevino za menjavo prednjega dela Z 101, starejši letnik. Janez Vidmar, Zg. Bitnje 203, Žabnica 8928 Prodam Z 750 LC, prevoženih km. Tel: Prodam TOMOS 14 M, dobro ohranjen. Tel.: popoldne 9689 Prodam Z 101 L, letnik december 77, prevoženih km. Jesenice, tel.: vsak dan popoldne 9690 Prodam ŠKODO, letnik 70. Tel.: Radovljica 9691 Prodam motor za DIANO, prevoženih ca km, in menjalnik. Tel.: [ 9692 Prodam ohranjen TOMOS avtomatic, 3 M, prevoženih km. Podhom 52, Zg. Gorje 9693 Prodam menjalnik, ZD blatnik, zobati jermen in platišča za LADO 1300, zadnje steklo za Z 128 in nosilce zadnjih vrat za LADO Tel.: Prodam AMI 8, registriran, vozen, potreben manjšega popravila. Fortuna. Gorenja vas 77, tel.: Prodam školjko za Z 101, letnik 74, popravljena. Ogled torek in sreda po poidne. Oblak, Tomšičeva 81, Jesenice 9696 Z 101 GT 55 zamenjam za fička od 80 letnika dalje ali za gradbeni kredit. Naslov v oglasnem oddelku 9697 Prodam R 4 GTL, letnik 84. Srečo Kopač, Mošnje 37/a, Radovljica, tel.: * * * GOSPODINJE Če vam zamrzovalna skrinja moči ali se rosi od zunaj, pokličite Izolacije servis KME TEC ROPRET, Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: Prodam Z 750, letnik 78, cena po dogovoru. Tel.: popoldne 9700 Prodam R 4 GTL, letnik 82. Tel.: po 16. uri 9701 Prodam DIANO, 1. 78, obnovljeno in Z 101, letnik 76. Herman Vegelj, C. na Ledinico 14, Žiri 9702 Prodam Z 101, letnik 76. Mitja Krampi, M. Pijade 48, tel.: Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 72, vozen, registriran do decembra, cena 15 SM. Esad Nišič, Straža 11, Jesenice 9704 Prodam Z 750, letnik 73, registriran, cena nad 12 SM. Andrej Čater, Šorlijeva 33, Kranj 9705 Prodam APN 6, za 17 SM. Baloh, Moste 11/j, tel.: popoldne 9706 Prodam osebni avto 1300 s prikoli- ' co, letnik 78, registriran do konca leta, ogled možen v popoldanskem času. Jože Sipec, Suha 17, Kranj 9707 Prodam vrata za R 4 in razne dele. C. na Rupo 6, Kokrica 9708 SAMBA TALBOT, letnik 83, km PRODAM. Tel Prodam MOTOR TOMOS 14 M. Gorice 7, Golnik Prodam ZASTAVO 750, letnik '81. čimžič, Sejmišče 7, Kranj ž i v a l i Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČ- KE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9602 Prodam čistokrvno nemško OVČAR- KO z rodovnikom, odličnih staršev, stara 9 tednov. Ogled po 19. uri. Damjana Mazek, frankovo nas. 41, Škofja Loka 9738 Prodam OVCE z JAGNJETI. Oblak, Brebovnica 1, Gorenja vas 9739 Prodam TELIČKO frizijko iz A kontrole, staro en teden. Voglje DOBERMANE, stare 6 tednov, odličnih staršev, prodam. Šenk, Preddvor 46 tel: Prodam teden dni starega BIKCA simentalca. Avsenik, Gorica 11, Radovljica 9742 Poceni prodam leto in pol staro OV- ČARKO. Tel.: Prodam 14 dni staro črno TELIČKO. Šumi, Struževo Podarim nemško OVČARKO, staro 3 leta z rodovnikom in prodam MLADI ČA. Slavko Brumen, Retnje 39, Križe 9745 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom, kontrola A. Tušek, Rovt 10, tel.: z a p o s l i t v e Iščem kvalificirano ali priučeno KU HARICO. Tel: Kene Slavko, mizarstvo in izdelova nje drobne galanterije, Radovljica, Jurčičeva 5, takoj sprejmem več KV MIZARJEV in DELAVCA, ki ima vese I je za priučitev k mizarski stroki. Plača po dogovoru 9646 Takoj zaposlim pohištvenega MI ZARJA ali DELAVCA z veseljem za priučitev. Pogoj odlužen vojaški rok. OD po sposobnosti in učinku. Smolej Alojz, Pohištveno mizarstvo, Kovor 63, tel.: Na deželi sprejmemo mlado UPO KOJENKO za kuhanje obrokov 4 delavcem, ko so zelo skromni. Samo čez poletje. Šifra:»Dobro plačano«9782 Zaposlim KV AVTOLIČARJA in DE- LAVCA za avtoličarska dela. Izidor Draksler, Zasavska 36/b, Orehek 9783 l i g u M I c n o Papagaj,moder z belo glavo,je ušel v Stražišču, Šiškovo naselje 53. Če se je zatekel k vam, prosimo da nam proti nagradi javite. Lahko tudi na telefon k u p i m Kupim TELE simentalca za rejo. Dolenja vas 2/i, Selca 9772 Kupim premo za VW 1200, letnik 74. Zupan, Zasip 30, tel: Kupim FRITEZO 10 I. Tel.: do 8. ure zjutraj vsak dan 9774 Kupim neoprensko kratko OBLEKO za surf št. 2. Frelih, Ob potoku 2, Žiri, tel.: OIIALO Iščem varstvo na dom za 2 otroka (2 leti in 1 leto) od ure. Grajska c. 43, stanovanje IV. Bled 9735 GRADITELJI, kakšen načrt potrebujete? Za prizidek, hiše, gospodarsko poslopje, delavnico? Tel.: 061/ Iščem INŠTRUKTORJA nemščine za srednjo šolo. Naslov v oglasnem oddelku 9659 Obveščam stranke, da imam novo telefonsko številko: (064) AV- TOVLEKA - Bojan Robljek, Kranj, Golniška 48. OBVE1II1A Sem reden obrtnik, izvajam vsa zidarska in po potrebi lesarska dela. Na slov v oglasnem oddelku 9652 ZAHVALA M E R K U R kranj TV Program Italije, Avstrije, Madžarske ali drugih sosednih držav ob domačem programu tudi na vaši TV in to s pomočjo univerzalne KVAZI-HORN antene. Izdelava z domačimi deli, enostavno in poceni. Cena načrta in detajlnih navodil je 750. din. Vse interesente naprošam, da zaradi velikega števila poštnih nakaznic denar pošljete vnaprej 4 in sicer priporočeno v pismu na naslov: Serčič Srečko, Sladki vrh 3, Sladki vrh 9784 V najtežjih trenutkih, ko nas je tako nenadoma zapustila naša draga sestra in teta MARA PRESTOR so nam bili v veliko tolažbo mnogi iskreni izrazi pomoči in sožalja sostanovalcev, sosedov, zveze borcev, društva upokojencev in drugih prijateljev. Zahvaljujemo se darovalcem za prelepo cvetje, ki ga je pokojnica tako zelo ljubila, a je sedaj prekrilo njen prezgodnji grob, zahvaljujemo se govornikoma, ki sta s poslovilnimi besedami počastila in obudila spomine na njeno plemenito življenje in delo, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za občutene tolažilne pesmi. Žalujoče sestre Angela, Ana in Vera ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubega sina, brata, strica, svaka in nečaka IGORJA BIDOVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Gozdnega gospodarstva Kranj, IMP, tozd Elektro montaža Ljubljana, DO Creina Kranj, Igorjevim prijateljem, sošolcem in bivšim profesorjem, vsem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali toliko lepega cvetja in ga takb številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom Kliničnega centra Nevrokirurgija Ljubljana, ki ste se trudili rešiti mlado življenje. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen obred in izrečene tople besede ob odprtem grobu, pevcem iz Nakla za tako številne in ganljive pesmi in prof. Francu Benediku za lepe poslovilne besede. ZAHVALA Vsem iskrena hvala! VSI NJEGOVI Kranj, 13. junija 1986 Ob boleči izgubi drage in skrbne mame, stare mame, sestre, tete in svakinje FRANČIŠKE PETERNEL Matevžkove mame iz Volče se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala dr. Debeljaku za zdravljenje na domu, g. župniku za obiske in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za žalostinke. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam Alpina, LTH tozd Zamrzovalne skrinje, Litostroj in Lokainvest. V 83. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric ANTON SLATNAR p. d. Ambrožarjev ata iz Ambroža 7 pod Krvavcem Do pogreba, ki bo v sredo, 18. junija 1986, ob 16. uri na pokopališču v Cerkljah bo pokojnik ležal v svojem domu na Ambrožu 7 pod Krvavcem. Globoko žalujoči: vsi njegovi Ambrož pod Krvavcem, 16. junija 1986 Vsem iskrena hvala! VSI NJENI Volča, Gorenja vas, Ljubljana, Kranj, Preddvor,21. maja 1986 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta SIMONA BUKOVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in članom kolektivov Gradiš, Kroj in Dom učencev za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Camleku ter zdravnikom in osebju Psihiatrične bolnišnice v Begunjah. Zahvaljujemo se tudi pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 6. junija 1986

12 NOVICE IN DOGODKI Partizanski kurirji so se srečali v Lomu pod Storžičem Spet je igrala partizanska harmonika Lom pod Storžičem, 15. junija Zaradi dežja, ki je lil vso noč in še pol dopoldneva, je bilo nesmiselno pričakovati veliko ljudi. A so prišli kurirji z vse Gorenjske, iz Medvod, iz Poljanske, Selške doline, iz Kranjske gore, z Golice in od drugod. Lomljani so jih sprejeli prisrčno, kot to znajo le ljudje, ki so bili tesno povezani z narodnoosvobodilnim bojem, kjer je vsaka hiša dihala partizansko. Vsak je dobil na prsi vejico rododendrona. V dvorani doma družbenopolitičnih organizacij jim je najprej zapel domači mešani pevski zbor, potem pa sta jih v imenu krajanov pozdravila predsednik krajevne skupnosti Lom Franc Tišler, v imenu Občinskega odbora zveze borcev, skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij Tržiča pa Milan Ogris. Predsednik Občinskega odbora zveze borcev Tržič Jože Hrovatič je pionirskemu odredu Lom, ki nosi ime tukajšnje kurirske karavle G-34, podelil posebno priznanje gorenjskih borcev in podaril knjigo Partizanski kurirji. Zlate plakete kurirjev so tokrat prejeli kurirji letnik 1926, pohodniki, ki so obiskali že vseh 40 kurirskih spominskih obeležij, pa zlate značke. Kratek kulturni program so jim pripravili še lomljanski pionirji, potem pa se je pred domom začelo prijetno tovariško srečanje. Še sonca je bilo obilo. Brdarjev Blaž iz Loma in Marija Orešnikova iz Grahovš sta S srečanja škofjeloških krvodajalcev Vsak deseti daruje kri skuhala odličen partizanski golaž. Vse dopoldne sta ga kuhala v kotlu za domom. Tudi partizanska harmonika se je zaslišala. Gabrčova Pepca, domačinka, ki sedaj živi v Mengšu, in kurir Tonček sta raztegnila mehove, pritegnili so še lomljanski pevci in partizanska pesem se je razlegala po vsem Lomu in še pozno popoldne odzvanjala od visokih bregov. Bilo je lepo tovariško srečanje, kakršnih si borci še žele. D. Dolenc Škofja Loka, 14. junija Na prireditvi, posvečeni 120. obletnici prvih društev Rdečega križa na Slovenskem in 4. juniju, dnevu krvodajalcev, so med drugim podelili priznanja večkratnim darovalcem krvi; med njimi je Hinko Petrovčič iz Cerkna kar 102-kratni darovalec. Kot je poudarila podpredsednica loške skupščine Vladka Jan, je merilo humanosti družbe tudi število krvodajalcev. V Sloveniji jih je prek sto tisoč ali 5,6 odstotka vseh prebivalcev, medtem ko v loški občini daruje kri več kot deset odstotkov ljudi. Ločani so tretji najboljši v Sloveniji. In tako kot so najbolj hvaležni tisti, ki jim je tuja kri že reševala življenje, tako so najbolj prepričljivi snubci novih krvodajalcev prav krvodajalci, je sklenila svoje misli Vladka Jan. Na prireditvi, ki so jo obogatili s petjem Škofjeloškega okteta, z igranjem tamburaškega orkestra Bisernica iz Reteč, recitacijami in nastopom igralca Janeza Škofa, so podelili priznanja krvodajalcem in osnovnim šolam Petra Kavčiča, Padlih prvoborcev, Prešernove brigade, Ivana Tavčarja ter srednji kovinarski in cestnoprometni šoli, ki za krvodajalske akcije odstopita svoje prostore. i_,oska organizacija Rdečega kriza je podelila priznanja 25 krvodajalcem za 25-kratno darovanje krvi. 30-krat so darovali kri Jože Benedičič, Viktor Benedik, Filip Dolinar, Janez Guzelj, Janko Oblak, Jože Stanonik, Jože Tušar, Franc Rihtaršič, Meta Vrhunc in Janko Železnik, 35-krat Ludvik Lovrenčič in 40-krat Dane Kokalj. Posebno priznanje in zahvalo pa so prejeli štirje krvodajalci, ki so dali kri več kot 40-krat: Franc Kalan iz Virmaš (52-krat), Andrej Možina iz Led. Krnic (41-krat), Hinko Petrovčič iz Cerkna (102-krat) in Andrej Potočnik iz Hotavelj (59-krat). H. J. Praznično na Beli in na Kališču Na Kisovcu odkrili spominska obeležja Bašelj, 15. junija Trinajsti spominski pohod na Kališče, kjer je bil 18. junija 1942 ustanovljen Kokrški odred, je minil v slabem vremenu in ob pičli udeležbi. Krajevna skupnost Bela, ki si je ta dan izbrala za svoj praznik, je odkrila spominska obeležja na grobišču bolnice Košuta na Kisovcu. Zbranim pohodnikom, med katerimi sta bili najstarejši 82-letna Frančiška in 80-letna Ana Jerina z Visokega, je v nedeljo ob domu na Kališču spregovoril Ivan Torkar, predsednik kranjske občinske skupščine. Na kratko je ori- Na Kališču je zbranim spregovoril Ivan Torkar, predsednik kranjske občinske skupščine. V ozadju Tone Roblek, predsednik sveta krajevne skupnosti Bela. Posvet o uranu Škofja Loka, 16. junija 19. junija se bo v dvorani Loškega odra začel dvodnevni posvet na temo vrednotenje in eksploatacija uranskih nahajališč. Namen posvetovanja je pregled in kritična presoja metod in rezultatov raziskav in vrednotenja zalog urana ter predpisov, pregled in analiza pridobivalnega cikla uranove rude. Po posvetovanju bo v soboto dopoldne ogled rudnika urana v Žirovskem vrhu. Posvetovanje organizirajo Rudnik urana Žirovski vrh, republiški komite za energetiko ter komite za nahajališča mineralnih surovin. sal dogodke pred 44 leti, nato pa dejal, da narodi, ki se šele bojujejo za svobodo in enakopravnost, znajo bolje kot mi ceniti pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Sedanji problemi morajo biti izziv za vse, predvsem pa za mladi rod, ki ima več znanja kot starejše generacije. Ni razlogov za črnogledost in dramatiziranje. Nikdar nam ni bilo lahko je dejal Ivan Torkar toda vedno smo našli rešitve in tudi zdaj jih bomo brez tistih, ki so vedno pripravljeni deliti modre nauke, pri reševanju problemov pa so po pravilu v opoziciji. Krajevna skupnost Bela je ob svojem prazniku odkrila spominska obeležja na grobišču bolnice Košuta, kjer je pokopanih sedem borcev: Janko Moljk, Jože Križaj, Jože Kolenc, Marija Krmelj, Janez Malovrh in dva neznana borca. Krajani so pri urejanju grobišča opravili veliko udarniških ur: le enkrat so jim priskočili na pomoč vojaki, sicer pa so ves cement, pesek, kamenje in vodo znosili sami v kisovško grapo. Še posebej se je izkazal Lenart Cenčič, dolgoletni predsednik krajevne borčevske organizacije. Tone Roblek, predsednik sveta krajevne skupnosti, je na slovesnosti dejal, da so spominska obeležja skromna oddolžitev junakom našega narodnoosvobodilnega boja. Zbranim je kot dober poznavalec zgodovine krajev pod Storžičem opisal, kako je umrl prvi ranjenec Jože Kolenc in kako nesrečno se je končala ljubezen med komandantom I. bataljona Prešernove brigade Janezom Malovrhom in bolničarko Marijo Krmelj. Ko je Ivan med potjo v bolnico podlegel ranam, ga je Marija (njegovo dekle) v obupu še zadnjič objela, mu vzela pištolo in si še sama vzela življenje. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Matije Valjavca, moški pevski zbor iz Preddvora in člani kulturno-umetniškega društva Bela. C. Zaplotnik GLASOVA ANKETA Cilj: urjenje in usposabljanje Bohinjska Bela V centru obrambnega usposabljanja se je minuli teden začelo urjenje in usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe dela enote Lojzeta Kebeta-Štefana. Konec minulega tedna so pripadnike enote obiskali predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij kranjske občine. Boris Košir:»Letošnje usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe enote Lojzeta Kebeta-Štefana se razlikuje od prejšnjih tovrstnih usposabljanj. Tokrat je poudarjeno delo na terenu in manj delo v taboru. Zato smo bili že pred začetkom usposabljanja komandirji enot na štiridnevnih pripravah, ki so potekale v resničnem tovariškem, predvsem pa vojaško-teritorialnem razpoloženju. Ze prvi dan urjenja in usposabljanja pa je pokazal, da je ta oblika korak naprej in da je pomembna novost tako za komandirje kot za vojake. Kaže pa, da bo temu primerem tudi končni uspeh.«daniel Kanalec:»Že prvi dan je enota pokazala izredno zrelost in zbranost za izvedbo taktične vaje iz programa tega dne. Ugotovili smo, da smo za nekatere taktične vaje popolnoma usposobljeni, saj smo za opravljene naloge dobili odlično oceno. Čeprav je bil pohod dolg in vaja zahtevna, razen tega pa nas je močil še dež, vojaki nismo imeli težav. Splošna kondicijska pripravljenost vojakov je zelo dobra. Sicer pa smo razen programa rednega urjenja in usposabljanja takoj ustanovili tudi aktive ZSMS in aktiv ZK. V prostem času pa so organizirane tudi druge aktivnosti. Vojaki igrajo odbojko, šah in podobno.«marjan Smrekar:»V enoti Lojzeta Kebeta- Štefana sem novinec, ker serfl se preselil iz Ljubljane. Kar presenečen sem nad zares tovariškim sprejemom. Čeprav nas je med današnjo vajo kar precej močil dež, menim, da smo vse naloge zelo dobro opravili. Še posebej sem zadovoljen s celotno oskrbo, tako z materialom kot s hrano. Kuharji so zares odlični. Na tovrstnem urjenju in usposabljanju nisem prvič; nova oblika, ko smo več na terenu kot v taboru, pa mi je zelo všeč.«brane Vojnovič:»Po odsluženju vojaškega roka sem zdaj prvič na takšnem urjenju in usposabljanju. Presenečen sem in vesel hkrati, da sem bil tako med starešinami kot vojaki tako lepo sprejet. Čeprav so bile priprave in tudi vaje dokaj zahtevne, nimam težav. Pa tudi drugi vojaki so kondicijsko zelo dobro pripravljeni. Kar pa zadeva prosti čas, ni časa, da bi mi bilo dolgčas. Obiskali so nas predstavniki kranjske občinske skupščine in organizacij, sodelujemo z mladino iz krajevne skupnosti, zvečer prirejamo taborne ognje in napovedan je tudi obisk folklorne skupine iz Save. Pa tudi svoj časopis izdajamo.«a. Žalar Uspela velika mednarodna prireditev Vabljiva pasja lepota Kranj, 17. junija V Savskem logu v Kranju, na prireditvenej prostoru Gorenjskega sejma, se je v soboto in nedeljo zbral 1 okrog 800 psov 115 različnih pasem iz devetih evropskih drža* Za okrog deset tisoč obiskovalcev je bila prireditev prava paša 4 oči, za člane Kinološkega društva Naklo pa zelo zahtevna org*' nizacijska naloga, ki so jo uspešno opravili. Pravzaprav bi mednarodna razstava psov, kakršna je bila minulo soboto in nedeljo na Gorenjskem sejmu v Kranju, bolj sodila v mesec maj. Takrat imajo ti štirinožni človekovi prijatelji najlepšo dlako. Vendar vreme prirediteljem tovrstnih velikih prireditev takrat ni najbolj naklonjeno. Prav zato in ker je bil v minulih dneh pri nas svetovni simpozij o škotskih ovčarjih, so se organizatorji, prizadevni člani Kinološkega društva Naklo, odločili, da bo velika mednarodna razstava psov tokrat sredi junija. Čeprav jim vreme ni bilo ves čas naklonjeno, je prireditev zelo uspela. Takšna je njihova ocena, ki ji najbrž lahko verjamemo. V obeh dneh se je v Savskem logu na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma, ki je prostore odstopil brezplačno, zbralo okrog 800 psov 115 različnih pasem iz devetih evropskih držav. Za ljubitelje, predvsem pa seveda za poznavalce, je bila to prava parada pasje lepote. Organizatorji bi si morda želeli še večji obisk, vendar okrog 10 tisoč obiskovalcev v obeh dneh tudi ni majhno število. Prišli so iz vse Slovenije in iz Hrvaške, veliko pa jih ie bilo tudi iz Avstrije in Italije. Ce je bila prvi dan prireditev bolj ozko specializirana in po lovsko pasje uniformirana izbrali so namreč najlepšega med lovskimi psi je bila nedelja res pravi prikaz različnih rasti pasjega življa. Poudarek pa je bil tokrat na britanskih ovčarskih pasmah in tudi njihovo zastopstvo ni bilo majhno, saj so predstavnikom teh pasem podelili kar 90 spominskih plaket. Prireditev je bila še posebno zanimiva, ko je bil sprevod prvakov in podelitev nagrad. Organizatorji, ki tokrat zaslužijo priznanje in pohvalo, so podelili 21 velikih plaket in 15 pokalov. Domači in mednarodni sodniki pa so izbrali tudi n*j lepše. Najlepši (lovski) pes sobotneu dela prireditve je bil angleški setff lastnika Benčiča iz Pazina, ki je na vt reditev v Kranj pripeljal kar de* psov. V nedeljo pa je bil lepotec sib'.' ski pes samojed (vlečni pes) Mar- Kavčič iz Podlubnika, ki je bil letos razglašen tudi za svetovnega prvaka konkurenci mladih. Med obema pa p*j reditelji tudi zaradi (pasje) vljudno** do lastnikov niso izbirali najlepšegj Sicer pa bi bilo takšno odločanje tu** strokovno zelo težavno. A. Žalar Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik Fotoreporter: Franc Perdan Tehnični urednik: Marjan Ajdovec Lektorica: Nataša Kranjc Samostojni oblikovalec: Igor Pokom Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzeij Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK v Kranju številka Telefoni: direktor in glavni urednik , redakcija , odgovorni urednik , tehnični urednik , komerciala, propaganda, računovodstvo , mali oglasi, naročnina Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje din.