m m več variant delitve med sklade in osebne dohodke, ki pa je tako v vsakem primeru odvisna »JAVNA TRIBUNA«O VELEM POLJU

Transcription

1 IZDAJACP*GORENJSKI TISK«- UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED NIK GREGOR KOČIJ AN TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK TE KOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU LETO XV KRANJ, SOBOTA, 24. FEBRUARJA 1962 ŠT. 22 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JA NUARJA 1960 TRIKRAT TE DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČ NA NAROČNINA 110 DIN, SO BOTNA ŠTEVILKA 20 DIN G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O mm. 1 m m m Tudi v meglenem in vetrovnem vremenu ima sprehod ob Bohinjskem jezeru svojo mikavnost. Ce je ne bi imel, bi tile mladi ljudje, ki so prišli v Bohinj na izlet, prav gotovo ne bili tako dobre volje. S plenuma ObO SZDL Kranj Organizacije SZDL - tolmač politike v komuni, Osnovna misel plenuma ObO SZDL Kranj, Id je bil v sredo, 21. februarja, je bila posvečena vlogi Socialistične zveze v današnjih pogojih, predvsem pa metodam In sistemu dela krajevnih organizacij Socialistične zveze. O tem je razpravljal tudi Izvršni odbor ObO SZDL Kranj na svoji zadnji seji. Skušal je predvsem ugotoviti, ali je dosedanje delo Socialistične zveze v skladu s stališči, priporočili in pobudami V. kongresa SZDL Jugoslavije in Slovenije in II. plenuma Glavnega odbora SZDL Slovenije. Predsednik ObO SZDL Kranj Stane Božič je v uvodu poudaril. ^ so se krajevne organizacije Socialistične zveze sicer lotile novega načina dela, vendar uspeh ne zadovoljuje. Predvsem velja ugotoviti, da vodstva teh organizacij niso kos vlogi in pomenu Socialistično zveze v komunalnem 6<imoupra\v>nju. krajevni odbori SZDL se zelo radi ukvarjajo s Problemi, ki sodijo v pristojnost krajevnih odborov, pri tem pa pozabljajo na svoje poslanstvo na w obveščanje državljanov o politiki komune, na odkrivanje raznih pro- Memov itd. Prav zato so široka področja zanimivih in perečih problemov, ki neposredno zadevajo državljane, pogostokrat neobdelana. Torej tudi ni naključje, da se člani Socialistične zveze kdaj pa kdaj vprašujejo, čemu sploh služi Socialistična zveza. Do takšnih vprašanj pa v prihodnje ne bo prišlo, če bodo skušale organizacije Socialistične zveze v tesnem sodelovanju z državljani reševati posamezne probleme. In teh v današnjem družbenem razvoju ne manjka. Tudi živahna in več kot dve uri trajajoča razprava je pojasnila nekatere značilne pojave iz dela krajevnih organizacij Socialistične zveze. Prišlo je do mnenja, da nekatere krajevne organizacije, zlasti tiste v mestu, delajo,kar zadeva prostore, v nemopo?ih ali vsaj težavnih razmerah. To se odraža tudi pri delovnem uspehu. Nekateri člani plenuma pa so menili, da prostori ne smejo biti ovira pri izpolnjevanju nalog. Naposled primerjava delovnih uspehov organizacij, ki poslujejo v primernih prostorih, z organizacijami, ki nimajo prostorov, kaže, da ni očitnih razlik. Važnejše je vprašanje organizacijske trdnosti teh organizacij glede na vodstveni kader. V krajevnih organizacijah SZDL je še vedno precej ljudi, ki *.preobremenjeni s fifrffifčf jami v raznih organih samoupravljanja, v odborih društev in organizacij. Ponekod so kar odbornikom krajevnega odbora naprtili še vodstvo krajevnih organizacij SZDL. Razumljivo je torej, da tak kadrovski sestav nujno vpliva tudi na uspeh politike in delo organizacije. Temu pojavu, ki nujno vodi v ozkost pri obravnavanju posameznih problemov, bi se izognili, če bi morda vključevali v krajevne organizacije tudi mlajše ljudi. Nezaupanje v njihovo mladost in neizkušenost je neupravičeno. Videti je, da se krajevne organizacije SZDL pogosto kar ne znajdejo. Kljub obilici problemov, ne vedo, česa bi se lotile. Ne vidijo pa problemov v zvezi z gospodarstvom, zdravstveno politiko, šolstvom, ljudsko prehrano, soc. politiko, stanovanjskimi skupnostmi, javnimi deli, kanalizacijo, razsvetljavo itd. Gre tudi za obliko, kako prikazati državljanom probleme. Oblika javne tribune, ki obravnava razna vprašanja, je dobra in zelo uspešna. To kažejo mnoge izkušnje iz preteklega obdobja. Zdaj gre le še za utrditev tega načina obveščanja in tolmačenja, ki naj postane neizogiben instrument pri delu J viti, da bodo državljani obveščeni o vseh premikih v komuni in da bodo tudi povedali svoje želje in potrebe. Oblikovanje sekcij, ki so jih krajevne organizacije SZDL v kranjski občini začele ustanavljati po V. kongresu SZDL Slovenije, (Nadaljevanje na 2. str.) Delovna storilnost - pomemben faktor pri oblikovanju O Trgovinska zbornica za okraj Kranj Je pred nedavnim pregledala in analizirala pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka šestih trgovskih podjetij. Izbrala je taka podjetja, da te gospodarske organizacije po obsegu blagovnega prometa, strukturi poslovanja in notranji delitvi dela ustrezajo sedanji organizacijski strukturi trgovskih podjetij v našem okraju. Prav tako bo Trgovinska zbornica preg'edala In analizirala tudi pravilnike vseh ostalih trgovskih podjetij, katere bo dobila na vpogled. Na podlagi teh ugotovitev bo lahko zbornica v prihodnje pomagala vsem gospodarskim organizacijam pri njihovem nadaljnjem delu. Ena izmed pomembnih stvari, ki jih je pokazala analiza pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka v šestih trgovskih podjetjih, je prav gotovo ta, da so kolektivi upoštevali načelo dobrega gospodarjenja pri delitvi čistega dohodka na sklade in osebne dohodke. Ta osnovna zahteva za nadaljnje uspešno poslovanje slehernega podjetja je v vseh analiziranih pravilnikih označena v okviru planskega procenta delitve med sklade in osebne dohodke. Ce je plan realizacije čistega dohodka pri posameznem podjetju slabo dosežen, so potrebni skladi za zagotovitev planiranega gospodarskega razvoja dejansko doseženi, čeprav gre to lahko v škodo osebnih prejemkov. Le analiza pravilnika ene gospodarske organizacije je pokazala, da v tem podjetju dopuščajo več variant delitve med sklade in osebne dohodke, ki pa je tako v vsakem primeru odvisna od ustvarjenega čistega dohodka in esebnega dohodka. V takem primeru torej igra osebni dohodek primarno vlogo. Pri delitvi čistega dohodka na sklade in osebne dohodke pa se pojavlja še eno vprašanje: kaj tedaj, če planirani čisti dohodek podjetja ali ekonomske enote ni dosežen in s tem niso zagotovljeni zadostni skladi. Analizirana podjetvja so bila pri tem vprašanju previdna in se n so zagotovila z absolutnimi : številkami. Pri oblikovanju esebnega dohodka 60 rudi trgovska podjetja težila za tem, naj bo osebni dohodek odvisen od kvalitete in količine opravljenega dela. Delovna storilnost je torej pomemben faktor za oblikovanje osebnega dohodka tudi v trgovini. Pravzaprav se je to načelo uveljavljalo v našem okraju v trgovski dejavnosti že nekaj let pred uveljavitvijo sedanjih pravilnikov o delitvi osebnega.dohodka in so bili prav»javna TRIBUNA«O VELEM POLJU Da, ne, da... potrebne so še študije ZA RAZVOJ TURIZMA POTREBUJEMO VISOKOGORSKI ZIMSKI CENTER TODA SREDSTVA ZA DOSTOPE, ZMOGLJIVOSTI IN IZHODIŠČA Z VELEGA POLJA SO LE PRECEJŠNJA Delavska univerza»boris Ki- misiekov, da res ni priporočljivo nč«je v okviru»javne tribu- takoj ugrizniti v jabolko, ki je ne«priredila v sredo zvečer v lahko sladko, lahko pa tudi kislo. Ljubljani razgovor o Velem polju. Pred zasedeno veliko dvorano v Sindikalnem domu so o dosedanjih študijah za izgradnjo visokogorskega zimskega športnega centra govorili povabljeni predstavniki Zavoda za izgradnjo Velega polja, športni funkcionarji in poznavalci Triglavskega pogorja. Zanimanje za ta večer je bilo precejšnje, vendar pa jc tudi tokrat težko zapisati, ali naj se že lotimo izgradnje Velcga polja ali ne, ker je večina mnenja, da so potrebne še temeljite študije. Medtem, ko so Sara, Bjelašnica in Bel asi ca že odpadle kot kandidati za izgradnjo takšnega športnega in hkrati turističnega centra, je ostalo na dnevnem redu Velo polje v Triglavskem pogorju. Odločitev je razumljiva: Velo polje je skoraj v središču nadvse razvitih prometnih žil z močnimi zaledji, kot so Ljubljana, Zagreb in Trst, z močno razvitim turizmom in končno zimski šport je šport številka»l«v Sloveniji, ki ga hromijo doslej nerazviti pogoji. Skratka razlogov za gradnjo J - i^c^g^v IM\. g.l4hxllju krajevnih organizacij SZDL. S to Velega polja je več kot preveč, obliko bo tudi kaj lahko zagoto- vendar pa je pri tem toliko po-' Konkurenčnost na trgu in ne umetne cene OB IZKUŠNJAH IN PERSPEKTIVAH NAŠE INDUSTRIJE PRI IZVOZU IZ RAZGO VORA S PREDSTAVNIKOM SVETA ZA IND USTRIJO PRI OLO KRANJ Sprostitev nekaterih ekonomskih zakonitosti, odpre meje tržigočile nižje cene. Treba je dosenimi olajšavami, ki naj bi omošča in uveljavljanje mednarodne či naravno konkurenčnost na trgu bodisi doma ali zunaj. Toda delitve 'dela vse to je že in bo verjetno tudi v prihodnje imelo to zmore le dobro organiziramo se močnejši odmev v na" i domači podjetje s tipizirano, serijsko proizvodnjo. To je edina pot za po industriji. Marsikateri kolektiv je Že zdrknil na minimalne - 80 odstotne plače, drugi se s težavo renčnost na trgu.«cenitev proizvodnje in za konku prebijajo na trgu. tretji pa so si»v kolikšni meri lahko že govorimo o zasićenosti domačega Že zagotovili prihodnost itd. V zvezi s temi problemi nam trga in o nujnosti izvoza iz naših podjetij?«je predsednik Sveta za industrijo pri OLO Kranj inž. Stane Fon v»to je različno za posamezne razgovoru odgovoril na nekaj dr\jivnesti oziroma izdelke. Nelogično je seveda iskati možnosti izvoza, če takega blaga primanjkuje tudi pri nas. Najprej jc treba zadostili domačim potrebam. Toda vsako podjetje^ mora napravi* i vprašanj.»kako naj prizadeti kolektivi najdejo izhod iz nastajajočih težav pri izvozu oziroma prodaji ovojih izdelkov?«gre predvsem za trezno presojanje našega gospodarstva v sklopu širšega ekonomskega sodelovanja. Ne smemo misliti na rešitev I morebitnimi predpisi La umet ga izdelka dopušča konkurenčno ceno na tržišču. Včasih se izvoz izplača že zato, da si podjetje zagotovi lastne devize, da lahko s temi uvaža kar nujno rabi. Hkrati lahko pomeni izvoz pridobivanje zunanjega trži.šča grledc na daljše perspektive podjetja.ali mislite, da so kolektivi seznanjeni s temi problemi?zdi se mi, da je treba o tem širše razpravljati. Včasih so delavci celo sam' krivi za težave in minimalne plače. Poznam primer, da je delavec skrival možnost hitrejše proizvodnje na svojem delovnem mestu, da je tako z lahkoto visoko prekoračeval normo. Takih primerov je več. Se pravi, da se še ne zavzemajo vsi za pocenitev proizvodnje in za " konkurenčnost na trgu. Tudi v gospo svoje račune. Tovarna Iskra na primer izvaža električne števce, ker jc domači trg že zasičen s temi izdelki. Hkrati pa tudi izpodarjenjpolnjena serijska proizvodnja te se čuti še premalo kolektivnega interesa in odgovornosti.«k. M. Zavod za izgradnjo Velega polja ima doslej že mnogo študij o dostopih na Velo polje in ostale (Nadaljevanje na 2. strani) zato doseženi znatni rezultati pri dviganju delovne storilnosti v večini trgovskih podjetij. Vendar pa pristojni organi menijo, da je treba pri oblikovanju osebnih dohodkov razen delovne storilnosti upoštevati tudi neki minimalni osebni dohodek ali z drugimi besedami, aktivnemu delavcu je treba zagotoviti določen osebni dohodek, ki naj bi zagotavljal njegov minimalni življenjski standard. V nekaterih analiziranih pravilnikih so bile tudi take določbe, ki so težile v tej smeri. P. Letos v treh izmenah Kranj, 23. februarja Na zadnji seji sekretariata Občinskega komiteja LMS v Kranju so med drugim razpravljali tudi o nadaljevanju gradnje centralnega športnega stadiona v Kranju. Mladina je omenjeni stadion gradila že dve leti zapored. Letos pa dela na centralnem športnem stadionu narekujejo povečanje števila mladinskih delovnih brigad. Zato so se odločili, da bo mladina delala v treh izmenah, in sicer v juniju, juliju in avgustu. V vsaki izmeni bo 120 bri.gadlrjev, ki bodo prišli iz najrazličnejših krajev Slovenije. Delali bodo na naslednjih objektih: postavili bodo ograjo okoli stadiona, končali dela na zelenih površinah, tako da bodo naslednje leto že uporabne, nadaljevali dela na atletskih narpravah. zemeljska dela na igriščih za košarko in odbojko. Predvidoma bodo vsa dela veljala letos okoli 80 milijonov dinarjev. Vsa sredstva še niso zagotovljena. Vendar je ObLO mladini obljubil, da jih bo preskrbel, tako da bo delo potekalo nemoteno. Z gradnjo glavne tribune pa bodo začeli leto. - M. 2. Kranj se predstavlja Oldhamu Stiki med obema mestoma se krepijo Ko je lani avgusta delegacija mesta Kranja vrnila obisk mestu Oldhamu v Angliji, so se v želji, da bi obe mesti kar najbolj okrepili medsebojne stike, domenili tudi za izmenjavo razstav. Do uresničitve tega dogovora nt več daleč, saj se bo Kranj predstavil Oldhamu v prihodnjih dneh. Razstava, M bo tamkajšnjim prebivalcem posredovala zgodovinski, politični, gospodarski in kulturni razvoj mesta Kranja in celotne občine, bo odprta od 1. do 10. marca letos. Oldham pa se bo s podobno razstavo oddolžil Kranju letos avgusta v času Gorenjskega sejma. Izmenjava razstav med obema mestoma je bila pobuda naše delegacije. Predvsem gre za široko zasnovo stikov med obema mestoma in ne zgolj za stike in sodelovanje med obema delegacijama v zaprtem krogu. Kasneje bomo skušali te stike razširiti še na razstave naših umetnikov, nekaterih glasbenih ansamblov in podobno. Predstavniki Oldtiama so tudi to zamisel z odobravanjem sprejeli. Tokratna razstava bo v prostorih oldhamske galerije in knjižnice in bo zavzemala blizu 200 površinskih metrov. Vsebinsko pa bo razdeljena nekako takole: v uvodu bo podan grafični prikaz geo- OBRAZI IN POJAVI "Ogenj! < *Glejte ogenj! Goril* Tako so vpili otroci in se zbirali. % a naseljem se je močno kadilo. Platnen je prasketal po listju in tjavi p0 vetru in sončnih, dnevih {* bilo močno prerušeno in vnetljivo. Otroci so zamaknjeno gledali v S nj: e nekateri starejši so klicali na pomoč h gašenju, drugi so z odprtltni usti strmeli v nenavaden pri- Z o r, mlajši pa so plašljivo opazo- Vali iz ozadja. Nekateri drznejši in P samezni malčki, ki se seveda še mso zavedali, kaj je ogenj, pa so s c silno veselili. S šopi suhe trave, so jo pulili naokrog, so raznasali ogenj, delali svoje»kresove«in tako je bila zabava na višku. graiteke lege Kranja v Sloveniji in Srodnji Evropi. Ostalo razstavno gradivo pa bo posredovalo zgodovino od naselitve dalje, arheološke najdbe, položaj Kranja v srednjem veku, predmete iz kranjske etnografske zbirke, kulturno življenje, delavsko gibanje, narodnoosvobodilno borbo. Ne manjka tudi gradiva, ki pripoveduje o Kranju v povojnih razmerah. Tu gre za prikaz razvoja industrije (sodelujejo tudi tovarne Iskra, Tekstilindus itd. z nekaterimi svojimi izdelki) in povojne graditve. Posebno mesto na razstavi, kar bo za obiskovalce tudi najbolj zanimivo in privlačno, pa je posveminmiiiiuinintiti Toda veselje je bilo kratko. Petletnemu Branku se je vnel volnen šal. Na srećo so otroci hitro priskočili, tako da je bilo le nekaj rahlejših opeklin po desni roki in ušesu in osmojem lasje. Toda na ves glas je vpilt seveda bolj iz strahu kot zaradi bolečin. Prihiteli so mimoidoči, in pomagali gasiti ogeni, zakaj otroci so se v hipu razbežali. Potem se je začel drugi prizor. so jati. Tudi drugi otroci so imeli ožgane obleke, osmo jena so bila drevesa in živa meja. Jožko je prinesel vžigalice. Zakuril je ogenj in učil, kako se zažiga, kako se prenaša ogenj s travo itd. To so trdili nekateri očividci in to so potem povedali tudi sami otroci prihodnje čeno turizmu v kranjski občini in ne nazadnje na Gorenjskem in v drugih letoviških krajih. Za to priložnost je prireditelj pripravil tudi prospektov Kranja in ji precej ustrezne literature v an gleščini, ki jo bodo brezplačno razdelili Obiskovalcem razstave. Razstavo nameravajo popestriti še s predvajanjem raznih barvnih diapozitivov in z narodno glasbo. Vsekakor pa je izbor gradiva smotrn, kar bo dalo raastavi lepo preglednost. Otvoritve razstave se bo udeležil predsednik ObLO Kranj Jože Mihelič, ki bo odpotoval v Oldham v prihodnjih dneh. Razstavo bo pripravil scenograf Saša Kump iz Kranja. Na razstavi bo sodeloval kot turistični informator tudi predstavnik Turistične zveze Slovenije dr. Mitja Goreč. Ob tem pomembnem dogodku kaže omeniti, da je to prva tovrstna razstava naših most v inozemstvu. S. S. Brankovi starši in nekateri prebivalci okolice so se začeli zbirati, spraševati, komentirati, se jeziti in ob- Jožkov oče, ki je tudi prišel, je bil v začetku kar tiho. Potem je začel kleti in kar kmalu je privlekel sina tjakaj in ga pred vsemi začel pretepati z vso silo. Ljudje so se seveda zgražali in brž preprečili to grobost. Hkrati so mu rekli, da nima moralne pravice, da bi se znašal nad otrokom. Dostikrat ga je peljal v gostilno, mu dovoljeval, da se je igral z vžigalicami, da mu je prižigal cigarete, da jc hodil v trafiko in podobno. Celo takrat, ko ice, ogenj in vzgoja je Branko prinesel cigareto man) v škatli in je manjkalo polovico ~žigalic, se je samo krohotal. In zdaj, * ga je sin spravil v zadrego zaradi take vzgoje, pa je hotel z nečloveško grobostjo v hipu popraviti vse tisto, kar je sam skozi leta zakrivil. K. M.

2 WNFPO A Pariz «mi>ni sporazum Pariška vlada je oclobr^a sklope, ki so bili sprejet na skritih pogajanjih v kraju Le Rouse. Na seji vlade je general de Gaullc zahteval od ministrov, da se vsak posebei opredeli. Vseh 23 ministrov se je strinjalo s sporazumom, ki so ga deseti,ia francosko alžirskih po~ajanjih. Sklepe - dosežene na skrit h podajanjih : so potrdili tudi na seji začasna alžirske v-nd«. Cakao samo še oa odločitev Nacionalnem sveta a'- žirske revolucije iz 7-ioo! sa, kje-* ta vrhovni organ zaseda. I* Trčezrie vlakov Predvčeraifojim sta v Kolumbiji trčila potniški in tovom? vlsk. V tej katastrofalni nes-eči je našlo 6mrt 26 oseb, čez sto pa je ranjenih. Izmenjava po«!an?c Sovjetski premier Ilrulr'ev in ameriški predsednik Kenn?dy sta ob uspešnem poletu ameriškega astronavta izmenjala poslanici in čestitke. V teh poslanicah so predlagali neposredne stike za sodelovanje v vesoljskih raziskavah Medobratne športne igre železarjev Gotovo jc, da sindikalna podružnica jeseniške Železarne organizira vsako leto najobširnejše medobratne športne igre, na katerih sodeluje vsako leto nad 590 športni kov-delavcev železarne. Ta teden je predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne podelil priznanja in denarne nagrade posameznim ekipam, ki so zmagale na letnih športnih medobratnih igrah. Tekmovali so v odbojki, kjer je prvo mesto osvojila hladna valjarna, skupaj s žičarno, v šahu je bila najboljša glavna pisarna, v namiznem tenisu valjarna Javornik II, v streljanju hladna valjarna in žicama, v kegljanju konstrukcijske delavnice in v plavanju oddelek tehnične kontrole. Tudi v generalni uvrstitvi je bil najboljši oddelek tehnične kontrole. Nekateri najboljši tekmovalci med posamezniki so dobili tudi praktična darila. Zaradi onu~t'tv? Brivsko-'rizerskega salona, ugodno prodam inventar. SVETU rteanedy pa je r- tiskovni konferenci pristavil, da»izkušnje fca- '"">. da Je ipjošne izraze volje po sodelovanju pogosto zelo težko spremeni«v sporazume«. Kub?nske skrbi Kubrnski vladni krogi z zaskrbljenostjo spremljajo trud ameriške vlade, da bi pridobila države žaliodnega vseta za svoj načrt gospodarske izolacije Kube. Kuba bi bila v svoji trgovinski izmenjavi precej pr:zadeta, če bi se načrtu pridružili Kanada in Jano i«k*. Znano da ima Kuba najboljše trgovinske odnose z vrhodroevropskimi državami, vendar pa menijo, da bi prekinitev trgovine s tema dvema državama priveza do težav. Kuba namreč <z vzhodnih držav ne dobi nadomestnih izdelkov za svojo industrijo, ki je v glavnem ameriškega porekla. A Kriza v Turčiji Predvčerajšnjim 60 postavili v Ankari vojaštvo in tanke okoli najvažnejših poslopij. Predsednik turške vlade Ineni je imel več sestankov z voditelji vo'ske, strank in člani parlamenta. Kriza je izbila zaradi kritike, naoerjene proti vladi. Nekateri vojaški voditelji sodijo, da sedanja vlada ni sposobna uresničiti obljubljenih reform. Zadnje dni so aretirali najmanj 59 mlajših oficirjev.,. J j. n i. i j u i ii i s i LtuuiJ it nt'.n nui nn11 ^ t J 11: u i: i M n111 i i L n u i M i: i J : 1 i i! i n i: t i i n, J ::: i t un r M ti i J ]: i J11 iiiiiiiiiiii!!hiiii!i:iti:iiuiiiim^ razgovorov za zeleno mizo je Sedanjj kairski razgovori pa sodelovanju in mednarodni trimajo Š neko drugo značilnost. govini. S tem bi bili najbolj pri- pripomoglo, da so vsa vprašanja proučevali z vseh strani. Po tako zanimivem razdobju v medglavitno mesto dobivala na raz jaječih se držav in tistih držav, Vse do sedanjega obiska so po zadeti ekonomski interesi razvi- \ Morske poti. po katerih pluje naša ladja»galeb«s predsednikom Titom, imajo v zadnjih narodnih odnosih ki je nastalo govorih politična vprašanja. Tokrat so neprimerno več poudar skupine. S tem v zvezi sta pred- I ki niso vključene v gospodarske po beograjski konferenci nevezanih držav, se je takšen pretres vseskozi izplačal. Pri tem letih pogosto smer proti afriškim ka namenili tudi gospodarskim sodnika Jugoslavije in ZAft ane- državam, prav posebno pa to vprašanjem. Vzroki za takšen r.iia, da morajo prizadete drža- \ seveda niso bila prikrajšana velja za vodno pot preko Sredozemskega morja do egiptovske preobrat so nastali izven območja dveh držav. Svetovno go ščitile svoje legitimne koristi, ve najti način, s katerim hi x»- vprašanja medsebojnih odnosov med dvema prijateljskima držaga pristanišča Aleksandrije. spodarstvo se vedno bolj cepi potem ko bi zagotovili norraaj- l Zadnji obifk predsednika Tita v ZAR in sosednjem Sudanu zapu'ča izredno lepo sliko. Ta Galeb se vrača i obisk ni bil lep samo na zunaj, saj smo bili priče pravega ljudskega slavja vsepovsod, kjer se je predsednik Tito s svojim vama, ki na raznih toriščih v na posamezne gospodarske zveprihodnosti lahko razvljeta še ze znotraj zaključenih medna- menjavo dobrin in trgovanje no ekonomsko sodelovanje, spremstvr*.n ustavil in mudil, to razumevanje je prišlo v pravem bolj živahne stike. Pri pretresa- rodnih gospodarskih združenj med vsemi državami in ko bi M S pomenu besede do izraza pri nju svetovnega političnega po- nastajajo povsem drugi odnosi odpravili umetne pregraje. Najboljši način, da se to doseže. Je ocenjevanju političnega razvoja ložaja so upoštevali delež izventočkah spornih mednarodnih Mnkovsklh držav Id so s svojivajo na pospeševanje gospodar povečanje gospodarskega sodein razmere, ki neugodno vplinega položaja pri dvostranskih mi miroljubnimi predlogi priraziravorih. Politična načela pomogle, da se je napetost združenja niso zajeta in prepreml. To živahnejše gospodarsko stva v državah, ki v takšna lovanja med prizadetimi drža.-va- dveh prijateljskih držav ZAR in zmanjšala. Te države vidijo svo- čujejo pospešeno svetovno blagovno izmenjavo. Na dlani je, nju, da bodo prizadete drlami sodelovanje temelji na prepriča- Jugoslavije se v vseh bistvenih jo vlogo v ustvarjanju prvih po- točkah spomnili mednarodnih gojev, da bd na svetu nastalo da takšen razvoj ne odpira naj- na ta način preprečile negativa! razvoj svetovnega gospodarstva vprašanj neverjetno ujemajo in obdobje trajnejšega miru na ta izenačenost presoje je v jtad- podlagi resnice In svobode za njih letih žc neštetokrat prlved- vse narode. V okvir ustvarjanja boljših možnosti nerazvitim državam, ki bodo ostale ob teh svetovnih skupnostih gospodar la do povsem enakih političnih takšnih pogojev sta prijtela tudi sko osamljene. Jez med nerazvitimi in razvitimi industrijski de'anj in odločitev. alžirski problem. Ugotovila sta, Čeprav je bil ta obisk razgla- da odobravata vse ukrepe, ki mi državami se vedno bolj ve šen za neuraden, ni potekal brez jih je 6torila alžirska vlada, da ča. Nove težnje z združevanjem temeljitih razgovorov in preso- bi alžirsko ljudstvo dobilo ne- vrste industrijskih držav v gojanja svetovnega mednarodnega odvisnost in ozemeljsko nedo- spodarske skupnosti bodo brez položaja. Zaporedje obširnih takljivost. dvoma škodovale ekonomskemu 1!l!!:WUIIUUIIII!!!n Prvi plenum, Id ga bo v krat- ni h ustanovah. Predvsem naj bi kem sklical Občinski odbor SZDL Skof ja Loka, bo obravnaval zdravstveno problematiko v občini. Priprave na plenum so že v teku. Predvideva se, da bo plenum razčistil nekatere probleme in nakazal smernice za prihodnje delo. V razpravi na tem plenumu naj bi obravnavali odnose med Zdravstvenim domom in Zavodom za socialno zavarovanje ter pravilnike o delitvi dohodka v zdravstve harmoniko z 72 bssi in 5 registri. Naslov v oglasnem oddelku. 739 Prodam okrog 20 kg Bros semenske detelje. Velesovo Uffod-o prodam gume 090X16. Naslov v oglasnem oddelku 7J1 Prodam»Jawo«175 ccm. Viktor Plot, Kranj, Gorenjesavska 15. B-'vsko-frizerska n^močni^a išče službi, -t Marija Kcnc, Mtriala 742 Tita 58, Jesenice. 731 Prodam lesene montažne stene (dvojne), primerne za garajo ali Prodam 100 kom»ltffhom«kokoši. ođli n h Aaanic, starih 8 me x! delku. 743 wo icend. Naslov v oglasnem odsecev. Rok Cclar, Jeprca pri Prodam»Kaki«race. - Kokrica Medvodah. 735 št Prodam 70 *g fr e sems-nfje detelje. - Sp. Brnik: 5. Cerklje 73o dilnik»gorenje«za trda kuriva, Prodam skoraj nov dodatni Šte Ugodno prodam vso'mvo hišo in 1 ha 40 arov z'n '''", 4 '*m oddaljenosti od Sk. Loke. - Vešter ga'perčck in sobno pe"4co, ročni voziček na dve ko'esi In več AZ panjev s čebelami. Goetinčar, 737 Kri'narjeva 3, pri vrtnariji v Prof*'* motorno! kolo»tomos Stražišcu. 745 Pu*h«250 ecm, skoral nov. Mokorel. Ugodno prodam oel «*!o'-!ok otro Križe 20, pri Tržiču. 733 ški v ek»tribuna«. KffcM. Prodam s'oraj novo k'^virsko Jurčič. 743 RAZPIS UO Mcrtzadružnega lesno-industrijskega podjetja»cešnjica«na CeSnjicl razpisuje delovno mesto vodje tehničnega sektorja Pogoji razpisa: a) iaženir lesne ali gozdne stroke z najmanj S let prakse b) tehnik lesne stroke z najmanj 10 let prakse, od tega Z najmanj 5 let službe na vodilnem delovnem mestu v podjetju. Stanovanje jc zagotovljeno. Osebni dohodki se bodo določili po pravilniku o delitvi osebnega dohodka oziroma dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom je poslati na upravo podjetja. mesta. Razpis velja do zasedbe razpisanega delovnega OSMRTNICA i sorodnikom in znancem iporočemo, da nas j«pr» težki borzni zapustil moj dobri mož, naš skrbni o^c, ljubi stari atek SECOLIN MARIO slikarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 25. februarja ob 16. uri, izpred križišča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: Sena Ančka, otroci: Anica, Mario, Štefan in Janez z družinami ter ostalo sorodstvo..i. "vlit, Zaereb, Bucnos Aircs, 23. II (Nadaljevanje s 1. strani) predele Triglavskega pogorja, o zmogljivostih predvidenega visokogorskega centra in o izhodiščih analizirali razmerja med osebniz Velega polja. Kljub temu pa se še ni moč odločiti za ta ali oni načrt. Če gremo že mimo minimalnu dohodki visoko in srednje strokovnega kadra ter ostalih delavcev, ki so zaposleni v zdravstveni službi. Izkušnje namreč kažejo, da se tod kažejo določena nesorazmerja. Prav tako naj bi plenum doprinesel določena stališča tudi glede še stimulativnejše delitve dohodka po delu. Prav tako naj bi tudi v zdravstvu pričeli iskati notranje rezerve. J llll!l!tm!l!l!lllll!ll!!ll!llli!! illlil!ll!iim Prodam 1000 kg črne detelj«, slamor^znico in vajalnik (pajkelj) z mreža l. Mihelič, Sredn-a Dobrava 15, Krona. 747 Pro-icm»NSU Primo«- III, rieje barve in dobro ohranjeno. Jermančič, Partizanska Dva fotelja in preprogo 2X3.vredno pro:!am. Naslov v oglasnem oddelku. 749 Prodam k»3ek z vložkom in kuhiinfk s ' - ni zaprtimi ploščami. Škofjeloška 14, Kranj. 750 V bližini Kranja prodam gospodarsko poslopje, primerno za preureditev v stanovanjsko hišo. Poizve se vsak dan razen srede od 15. ure. dalje. Naslov v og'asnem oddelku. 751 Prodam hi'o ali stanovanje v Cerkljah. Vseljivo do 15. aprila. - Nrslov v oglasnem oddelku. 752 Prodam stanovanjsko poslopje 15X8, izdelano leta primerno za ztnditev stanovanjske hiše, za din Heroja Grajzerja 7, Tržič. 753 Seme črne detelje, garantirano č'sto ter tesan gradben! les in hlode prodam. Kurirska pot fl, Kranj, Primskovo. 754 T tam prašiča, 140 kg težkega. - Zabnica Prašiča, 90 kg težkega, prodam v Cerkljah Slamoreznico, ročno ali na motor pogon, v dobrem stanju, prodam. - Britof Prodam motorno kolo Jawa 175 ccm, 6 prevoženimi 8000 km. Dežman Jože, Podhod Prodam zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 769»Diesel«stabilni motor, 8 KS, 1500 obratov, ugodno prodam. Ivo Gašperlin, Kranj, C. na Klane 18. Prodam vratca od peči. Naslov v oglasnem oddelku 771 Odličen 5-cevni radioaparat z garancijo prodam ali zamenjam za 6-cevnega. Naslov v oglasnem oddelku 772 Prodam mlado kravo, ki bo v kratkem tret ič teletila. Orehov- Ije 10, Kranj 773 In ustvarile v svetovnem gospodarstvu bolj poštene odnose. Kot posledica taksnih ocen mm računa, da bi blagovna izmenjava med obema državama laltke f v naslednjih letih precej nara- i sla. Gospodarske stike pa gi i morali razvijati v vseh obiikak. i Zdravko TomadbaJ Da, ne, da... potrebne so še študije nih treh milijard dinarjev, kolikor bi bilo potrebno za izgradnjo Velega polja, obstaja še nešteto naravnih pogojev, ki upravičeno dovoljujejo pomisleke o gradnji. Prodam tračno žago za rezanje okroglega lesa in motorno kolo»jawa«, 175 ccm, eltnik 60. Sutna 45, Zabnica 774 Prodam motorno kolo».tawa«175 ccm, s 5000 prevoženimi km. tudi na ček. - Sv. Dah 47 7W Prodam ali zamenjam kombiniran, zidan štedilnik»goran«, na drva žaganje, dalje kredenco, pomivalno mizo In dve peči na žaganje. - Anton Halnar, Skofiološka 24, Kranj 778 Prodam kompletno otroško posteljico. Rajgelj, Kopališka H-e. Kranj 777 Prodam dva prašiča po 120 kg težka. - Voglje Prodam kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom v Komendi. Naslov v oglasnem oddelku 779 Prodam ročno slamoreznico v dobrem stanju. -*Poženk Težko je zagovarjati taksno ali drugačno mnenje, zatorej samo nekaj m:6li posameznih izvedencev: ARHITEKT - Čudovita zamisel! Lahko bi imeli v Triglavskem pogorju takšen visokogorski zimski športoo-turistjčni center, kakršnega si danes lahko le v sanjah zamišljamo. PROJEKTANT - Kako bi se lahko pripeljali pod sam vrh Triglava, danes ros ne bi smel biti problem že v začetku našega stoletja je ostajal prvi načrt, kako bi se lahko pripeljali z zobato železnico 2050 metrov visoko na Triglav. Prav gotovo pa bi bila gradnja ceste do Velega polja še lažja in spričo vse bolj razširjene moterizacije aktualnejša. PRIRODOSLOVEC - Radi bi nam uničili še edini neizumetničeni del prelepe Slovenije. Z vsako gradnjo čast ali železnic bi bila uničena vsa lepota. Ali bo to Prodam več gajbic. - Naslov v oglasnem oddelku 781 Kravo s teletom prodam. Benedikova 6, Kranj 782 Avto-moto društvo Cerklje obvešča vse interesente, da bo pri na široko naj bi bilo Velo ppiv nekaj, potiej pa bomo videli, Prodam prašiče po izbiri. Gorenjesavska čelo s tečajem Šoferjev - amaterjev. Prilave sprejema AMD Cerk zgrajeno. Podobna središča»o r_ di v drugih deželah nastaj.aia o> Ugodno prodam 3-sobno, komfortno stanovanje v "centru mesta. lje, v Zadružnem domu, do 28, setletja. Ce pa ni dovolj denar.j t. m., vsak dan od 8. do 15. ure. pa najprej dobro premislimo. 9 če bo premislek pozitiven, ^> Naslov v oglasnem oddelku mo gradnje po prem slevu Sprejmem moškega ali žensko, Prodam 1000 kg sena in nemške z večjim elanom. B. Fajon ki bi pomagala na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. 763 detelje ter 300 kg pese. Cerklje št Stanovanje in hrano blizu avto Prodam 1,25 ha gozda pod Senrnrško goro. Naslov v oglasnem oddelku 692 kupim Pri Skofji Loki kupim hišo ali stavbno parcelo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod» ončna lem Kupim čevljarski stroj, znamke»singer«. Naslov v oglasnem oddelku 784 Kupim 3 obroče (felfrne) za Topolina. Ivan Bajželj, Planina 33. Kranj 735 Vsem prosilcem za stanovanja Stanovanjski organ pri ObLO Kranj poziva vse PROSILCE STA NOVANJA, da obnovijo prošnje za dodelitev stanovanja. Obnovitev prošnje je oproščeno takse. Obnovitev prošnje je potrebno zato, ker se je stanje prosilcev z leti bistveno niso samo prijavili. spremenilo, sprememb pa Y poštev za obnovo prošenj za dodelirev stanovanja pridejo tisti prosilci, ki sploh niso zanosleni, ali so zaposleni v podjetjih, ki nimajo možnosti graditi ah kupiti stanovanja. Prošnjo za dodelitev stanovanja naj obnovijo predvsem tisti prosilci, ki sploh nimajo stanovanja, prosilci, ki imajo sodno odpoved au pa imajo tako slaba stanovanja, da le bivanje v istih zdravju škodljivo. V poštev pridejo tudi člani ZB, ki imajo vložene prošnje pri Občinskem odboru ZB. Prijavo za pridobitev stanovanja Je. treba napisati na tiskovini, ki jo dobite v sprejemni pisarni ObLO Kranj, Tavčarjeva ol 43, sobi št. 7. Izpolnjeno prijavo ic oddati ravnotam, naikasneje do 3. marca Prosilci, ki stanujejo iz.ven Kranja, lahko dvignejo t(«v*fin na sedežih krajevnih uradov in izpolnjene oddajo prav tam. Odd. za gradnje in komunalne zadeve ObLO Kranj Kupim pogonski Jermen. Po nudbe z opisom poslati Jožku Bečtru, osiš-3, Podnart \ 786 Kupim prasiča za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 720 Enodružinsko hišo, nevseljivo - kupim. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod»mesto Kranj«725 Podpisana Franc Zcrovec in Štefan Gatej oba iz Radovljice, preklicujeva vse, kar sva žaljivega govorila o Milanu Cizeju, uslužbencu ObLO iz Radovljice in se mu zahvaljujeva, da je odstopil od to^be. 739 Pravnik itfče primerno honorarno zaposle v. Ponudbe oddat 1 pod»mlajši«. 760 Iščem fanta ali dekle, ki bi pomagala na kmetiji. Nudim hrano in stanovanje. Škofjeloška 33, Kranj. v 761 busne postaje, nudim tovarniški delavki za pomoi na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. 754 Kranjsko gradbeno podjetje m«nza Kranj, potrebuje čistmko. Zglasiti se pri upravniku Maurctu v Struževem 765 Iščem moškega, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Tenetiše 3, Golnik 763 Uslužbenka Ekonomiko srednjo šolo in 10-le'no prakso v računovodstvu žeh menjati službo. Oddati ponudbe pod»vestna«767 Mizarskega i»močnika, mlajšega, lahko tudi priučenega, sprejme Vilko Mlakar, izdelovanje posteljnih mrež, C, Staneta Žagarja 6. Kranj 721 Nekvalificiranega delavca, mlajšega, za priučitev v žičnem pletilstvu, snrejme Vilko Mlakar, C. Staneta Žagarja 6, Kranj 722 R A Z P I S Raznrava se je lo tudi pff t! l a Obratna * ambulanta Planika blomov v zvezi s tovarniškim * Knn, razpisuje naslednji prosti kom. Podoba je, dn določa «f delovni mesti: govo vsebino in obliko ozek k.^ 1. MEDICINSKA SESTRA ljudi. Popolnoma napačno Je., 2. pt4ću>rnvowa - ta tovarniška glasila obravnav.' administrator le probleme iz evojega okol Pogoji: Pod 1. Končana srednja preko teh' meja P» P^ff. 8^0 šola za medicimske sestre, pod tč. redkokdaj. Za glasil«szdl pt#. 2. popolna srednja šola z dveletno praks-) ali nenonolno sre, *ri'> šo'o s petletno prakso na ustreznih delovnih mo»lih. še narava iin kraj za oddih, bo lahko tudi nad 600 avtomobilov? In zdravje? Toliko bencinskih hlapov v kotlini! Ta predi bi morda prenesel le žičnice VREMENOSLOVEC - Kaj] t vrtincu v etrov bi imeli ra<3i takšno sredice? Kdo bo plužil eesu saj sedaj nimamo niti 12 milijonov dinarjev za vadrževanje cesti čez Vršič? In kam naj bi se zatekli ljudje, ki bi se jih lahki 1 zbralo s prevozi žičnic rudi IM«: v tem predelu, če bo ar&fr. metež ali ksritoli že? TURISTIČNI DELAVEC <* hočemo na Gorenjskem res razviti turizem čez vse leto, nam Ji tak"en obiekt nujno potreben. PLANINEC - Cenene plani-nek? pcstojrjnke z idealnimi sanuči s so prattie ali pa le delno za«, dere. Zakaj vlagati nova sredsr, in kvariti nnravo? Poglejte, k-k šen je postal Krvavec in kaj se obeta Veliki planini! SMUČAR - TEKMOVALEC - Kako naj dohajamo naše sosed' v kvaliteti? Avstrijci, Italijae! Švicarji in Francozi imajo kogonsika zimska središča, na ksr terih smučiščih jc navadnih turistov več kot preveč. Med njimi H je velika večina, ki se omelc> spuščajo po zasneženih strmini" kot bi sc mi, čeprav smo tekme valri. Pomagajte nam! RAČUNOVODJA - Komaj pr.: zbrali za nekaj naših reprezent^ tov toliko sredstev, da so nek dni lahko trenirali v CervLr., (Italija). Kje bomo dobili dovoi sredstev za izgradnjo in za vzdr zevanje Velega polja!? Ce l>o «1 če že je denar, nimam nič pre:. MNENJE NESTROKOVNJ.V KOV Ce so sredstva, ee lotfco: dela. Za začetek poskusimo v«organizacije SZDL - tolmač politike v komuni (Nadaljevanje s 1. strani) pa so bolj ali manj raso?aral? Vse so nastajale le na pobi^ krajevnih organizacij SZDL >n i zaradi potreb in želja bejuv R-iz-n toga vodstva organi nišo dojela pomena sekcij i n i ponekod menli, <la fo seko razne komisije pri KO gjri Kljub številnim problemom, w I pojavljajo na področju posaip* nih organizacij SZDL, ni«o t«reševali z razgovori z atžavlja* preko sekcij, temveč so vodsp reševala probleme v ozkem kn* gu samega odbora SZDL. V ds* krajevnih organizacij bodo rntei la v prihodnje prisluhniti nojavtf v občini ln na podlagi teh po^r beti. da bodo sekcije resnično sf živelo in da bodo odraz želj* : potr«b občanov. ugotovili, da 60 z izjemami pr več informativnega značaja, n* ' tem ko polemiko v zvezi s j* k Ulemi»Aiščajo ob stram >

3 je sprostiti" - treba PRAVI DIREKTOR»RUNA«VLADIMIR PSRAIĆ V JANUARJU SAMO POLOVIČNA REALIZACIJA DRUŽBENEGA PLANA OSNOVNI PROBLEM SO SUROVINE SE- DANJI SISTEM RAZDELJEVANJA SUROVIN ŠKODUJE GOSPODARJENJU V tržiškem podjetju»runa«je med delavci precej razumljivega gredo kvalitetne telečje kože pretftfammto _ «v januarju samo akontacija * na dosežene osebne ko Koteksa v Kumanovo ali Za 1 1 negodovanja dohodke, podobno izplačilo pa se bo verjetno ponovilo tudi za februar. 80% osebni dohodek je posledica nedoseganja plana, nedogreb, mi pa moramo po surovino v Makedonijo. seganju pa je vzrok pomanjkanje surovin. Pred dnevi sem obiskal direk torja -Runa«Vlad mlrja Peraiča Zmotil Gem ga pri razgovoru z nekim delavcem, ki je prosil za odpust iz podjetja. Vzrok - niz osebni dohodek. 14 tisočakov za enomesečno delo je res premalo Podobnih primerov je v zadnjem času precej.»razgovori z delavci glede tega so zelo neprijetni. -«iz ki osebni dohodki oziroma samo akontacije niso rezultat slabega gospodarjenja ali neprizadevanja samoupravnih organov. Problem je v dosedanjem sistemu gospodar jenja v usnjarski ln hkrati tudi v čevljarski industriji.«mi je za uvod povedal tovariš direktor. podjetja lahko specializirala za posamezne izdelke. Sedaj pa podjetja izdelujejo usnje ne glede na svoje sposobnosti in možne ti T RŽ I Š K I VESTNIK učinkovitega gospodarjenja, temveč glede na izdelke, ki 60 jih prisiljeni proizvajati zaradi 6tarega razdelilnika, po katerem posamezna podjetja dobivajo surovino. Zato se dogaja, da nekatera pod Kaj je glavni vzrok, da uodjetja izdelujejo podplatno usnje iz Jetje ne more dosegati plana? kvalitetnih kož, ki bi jih v našem podjetju lahko predelali v kvali Pomanjkanje surovin. V janus-ju bi morali doseči 84 milijo Sedanji sistem gospodarjenja v usnjarski industriji je torej skrajno pomanjkljiv. Stroji se v večina primerih vrte le na račun nemjrovanja in ne na račun ekonomskega raču-n. negodovanja in odnoved' v»»runo«so torej razumljive kolektiv tudi nima možnosti za ekonomsko gospodarjenje, kar bi mor i biti njegova prva naloga. V»Runo«problema proizvodnje sami ne morejo rešiti, zatorej bi bil čas. da bi zadevo začeli reševati višji organi, ki so v tej situaciji za to pristojni. - B. F. TVD»Partizan«Križe se že dlje pripravlja na gradnjo vsaj za ta kraj precej velikega stadiona z najrazličnejšimi igrišči. Medtem ko je lokacija objekta že skoraj zagotovljena, pa so še vedno problem sredstva za gradnjo, saj društvo letno razpolaga le z majhnimi vsotami denarja. Podoben problem ima tudi Osnovna šola v Krizah (ra sliki), kjer nimajo športnih igrišč, vendar pa bo imela šola tudi letos v ta namen nekaj sredstev. Prav gotovo bi bilo priporočljivo, da bi se TVD Partizan in šola s skupnimi močmi (torej tudi s sredstvi) lotila izgradnje športnih igrišč, ker bi bili cilji obeh potlej laže uresničeni. Občinski proračun in telesna vzgoja TRŽIŠKI ŠPORTNIKI V NEPRIJETNEM POLOŽAJU ZA TELESNO VZGOJO IN ŠPORTNO DEJAVNOST JE PREDVIDENO SAMO 3 MILIJONE DINARJEV tetno zgornje usnj-^ to je iskano na domačem in tujem trgu. nov dinarjev prometa, dosegli na Nerazumljivo je tudi, da izvažamo Občinska zveza za telesno vzgojo in šport v Tržiču je pretekli krat prepuščeni bolj ali manj sami jam, če ne bi bilo možno poiskati bo rok za prijavo potekel šele v in so mladi prav zaradi tega več-j ampak tudi športnim organizacinistične ureditve Bleda. Čeprav smo ga le 45 milijonov dinarjev. podplatno usnje, čeprav bi bil verjetno uspeh večji, če bi prodajali ponedeljek razpravljala o možno sebi. še boljših oblik skupne porabe sredini prihodnjega meseca, je že Kaj je vzrok, da ni surovin v zadostnih količinah? surovino, uvažan.o pa vrhnje stih dejavnosti v letu Osnovni zaključek živahne razprave je precej več sredstev na račun objekte. - B. F. nje in vzelo potrebne elaborate Za telesno vzgojo bi bilo lahko namenjenih sredstev za športne do sedaj prijavilo svoje sodelova Usnjarska proizvodnja je mnogo odvisna od uvoza kož, kar pa dragocene devize. Skratka v us bil, da je za telesnovzgojno de Glasbene šole, če bi ta imela pri 28 arhitektov. usnje, za kar potrebujemo pre- Je v neposredni zvezi z zmogljivostjo obstoječih deviznih sredin koordinirane proizvodnje, sredstev. Po predlogu občinskega ko pa gojenci tržiške Glasbene VSAK DAN njarski industriji manjka načrtnojavnost glede na potrebe prema.o memo tudi mesečno ukovi.no. Tastev. Se večja ovira za dobro gospodarjenje v naši industriji pa bila nabava surovin sproščena. za celotno športno dejavnost le dinarjev mesečno, medtem ko na DO 4. MARCA ki bi po mojem nastala, če bi proračuna za leto 1962 naj bi bilo šole lahko obiskujejo pouk za 300 OD 24. FEBRUARJA 80 AVTOBUSOV je dosedanji sistem - dodeljevanje surovin posameznim usnjar surovine? Na osnovi ts«naj bi Partizan dveh tisočakih mesečne ukovine. Od kod vaše podjetje dobiva 3 milijone dinarjev. Radovljica Mislim, da se Radovljičani sedaj ne pritožujejo, nekaterih šolah že razmišljajo o ZBORI VOLIVCEV da skozi njihovo mesto ne gre skim podjetjem po starih razdelilnikih in nenačrtnosti pri gi-d-in iz inozemstva, samo z Gorenj- ' de-avnost v številnih sekcijah, za jem občinskega proračuna za lekaterih volilnih enotah zbori Iz vseh predelov Jugoslavije Tržič dobil dinarjev za Zadeva je vsekakor pred sprejet Danes se bodo začeli v ne dovolj močan avtobusni promet. Vsak dan 6e pred avtobusno ponjah novih usnjarskih podjetij.«ske ne. Torej še en dokaz s^be-^a tokmovan'a in za vzdrževanje to 1962 vredna premisleka, o tem volivcev, ki bodo na območju Torej je problem kljub sedanjemu stanju domačih in uvoženja proizvodnje. V našem okraju gospodarjenja in tudi podražev-i- "azradajo-je-1 doma.»partizan«v pa bodo svoje prav gotovo rekli ržiške komune zaključeni do Križah, ki je pred»radnjo stadiona, samo dinarjev, nogo Na ponedeljkovi seji so nadalje bo tokratna udeležba.na zbo RADOVLJIŠKA tudi volivci na bližnjih zborih. 4.marca. Pričakovati je, da nih surovin rešljiv? imamo letno približno ton Vsekakor. Brž ko bi bil trg najrazličnejših kvalitetnih kož. ki metni k'ub pa samo din. razpravljali tudi o možnostih večjega sodelovan'a med šolami in leta, saj imajo volivci vse bolj rih precej večja kot prejšnja prost glede nabave surovin, bi bil jih pa ho dobimo v prede'avo niti Pri t h številkah pa je treba upoštevati, da je v tr*i:ki obrni o!oii telesnovzfojnimi ter športnim, cilečujočo v*0?t» pri sr>rejemi KOMUNA problem v glavnem rešen. Samo ml niti kranjski Standard, čeprav domača surovina, ki je v svetu bi ta količina zadostovala za dobro tretjino proizvodnih zmoglji 3000 m'adincev in mladink, ki jih društvi. Spričo tega, da eo v občini s športnimi objekti precej občinskih p-oračurov. Volivci rju družbenih letalih planov in med najoolj cenjenimi, bi v glavnem zadostovala za predelavo, ker staio vstavi kar 85 avtobusov.?c~amozna športna društva ne vosti obeh usnjarskih podjetij na Največ avtobusov odpalje v smeri proti Bledu in Ljubljani (13) morejo vključiti v svojo dejavnost zaradi pomanjkanja sredstev ročljivo, da bi v ta namen tudi predvsem o družbenem načrtu šibki, bi bilo prav gotovo pripo bodo na zborih razpravljali bi ses sprostitvijo trga posamezna Gorenjskem. Tako se dogaja, da in proti Jei-micam (14). Po trije združili sredstva, s katerimi razpolagajo tako šole kot športne or jn občinskem proračunu za leto 1962, razen tc*a bodo se do šest avtobusov odpelje v Bohinj, Begunje, Gorje, Kranjsko ganizacije. Iz sklada za šolstvo je znanjeni z izvršiti i o občinskega proračuna z?, leto 1961 in goro. Skofjo Loko in v Planico. predvideno, da bo za športna igrišča letos porabljeno 4 milijone didovljica tudi neposredno poveza Dobrodošle pobude Z eno avtobusno progo pa je Ra imenovali bodo tudi nove člane šolskih odborov ter predlagali kand date za sodnike ponarjev. Pri uporabi teh sredstev na z Zagrebom. Nenehno naraščanje in razvoj letu prav vozniki vprežnih vozil Ob koncu pa naj omenim še bi bilo potrebno vsekakor., misliti : motorizacije terjata nedvomno udeleženi, z 12 odstotki smrtnih udeležbo mopedistov pri bilanci rotnike okrajnega sodišča: na urejevanje takšnih igrišč, ki bi večjo prometno sposobnost in poznavanje prometnih predpisov sle Resda so kazni razmeroma nizju za minulo leto. Skupno je bilo Bohinjska Bistrica Pri kra nesreč v našem okraju. NOVA SEKCIJA prometnih nesreč v našem okra ne koristila le posamezni šoli, hernega koristnika naših cest, zlasti mopedistov, voznikov vprežnih pripravlja zvezni predpis, ki pred mrtev, 24 težje in 25 lažje poško Bistrici so ustanovili še sekcijo za ke, vendar naj opozorim, da se 73" nesreč mopedistov. Od tega 1 jevni organizaciji SZDL v Boh. vozil in pešcev. videva znatno ostrejše kazni. Toda s tem ne bo še vse rešeno. terialna škoda. sekcijo je vključenih Okoli 40 čladovanih, pri 23 pa je bila le ma družbeno-politijno vzgojo. V to S tem problemom se je komisija za prometno vzgojo Avto-moto Tu je primerno vprašanje prometne vzgoje, ki jo je najlaže Ce se zamislimo še nad temi nov SZDL. društva Kranj resno spoprijela. številkami, potem lahko ocenimo Za prevzgojo voznikov vprežnih zajeti na terenu, za kar so dolžna poskrbeti predvsem avto-moto kot dobrodošle. S. Skrabar TURISTIČNI DELAVCI pobude Avto-moto društva Kranj MLADI vozil in pešcev je priredila vrsto predavanj, ki so bila spremljana društva.«lesce 2e dve leti je tega, z ozkorračnimi filmi. (Razdelila Vprege so potemtakem resne kar so pri Turističnem društvu je tudi 50 brošur, ki 60 opremljene z najnujnešimi prometnimi vati prometnim zahtevam niti gle ovire, saj 6e ne morejo prilagoje- Na pol poti Lesce ustanovili mladinsko sekcijo. Člani te sekcije so doslej Prebivalci Lahovč pri Cerkljah znaki.) Pri tej akciji so ugotovlli, de hitrosti, kaj šele glede tehnično-varnostne plati. Kaj menite so 6e že aprila leta lotili pokazali veliko zanimanja za pomoč pri raznih delih. Dobro so se da se ljudje ne zanimajo dovolj gradnje velikega gasilskega doma. Pravzaprav so mu nadeli ime izkazali kot vodiči pri recepcijski o tem? -Kolikor bodo zahtevale razmere, bomo ob sobotah in nedeljah stojbin na parkirnem prostoru na pisarni na vasi, pri pobiranju pri Sobcu, pri prodaji razglednic in za tovrstna predavanja, čeprav se dnevno srečujejo 6 problemi cestnoprometnih predpisov, in menijo, da bi morali voznike vprežnih vozil pri prometnih prekrških strožje kaznovati. O mopedistih pa menijo, da je njihova strokovna usposobljenost prenizka. Minuli občni zbor je predlagal, naj bi uporabljali i6te teste za mopediste kot za voznike motornih koles. V tej zvezi smo se obrnili na Oddelek za prometno varnost TNZ pri OLO, da bi zvedeli, kaj menijo o predlogih AMD Kranj. Načelnik oddelka Adolf Stonar je dejal: -Mi povsem odobravamo predlog AMD Kranj, da naj bi se pri preizkusu znanja mopedistov uporabljali isti testi, kot pri voznikih motornih v>-zil. Te testne pole so seda) v t'sku in bodo v kratkem času dotiskane. Menim, da ne bi bilo napak, če prepovedali vsako vožnjo vpreg in gonjenja živine po cestah I. in II. reda. Ta vprašanja bi morali reševati občinski ljudski odbori z urejevanjem obvoznih poti in s tem omogočiti pristop kmetom do polj, kakor tudi z urejevanjem poljskih poti. S tem bi znatno razbremenili ceste, ki so namenjene za promet z motornimi vozili,«je odgovoril tovariš Stopar. Mimogrede pa bi omenil iše to, da je n. pr. pri hiši moped, za katerega ima potrdilo o poznavanju prometnih predpisov le en bi tudi ostala AMD sledila tej pobudi. član družine, medtem ko se vozijo skoraj vsi člani družine. Za vožnjo je treba biti dovolj star, Glede vpreg so bile Izvedene duševno zrel in seveda primemo razne omejitve. Mimogrede naj strokovno podkovan. omenim, da so bili v minulem Podjetje za modno in športno konfekcijo Kranj GORENJSKA OBLACILNICA - izdeluje kvalitetno težko moško in žensko konfekcijo, ki jo nudi potrošnikom v svojih pošlo«valnicah: v Kranju Cankarjeva ulica 10 v Tržiču Trg Svobode in na Jesenicah Gosposvetska cesta. Po naročilu podjetij in ustanov solidno izdelamo zaščitne delovne halje in obleke po konkurenčnih cenah. Dne 1. junija t. 1. bo otvoritev nove trgovine v Kranju, Cankarjeva ulica št. 5 z otroško konfekcijo. Potrošnikom, podjetjem in ustanovam se priporoča kolektiv»gorenjske OBLACILNICE«KRANJ Gasilski-kulturni dom, saj so ga začeli graditi zaradi knilturnih potreb. Sprva je gradnja kar naglo napredovala, ko pa so poslopje spravili pod streho, se je ustavilo. Sredstva, ki so jih prispevali sami domačini, so bila izčrpana. Nedvomno pa so opravili veliko delo. Prispevali so več kot delovnih ur in precej materiala. Zdaj stoji dom neometan in z neizgotovljenimi notranjimi prostori. Za silo so uredili le 4 sobe, dvorana, ki bi jo tako potrebovali, pa čaka že vsa leto na ureditev. Pet let je minilo, kar so dela ustavili. Tu pa se vsiljuje misel, koliko let bo neometano poslopje še razpadalo. Prebivalci so že zdavnaj izgubili upanje, da bi nekje le dobili denar za kritje zaključnih del na stavbi. Vzporedno s tem pa je zašlo v zadrego tudi kultu rnoprosvetno delo v okviru Prosvetnega društva Krvavec, ki še vedno ne najde ustreznih pogojev za razvoj. Se več: ob tem problemu bi kazalo razmisliti tudi o mladini, ki se rada ukvarja s kulturnim delom ln ne nazadnje o razvoju obrata kmetijskega gospodarstva Šenčur v Lahovčah, ki bo v prihodnje zaposlovalo mnogo sezonskih delavcev. Vsem tem bi Dom prav gotovo zelo koristil.- S. Dobili bodo vodovod Pred časom smo že pisali o vaseh pod Krvavcem, ki še nimajo vodovoda. To so: Poženk, Pšata, Šmartno, Zalog in Glinje. Zdaj kaže, da ni več daleč dan, ko bodo lahko prebivalci omenjenih naselij opustili črpanje vode iz vodnjakov. - To področje bo priključeno na glavni vodovod, ki bo potekal od zajetja pod Krvavcem do Mengša in okolice. Ta glavni vod je Investicija mengeške vodne skupnosti in bo veljala okrog milijarde dinarjev. Vasi pod Krvavcem bodo priključene na glavni vod. taršič, poklicni gasilec in Frančiška Vzporedno s temi deli bo doživel Urlep, pletilja :Jožef Božič, rekonstrukcijo tudi cerkljanski vodovod. Dela bodo veljala valka Nazim Pašič, železokrivec strugar in Marija Rakovee, preši- okrog tri milijone dinarjev. ift Darija Zagrajšek, knjigovodkt- Občinski odbor Rdečega križa je letos pripravil že več tečajev za nego bolnika na domu, saj je zanje zelo veliko zanimanje. Dvanajsturni program tečaja je sestavljen po predpisih mednarodnega Rdečega križa in omogoča pridobitev najpotrebnejšega znanja o negi bolnika. Posnetek prikazuje udeleženke tečaja pri praktičnem pouku. NATEČAJ ZA URBANISTIČNO UREDITEV BLEDA Bled - V začetku tega meseca je Mestni odbor Bled razpisal natečaj za najboljšo zamisel urba propagandnega materiala itd. Člani TD bodo tudi letes nadaljevali z vzgojo mladine in ji nudili vso podporo, da se bo čim hitreje usposobila v dobre turistične delavce.»almira«v Zgornjo ali Spodnjo dolino Bohinj. 23. febr. Pred dnevi je bilo v Bohinjski Bistrici posvetovanje članov izvršnih odborov sindikalnih podružnic s področja Bohinja. Na tem posvetovanju so razpravljali o problemih sindikalnih podružnic, o katerih je bilo govora že na plenumu v Radovljici, le da so razpravo prilagodili razmeram v Bohinju. Tako sp govorili o vlogi sindikalnih podružnic v ekonomskih enotah, o orientaciji sindikata, o analizah dosedanjega dela, o decentralizaciji, pravilnikih o delitvi dohodka itd. Ko so obravnavali probleme znotraj podjetja, so se zadržali tudi pri obratu LIO»Tomaž Godec««. Tam so bile dolgo notranja rezerve precej zanemarjene, ekonomske enote pa so pomagale do njihovega odkrivanja. Ker se bo zato kmalu pojavil problem viška delavcev, bo moral ta obrat odpirati nova delovna mesta. Daljša razprava je bila namenjena trgovini na tem območju. Udeleženci posvetovanja so grajali to, da na tem območju ni nobene konkurence. Menili so, da bi bilo v najkrajšem času potrebno omogočiti, da bi odprlo svojo pro-/ Gibanje prebivalstva v Kranju Poročili so se: Metod Pavlin, graver in Ivana Ravnik, tkalka Janez Poličar, delavec in Cecilija Pavlin, šivilja Franc Pavlin, kmečki delavec in Frančiška Drinoveo, tehnična risarka Franc Korbar, delavec ln Frančiška Li kar, delavka Viktor Stancar, tov. delavec in Antonija Jevšnik, tov. delavka Ciril Zadnikar, mizar in Marija Kalan, tov. delavka Milan Jovanovič, gumarski delavec in Ljudmila Zupanec, delavka Stanislav Košnjek, tov. delavec in Jožefa Zaplotnik, tov. delavka Jakob Suhadolnik, tov. delavec in Cecilija Draksler, delavka Štefan Ambruš, mizar in Ana Draksler, delavka Jože Ribič, črkostavec in Marta Zargar, delavka Jožef Kavaš, gozdni delavec in Ana Brulc, kmečka delavka Filip Rih- predvideno, da se priključi obratu V Bistrici. To bi bilo toliko bolj upravičeno, ker sedaj velikokrat prevažajo les mimo žage v Bistrici v Cešnjico. V Cešnjici naj bi uredili obrat»almire«< iz Radovljice. Zanimiv je podatek, da nja Ivan Boc, kmetovalec in Cecilija Koželj, delavka Jernej Zbontar, ključavničar in Marija Kejžar, nameščenka. Rodile so Stana Šuštar deklico, Marija Mrak dečka, Ljudmila Kavčič dečka, Doroteja Peternelj dečka, Agata Hausmej6ter - deklico, Ivana Eržen deklico, Vida Roblek dečka, Francka Ahcln dečka, Rozalija Kristanec - deklico, Vida Msjač dečka, Marija Cop deklico, Kristina Boncelj deklico, Štefanija Tavčar dečka, Ljudmila Dodev deklico, Anica Habjan dečka, Ana Rupnik dečka, Štefanija Gmajnar - deklico, Frančiška Frilar dečka, Frančiška Dolhar deklico, Antonija Cegnar - deklico, Ana Potočnik deklico, Doroteja Sajovic - dečka, Ana Zupan deklico, Marija * nan deklico, Ivanka Jane - dečka, Angela Kurelc - dečka, Ivanka Ropret deklico. dajalno trgovsko podjetje s sedežem izven tega območja. Na posvetovanju so govorili tudi o razvoju lesne industrije. Združena občina je med drugimi prevzela nalogo, da enakomerno razvija gospodarstvo na vseh treh območjih bivših občin.proučitev položaja v Bohinju je pokazala, da Zaga v Cešnjici nima možnosti za to, da bi občutno posegala v dvig narodnega dohodka na tem območju, zato je v perspektivnem načrtu razvoja lesne industrije sta žaga in mizarska delavnica doslej ustvarjali letno okoli 8 milijonov ostanka čistega dohodka, obrat» Almire«pa bi letno ustvarjal 30 do 40 milijonov dinarjev za sklade. Seveda pa je še pomembneiše to. da bi zaposlil večje število novih delavcev, saj je na podružnici Zavoda zi zaooslovanje v Bohinju že sedaj prijavljenih več kot 100 ljudi. Predvidevajo, da nsj bi se v Spodnji dolini razvijala lesna in kovinska industrija, v Zgornji pa tekstilna industrija. Medtem ko se v Zgornji bohinjski dolini branijo obrata -Almire««, so v Bohinjski Bistrici spraznili teiovaanico (orodje so prenesli v enega izmed kolekfh prostorov) in KO pripravljeni takoj sprejeti pletilski obrat. Bohinjci v Zgornji dolini bodo imeli še možnost, da soremenijo svojo odločitev, vendar se zna zgoditi, da bo ta obrat res ostal v Bistrici. - M. S.

4 4 S0B0TA.24. lt*ftvxf]u 19«O I tli S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA JESENICE Krajevne skupnosti tudi v in na Planini pod Golico Na zadnji seji ObLO Jesenice, ki je bila preteklo sredo, 21. februarja, so med drugim razpravljali o letnem poročilu o prekrških in upravnem kaznovanju v letu 1B61 v jeseniški občini, nadalje o odloku o spremembi statuta in dopolnitvi statuta jeseniške občine itd. ObLO Jesenice je že na seji 23. marca lani sprejel sklep o spremembi in dopolnitvi statuta občine Jesenice. Bistvene spremembe in dopolnitve so se nanašale na organizacijo krajevnih odborov. Po omenjenem sklepu se je za tri krajevne odbore, in sicer v Kranjski gori, na Dovjem-Mojstrani in v Žirovnici predvidel drugačen sestav članstva krajevnih odborov in da se pri teh krajevnih odborih ustanovijo krajev- OBRAČUN SINDIKATA JESENIŠKIH ŽELEZARJEV Poudarek na neposrednem upravljanju JESENICE Jutri bo imela sindikalna podružnica jeseniške Železarne v dvorani Delavskega doma 14. letni občni zbor. O čem bodo največ govorili na občnem zboru sindikata jeseniških železarjev? Vsekakor o nalogah sindikalne organizacije, kjer je prva med njimi skrb za delovnega človeka. Odražati se mora v tem, da bo sindikalna organizacija poskrbela za njegovo ekonomsko in družbeno razgledanost. Nedvomno bodo na občnem zboru spregovo Na pobočjih Vi t ran ca je kljub temu, da so šolske počitnice mimo. še vedno živahno. Obratujejo tri vlečnice, in sicer na Brsnini, Preseki in Bukovniku ter sede.rnica. Skoraj vse šole kranjskega ekraja in nekatere iz Ljubljane prirejajo športne dneve v Kranjski gori. Z vlečnicami in sedežnico prepeljejo v teh dneh na Vitranc povprečno dnevno ckoli 1200 smučarjev in drugih turiistov. Vitranška smučarska proga zahteva precej znanja in izkušenj v smučanju. Prav zaradi tega je bilo včeraj in predvčerajšnjim več manjših n dve večji poškodbi. V Kranjski gori so že zbrani skoraj vsi tekmovalci, ki bodo danes in jutri nastopili na slovenskem prvenstvu v alpskih disciplinah. Slovensko prvenstvo bo eeneralna preizkušnja pred državnim prvenstvom, ki bo teden kasneje prav takov Kranjski gori v organizaciji domačega Turističnega društva.!javljanje delavskega upravljanja narekuje vedno vrsto novih ukrepov. Ne gre toliko za odnose med posamezniki, marveč med ekonomskimi enotami in med strokovnimi službami, samoupravnimi organi in drugimi organizacijami. V Železarni menijo, da bodo morali še marsikaj spremeniti. Precej poudarka na občnem zboru sindikata bo na uveljavljanju posameznih ekonomskih enot. Zla Še vedno se tudi v Železarni pojavljajo primeri, da sme neki delavec razpravljati na sestanku ekonomske enote ali delavskega sveta!e o tem, kar je preverjeno in velja za absolutno resnico. S tem jc prav gotovo ovirana samoiniciativa posameznih delavcev. O teh in šc nekaterih drugih aktualnih problemih bodo govorili na občnem zboru. M. 2. ni skladi. Krajevne skupnosti na teh območjih so že zaživele in Imajo pri svojem delu že določene izkušnje. Po statutu sta krajevna odbora Rateče in Planina pod Golico organizacijsko ostala nespremenjena. Zato so prišli do zaključka, da bi tudi v omenjenih krajevnih odborih ustanovili krajevne skupnosti. Z ustanovitvijo krajevnih skladov se bo nedvomno tudi tu obogatila krajevna samouprava. Zbora volivcev, ki sta bila v Ratečah in Planini pod Golico, sta že sprejela sklep o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Na seji so odborniki govorili še o pravilih finančno samostojnega»zavoda za izgradnjo turističnih objektov v zgornjesavski dolimi«jeseniški KOVINAR LANI 136 TON PERILA V servisni pralnici»-komunalnega servisa-«na Jesenicah so lani oprali skupaj 136 ton perila. Usluge pralnice je izkoristilo 870 gospodinj in samcev in 1260 delav- Konference SZDL v teku Kot smo žc poročali, so se pred dobrim tednom začele v jeseniški občini konference krajevnih odborov Socialistične zveze. Doslej so jih izvedli že šest, in sicer na Podmežaklji, v Žirovnici, na Blejski Dobravi, na Planini pod Golico, na Koroški Beli in v Dovjem -Mojstrani. Jutri bosta na sporedu še dve konferenci, in sicer na terenu Plavž na Jesenicah v Hrušici. V naslednjem tednu pa se bodo zvrstile še ostale tri v Ratečah, Kranjski gori in na terenu Sava na Jesenicah. Osnovna tema razprav na konferencah krajevnih odborov SZDL jc vloga Socialistične zveze v novih družbenih odnosih. Razen tega pa posamezni krajevni odbori temeljito razpravljajo tudi o svojih lokalnih političnih in gospodarskih problemih.»poprednica«v Podkorenu DPD»Svoboda«iz Podkorena bo s sodelovanjem Turističnega društva v Kranjski gori in krajev Rateče ter Gozd - Martuljk priredilo v nedeljo, 4. marca, že tretjič, zanimivo etnografsko turistično prireditev»popredni- CO«. Naziv»Poprednica«pomeni stare ljudske običaje v zvezi s trenjem lanu, predenjem, tkanjem, šivanjem bale in kmečke ev.eti. Prireditev bo izvedena na kmečkih vozeh z vprego, in sicer na relaciji od Podkorena do Rateč in nazaj do Kranjske gore in do Gozd - Martuljka. Ker je to v zimskem času edina večja turistična prireditev na Gorenjskem, še posebej pa v Zgornjesavski dolini, jo tudi to pot posebej še ljubiteljem ljudskih običajev ne kaže zamuditi. Čim bliže potrošniku Pred kratkim je trgovsko podjetje z lesnimi proizvodi»šipad«iz Sarajeva razširilo svoje poslovno sodelovanje tudi na jeseniško trgovsko podjetje»zarja«. Jeseničani bodo tako lahko kupili tudi pohištvo tega podjetja kar v svojem mestu (»Zarja«sodeluje še s podjetjema»lesnina«in»les«ljubljana) in ne bodo imeli več nepotrebnih stroškov z odhajanjem v Kranj in prevažanjem. Podjetje»Zarja«bo dobivalo pohištvo pod enakimi pogoji, kot ga dobi šipadova lastna poslovalnica v Kranju. Tako bodo tudi cene pohištva na Jesenicah in v Kranju lahko popolnoma enake. Podjetje»Zarja«bo organiziralo v svojih prostorih majhno razstavo tega pohištva. Poskrbeli bodo za čimhitrejšo izmenjavo blaga, razen tega pa bodo potrošnikom še s fotografijami in prospekti omogočili kar najširši izbor. Napotki za nadaljnje delo cev, ki jim je podjetje opralo delovne obleke. Mesečno operejo Kranjska gora, nadalje o prevzemu soustanoviteljstva Centra za sti gre tu za pomoč raznih strokovnih služb ekonomskim enotam, izobraževanje ekonomskih, ko okoli kilogramov perila. Za rili tudi o medsebojnih odnosih v potem za odnose med delavci in pralnico prav nič ne zaostaja kemična čistilnica. Lani je očistila mercialnih in administrativnih kadrov v Kranju, o sofinansiranju kolektivu, zakaj neposredno uve- vodilnimi v ekonomskih enotah. Namreč prav s tem, ko je vključenih vedno več proizvajalcev pri gostinskem centru Bled in o so- volnenih izdelkov, posteljnih izgradnje učilnic in internata pri ckoli 28 ton oblek, kožuhovine, upravljanju, se morajo razne strokovne službe v Železarni in vodmeniško varstvo s sedežem v Krajo okoli 3000 kilogramov oblek. Tc dni v Kranjski gori ustanoviteljstvu Zavoda za spo odej, preprog itd. Mesečno očisti Dve poškodbi stvo podjetja v celoti takemu nju. - M. Z. Foto: F. Perdan upravljanju prilagajati. To pa pomeni, da nastajajo novi odnosi Kranjska gora (M. Z.) - Iz- ' redno lepo vreme v teh dneh med vodstvom in organi upravljanja. Bistvo je namreč v tem, da je privabilo v Kranjsko goro številne smučarje in turiste. bodo razne strokovne službe in Dd srede na četrtek je v Kranjski gori in na pobočjih Vitran- vodstvo podjetja skrbeli za napredek podjetja, razen tega pa tudi ca zapadlo le 1 cm snega. Toda kljub temu so snežne raz ZDRUŽEVANJE NEKATERIH MANJŠIH KO SZDL za razvoj in kvalitetno poglabljanje upravljanja. mere dobre. Prve dni februarja je bil v Šk. državljane, da bodo ti preko pristojnih organizacij in organov ne Loki v Dijaškem domu seminar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij Socialistične zve ki se iz dneva v dan pojavljajo posredno reševali vse probleme, v ze. Seminar je bil v dveh izmenah po 35 udeležencev. Na tem seminarju so se predsedniki in tajniki KO SZDL seznanili z vlogo Socialistične zveze v luči naše nove ustave. Te naloge niso majhne, saj mora SZDL odslej še aktivneje pripravljati in vzgajati POLJANE Saj voda ni globoka, toda neprijetno je, če nam nenadoma zmanjka trdih tal pod nogami. Vendar brez skrbi! Marljivi delavci bodo poskrbeli, da ob potoku, ki teče mimo nove trgovske stavbe v Poljanah v Poljanski dolini, ne bo te nevarnosti. komuni. Člani SZDL naj bodo odslej še bolj povezani z vsemi dogajanji v komuni in ti naj po svojih močeh tudi prispevajo k njihovim rešitvam. Udeleženci škofjeloškega seminarja za predsednike in tajnike KO SZDL so se seznanili tudi z nekaterimi osnovnimi problemi političnih dogajanj v svetu kakor tudi s tehniko vodenja sestankov. Pomembnost seminarja je nedvomno tudi v tem, da je razčistil in odpravil nekatera zgrešena mnenja oziroma nejasnosti o novi že po ustavi, ki so se ponekod javljala na terenu. Na seminarju so se dogovorili tudi o izvedbi izrednih letnih konferenc krajevnih organizacij Socialistične zveze. Te se bodo pričele v nedeljo, končale pa predvidoma zadnje dni marca. Na teh letnih konferencah bodo člani SZDL obravnavali svoje dosedanje delo, občinski odbor SZDL pa bo poskrbel za predavatelje, ki naj bi na konferencah obrazložili vsebinske naloge nove ustave. Seminar je med drugimi tudi ugotovil, da so nekatere KO SZDL teritorialno premajhne. To je sicer aktualno že dalj časa, saj so se n. pr. v Selški dolini srečali s tem problemom že takrat, ko je di krajevni organizaciji Rudno in Dražgoše, krajevni organizaciji Lajše in Kališe pa bi priključili L O Š K I DELAVEC h krajevni organizaciji SZDL Selca, krajevna organizacija Ojstri vrh pa naj bi se priključila k Železnikom. Tudi nekatere krajevne organizacije SZDL bi kazalo v prihodnje združiti oziroma priključiti večjim, P. Lahko rečemo, da je»sipad«v težnji za tem, da svoje proizvode kar najbolj približa potrošniku in mu tako olajša nakup in zniža dodatne stroške prevoza, zelo uspel. Razen tega, da ima lastno poslovalnico v Kranju in da sodeluje s podjetjem»preskrba«tržič in podjetjem»zarja«jesenice, potrošniki lahko ogledujejo in kupujejo pohištvo in druge lesne proizvode tudi v skladiščih v Naklem in Bistrici. TUDI MLADINA ŠKOFJELOŠKE OBČINE BO SODELOVALA NA ZVEZNI DELOVNI AKCIJI Letošnje zvezne mladinske delovne akcije se bo udeležila tudi mladina škofjeloške občine. Predvidevajo, da bo odšlo na cesto Bratstva in enotnosti V sestavu delavsko-kmečke brigade deset mladincev s srednješolsko brigado pa trideset. V primeru, da v škofjeloški občini ne bo lokalnih delovnih akcij, bo odšlo na zvezno delovno akcijo še več srednješolcev. Za letos namreč predvidevajo, da bi imeli tudi v občini sami lokalne delovne akcije. Mladina je pripravljena graditi cesto v Bodovi je, dokončati igrišče pri šoli in urediti okolico okrog naselja pod Kamnitnikom. Vendar pa pri teh lokalnih delovnih akcijah nastaja vprašanje, če so potrebna denarna sredstva ž zagotovljena. Ce bi se odločili za te lokalne gradnje, bi morali urediti brigadirsko življenje prav tako, kakor na večjih oziroma zveznih delovnih akcijah. Koliko so pridelali? V škofjeloški občini je od 4951 hektarov kmetijske površine v ravnmi obdelovalne le 3806 hektarov ali 77 odstotkov. V hribovitih legah pa je hektarov kmetijskih površin, od teh obdelovalnih le 4102 hektarov ali 37 odstotkov. Ostale površine spadajo k senožetim, pašnikom oziroma k planinam. Od obdelovalnih površin v ravninskem predelu odpade na njive in vrtove 46 odstotkov, na travnike 48 odstotkov in na sadovnjake šest odstotkov. V hribih pa je ta razdelitev nekoliko drugačna. Tam odpade na njive le 43 odstotkov, na travnike 53 odstotkov in na sadovnjake 4 odstotke. Na vseh teh površinah tam še obstajala samostojna občina. Teritorialno majhne krajev ljudi oziroma en procent več ka pa živi nekaj manj kot 24 tisoč ne organizacije SZDL namreč ne kor leta Naglo pa upada udeležba kmečkega prebivalstva. V morejo najti pravega vsebinskega dela, ker so navezane le na ozko letu 1953 je bila ta udeležba 35 področje komunalnih dejavnosti. odstotna, v preteklem letu je V svojem obsegu nimajo drugih upadla že na 26 odstotkov. Tako organizacij in ustanov, zato je upada kmečko prebivalstvo povprečno za en odstotek letno. Z razumljivo, da se njihova aktivnost ne more razvijati v taki smeri, kakor se lahko pri teritorialno upadanjem kmečkega prebivalstva je tako ogrožen obstoj marsikatere kmetije. Mladina namreč večjih krajevnih organizacijah. Dosedanja proučevanja so pokazala, da bi bilo smotrno zdru pa ostajajo stari in za delo le še odhaja v industrijo, na kmetijah žiti v eno krajevno organizacijo malo sposobni ljudje. Naraščanje dosedanji krajevni organizaciji nekmečkega prebivalstva zahteva Bukovščica in Bukovica, nadalje tudi povečano kmetijsko proizvodnjo, ki pa ji kmečki proizvaja krajevni organizaciji na Cešnjici in v Železnikih na tem področju lec v sedanjih razmerah ne bo namreč tudi obstaja le ena oziroma skupna stanovanjska skupizogibno sodelovanje s kmetijski kos. Zato je v takih primerih nenost. Prav tako naj bi združili tumi zadrugami ali kmetijskimi po Doslej največje žrebanje za naše naročnike Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati Dobitki dobitki so lahko vaši, Če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino ki za Glas (650 dinariev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več mflžnosti tisti, bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: kdor plača za pol leta, bo imel en glas, kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, - kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, - kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. Naročnike prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 5. marca 1962! ZA NAŠE NAGRADNO 2RE- VALA TALE PODJETJA: 1. Tovarna gumijevih izdelkov»sava«kranj 2. Iskra, Kranj 3. Kurivo, Kranj 4. Gorenjska oblačil ni ca, Kranj 5. KRASOPREMA, Dutovlje 6. Železarna, Jesenice 7. Trgovsko podjetje»murka«, Lesce 8. Tovarna finega pohištva»sora«, Medvode 9. Gozdno gospodarstvo Kranj sestvi. Tako sodelovanje pa mora biti obojestransko in na enakopravni osnovi. Vsak proizvodni partner naj bo udeležen v dohodku po delu in prizadevanjih, jih je vložil v proizvodnjo. Preteklo leto so pridelali na področju škofjeloške občine 9501 centov pšenice ali 18,3 centa rsa hektar. Proizvodnja ječmena pa je znašala 3314, proizvodnja ovsa 5846, proizvodnja krompirja 134 tisoč 695, proizvodnja detelje in proizvodnja travniškega sena centov. - P. Pravkar so prispeli moški klobuki renomirane tovarne kioiukov v v SESIR ŠKOFJA LOKA v naslednje trgovine na Gorenjskem: BANJE SO DOSLEJ PRISPE- KRANJ: tlita JESENICE: Konfekcija-SLOVEAIJA- SPORT RADOVLJICA: Manufaktura BLED: Moda (pri Rusu) TRŽIČ: Ljubelj BOH.BISTRICA: Savica KP.80RE: Sčrlatica

5 KULTURA IN KOMUNA Na pobudo komisije za ideološko vzgojo pri Glavnem odboru SZDL je bil v prvi polovici februarja v Ljubljani posvet, ki so se ga udeležili predstavniki kulturnih institucij, kulturno-prosvetnih forumov in družbenih organizacij iz vse Slovenije. Posvet je obravnaval probleme, ki v zvezi z decentralizacijo nastajajo na kulturnem področju v komuni. Čeprav posvet ni prinesel enotnih zaključkov, je vendarle nakazal vrsto problemov, ki jih že rešujemo ali pa jih bo-mo morali začeti reševati (seveda v pogojih in po potrebah vsake komune posebej). Ugotovitev, da je kultura pri narodnem dohodku v republiškem merilu udeležena s 4,1 odstotka, v okrajnem merilu samo še s polovico tega odstotka, v komunah pa zdrkne na 0,7 odstotka, jasno dokazuje, da je bil ves kompleks kulture v komuni doslej odločno na zadnjem mestu. Točneje povedano: od večjega ali manjšega števila kulturnih entuziastov Ln njihove sposobnosti je bilo odvisno kako pred družbo opravičiti tako ali drugačno kulturno akcijo. Kultume-politična zavest v komuni še ni segla v široko družbeno zavest. Ob takem pojmovanju kulture je razumljivo, da si prosvetna društva, ki naj bi bila nosilec ljudske kulture, pa tudi poki:one kulturne institucije, kot so na primer knjižnice in delavakke univerze, le s težavo iščejo svoj prostor. Ko družba in njeni organi kritično ocenjujejo njihovo delo, a običajno le enostransko pri tem ocenjevanju dosledno pozabljajo na lastno dolžnost in skrb,ki jo imajo do tistega»nujnega zla«, ki se imenuje kultura. Samo materialna sredstva, ki relativno niti niso majhna, pač pa neekonomično razdrobljena, so premalo za organski razvoj kulture v komuni. Posvet v Ljubljani je nakazal več inačic reševanja materialne osnove kulture v komuni. Enotno pa je bilo prepričanje, da je treba spremeniti vsebinski odnos med družbo, ki ustvarja in dodeljuje materialna sredstva, in potrošnikom teh sredstev, to je kulturnimi institucijami in društvi pa tudi neposrednimi kensumenti kulturnih Bogat program prihodnje leto Med vsemi založniškimi podjetji ln organizacijami je prav Prešernova družba tisti organizem, ki po svojem bogato razpredenem ožilju širi dobro knjigo. < Kakor doslej, Prešernova družba tudi za prihodnje leto pripravlja kopico prikupnih knjig. Spričo visokih cen, ki nas spremljajo v knjigarnah, je ta odškodnina Prešernovi družbi zares malenkostna.osem kmjtg in umetniška reprodukcija za 950 dinarjev. Vsakoletni koledar Prešernove družbe je zelo poster. Odlika programa za prihodnje leto je prav gotovo tudi v tem, da nam obljublja kar tri domača dela. Razen naknadno izbranega slovenskega ali tujega romana ter odlično in zanimivo napisanega potopisa iz A'r ko (Oskar Davico, Crno na belem) je še posebno Slovenski solisti v gosteh V Cankarjevem domu v Tržiču je v torek zvečer gostoval Godalni orkester»slovenski solisti«pod vodstvom Karla Rupla iz Ljubljane. Za koncert je bilo dokajšnje zanimanje, saj so tako 1 kvalitetne glasbene prireditve v Tržiču precej redke. Z orkestrom sta sodelovala tudi flavtist Fedja Rupel in tenorist Mitja Gregorač. Gostje iz Ljubljane so v četrtek zvečer gostovali v Kranju. pred leti dobil najvišie priznanje za literarno delo Nobelovo nagrado. Posebnost Prešrmove družbe je tudi v tem, da svojim bralcem naročnikom nudi po eno barvno reprodukcijo umehrške slike. Bogat Izbor zajema vrhove naše slikarske umetnosti (Mati i a Jama, Ivana Kobilica, Jurij gubic ln Božidar J^akac). ~ Lepa slika m fpna knjiga sta med pomembnimi faktorji, ki sodobnemu - bolj in bolj civiliziranemu življenju dalejo tisti pečat duhovne in srčne kulture, brez katere si ne moremo zamisliti lepega življenja. dobrin. Strah pred komercializacijo kulture je odveč zavesten in konkreten odnos do celovitosti kulturne politike, bo zagotovil družbi in kv.lturnim institucijam bolj ekonomično in kulturnemu razvoju koristnejšo delitev sredstev.razumljivo je, da tega procesa ne bo mogoče uresničiti brez sodelovanja družbeno-političnih organizacij, sindikata in SZDL, pa tudi ne brez samoupravnih organov in kolektivov podjetij. Ne aktivistična parola, ampak resnična družbena potreba zahteva, da problemom kulture v komuni (ki so bili doslej v veliki meri prepuščeni stihiji) ves družbeni organizem posveti vso skrb in razpoložljive sile. Gre namreč za osveščenega, kulturnega in zavestno čutečega človeka. Ustvarjene materialne dobrine pa naj bi bile samo sredstvo za doseganje novih moralnih, etičnih in estetskih vrednot! V času, ko govorimo o pojavih»materializacije«in»komercializacije«, je dolžnost vse družbe, da si prizadeva za resnično kulturno osveščenost slehernega člana družbe posebej. Ta dolžnost se vse odločneje postavlja prav pred komuno. Poleg družbenega standarda, stanovanjskih problemov, komunalnih uslug, izobraževanja in šolstva mora tudi kultura v komuni dobiti svoje enakovredno mesto. Pogoji za to že obstajajo in v bodoče bodo vse ugodnejši. Le od nas vseh je od ska in pa Sladko življenje. Ti dve nedvomno pomembni filmski stva ritvi sta po svoje vnovič načeli vprašanje filmske vzgoje. Obisk obeh filmov, komentarji gledal cev med predvajanjem in po predvajanju filmov, predčasno zapuščanje dvorane vse to pa ka že, da 6mo v merilih, s katerimi gledalci (pravzaprav dobršen del siledalcev) presojajo filmske stvi ritve, pristali po nekajletnih Gkopih in največ jalovih prizadevanjih na tem področju na dnu. V petek, 23. februarja, se je Prešernovo gledab'šce predstavilo občinstvu s sedmo premiero v letošnji gledališki sezoni. Nažtudiralo je dramo»ljudje brez zemlje«po delu Johna Steinbecka»Ljudje in miši«. Delo je režirala Ana Grgurevac-Lonibarjeva, sceno pa jc zamislil Saša Kump. Na sliki: prizor iz 5. 6like z Majdo Smajdovo in Tonetom Hoikom Agathe Christie za pustne dni Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj prav Mišolovka, ki ji lahko dodamo sledeče oznake: za oder napisana kriminalka, komercialno delo, ki so ga igrali v Londonu nepretrgoma šest sezon, slovenski prevod dela popularne Agathe je izšel lani decembra kot Posledice tega so v nekem smislu precejšnje, če že, ne popolna nesposobnost podoživljanja slehernih tehtnih misli, indiferentnost do vsebinsko pretresljivih ali pa odlično rešenih prizorov. Bistvo tega je postalo to, kar slehernemu godi in v tem ugodju zdaj ždi in napolnjuje svoj prosti čas. Prišli smo torej do razpotja. Na GV?da!cem postaja film mnogokrat vse b*lj le plehek okvir za tem razpotju je končno treba združiti vsa prizadevanja, ki so dokaj privlačno in, večkrat brezciljno izkoriščanje prostega časa. poslej že bila na področju filmske Vžgofe. Plenuma Okrajnega odbo«pot do takega stanja je povsem ra SZDL in Okrajnega komiteja razumljiva. Kljub velikemu prizadevanju, usrotavljanju dejstev L MS sta že lani ugotovila, da vse preveč prepuščamo mlade ljudi in pa največkrat deklarativnim pavšalnim ocenam filmov. Ti filmi pa večkrat prinašajo 6 6ehoj obsodbam, ki so jih izrekali pedagogi, starši, organizacije itd. so vamo številne ljubitelje škofjeloškega odra razvedriti za pustne dni. Kriminalke so navadno brez vsebine, toda pri študiju Mišolovke nas je bodrila misel, da se v njej skriva tudi socialna poanta, ki jo avtorica seveda prikazuje na svoj način. Delo je polno Ljubezen našega človeka do dragocena knjiga Cirila Cvetka, knjige je že tradicionalna. Knjiga ni ljudem samo lep in poučen bo v Ljubljani. Knjiga bo na pri visno, če jih bomo znali izkori- I Odgovor je skrit v vsem tem. Za vsa obeležja del Agathe Christie: profesorja na Akademiji za glas sedmi zvezek Dramske knjižnice. napetosti in skrivnosti ter nosi predmet: knjiga jim je najbolj kupen način predstavila umetnost, ki nas tako rekoč spremlja stm. - Bojan Cebulj 'težkimi»samoraetniki«namera spretno skrivanje zločinca, pozgovorna podoba daljnih krajev, misli in čustev in ta so včasih že v vsakdanjem življenju. Med tako presenetljivo podobna njihovim. Prav zato se ljudje lahko mesto -Kemija v službi človeka-«poučnimi deli zavzemata posebno tako navežejo na knjigo. in»elektrika za domačo rabo«vsako odlašanje je škodljivo Pri tej razširjenosti slovenske (ing. Mitja Tavčar). Na straneh knjige pa prav gotovo ne gre samo za tradicionalno ljubezen do obeh knjig bomo našli vse polno* V kranjskih kinematografih so filmska podjetja (zaradi objektivnih možnosti in pa premišljenega stribucijskega podjetja je Vesna člen v verigi. Primer dobrega di praktičnih nasvetov. Ti so nam pred vaj al v v preteklih dneh dv. lepega branja. Pri tem imajo veliko zaslugo tudi tiste knjižne potrebni iz dneva v dan. Razen odlična filma: Mati Ivana Angel, ekonomskega učinka) prepojila J.film iz Ljubljane.) obljubljenega izbranega romana okus povprečnega gledalca in odžejala njegove potrebe s filmsko nem sklopu teh vprašanj napra Tudi komuna bi morala v celot družbe ki z dostopno ceno in dobrim izborom skrbijo za nenehno je posebna privlačnost programa tudi roman -Atomska postaja-«, ki plažo. viti več. Sraeleje bi morala nalagati odgovornost za smotrnejšo duhovno hrano v vseh krajih naše domovine. ga je napisal Islandski p'satelj Haldor Laxness. Pisatelj je že programsko politiko kinematografskih podjetij organom uprav Agathe Christie:»Mišolovka ljanja teh podjetij. Nedvomno je povsem razumljivo, da morajo programski sveti pri teh instituci- 'ah končno enkrat zaživeti. Nesmiselno je (če ugotavljamo take! ali take drugačne vplive, ki jih film ima), da določa program, ki naj zadovoljuje tisoče in tisoče estetske m fcumane tendence, ki ' f. aa9ta V0 T r e p r ^!? u j.j *** 1 8 so lastne nekaterim filmom. S tom j.? Jj*".?. naj b! se ukvarjali filmski krožki, njih prostorih pa bodo razstavljene reprodukcije bizantinskih spo filmsko gledališče itd. nekatere nezdružljive tendence z Trenutno strnje (z vsakim zavlačevanjem stopamo le po stop Umetnost kiparja Meštroviča, ki menikov. našim družbenim razvojem. nicah navzdol) terja od vseh, ki so je umrl v drugi polovici januarja Ti problemi prav gotovo niso ukvarjajo s temi problemi, skupne akcije. Treba bo združiti v porike, bo predstavilo 72 reproduk letos v Združenih državah Ame 'okalno zaključeni, ampak so to problemi, s katerimi se srečuje sameznih komunah prizadevanja cij, ki zajemajo kiparjeva najpomembnejša dela. vsa jugoslovanska skupnost. Kar političnih organizacij, Svobod in se tiče repertoarne politike, bi kulturno - prosvetnih društev, pedagorov itd. in 6e premakniti z Klub kulturnih delavcev priredil V petek, 2. marca, zvečer bo morala k njeni kvaliteti in pestrosti več prispevati distribucijska mrtve točke, kjer trenutno smo. v Delavskem domu v Kranju predavanje podjetja, ki so pravzaprav prvi Treba je torej o kiparju Mestroviču. O nekaj storiti. J. K. rastavljenih reprodukcijah in e FILMI KI JIH G L E D A M O KAM S TRUPLOM Nekateri pomembni italijanski in francoski filmski igralci so se, kakor kaže platno, verjetno našli v nedeljskem popoldnevu v Niči na vikendu in posneli kriminalko, ki ni kriminalka v tistem smislu, kot smo navajeni. Ob dobri igralski interpretaciji ~(to je tudi vse, kar je v filmu dobro) so se zasukali ljubavni in denarni klobčiči in jih toliko časa odmotavali, da so jih odmotali za ves film za tistih 2400 metrov traku, kolikor je za film dovolj. Cisto narahlo so uspeli pokoketirati s temperamentom in z velikimi željami malih ljudi s cest, da ne bi bili vedno le mali ljudje. In to je bogme tudi vse.»kam s^truplom«je drugi italijanski film, ki ga vrtijo v kranjskih kinematografih v teh dneh! J. K. manjkanje alibijev pri zločinu prisotnih oseb, nelogičnosti, ki pa se jih zavemo šele pri podrobnem razmišljanju itd. Premiera, ki bo danes zvečer, bo že tretja premiera letošnje sezone. Predstavo je pripravil Janko Krek, sceno Franc Novine, nastopili pa bodo Olga Peternelj, Ivanka Oblak, Poldka Štiglic, Matjaž Hafner, Janez Debeljak, Franc Kovač, Edi Sever in Jožo Ravnikar. In še nekoga moramo omeniti. Anica Trdinova bo ob tej predstavi slavila majhen delovni jubilej. Trideset let je poteklo, odkar je prvič stopila na odrske deske kot šepetalka posebno v zadnjih sedemnajstih letih skoraj ni bilo predstave, kjer ne bi reševala igralcev iz včasih precej težkih situacij. V to nehvaležno delo tako dobro vpeljanih š epe talk v Sloveniji gotovo ai mnogo. K. J. Dve razstavi v kranjskem muzeju gledalcev, le en človek. Vendar I _ L to še ni vse. Po drugi strani bo I D a n e s Popoldne (sobota, 24. feootrebno ob filmu več tudi vzga- >^ja) bodo v Mestnem muzeju jati. Ljude* - še posebej mla- v K r a n J u ^.? v e J T 5 ^ Z dim - bi morali pokazati tiste ' z ^ l h V"* * M b * 11 umetnosti kiparja bo govoril ravnateli Zsvoda za spomeniške varstvo Štefan Eržen. V spodnjih prostorih muzeja bodo razstavljen«reprodukcije bizantinskih spomenikov, Razstavo tvori 32 reprodukcij, ki jih je pripravil UNESCO. - Nastanek fresk sodi v dobo od 5. do začetka 14. stoletja. Razstava del Ivana MeStroviča bo odprta 14 dni, razstava bizantinskih spomenikov pa 10 dni. Pri krmilu je stal Curtis.»Držite se vetra«, sem ukazal.»dick, s Carterjem pojdita naprej. Ladja se je močno nagibala. Dick in Carter sta splezala na kljun in opravljala tam najnujnejše. Tudi Jill je prijela ra vrvi in kmalu sva z Jorgensonom snela jadra drugega za drugim. Dick in Carter sta jadra zvila in jih položila vzdolž po jamboru. Se ko smo delali, sem začutil, da se veter obrača.»curtis,«sem zaklical,»zavij na levo ali pa se bomo prevrnili. Veter se obrača!«toda Curtis je spoznal nevarnost in Je obrnil krmilo.»smer zdaj ni važna,«sem mu zaklkal,»drži sc vetra.okay,«jc zaklical. Pri jadranju z vetrom, posebno ponoči je nevarnost, da veter nenadoma spremeni smer ali da ladja nehote zaide iz kur/a, potem pa nenaden sunek vetra»grabi fadro * napačne strani. Tedaj udari spodnji del jadra z deblom z vso silo čez palubo, a ta udarec utegne prevrniti ce.'o sam jambor. Poskušali smo spustiti že najvišje jadro. Toda ni se hotelo premakniti, Potrebovali smo več moči, da bi lahko sprostili vrvje.»curtis,«sem zaklical,»predaj krmilo Jilli in pridi sem.«s to dodatno težo nam je uspelo, da smo jadro vendarle sprostili. Ko je padlo, sem zaklical:»drži ga!«in.potem dodal:»jorgensen, vzemite, prosim, deblo, ko pride do vas.«stopil je nekoliko dalje na rob palube in že hotel prijeli za jadro.»dobro«, sem zaklical,»potegnite!«res se je tedaj jadro popolnoma sprostilo, velik moker kos težkega platna je padd in nas vse pokril. V tistem trenutku sem začutil, kako je ladja nenadoma toliko spremenila smvr, da je veter zgrabil veliko jadro in ga obrnil.»jorgensen! Pozor! Pripognite e!«, Videl sem, kako je pogledal nazaj.»glavo dol!«jorgensen je dvignil roko, kot bi 6e hotel ubraniti pred udarcem, potem pa je nenadoma padel po tleh, kakor je bil dolg in širok. Čutil sem. kako 6e je ladja dvignila, ko se je teža premaknila z ene strani na drugo. Planil sem nazaj in potegnil jadro ob stran, tako da sem lahko prosto videl, kaj se dogaja. Od udarca se je stresla vsa ladja. Jorgensen ee je počasi dvignil Bil je bled kot smrt. Rešil sem še Dicka, Curtioa in Cartcrja spod jadrovine in se vprašal, ali ni mogočno deblo zadelo koga od njih. Na sreče ni bile nič hujšega, le Curtis je bil zalilo poškodovan. Očitno se je udaril na ramo. Predal sem ga Dicku in stopil proti krmi. Jorgensen je bil že pred menoj tam. Za krmilom je sedel Dahler. Njegov obraz Je bil bled kot bela maska. Jorgensen ga je zgrabil za ovratnik in ga potegnil izza krmila. Za trenutek sem mislil, da bo vrgel pohabljenega Čez ograjo, ln sem mu zaklical. Toda namesto tega Je z vso silo udaril Dahlerja v obraz. Dahler se ni branil, vse njegovo telo je bilo medlo in Jorgensen je vrgel njegovo negibno telo kot vrečo s peskom čez krmilno kolo.»jorgensen nazaj!«sem ukazal.»nimate pravice do takega početja. Saj ni Dahler zakrivil. Mož veadar ni mornar. Curtis mu ne bi smel predati krmila.ni bila Dahlerjeva krivda?«se je Jorgensen v zadregi nasmejal.»to ni bilo naključje,«je dejal.»vprašajte gospodične Sommers.«Pogledal sem Jillo.»Kaj se je zgodilo?«sem vprašal. Toda ona je bila še preveč prestrašena, da bi lahko kaj odgovorila. Samo vstala je in molče gledala Dahlerjevo negibno telo. 3. poglavje GLAS S»HVAL TIJA«Ali je prišlo do tega manevra po naključju ell namenoma tega nisem vedel. Tudi nisem utegnil o tem razmi*jati. Krmilno kolo je bilo zaradi Dahlerj evega, telesa, ki je ležalo na njem, negibno. Za viharen čas, kot je bil tedaj, j«bilo že samo velike jadro preveč. Zato sem naglo potegnil Dahlerjevo telo e krmilnega kolesa in ga spustil na tla. Potem sem krepko obrni! krmilo in spravil ladjo zopet v smer vetra.»spustite jadro,«sem zaklical Jorgen*ehu in predal krmilo Jilji, da sem lahko odšel naprej in petmagal «puščati jadre. Curtieova poškodba ni bila huda, vendar je imel na rami manjšo rano, zato sem ga poslal takoj, ko se jo pokazal na palubi \Vilson, v kaj uto.»vzemi Dahlerja s seboj,«sem mu dejal. Potem sem se spomn-'l, da Je bil aprva on pri krmilu, in ga vprašal:»zafcaj ei pravzaprav izročil krmilo Dahlerju in ne J:\V, kot s*m ti naročil?jill ni bila pri krmi,«je dejal.»videl sem. da si v stiski, in ko sem prijel za krmilo, se je do mene nenadoma pririnil Dahler. Ze prej je bil enkrat podnevi pri krmilu, pa sem mislil, da bo tudi sedaj vse v redu, posebno ker smo tako pridobili za spuščanje jader še Jiillo. Nisem pa niti pomislil Ze pnav,* eem dejal.»zdaj pojdi dol im. si obvezi rano. Dahlerja položi na njegovo ležišče. Pozneje si ga bom sam ogledal.«trajalo je še skoro oelo uro, preden smo na ladji zopet vse uredili in je popolnoma ebvladali. Da bi bil popolnoma miren, sem storil vse, kar je bijo le mogoče. Ko je ladja slednjič kolikor toliko mirno plula, sera poslal Jiilo v kajuto, češ naj poskrbi za Curtisovo rano, ebenem pa postavil Jorgenriena h krmilu. Dick in oba mornarja sta medtem privezovala jadra. Pogledal sem še v navigacijsko kabino, preveril kompas in naš kurz. Lučka na kompasu je rahlo osvetljevala Jorgensenov obraz.»zakaj ste udarili Dahlerja?«sem ga vprašal. Ker mi ni odgovoril, sem mu dejal:»mož je vendar pohabljen. Pri tem vetru bi nikoli ne smel prevzeti krmila. Saj ga ni znal niti pravilno držati.«jorgensen še vedno ni odgovoril.»ali menite, da je to storil namenoma?«sem ga vprašal.»kaj pa menite vi?«je odgovoril z vprašanjem. Spomnil sem se trenutka, ko je Jorgmsea stal ne palubi. Ce bi ga takrat ne opozoril, bi ga bilo jadro pri svojem maku vrglo čez palubo. Verjetno bi mu stisnilo rebra ali pa še kaj hujšega. Ce bi se torej Dahler hotel znebiti Jorgensena... Jezno eem dejal:»bilo je le naključje.naključje?«zasmejal se je.»dahler je vee svoje življenje jadral. To ni bilo naključje, gospod Gansert. Saj ste vendar slišali, kaj sva se pogovarjala spodaj v kajuti, tik preden smo prišli na palubo?grozili ste mu, da ga boste dali aretirati,«sem dejal.»toda to še ni dokaz, da vas je poskušal Ubiti ste hoteli reči.«premakni se je pri krmilnem kolesu. Imenujmo vendar stvari z njihovim pravim imenom. To, kar je Dahler storil, je bil poskus umora.«glas, s katerim je to dejal, je zvenel zlobno.

6 C L* A S UUKlMbM I! DOKUMENTI I DOKUMENTI I V Š N J A N 74 Več sodelovanja Postavili so straže in obvestili Subičevo desetino, da J so prišli za njimi tudi oni. Zdaj se je začelo menjavanje straž in zasede, kajti zaradi mraza nihče ni mogel zdržati dosti več kot pol ure. Zasedo so postavili na drčo, po kateri so sekači spuščali les v Savsko dolino. Koča je imela tudi klet in v kuhinji je stal štedilnik. Kuhar je kmalu staknil nekaj zdroba, lipovega cvetja in drugih malenkosti, nekaj pa so prinesli tovariši tudi s seboj od»kolektiva«. Tako so tisto popoldne nekaj vendarle dobili za pod zob, toda vse skupaj je le malo za- i leglo. Važnejša je bila toplota in tako želeni mir. Vsi so j si najbolj želeli počitka. Prostora je bilo dovolj. V prit- t ličju in zgornjem delu precej velike in skoraj nove koče J so stali pogradi, postlani s koruznico, kar je bilo za utr- jene fante več, kot so mogli pričakovati.»v teh časih ne bi zamenjali ležišč niti s kraljem f Petrom,«so se zadovoljno šalili, čeprav je pri špranjah ^ silil v kočo mraz. Glavno, da je bilo na ležiščih toplo. Medtem se je znočilo in razen stražarjev so ponoči K vsi mirno spali. Vendar spet spanje. To jih je mučilo najbolj. Drugi dan, 13. januarja, so bili že precej spočiti. Dopoldne je kar lepo potekalo. Zasede in straže so se redno menjavale in nihče ni mogel pomisliti na kaj posebno hudega. Vsaj v kratkem ne. Vsi so težko pričakovali kosila. Kuhar je bil takrat vodnik Pečnik, ki je trdil, da bo iz koruznega zdroba skuhal žgance, kakršne kuhajo gozd- j ni delavci. Vsi smo bili radovedni, kakšni bodo njegovi žganci, posebno pa še naši prazni želodci, ki so se oglašali vse glasneje... Ker ni bilo dovolj velike posode, je Pečnik pripravil jed v treh obrokih... in na koncu za svojo spretnost dobil vso priznanje. Kar za kuharja smo i ga hoteli imeti. J, Ko smo pojedli žgance, je kuhar pristavil fižol, ki smo ga bili prinesli s seboj, vmes pa so padale pikre-in zabavne. Pomenkovali smo se o minulih dogodkih in o predvojnih praskah z gospodo, kot je ob takih brezdel nih priložnostih navada. Po kosilu je naša skupina morala v zasedo. Vrnili smo se okrog ene pojedli smo drugi obrok i okusnih žgancev in polegli na podstrešje, kjer je bilo f zaradi razgretega dimnika še najtopleje. Prišli smo premraženi, zato smo še posebno iskali lep kotiček. Zleknili smo se po pogradih in se menili o rečeh, ki se v takem ugodju prikradejo v človekove misli. Ker pa je človek le redkokdaj z vsem zadovoljen, smo začu- j[. tili, da nam manjka še nekaj, namreč kajenje. d } Kohorjev Lojz iz Poljan je začel brskati po nahrbt- f S niku in iz skritega predalčka je privlekel nekaj»mahor- r St ke«, nekaj pravih pravcatih zvitih listov.domačega to- ^ baka. Natanko ga je razdelil med kadilce. Ne vem, če bi } nam mogel kdo bolj ustreči! To je bilo zadovoljstvo! Na- t i stopili so pipci, ki so ga razrezali v prah, ki je bil kmalu J I zavit v»karawanken Bote«. Nekdo je bleknil:»sam Churchill se še nikoli ni tako počutil s svojo ) cigaro, kot mi s to,mahorko'!«% Zajel n: je občutek, kot da gre vojna že h koncu i in da je svoboda že na pragu.. $ Neki tovariš, menda Primorec, droban in majhen, (' ^ I ni manj popuščanja Preveč nezadostnih učencev v osmih razredih osnovnih šol Problema v ospredju: materialni pogoji in sodelovanje staršev - Prepuščanje učencev s slabimi ocenami v višje razrede je lahko nevarna potuha mladim čeprav se je že začelo drugo polletje letošnjega šolskega leta, prav gotovo ne bo odveč, če zapišemo nekatere misli prosvetnih delavcev glede na dokaj slabe učne uspehe učencev osmih razredov osnovnih šol v polletju. 2e v začetku pa lahko trdim, da toliko nezadostnih ocen ni bilo že nekaj let nazaj, kot jih je bilo v letošnjem polletju. K temu slabemu uspehu je pripisati verjetno tudi člen 36: Učenec ni izdelal prejšnjega razreda, kljub temu pa je zaradi ene ali dveh slabih ocen (ne glede na to, ali je bila slovenščina, matematika, tuj jezik ali karkoli že) lahko obiskoval pouk v višjem razredu, i v (med prosvetnimi delavci nadvse znan 36.člen) s predpisi dovoljeno prepuščanje učencev z eno ali dvema slabima ocenama v višji razred. Zadeva bi bila sicer lahko pozitivna, če bi jo predvsem učenci in njihovi starši tolmačili pozitivno, vendar pa dosedanja praksa kaže, da gre velikokrat le za popustljivost, ki se konča s škodljivo potuho. Prav zaradi tega se je pomanjkljivost v znanju pri učencih iz leta v leto kopičila, v osmem razredu pa mora takšen V TRZlCU tudi za osemletko»lucijana Seljaka«v Kranju. ZMAGA»CVEKARJEV«učenec kloniti na vsej črti. Razumljivo, če matematike nisi znal Zbral sem podatke s treh šol, Med 143 učenci v štirih oddelkih, jih je bilo 95 brez slabe oce med katerimi je razdalja komaj lani,kako boš dohajal snov letos, 30 kilometrov: osemletko»heroja ne, (66,43%) in 48 s slabimi ocenami (33,57 «/0). Vsega je bilo le ko je še zahtevnejša. Podobno je B račića«v Tržiču, osnovno šolo tudi z ostalimi predmeti. v Skofji Loki in osemletko»luoijana Seljaka«v Kranju. z zadostnim uspehom, zaradi če- učencev v višje razrede, pa v 5 odi ičnjakov, vendar pa samo 11 Na račun prepuščanja slabih tem Med šolskim poukom? Šolska naloga? Ne, pred fotografsko kamero. Ko bi bili učenci vedno tako mirni in ubogljivi, kot so videti na sliki, bi bil uspeh v osnovnih šolah prav gotovo boljši. Skopi podatki: Tržič - V dveh oddelkih je med 67 osmošolci 37 učencev imelo ob polletju nezadosten uspeh! Torej več kot polovica! Med njimi je imel en učenec iz sedmih predmetov nezadostno, 5 učencev iz sar je rx>vpreček še kar zadovoljiv. Kranj 146 učencev v štirih oddelkih. 88 učencev brez slabe ocene (60,27 j^) in 58 nezadostnih (39,72 %), med katerimi je večina je spet začel razlagati, da bo prej ali slej zgradil»per- ^ z eno ali dvema slabima ocenama, dva pa imata enojko tudi iz petuum mobile«in pogovor se je zasukal v znanstveno i šestih predmetov, trije iz petih, stran. f devet iz treh, štirje iz dveh in samo deset učencev je imelo eno prav dobrih učencev je zelo malo: petih predmetov. Odi ičn jakov, in Mene pa je nekaj zgrabilo, da sem se važno zausti!: J nezadostno oceno. V nasprotju s eden oziroma sedemnajst. To je f»zdaj, ko sem se za.silo najedel in dobil nekaj božje A»cvekarji«pa sta bila samo dva najslabši uspeh v zadnjih treh letih! i travice, mi je prav vseeno, če takoj pridejo Švabi.K ) odličnjaka, štirje s prav dobrim uspehom, 17 z dobrim in sedem z t Tako smo se, uživajoč redke, a sladke dime, nekaj j zadostnim polletnim spričevalom. PREDPISANA i časa pogovarjali, dokler ni drugega za drugim premagal? Skofja Loka Uspeh je v primerjavi z osemletko»heroja Bra- V razgovorih s prosvetnimi de POPUSTLJIVOST ŠKODUJE i dremež. Nekdo se je celo sezul... Potem je nastala tišina. * čiča«v Tržiču precej boljši, venlavci sem zvedel naslednjo: eden DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! dar pa je nezadovoljiv, kar velja izmed vzrokov slabih uspehov je RT* ŠPORT. ŠPORT. ŠPORT Gorenjska zimska košarkarska liga Premoč Kranjčanov Odbor za košarko pri OZTK Kranj je tudi letos organiziral zimsko prvenstvo Gorenjske v košarki. Tekmovanje bo v obliki turnirjev po enojnem ligaškem sistemu za člane, mladince in mladinke ter pionirje. Vse igre Na Republiško prvenstvo v kegljanju bodo v telovadnici Tekstilne šole v Kranju in v telovadnici osnovne šole»toneta Cufarja«na Jesenicah. S prvenstvom so pričeli člani, ki so imeli v nedeljo v Kranju prvi turnir. Razen Jesenic, Škofje vrsti so ženske Preteklo nedeljo je bilo končano prvanstvo v moški reoubliški kegljali ligi, danes pa že startajo v istem tekmovanju ženske USTANOVNA SKUPŠČINA Tudi v radovljiški obči občinski strelski odbor Danes popoldne bo v Društvenem domu na Bledu ustanovna skupščini ob* n«ke?3 strelskega odbora Radovljica, ki se je bo : udeležilo okoli 80 delegatov iz vseh 12 družin, ki so na območju radovljiške občine. Potreba po ustanovitvi občinskega strelskega odbora je obvtm že dlie, zlasti pa v zadnjem času, ko prevzemajo vse večje odgovornosti občinski odbori, ki so jin imeli nekdaj okrajni odbori. - R. vrste. Sest ekip: Ljubljana, Gradiš iz Ljubljane, Branik iz Maribora, Triglav iz Kranja, Fužinar z Raven in Slovenj Gradec bo nastopilo na kegljišču Gradisa v Ljubljani v disciplini 6 krat 100 lučajev mešano. Drugo preizkušnjo bodo tekmovalke imele jutri v Kranju, čez 14 dni pa še v Celju in Mariboru. Tudi letos je največji favorit za 1. mesto lanski prvak Gradiš. - Kranjčanke bodo nastopile brez. svoje najboljše tekmovalke Kavčičeve, kar jih bo precej handicapiralo v borbi za 2. mesto z Branikom in morda Fužinarjem. Ekipa Slovenj Gradca prvič nastopa v tem tekmovanju, zato njeno uvrstitev ni moč napovedati. - L. S. Loke in Javomika sta nastopili tudi dve domači vrsti. Obe kvalitetno precej izstopata, kar sta tudi dokazali z visokimi zmagami proti ostalim moštvom. V njunem medsebojnem srečanju je bila večidel tekme v vodstvu B ekipa in šele v zadnjih minutalj je uspelo prvemu moštvu doseči tesno zmago. Z zmago nad Skofjo Loko so si Jeseničani že skoro zagotovili 3. mesto. Drugi del prvenstva članskih moštev bo čez teden dni na Jesenicah, jutri pa bo tam na sporedu tekmovanje mladink in pionirjev. Lestvica članskih ekip: Triglav I :167 8 Triglav II :114 2 Jesenice : 42 2 Sko. Loka :147 0 Javornik :193 0 Strelci: Bohinc (T-I) 82. Rus II štvo Krima brez borbe predalo (T-I) 80, Jeraj (T-II) 46, Belehar I tekmo s 5 : 0 w. o. v korist kranj Mladosti. (T-I) 41, Močnik (Jav.) 38, Be'e-skhar II (T-I) 36, Petrič (T-II) 36, Soklič (T-II) 36, Vencelj (Sk. L.) Moški: 31, Demšar (Jes.) itd. Prosti meti: MLADOST SVOBODA Belehar II (T-I) 14:12, Petrič (T- 17 tlj (10 : 5) II) 10:8, Rus II (T-I) 12:6 itd. ekipno: Triglav II 61 odstotkov, Skofja Loka 56 odstotkov. Triglav I 55 odstotkov itd. - L. S. Pretekli razredu trpi celoten pouk. Predmetni učitelj mora prav na račun prepuščenih dijakov porabiti več časa za splošno razlago, manj pa v se lahko ukvarja s praktičnim ali individualnim delom. Skratka 36. člen bi bil lahko bolj pozitiven, če bi imele šole boljše delovne pogoje in če bi se za delo otrok v šoli bolj zanimali tudi starši. PREMALO UČILNIC Na vseh omenjenih treh šolah je v oddelkih osmih razredov preveč učencev (v povprečju nad 35). Spričo zahtevnega učnega programa ne utegnejo učitelji in profesorji v "določenem času niti izprašati vseh učencev, kaj šele, <±a bi se lahko lotili individualnega dela. V prakso je prešlo ocenjevanj e s tihimi pismenimi vajami, ki prav gotovo v mnogih primerih ne morejo pokazati prave otrokove zrelosti oziroma kvarijo uspeh šole. Problem je torej v premajhnem številu učilnic, kar je neposredno vezano na materialne stroške. PREZAPOSLENOST STARŠEV POVZROČA PROBLEME PRI OSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU Uspehi otrok v šoli bi bili prav gotovo boljši, če bi za to pokazali večje zanimanje tudi starši. Seveda pa je to večinoma skoraj nemogoče zahtevati.. Očetje so y službah, razen tega pa tudi približno 75 % mater. Večina otrok j«glede šolanja prepuščena samim sebi in jim je 36. člen še toliko bolj v potuho. Zadeva bi bila lahko rešljiva, če tri šolski prostori ne bili pretesni in bi, 6e pouk lahko odvijal v eni izmeni, v popoldanskem času pa bi pri učenju pomagali prosvetni delavci sami. Prav gotovo pa je na mestu trditev, da bi se kljub prezaposlenosti starši vseeno lahko bolj zanimali za uspehe 6vojih otrok v šoli in s tem pomagali pri splošni vzgoji novega rodu. Pri tem je treba upoštevati, da je ocenjevanje v polletju že zaradi tradicije, če drugega ne, bolj strogo, kot je sicer. Vendar to ne dovoljuje, da bi probleme zanemarjali. Praksa je že pokazala svoje in prav gotovo bi bile potrebne določene spremembe te pa ne bi zmanjševale pomena reformirane šole, temveč le pomagale k boljšim uspehom. B. Fajon Slabi pogoji - zadovoljivi uspehi V nedeljo dopoldne je bil v Kranju plenum strokovnega odbora za atletiko pri Okrajni zvezi za telesno kulturo Kranj, ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki sekretariata atletske zveze Slovenije in OZTV Kranj. Izčrpni poročili predsednika odbora Jožeta Ažmana in tehničnega sekretarja ing. Janeza Ponebška sta dokaj dobro osvetlili stanje In razmere atletike na Gorenjski. Medtem ko zaradi pomanjkanja sredstev v okraju v Zimska republiška rokometna liga na GR Spet dve zmagi za Mladost torek se je nadaljevalo tekmovanje za zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu na Go Mladosti je nastopila v tejle po spodarskem razstavišču v Ljubljani. Obe kranjski ekipi Mladosti sta tudi tos pot pobrali ves izkupček. Moška ekipa je premagala Svobodo, ženska ekipa Mladosti pa se je proslavila z izdatno zmago nad ljubljansko Olimpijo (11:1). Prvenstvo se nadaljuje jutri, 25. februarja, in bodo na sporedu v moški konkurenci kar tri kola. Ekipa Mladosti 6e 6reča ob 10. uri z Radečami, ob z zveznim ligašem Slovanom in ob 16. uri z Olimpijo II. Ženska ekipa v nedeljo ne bo nastopila, ker je mo Zmaga Kra- " ".".nov ni bila tež- I 1, Jankovič 1, Kristan 2, Dobaj l'a, bili.so v Ve. v! rs: i čar-? v v 'o!vu. Ženske: MLADOST : OLIMPIJA 11:1 (6 11) Pravilen rezultat te tekme bi se.*j grali le v prvem I J. Javornik preteklem letu ni bilo večjh prireditev, pa so gorenjski at'^ii z uspehom nastopali na republišk'h in zveznih prireditvah. Med najaktivnejšimi eo bili atleti iz Kranja in z Jesenic, medtem ko posfaja atlet'ka vso bolj priljubljen šoort v številjvh dn'*tvih»partizan«(visoko, Nr.klo, Kamna gori"), Voglje, Selca, Križe, Duplie, Bled, Radovljica, Tržič in Stražišče v Kranju). Razprava po poročnih je b-ia izredno živahna in je pokazala, da je potrebno za ta šport v prihodnje brez pomislekov zagotoviti večja sredstva kot doslej. Sredstva so potrebna tako za tekmovanje kot za vzgojo sodnikov, trenerjev in vaditeljev, saj zaradi njihovega pomanjkanja trpita množičnost in kvaliteta. Se več denarja pa bo potrebnega za ureditev atletskih naprav. Gorenjska atletika je delu, medtem ko so v nadaljevanju glede tega v najslabšem položaju nekoliko odpovedali. Ekipa v republiki (perspektivo imajo le v Kranju, kjer je v gradnji stadion). stavi: Vsi problemi bodo prav gotostavi: Ccbulj, Petrič 5, Čolnar 1, vo laže rešljivi, če se bodo zadeve Krampelj 2, St. Brcgar 3, J. Bre-temeljitgar, lotili občinski strokovni Sumi, Sotelšek 6, Zavrl. odbori, ki se doslej še niso povsod dovolj uveljavili. NESREČE moral glasiti 15 : 1 v kori6t Mladosti, AVTOMOBIL V OGRAJO vendar malomarni zapisni V četrtek, 22. februarja ob kar ni vpisal kar štirih golov, kar uri je prišlo do prometne nesreče nekoliko meče slabo luč na organizatorje v vasi Trata pri Velesovem. tega prvenstva. Zmaga Janez Kepic, 45-letni posestnik in privatni gostilničar, 6e je s Mladosti ni bila težka in je zelo svojim avtom zaletel v ograjo pri prepričljiva. Pohvaliti moramo hiši št. 16. Do nesreče je prišlo mlado vr^tarko Cecmikovo, ki je v zaradi poledenele ceste in prevelike hitrosti. Pri trčenju voznik drugem delu zelo dobro branila sicer ni utrpel telesnih pr*kodb, svoja vrata, tako da ni izpustila nač pa je materialne škode na avtomobilu niti enega gola. Moštvo Mladosti za okrog dinarjev. je nastopilo v naslednji postavi: - Tokratni primer lahko duži Udovč, Anka Ankcle 4, Kolman voznikom motornih vozil kot svarilo, 1, Ivanka Tolar 2. Marija Tolar da se ne kaže preveč zana šati na suhe ceste. Se vedno pade temperatura pod ničlo, tako da n Ccsnik. mokre ceste preko noči pomr*. ne j o.