Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Size: px
Start display at page:

Download "Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran"

Transcription

1 podarjamo vam EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba moje življenje Stran 2 Radio je tudi zato, da vzgaja, ne samo, da ugaja. Stran 5 Aktualovi novinarji spremljajo pomembne dogodke. Stran 10 Dvoboj petelinov Stran 13 Nagradna križanka! Stran 11

2 2 Moja glasba, moje življenje Ste naveličani sloganov, ki obljubljajo nebesa? Največ novih hitov, najboljši glasbeni miks, največje uspešnice vseh časov, največji hiti osemdesetih, devetdesetih in danes, več dobre glasbe... To so le nekatere krilatice, ki dnevno v velikih porcijah odzvanjajo na slovenskih radijskih postajah. Od Nikole Tesle do Radia Aktual Večini izmed nas sta radijski sprejemnik in poslušanje radia nekaj povsem običajnega in vsakodnevnega. Danes radio lahko poslušamo tako rekoč povsod in kadar koli. Radijski sprejemniki so cenovno dosegljivi, dostopni vsakomur, radio pa poslušamo doma, v avtu, v službi, med nakupovanjem in še kje. Pestro medijsko dogajanje napoveduje nadaljevanje bogate radijske zgodovine. Del te pa od letošnjega leta piše tudi Radio Aktual. Nekoč je bilo seveda drugače. Radijski sprejemniki so bili velike in drage škatle, radijskih postaj je bilo malo, drugačna pa je bila tudi vloga radia. Nekoč so preko radijskih valov predvsem obveščali javnost, pomemben je bil tudi za širjenje različnih idej. V zadnjih letih je poleg informativne, seveda vedno bolj izpostavljena njegova razvedrilna vloga. Začetki radia v Sloveniji segajo v leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je sestavil sam. Radio Ljubljana je začel oddajati redni program leta 1928, njegov oddajnik pa je leta 1941 uničilo nemško letalstvo. Med drugo svetovno vojno je radio dobil poseben pomen. 17. novembra istega leta je v okupirani Ljubljani začela delovati ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte Radio Kričač, ki je trikrat tedensko v 15-minutnem programu pozival k odporu proti okupatorju. Italijani oddajanja niso mogli preprečiti, zato so ukazali zaseči vse radijske sprejemnike in antene v mestu. 9. maja 1945, na dan osvoboditve Ljubljane, je začel oddajati Radio Svobodna Ljubljana. Leta 1951 se je prvič oglasil tudi 2. program Radia Ljubljana. Nastajale so tudi nove lokalne radijske postaje, med prvimi Radio Brežice, ki se je prvič oglasil oktobra Šest let kasneje je nastal Radio Študent. Poseben pečat v slovenskem medijskem prostoru je pustil Radio Glas Ljubljane (RGL). Oddajati je začel leta Veljal je za progresivno radijsko postajo, ki je bila edina prava konkurenca nacionalnemu radiu. Čas po osamosvojitvi in sredino devetdesetih je zaznamovalo ustanavljanje številnih komercialnih radijskih postaj. Prenasičenost z njimi, predvsem v večjih mestih, je bilo mogoče začutiti že v drugi polovici devetdesetih. Začel se je pravi boj za poslušalce in lastniške deleže. Klemen Radetič Kaj sploh je dobra glasba? Kdo odloči, kaj je novi hit? Kako prepoznamo največjo uspešnico? Vsak od nas ima zelo specifičen inštrument naša ušesa. In ta par naših zvočnih senzorjev deluje zelo samosvoje. Sploh v kombinaciji z našo glavo. Kolikor ima radijska postaja poslušalcev, točno toliko okusov mora zadovoljiti. Nemogoče? Skorajda. No, vseeno se da kar dobro približati idealu. Kako najti pravo kombinacijo kompromisov? Temeljni nalogi radia sta obveščati in zabavati. Tudi o glasbi in tudi z glasbo. V slovenskem radijskem prostoru se je začela specializacija. Narodno-zabavna glasba, klasika, zimzelene melodije, plesna glasba, alternativa. Še vedno pa obstaja veliko postaj, ki prisega na moto za vsakega nekaj. Če poslušalcu ni všeč skladba, ki je trenutno v etru, mu bo zagotovo naslednja. V nekaj minutah se mora najti nekaj, kar bo pobožalo tudi njegova ušesa. Nekatere radijske postaje izbor glasbene opreme celo prepuščajo peščici ljudi, ki odloča, kaj bo poslušala množica. Ideja ni slaba, toda, ali omejeni nabor»preizkuševalcev«res ponudi realno sliko vsesplošnega glasbenega okusa? Če dalj časa poslušamo postaje, ki imajo takšen sistem selekcije, kaj kmalu opazimo, da ves čas vrtijo le določen (največkrat precej pičel) izbor skladb. To privede do ponavljanja enih in istih skladb. Glasbeno uredništvo Aktuala se je odločilo ta sistem močno nadgraditi, bolje rečeno, razširiti na čim večjo množico preizkuševalcev. Sleherni poslušalec ima možnost vplivati na glasbeno podobo Radia Aktual tako, da vsaki skladbi, ki jo pravkar posluša v etru, lahko podeli svojo oceno. To smo mu poleg ostalega omogočili na spletni strani in sicer s prijavo v klub Aktualcev. Če poslušalcu določena skladba ni všeč, to lahko takoj sporoči glasbenemu uredništvu. S preprostim klikom na skladbo na radijski spletni strani. Če pa ima voljo in željo po še bolj podrobnem razvrščanju glasbe, smo mu ponudili tudi to. Ob prijavi v poseben klub Aktualovih poslušalcev se mu namreč odprejo nove dimenzije, možnost brskanja po celotnem glasbenem arhivu, poslušanje skladb, pregledovanje spiskov predvajanih skladb in še ogromno ostalih dobrot. Podrobneje pa na Aktualovi spletni strani. Če celotni članek povzamemo v le eno poved: na Radiu Aktual bo glasbeno smer, v katero bo plula radijska barka, določal poslušalec. Ker vsak poslušalec šteje! Matej Špehar AKTUALno je priložnostna enkratna izdaja časopisa Radia AKTUAL. Izdajatelja: RGL, d. d., Ljubljana, Ulica 24. junija 23, 1231 Ljubljana Črnuče, in Radio Brežice, d. o. o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - Uredništvo: Radio AKTUAL, tel: Odgovorni urednik: Matej Špehar - Racman - Urednica: Nives Špehar - Lektoriranje: Tina Kralj, Martin Vrtačnik - Oblikovanje in tehnično uredništvo: Urban Aršič - Tisk: SET, d. d. - Naklada: izvodov Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v trženje brez ustrezne pogodbe z družbo RGL, d. d. in Radio Brežice, d. o. o.

3 3 Ker je kul biti na Aktualu! K vsaki sodobni radijski postaji sodi sodobna spletna stran. Še posebej, če gre za radijsko postajo, ki želi svojim poslušalcem ponuditi aktualne informacije tudi v primeru, ko programa na radijskem sprejemniku ne morejo spremljati vsako sekundo. Na multimedijskem spletnem portalu www. radioaktual.si (mimogrede: za posebej intenzivne lenobe smo naslov priredili tako, da lahko do nas dostopate tudi, če vtipkate v brskalnik zgolj radioaktual.si) ponujamo točno to: novice, oddaje in glasbo v primeru, da ste jih zamudili, ali pa ste jih slišali in jih želite še enkrat. Ali petkrat ali dvanajstkrat. Kako to mislimo: glasbo? Tukaj smo šli še korak dlje v smeri proti sodobnosti: kot edina radijska postaja v Sloveniji vam ponujamo vpogled v našo celotno glasbeno bazo, vendar vam za razliko od drugih ponujamo možnost, da pesmi tudi slišite. In izveste, v katero leto sodijo ter si ogledate celo ovitke albumov, na katerih so izšle. Aja, pa da ne pozabimo: lahko jih ocenite, vsako posebej, z zdaj že skoraj legendarnimi»aktuafnami«, s katerimi z ocenami od 1 do 5 pokažete zanimanje za posamezne skladbe. S tem pa hkrati potrjujemo naš moto»narejen za vaša ušesa«, saj bomo potem na podlagi vaših ocen pesmi, ki so bile ocenjene kot slabe, vrteli redkeje ali pa sploh ne, druge pa pogosto oz. kar vsak dan. Pošteno? Tudi naše novice niso zgolj suhoparni teksti vse smo naredili sami, fotografije ob njih so plod naših fotoaparatov, izjave v njih pa plod naših mikrofonov in snemalnikov. Objavljene so takoj zatem, ko jih slišite na radiu. Smo pač aktualni. Naši ekipi nismo dali priložnosti, da vsak njen člen v svojem opisu iz sebe naredi nekaj najbolj fenomenalnega, kar je kdaj ustvarila mati narava, zato smo se odločili, da bomo kar sodelavci opisali svoje sodelavce. Ha, nehvaležna naloga. Sploh če nisi priljubljen. No, takih bojda pri nas (še) ni. Rahlo samovšečno se imamo za aktivno ekipo, kar pomeni, da veliko delamo tudi takrat, ko ne E-naslov: čebljamo za mikrofoni, novinarimo ali montiramo prispevke. Zato smo denimo silvestrovali kar v avtodomu, s katerim smo drveli po Sloveniji, sami smo popleskali naše prostore, sami smo oblepili tudi naš službeni avtomobilček. Da ne pretiravamo, dokazujejo nazorne fotografije, ki jih najdete v zmeraj aktualni galeriji. Naši radijci radi trdijo, da so pismeni. In da imajo dobre ideje. In da potrebujejo prostor, kjer bodo omenjenim zadevam lahko dali duška. Zato se nam je zdelo zelo primerno, da to lahko tudi jasno pokažejo. Ekola: nastali so blogi! Zdaj boste prvič v zgodovini redno lahko prebirali osebne misli legendarne Majde Juvan, neskončna negodovanja Roberta Roškarja, bolj svetle ženske misli Desire, Racmanove nesmisle in še kaj. Bodite na tekočem. Aktualci se imajo tudi za dokaj fletne. Samozavest pač! Če je temu res tako, lahko to preverite kadar koli vam prija, z enim samim klikom. Radio Aktual lahko namreč tudi gledate, ne samo poslušate. A ni svet lepši v več dimenzijah? Glasbene novice niso nikoli kopirane z drugih spletnih virov, zato tudi povezav do njih ne boste našli. Glasbene novice so pač naše. Veliko uspehov pri iskanju dvojnikov! Čeprav je radio v osnovi narejen precej kruto enosmerno, vam na portalu Aktualci ponujajo kar dva načina, da jim poveste, kam se naj gredo solit! To lahko storite z živim klepetom v Klepetalnici, ali bolj trajno, z vpisi v naš forum, ki se vsakodnevno širi in je v enem samem tednu pridobil neverjetnih 200 članov. Vas to preseneča? Naj vas ne. Po Sloveniji se govori, da je kul biti Aktualec. Tračarji bodo že vedeli. Da se da preko spleta Radio Aktual poslušati tudi, če ste na Cookovih otokih (v primeru, da imajo tam dostop do interneta), pa je tako ali tako odveč poudarjati. Obiščite najbolj aktualni portal daleč naokrog: radioaktual.si! Tel.: 01/ Fax: 01/ SET-Podjetje za usposabljanje invalidov, d.d. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana-Polje TAMARA POPOVIĆ, spremljevalka Miss Hawaiian Tropic FOTO: Aktualka Tamara Popović, 24-letna lepotička, iz Brežic je res veliko na poti. Takrat največkrat posluša radio, saj pravi, da tako lahko ujame številne pesmi, ki so ji všeč, nič pa - po njenem mnenju - ne škodi, če sliši tudi kakšno koristno informacijo s ceste. Če vročo temnolasko opazite kje med Brežicami in Ljubljano, ji lahko brez sramu potrobite. Kje stanuješ? V hiši v Brežicah. Kje največkrat poslušaš glasbo? Ker sem veliko na poti, v avtu. Kakšna glasba ti je najbolj pri srcu? Ne vem, to je čisto odvisno od tega, kakšne volje sem. Ali v avtu raje poslušaš zgoščenke ali radijski program? Zgoščenke, dokler se jih ne naveličam, potem pa seveda tudi radijski program, če je le-ta dober. Kaj te najbolj moti v radijskem programu? Da ni oddaj, ki bi te razvedrile in spravile v dobro voljo. Kakšno glasbo pogrešaš na radijskih postajah? Glede tega res nisem izbirčna, vsak ima pač svoj okus; če meni nekaj ni všeč, nekomu prav gotovo je. Za vsakogar mora biti nekaj: različne želje, različni okusi. Katere tvoje sokrajane Slovenci najbolj poznajo? Nušo Derenda, Jureta Godlerja, ministra Andreja Vizjaka, če bi dobro premislila, bi zagotovo našla še koga, poleg sebe. Kateri je tvoj najljubši glasbeni izvajalec? Res poslušam skoraj vse, in na podlagi tega si lahko predstavljate, kako dolg bi bil moj spisek... Enega samega zagotovo ni! Kaj pogrešaš v programu slovenskih radijskih postaj? Hm Pogrešam bolj sproščene in nasmejane radijce! Če je radijec dober, bo tudi dolgočasna oddaja postala marsikomu zanimiva.

4 4 Je glasbena industrija v krizi? Koliko glasbenih albumov se sploh še proda, kako na trgu uveljaviti novega, neznanega izvajalca in ali so radii sploh še tisti, ki zapovedujejo kaj je»in«ter kaj ne. Blaž Gregorin, predstavnik založbe Menart, naše največje glasbene založbe, je odgovarjal na vprašanja o usodi glasbene industrije. Glasbena industrija je v globoki krizi, ker se je začela prepozno prilagajati sodobnim tehnologijam. Kje je rešitev? So velike založbe, ki so skoraj stoletje krojile glasbeni okus množic, dokončno potopljene? V glasbeni industriji se neprestano pojavljajo nihanja in»krize«, a založbe kljub temu še delujejo in verjamem, da bodo tudi v prihodnje. Se pa strinjam, da je svetovna glasbena industrija pozno prepoznala številne nove možnosti promocije in prodaje glasbe, ki jih ponujajo nove tehnologije in hitre spletne povezave. MP3-format in P2P-programi so internetnim uporabnikom ponudili dostop do brezplačnih kopij najnovejših popularnih uspešnic, pa tudi do glasbenih redkosti ter studijskih in koncertnih posnetkov, ki sploh niso bili ali pa niso več v prodaji. Po dolgoletnem boju proti Napsterju in njegovemu brezplačnemu razpečevanju glasbenih vsebin je industrija prepoznala njegov potencial in nekdaj»piratsko«mrežo in program spremenila v uspešno legalno prodajalno. Bo klasična trgovina z nosilci zvoka na policah v nekaj letih popolnoma izginila? V zadnjih letih se je zgodila prava eksplozija glasbenih portalov, ki uporabnikom ponujajo preprosto in predvsem hitro iskanje in nakupovanje želenih skladb, a to ne pomeni, da bodo trgovine, ki prodajajo glasbo na fizičnih nosilcih, kmalu izginile. Glasba sedaj ni več na voljo zgolj na klasičnih avdionosilcih, temveč jo je mogoče dobiti že na USB-ključih, Ob trenutni radijski politiki vrtenja preverjenih starih hitov iz preteklih desetletij je radijska vloga "trendsetterjev" zvodenela, saj uredniki delujejo po šablonah in neradi posegajo po novih skladbah. pomnilniških karticah, prednaloženo v posameznih multimedijskih napravah. Trgovine torej ostajajo, zamenjali se bodo mediji, na katerih bo dostopna. Kakšne so trenutno prodajne številke albumov najbolj popularnih slovenskih glasbenikov? V Sloveniji je mogoče zaslediti močan padec v prodaji Full price CD-jev oz. albumov, tako sta v lanskem letu le albuma»ne grem na kolena«saše Lendero in»petrolea«skupine Siddharta prejela platinasto ploščo za prodanih več kot izvodov. Ali bodo izumrli tudi celotni albumi in se bodo snemale samo še posamezne skladbe, saj se običajno prodajajo posamezni MP3-ji? V prihodnje bo vedno več glasbenikov namesto celostnih albumov z desetimi ali več skladbami predstavljalo posamezne pesmi. Večina glasbenikov bo tako finančno in avtorsko razbremenjena snemanja dodatnih skladb, potrebnih za izdajo albuma, in se bodo lahko v celoti posvetili produkciji in promociji posamezne uspešnice. Po predstavitvi štirih ali petih zaporednih skladb pa bodo le-te, z nekaj dodatnimi posnetki, najverjetneje izdane tudi na fizičnem nosilcu. Kakšni so sodobni načini promocije? So radii sploh še»trendsetterji«ali jim je pobudo prevzel internet? Kako uveljaviti novega, še neznanega izvajalca na tržišču? Ob trenutni radijski politiki vrtenja preverjenih starih hitov iz preteklih desetletij je radijska vloga»trendsetterjev«zvodenela, saj uredniki delujejo po šablonah in neradi posegajo po novih skladbah. Včasih so uredniki domače skladbe nemudoma uvrščali v svoj program, zdaj pa s to odločitvijo odlašajo z razlago, da ne sebe ne svoje postaje ne želijo izpostavljati z novo»neznano«skladbo. Mladi, še neuveljavljeni glasbeniki, si tako težko izborijo možnost predstavitve in neke povprečne rotacije na radijskih postajah. V primeru, da njihova glasba zaradi katerega koli razloga (rap, kitarski rock, dolžina skladbe, prepočasen, premiren...)»štrli«iz ustaljene dnevne zvočne podobe radia, pa so možnosti za resnejše predvajanje že skoraj nične. To seveda močno vpliva na kakovost in prihodnost domače glasbe, saj večina izvajalcev uspe posneti le prvenec, nato pa se zaradi pomanjkanja priložnosti za radijsko, televizijsko in koncertno promocijo svojega ustvarjanja vse skupaj zalomi. S tem so prikrajšani tudi za nujno potrebna finančna sredstva za realizacijo drugega projekta, ki bi moral biti že zaradi samih izkušenj tehnično in avtorsko bolj dovršen. Kdo so potem»opinion makerji«, tisti, ki določajo, katera glasba je v trendu? Kje iskati nov navdih, novo glasbo? Predvsem mlajša generacija do nove glasbe dostopa preko interneta in celo mobilne tehnologije, mnenja in posnetke si lahko izmenjujejo preko spletnih strani, klepetalnic, blogov..., zato jim glasbenega okusa ne more več diktirati zgolj en velik medij. Današnji poslušalec išče nekaj novega, pri tem pa poleg kakovostne glasbe pričakuje tudi preprost in hiter način dostopanja do nje in z njo povezanih vsebin. Časi snemanja glasbenih lestvic na kaseto chrom dioxidno BASF, listkov s spiskom albumov, ki ti jih bo konec poletja prijatelj»prešvercal«iz Nemčije, so mimo. Ko poslušalec nekje naleti na všečno glasbo, jo želi prejeti takoj. Kakšen je odziv na eno prvih prodajaln MP3-jev pri nas mzone? Menart je prva velika domača založba, ki je svoj katalog slovenskih in hrvaških varovancev prek interneta ponudila v prodajo v MP3-formatu. V naslednjih mesecih bo katalog obogaten še z vsebinami ostalih domačih in tujih založb. Pregledna stran, ki za uporabo ne zahteva logiranja, s svojimi rubrikami posameznih vsebin in učinkovitim iskalnikom omogoča hitro iskanje in predposlušanje določene izbrane vsebine. Vsi MP3- posnetki so v kompresiji 192 kbps ali več in ne vsebujejo zaščite DRM (Digital rights Management), ki bi uporabnikom oz. kupcem datoteke tehnično omejevala njeno prenašanje, konverzijo ali kopiranje na drug računalnik ali nosilec. Vse MP3-datoteke vsebujejo naslovnice albumov ali slike izvajalcev, ki jih dandanes prikazuje večina predvajalnikov in uporabniku olajša iskanje želene vsebine. Če sva prej govorila o albumih, na portalu so ravno ti cenovno veliko bolj dostopni kot posamezna skladba, kar glasbenike vseeno vzpodbuja k ustvarjanju celotnih albumov in preusmerja njihovo ustvarjanje od samo enega hit singla. Redni obiskovalci portala bodo na njem v prihodnje vedno našli tudi zanimive brezplačne vsebine. Nova spletna stran je namenjena promociji in prodaji glasbe, kar bo nedvomno razveselilo marsikaterega izvajalca, ki še išče založbo, ali pa želi svojo glasbo predstaviti najširšemu krogu poslušalcev, kot tudi vse glasbene ljubitelje, ki bodo na enem mestu imeli dostop do raznovrstnih glasbenih del. Matej Špehar Majda Juvan: Ni mi nerodno povedati, da sem večino svojega delovnega veka preživela na RGL-u Majda Juvan je bila dolga leta in čisto do ukinitve Radia glas Ljubljane eden izmed njegovih najbolj prepoznavnih glasov. Znala je biti ostra in pikra tako do svojih intervjuvancev kot tudi do poslušalcev, in ravno zaradi tega so jo oboji imeli radi in jo spoštovali. Vprašanja je postavljala tako, da nihče ni bil užaljen, odgovoriti pa je moral tako, kot je Majda spraševala: naravnost. Tudi njena aktualnopolitična tedenska oddaja Osir je vedno dregnila v kakšno gnezdo, a na duhovit način, podkrepljen z ustrezno glasbo. Majda je s skoraj vsakega tekmovanja regionalnih radijskih postaj prinesla kakšno nagrado: za spominsko glasbeno oddajo o Ježku, za reportažo, za njen Osir Preživela je že nekaj lastniških sprememb RGL-a, a vseeno ostaja zvesta svoji»prvi ljubezni«. Na novem Radiu Aktual bo za osrednjo informativno oddajo Aktual info pripravljala dnevni komentar. Majdin blog lahko berete na Majda, koliko let ste bili zvesti RGLu? Dolgih 27 let. Na radio ste prišli s televizije - ponavadi je pot novinarjev nasprotna; zakaj ste takrat to storili in potem kar ostali na radiu? Ker je bila ponudba v vseh ozirih zanimiva. Ostala pa sem zato, ker mi je bilo delo na RGL-u dolga leta v neizmerno veselje. Bila so leta, ko se mi je tu in tam porodilo vprašanje, zakaj me nekdo za to, da se imam tako fino, plačuje. V vseh teh letih ste izgubili mnogo sodelavcev - vam je bilo za kakšnimi posebej hudo? RGL je bil vsa leta nekakšna kovnica novinarskih kadrov. Mnogi, ki so se učili novinarske abecede na RGL u, so delo nadaljevali drugje. Večina dolgoletnih kolegov je radio zapustila po lastninskem preoblikovanju - torej potem ko je RGL prišel v zasebne roke. Takrat so se razmere precej spremenile in številni so z znanjem in z izkušnjami, ki so si jih pridobili na RGL-u, uspešno sledili novim profesionalnim izzivom. Če pa že govoriva o izgubi, potem seveda ne morem mimo pokojnega Mileta Vrega.»Pokrivali«ste različna področja: zdravstvo, šolstvo, Ljubljano... Je sploh kakšno področje, ki ni bilo»vaše«? Šport in finance gotovo nikoli. Vedno ste se nekako izogibali uredniškim položajem. Zakaj? Zato, ker sem gotovo boljša novinarka kot urednica. Dvakrat v vseh teh letih sem bila urednica in dobro vem, kaj govorim. Vedno bom trdila, da je dobrih novinarjev, voditeljev in kar je še programskih ljudi, škoda za uredniška mesta. Pred nekaj leti vam je malo»požugala«bolezen. Ali od takrat kaj drugače gledate na življenje? Seveda! Spoznanje, da je življenje minljivo, vsakomur vsaj za nekaj časa spodmakne tla pod nogami. Bolezen pomaga prevrednotiti vrednote. Nenadoma ugotoviš, da moraš narediti vse, kar je v tvoji moči, da živiš življenje čim manj stresno. Tudi v službi, seveda. Tina Bertoncelj

5 Nuša Derenda Moje poslanstvo je moj talent 5 Nuša Derenda zagotovo pozna glasbeni okus Slovencev. Katero glasbo najraje poslušamo? Glede na to, kako majhna je Slovenija, poslušamo zelo veliko glasbe. Mislim, da se Slovenci na splošno radi veselimo, zato nam je trenutno blizu turbo, že od nekdaj smo imeli radi lahkotnejšo glasbo, táko za ples. Slovenci z veseljem poslušajo nekaj novega in svežega, ko pa pridejo na veselico ali v sproščeno družbo, se radi zavrtijo. Od kod imamo Slovenci v krvi harmoniko, glasbilo, ki gospoduje na vseh pravih zabavah? Harmonika je zelo znano in v Sloveniji izjemno priljubljeno ljudsko glasbilo, še posebej diatonična harmonika. Igranje na slednjo poučujejo v čedalje več šolah, posebna je tudi zato, ker se jo lažje naučimo igrati, saj ni treba»toliko po notah«, ampak se da veliko»po posluhu«. Brez harmonike ne mine nobena veselica, pa tudi naši narodno-zabavni ansambli so grajeni na osnovi harmonike. Zadnje čase se pojavlja tudi v "turbo" glasbi, kar pa ni nič novega, saj v sosednji Avstriji to poznajo že leta in leta. Vprašanje je, kako dolgo bo tovrstna glasba še popularna. Mislim pa, da bo "turbo" pri nas vedno prisoten, tako kot narodno-zabavna glasba, ki jo sama zelo cenim. Si ena redkih v družini slovenskih glasbenikov, ki si lahko privošči tako velik razpon nastopanja poslušamo te lahko v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ali pa na vaških veselicah. Kaj je tvoja skrivnost? Talent, ki ga imam, je moje poslanstvo. Z njim skušam ljudi zabavati in jih polniti s pozitivno energijo. Katero zvrst glasbe bo izvajal ali kam se bo uvrščal, pa je odvisno od pevca samega. Tisti, ki ima rad zelo velike dvorane, bo pel samo v velikih dvoranah ali pa samo za določene skupine ljudi. Meni ni nikjer nerodno nastopati, če me povabijo, si to štejem v čast in sem zelo vesela, tudi kadar me povabijo na kakšno poroko ali kot posebno presenečenje na praznovanju rojstnega dne. Zdi se mi lepo, da me ljudje radi poslušajo, in to ne samo v glasbi, ki jo snemam, saj sem pevka z zelo širokim Miha Guštin Gušti repertoarjem, ki se zna prilagajati občinstvu. Če je le priložnost, zapojem tudi kakšno Avsenikovo in poskušam ustvariti dobro vzdušje. Katero tvojo skladbo so najprej zavrteli po radiu? Čisto prva skladba je bila Preveč zaljubljena, ki smo jo poslali tudi na Emo. Ampak tisto leto sem bila še neznana pevka, pa še visoko noseča. Pesem se je uvrstila v tekmovalni program, žal pa nisem nastopila, saj smo morali udeležbo odpovedati zaradi roka poroda. To je bilo leta S to skladbo sem tistega leta sodelovala na MMS kot debitantka. Kako se počutiš, ko se poslušaš po radiu? Te predvajanje tvoje pesmi po vseh teh letih še vedno vznemirja? Se tega sploh zavedaš? Seveda se zavedam.»o, to sem pa že skoraj pozabila,«si rečem. Med poslušanjem svojih starejših posnetkov bi vedno kaj spremenil. Sicer pa še vedno lahko narediš priredbo in jo zapoješ tako, kot jo čutiš zdaj. To je velika prednost, a le pri pesmih, ki so narejene tako, da ne zastarajo, ali pa jih ljudje še poznajo. Nekatere namreč tudi pozabijo in včasih je dobro tudi kakšno tako narediti na novo. Kaj Nuša Derenda posluša v avtu? V avtu po večini poslušam radio, tako slišim tudi kakšno informacijo ali ujamem poročila, saj doma televizije ne gledam. Odvisno je tudi od tega, na katerem koncu Slovenije sem. Ne naveličam se pevcev, kot so Celine Dion, Tina Turner, Toše Proeski, Laura Pausini. Najraje sem poslušala album koncerta Celine Dion - LIVE iz Las Vegasa (ki se mi je žal zlomil in ga nimam več), med katerim zraven slišiš še občinstvo, kar me še posebej vznemiri, takoj dobim kurjo polt in to mi daje zagon in energijo za delo. Glasbo prek radia poslušam pretežno samo takrat, ko se vozim z avtom. Neobremenjeno se pustim voditi radijskim valovom, pravzaprav niti ne poslušam pazljivo, ampak imam možgane čisto nekje drugje, v svojem svetu. Potem pa kot strela z jasnega nekaj raztrga moje sanjave misli, iz radia me zadene komad, ki me pribije na sedež in enostavno odpelje! Čisto nov komad, slišim ga prvič, mi je totalno hud in v samem zanosu pesmi furam blago nevoščljivost, kako je nekdo lahko naredil tako dober komad. Ali pa ko me včasih prijetno preseneti pesem, ki je nisem slišal že celo večnost, me strese, požene mi kri po žilah, zbudi Od kod jemlješ navdih za nadaljnje glasbeno ustvarjanje? Se prepustiš toku, ki ga določijo producenti in vodstvo? Morda se bo tole bralo malce»hecno«, ampak po mojem mnenju včasih premalo razmišljam s svojo glavo. Jaz sem izvajalka in veliko energije vlagam v svoje nastope, v stik z občinstvom, v svoj videz in seveda fizično pripravljenost, da lahko zdržim vse te napore. In kar je najpomembnejše, imam poleg vsega dela doma družino z dvema sinovoma, ki seveda tudi zahtevata svoj čas. Zato nimam dovolj energije, da bi ustvarjala še skladbe in besedila. Naj te stvari delajo tisti, ki jih znajo. Seveda pa pridejo tudi trenutki, ko rečem, da mi kakšna stvar ni všeč ali da bi kaj naredili drugače, saj je interpretacija tudi moja. Ob tem ugotavljam, da z leti postajam zrelejša in vedno bolj sodelujem. Po drugi strani pa si mislim, da je življenje kratko, zato ne smemo preveč razmišljati in izgubljati časa, ampak pojdimo raje delat! S tvojih koncev prihaja kar nekaj odličnih pevk in pevcev. Poleg tebe še Nuška Drašček, Rudolf Gas, Majda Arh, nekdanja pevka Leeloojamais Lara, seveda ne gre pozabiti na Klemna Slakonjo, ki je zadnje čase čedalje bolj popularen kot oponašalec znanih slovenskih pevcev. Je zrak v Posavju poseben? Kdo ve, kaj je tisto, kar vpliva. Iz Artič pravzaprav prihajata kar dva člana skupine Leeloojamais, Lovro Ravbar in Matej Hodko. Rok Lopatič pa tudi živi blizu, z njegovim očetom sva včasih skupaj pela v ansamblu. V Brežicah imamo glasbeno šolo z dolgo tradicijo. Tudi v Krškem je dobra glasbena šola, kjer se uri veliko glasbenikov. Tam imajo pihalni orkester, big bend in simfonični orkester, kar se pozna. Veliko glasbenikov je šlo študirat tudi kam drugam, npr. v Gradec. Zakaj se je družina Derenda odločila, da ostane in si zgradi hišo v Artičah? Glede na številne nastope dolga vožnja preko cele Slovenije do doma verjetno ni najudobnejša? Včasih ni prijetno, zato vsevečkrat tudi kje prespim. Mož je iz Artič in hišo je začel graditi, potem ko sva se poznala šele nekaj let. Takrat sem bila premlada, da bi sploh razmišljala o tem. Hišo sva počasi opremljala tudi tistih sedem let, ko smo nastopali v tujini. V tistem času sva jo uredila, se poročila in ostala tukaj. Če potuješ v Nemčijo, res rabiš kakšno uro več do meje, potem pa je vseeno, ali si iz Maribora, Ljubljane ali Brežic. Poleg tega zdaj nastopam po vsej Sloveniji, tako da je vseeno. Zelo prijetno je priti spomine in mi vrne nasmeh na lica. To so trenutki, za katere sem neizmerno hvaležen radiu, kadar me ta preseneti, ne da bi sam sploh vedel. Zadnje leto ali več ali pa ko se tako neobremenjeno vozim z avtom, je na mojo žalost teh presenečenj vedno manj. Glasba, ki se vali iz zvočnikov, je lepa, neškodljiva, v bistvu dosti»hitoidna«, ne moti in ne zbada. Predvsem je to izredno popularna glasba iz osemdesetih. Osemdeseta so za moje pojme tudi eno boljših glasbenih obdobij, saj sem takrat gor rasel in v tem obdobju tudi globoko zakoreninil svoje glasbene vzore. Zato mi je nekako godilo to radijsko vračanje v tiste čase, saj sem se skupaj na deželo, da imaš malo miru, da se lahko umakneš pred gnečo, zato tega ne bi zamenjala. Prav pa bi mi prišlo kakšno stanovanje v Ljubljani, da bi tam lahko prespala. Morda se bomo odločili zanj, če bosta tam študirala otroka. Drugače pa smo tukaj povsem zadovoljni. Še zadnje vprašanje kdo bi moral kupiti tvoj album, da bi bila res ponosna ali bi se ti zdelo nekaj čisto posebnega? z radiem vračal tudi sam. Vendar kadar koli sedaj poslušam radio, katero koli radijsko postajo, slišim vedno le ene in iste pesmi iz osemdesetih, kot da bi takrat posneli kakšnih trideset neškodljivih, poslušljivih komadov, in konec. Mogoče kdaj ne bi škodila kakšna noviteta z evropskih pop progresivnih lestvic, ki je prav ta trenutek v vzponu in za katero sem prepričan, da bi jo pogoltnilo vsako uho. Konec koncev je radio tudi zato, da vzgaja, ne samo, da ugaja. Radio je dan današnji skoraj nepogrešljiva stvar in želim si biti obkrožen s kakovostno radiofuzijo, ki me bo prijetno presenečala še naprej. Naj končam z mislijo: ovce so hvaležne pastirju, ki jih kdaj odpelje še O odgovoru na to vprašanje sem razmišljala zelo dolgo. Dokler ljudje kupujejo moje zgoščenke, ni pomembno, kdo jih kupi. Vsak kupec je dobrodošel. Če pa me sprašuješ po ljudeh, s katerimi bi želela sodelovati in me cenijo kot pevko, je teh kar nekaj, zato jih raje ne bi naštevala. Veliko preveč za naštevanje je tudi tistih, s katerimi bi z veseljem sodelovala, npr. producentov ali avtorjev. Konec koncev je radio tudi zato, da vzgaja, ne samo, da ugaja. Robert Roškar kam drugam, kjer je trava drugačna, bolj sočna!

6 6

7 7 Je v sloveniji dovolj prostora za še eno, novo radijsko postajo? Vedno je prostor za novo, ampak ne vem, kako lahko toliko radiev tudi preživi. Kako bi ocenil trenutne razmere na slovenski radijski sceni? Zame je radio zelo pomemben medij. Za glasbeno industrijo je še vedno številka ena po pomembnosti medijev. V sloveniji pa je v tem trenutku verjetno preveč radijskih postaj glede na velikost naše države. Pri vseh teh postajah je žalostno to, da njihov program v veliki večini delajo tujci. Kot da ne bi imeli dovolj kakovostnih slovenskih urednikov. Moram reči, da me to moti in me malo spominja na obdobje Cankarja. Verjamem pa, da bo prešla tudi ta faza, saj se bodo ljudje naveličali, da na številnih postajah, kamor koli prestavijo, slišijo enak program. Kaj konkretno je tisto, kar te moti? Govorim o glasbenem delu programa. Ne pravim, da mi izbor glasbe ni všeč. Moram reči celo to, da mi je bil tak izbor vedno všeč, temu se reče»easy listening«radio. Še med bivanjem v Ameriki sem si stalno Mislim, da je skupek vsega. Najprej pa mora biti nekdo, ki drži roko nad vsem skupaj. Govorni in glasbeni del si ne smeta biti popolnoma tuja. Sicer pa je prav, da nekateri radii danes že gradijo osebnosti, ki jih ljudje lahko tudi vidijo. Zakaj bi bil to samo neki glas? Dober radijski voditelj mora biti prilagodljiv, imeti mora pravo mero humorja - ne preveč, biti mora razgledan - da ni to blebetanje zaradi blebetanja. Pomemben je ritem govora, artikulacija in, nenazadnje, prepoznaven glas. Še glasba... Biti glasbeni urednik ni tako lahko. To ne pomeni le vrteti največje hite, treba je imeti tudi občutek, kaj spada skupaj. Sam imam veliko srečo. Sem izvajalec, ki je na sceni že petnajst let in ima za sabo dvajset starih hitov, ki se vrtijo. Kakšen nov izvajalec z novo pesmijo tako rekoč nima možnosti, da bi ta pesem postala hit vsi se držijo varnega recepta: kar je hit, to bomo vrteli. To se mi ne zdi prav in je zelo slabo za glasbeno sceno, saj se tako težje razvija. Torej je radio še vedno lahko»trendsetter«brez stereotipnega verza»video killed the radio star«? Kako komentiraš dejstvo, da si najbolj predvajani izvajalec v Sloveniji, medtem ko se večina pritožuje, da z glasbo ne morejo preživeti? 90 % jih najbrž v resnici ne more živeti od glasbe. V dvomilijonski državi verjetno dobro živi deset radiev in mogoče 8, 9 ali 10 izvajalcev, in to je normalno. Bi imel svoj radio? Imel bi ga, če se mi ne bi bilo treba ukvarjati z marketingom. Kaj pa bi počel na radiu, razen morda vrtel hite Jana Plestenjaka? Zabavalo bi me sestavljati glasbeni spored. Žal mi je, da večino slovenske glasbe predvajajo ponoči. Tudi v dnevnem programu bi se zelo prilegla kakšna stara slovenska uspešnica, namesto manije tujih hitov iz 80-ih in 90-ih, ki jih je zdaj preveč že na vseh valovih. Sam se res ne morem pritoževati, saj je moj»airplay«vrhunski, je pa škoda zaradi drugih. Kaj pa radijski voditelj, morda s kakšno mično sovoditeljico, bi bil? Ne, na tem področju sem slab. Nimam dovolj koncentracije, da bi lahko povedal nekaj stavkov v enem kosu. želel, da bi tak radio obstajal tudi v Sloveniji. Zdaj pa ima več kot polovica radijev»easy listening«- to ni več»cool«. Bolje bi bilo, če bi se posamezne postaje odločale samo za točno določeno zvrst glasbe. Bi v tem primeru po tvojem mnenju lahko uspel radio, ki bi vrtel samo klasično glasbo? Uspel ne bi, a bi ga stalno poslušal določen odstotek ljudi. Mislim, da klasično glasbo vrti program Ars. Žal mi je, da ne delajo vrhunskih izborov. Tudi klasična glasba mora biti dobro posneta in izvedena, da jo je užitek poslušati. Zdi pa se mi, da na tem programu slišiš kar»vse možno«. Kaj naredi dober radijski program voditelj ali glasba? Radiji bi s predvajanjem slovenske glasbe spodbujali slovensko glasbeno produkcijo. Malo nas je, ki ustvarjamo radijski zvok, zato je pot zelo težka. Mečejo nas v isti koš z Robbiem Williamsom, Georgeom Michaelom in Madonno - to je težka borba, to ni hec. Ja! Radio je tisti, ki naredi hit. Tipičen primer tega sem jaz. Imam kar nekaj pesmi, ki niso imele videospota, pa so postale hiti. Radio je bistven! Vrtijo tvojo glasbo prav vse slovenske radijske postaje ali si morda vendarle na kateri nezaželen in te tam ni mogoče slišati? Vem, da ima urednik ene radijske mreže nekakšne osebne probleme s tem, da bi tam vrteli moje pesmi. To ni prvič, to se je pred leti že dogajalo na zelo znani ljubljanski radijski postaji. Sicer pa imamo demokracijo lahko me vrtijo ali pa ne. Praviloma pa je tako, da se po nekaj letih vse obrne in te prav ti ljudje prosijo za sodelovanje. In kako se takrat odzoveš? Po mojem mnenju je stvar modrosti in veličine, da znaš oprostiti. Si kdaj plačal za predvajanje svoje skladbe? Ne, to pa ne! Ne vem, če je kdaj založba, ampak mislim, da ni. To je uspeh na kratek rok. Moj uspeh je res težko prislužen. Prepričal sem s svojimi številnimi nastopi. Za sabo imam več kot tisoč koncertov. Najprej sem prepričal ljudi, potem pa še radijske postaje. Zadnjih 7 ali 8 let imam izvrsten»airplay«in po nekaterih podatkih sem najbolj predvajani glasbenik na naši sceni. Imel si veliko stikov z radijskimi osebnostmi. Si se kdaj s kom tudi zapletel? Eno svojih prvih uspešnic -»Ker te ljubim«- sem napisal, ko sem bil zaljubljen v eno punco z radia. No, ker sem se z njo takrat tudi videval, so me iz tega radia izbrisali za štiri leta... Grozno romantična zgodba. Od kod pa je ta radio? Z našega, centralnega konca... Ja, lahko tudi z aktualnega konca (smeh). Na letošnjem koncertu v Križankah si prav prijazno pozdravil radijce, ki so bili prisotni, in poslal domov vse tiste, ki niso vrteli tvojega aktualnega singla. Zakaj? Po mojem mnenju je že tako malo slovenske produkcije, sploh če govorimo o kakovostni»main stream«produkciji, da je res nesmiselno, da se nova pesem nekega močnega izvajalca ne vrti. V tem pa res ne vidim nobene logike. Če vrtijo vsako pesem drugorazrednih izvajalcev iz Amerike, Avstrije ali Anglije ker so tujci pač rekli, da je to»cool«- potem ne vem, zakaj ne bi še naših. Malo pa moramo biti ponosni... Čeprav smo majhni, moramo biti ponosni! Desire Suvorov

8 8 Aktualu na pot Valerija Motaln, odgovorna urednica Radia Rogla: Je v Sloveniji dovolj prostora za še eno radijsko postajo? Vprašanje o tem, ali je v Sloveniji dovolj prostora za še en radio, je skoraj enako kot vprašanje o tem, ali je v vašem življenju morebiti prostor za še enega idealnega prijatelja. Idealnega! Takšnega, ki vas razume v vsem, v vsem podpira, ima vedno čas, ko ga potrebujete, in ga sploh ni, ko imate na dnevnem redu zasebne skrbi in radosti. Ko se v prijateljevem življenju pojavi»novi«prijatelj - kaj naredimo»stari«prijatelji? Ni nam vseeno. Zato: ali skušamo biti še bolj po meri našega prijatelja in se trudimo dokazati, da smo mi tisti pravi (to nas dela boljše in pridobijo vsi vpleteni), ali se užaljeni umaknemo (ker za prijateljstvo pač ne bomo prosjačili) ali pa postanemo prijatelji novega prijatelja. Edino vprašanje torej je, kako oblikovati takšen radio, da bo idealen. Aktual je našel svojo pot: kar obljubljajo, se sliši privlačno; če je pot prava, bodo povedali poslušalci. Vsekakor iz našega uredništva iskreno želimo vso srečo novemu radijskemu programu. Zaradi njega bomo skušali biti še boljši tudi mi. Aktualu tudi želimo, da bi imel veliko prijateljev (a - če se smemo malo pošaliti - da bi bilo med njimi čim manj naših)! Bastjan Kepic, nekdanji radijski voditelj: Uspeh je povezan s trudom in malo sreče Gremo lepo po vrsti. Pravijo: Saj po novem letu boljše bo?!?! in takrat štarta bivši RGL z novim brandom Aktual. Mu bo uspelo? Je še prostor za novo radijsko postajo na tržišču? Kako bo sprejet? Obstaja še kakšna niša, ki še ni zapolnjena? No, če bi ljudje ne verjeli v svoje načrte, potem je življenje potrata, ali povedano bolj poslovno: potrata časa, znanja in denarja. Moj odgovor na vsa vprašanja bi bil DA. Seveda, zakaj DA? Ker je škoda, da ne bi imeli še malo več konkurence, poslušalci - potrošniki imamo to radi. Uspeh je ponavadi povezan s trudom in malo sreče. Verjamem, da imate na Aktualu strategijo, ki je vezana na analize trga. Kje biti boljši, kaj pobrati drugim in kako dobiti svojo pozicijo? To se najbolje pokaže takrat, ko se vrže vse karte na mizo. Množica postaj na tržišču po mojem mnenju ne pomeni nič drugega kot to, da je treba biti najboljši na trgu, da uspeš. Kako stopiti iz množice? Odgovor: biti drugačen. Drugačen pomeni - po mojem mnenju, da se ne sili v začrtano šolo, ampak malo po svoje. Zelo pomembna pa se mi zdi dodana vrednost (added value). K temu je treba stremeti. Sesalnika, ki ima vse najnovejše tehnične in funkcionalne zmogljivosti, ni težko prodati za malo denarja, in predvsem je posesano drugače, hitreje. V Sloveniji je splošna navada, da ko se odpre kaj novega, ljudje to sprejmejo (primer štacun in hipermarketov). Težje se je obdržati na vrhu. Niš, ki še niso zapolnjene, je ogromno. Morda bi bilo končno dobro videti, da je kdo pogruntal kaj novega, kaj, kar je zraslo v naših glavah in ne v tujini in je ob tem še slabo skopirano ter vsiljeno Slovencem. Toliko za zdaj, in ker se za konec spodobi, vam želim srečno pot in dober program. Bor Greiner, urednik Radia City: Za uspešne je vedno prostor Kot urednik enega najuspešnejših komercialnih radijskih projektov v Sloveniji vam iz prve roke povem, da je radijski trg danes bistveno tesnejši kot kadar koli. Na tej strani ni dovolj prostora za vse, ki so mislili, da lahko čez noč obogatijo z radiem, že nekaj mesecev pozneje pa poskušali "prodati" frekvenco oziroma je od visokoletečih ciljev ostala mešalna miza, nasedli kadri in pol odstotka poslušalcev. Ampak za uspešne je vedno prostor. Zato, ker si ga vzamejo. Mateja (tega, ki ga poznate kot Racmana) poznam osebno, celo med prijatelje ga štejem in na mojem seznamu dobrih programskih radijskih direktorjev je med najboljšimi. Vendarle ni samo od njega odvisno, ali bo Aktualu uspelo ali ne. Še tako odličen programski direktor je brez denarja kot riba na suhem. In treba je vedeti, da ko danes govorimo o zagonskih investicijah na radiu, je to tvegano naložen denar, ki se lahko povrne, morda že čez 3 ali 4 leta, morda pozneje, morda pa sploh ne. Ker še ne poznam ciljev Radia Aktual, tudi ne morem soditi, ali mu bo uspelo, saj ne vem, kako si Aktual zastavlja kriterije uspeha. Ali Aktual v Ljubljani lahko spodmakne dolgoletni prestol Valu 202? Lahko za seboj pusti domžalski Hit in celo četico mlajših komercialnih radiev slabše poslušanosti? Lahko v Sloveniji zbere več poslušalcev, kot jih imata Radio City ali Radio1? Seveda lahko! Ne bo pa lahko. Vsaj na Štajerskem vas čaka močna konkurenca (glej razdelka Marketing in Poslušanost). Matej, veliko sreče in iskrene čestitke ob zagonu! Jure Longyka, Val 202: Kako je radio sploh lahko boljši od drugih? Težko. Radio Aktual ima prihodnost, če bo izoblikoval svoj lastni obraz in izraz. Aktualnost, po kateri si je nadel ime, ni ključni problem informativnega radia. Lahkost, s katero je moč po medmrežju pridobiti sveže informacije, je postala neznosna. V nekaj trenutkih jih imajo lahko vsi, zato te niso več konkurenčna prednost. Tudi zapakirati jih v užitno zvočno podobo radijskih novic zna danes marsikdo. Kako je radio sploh lahko boljši od drugih? Težko. Lahko pa je drugačen, svoj. Znati mora vse tisto, kar znajo drugi, in to početi na sebi lasten način. Če je v tem in seveda v standardih kakovosti brezkompromisen, bo obstal. Poslušalci bodo prepoznali njegovo edinstvenost in zaživeli z njim. Če je le še en šablonski komercialni radio, bo prej ali slej ugasnil. Oziroma ga bodo ugasnili. Željko Čakarević - Željkić, Radio Ekspres: Če hočeš preživeti, moraš startati na številko 1 Veseli me, da se je v minulih nekaj letih tudi na našem radijskem področju nekaj premaknilo. Radiev je vse več, konkurenca je močna, treba je iskati načine, kako prepričati, da si najboljši. Sem pa rahlo zaskrbljen zaradi dejstva, da je treba, če hočeš preživeti v tako majhnem prostoru, kot je naš, startati na številko 1. In če startaš na številko 1, ugotoviš, da moraš biti všečen najširšemu krogu poslušalstva, kar pa počne že cela vrsta drugih radijskih postaj. Nenadoma se zaveš, da nas je vse več, ki smo si sila podobni, če ne celo kar enaki. Zato si srčno želim, da bi v prihodnjih letih slovenska radijska scena naredila korak naprej. Lepo je slišati, da se bo skušal prebuditi tudi radio, na katerem sem preživel nekaj zanimivih let. Porodne krče (seveda jih ne privoščim) Radia Aktual bom z velikim zanimanjem spremljal tudi zaradi Racmanovega povratka v radijski svet. Tu bo imel možnost (znova) pokazati, kako velik in pomemben je bil njegov delež v popularizaciji Radia Hit, ki sicer po nekih nepisanih radijskih pravilih precej presenetljivo uspeva. Vem, da je lukenj v domačem radijskem prostoru še veliko in da nas čaka še en resen konkurent, zato so naši radijski topovi (kot tudi, verjamem, topovi drugih radijskih postaj) napolnjeni in kmalu začnejo braniti svoj teritorij pred novim vsiljivcem. Srečno in kreativno pot želim. Sašo Papp, Radio Center: Osebno sem vesel vsakega novega radijskega projekta, ki jih je, na srečo, v zadnjih letih kar veliko. Minula štiri leta se je začel prebujati celoten slovenski radijski prostor. Kar zadeva komercialni radio, se pojavljajo vedno nove zgodbe, kar je lahko le dobrodošlo za slovensko radijsko industrijo in tudi poslušalce, pa seveda tudi za druge uporabnike - oglaševalce, ki v čedalje kakovostnejših radijskih programih vidijo tudi čedalje večjo priložnost za oglaševanje na radiu. Prepričan sem, da je popolnoma nov radio na frekvencah nekdaj legendarnega Radia glas Ljubljane pravzaprav edina rešitev za izčrpanega starca in tako precej logična in pričakovana poteza. Tako je bilo samo še vprašanje, kdaj in s kakšno ekipo. Ponovno rojstvo prinaša svežino in se poskuša otresti starih težav in napak, ki jih je v zadnjem desetletju žal naredil RGL. Po drugi strani pa spoštujem pogum Mateja Špeharja in celotne ekipe, ki se je zbrala okoli njega, saj naloga na novo postaviti popolnoma nov radio, ki se kot tretji po vrsti želi predstavljati kot vseslovenski komercialni radio, zagotovo ne bo preprosta. Pomembno je, da bo Aktual drugačen od drugih, hkrati pa seveda tudi dovolj množično všečen, da bo preživel. Verjamem, da se je ekipa svojega projekta lotila premišljeno ter svoje ideje in usmeritve podkrepila tudi z raziskavo sedanjega radijskega položaja pri nas, saj je danes težko delati samo na podlagi lastnega občutka. Razmere so čedalje težje, konkurenca pa čedalje tesnejša. Jure Sešek, Radio Ognjišče: Je radiev preveč? Morda premalo poslušalcev? Na slovenskem radijskem nebu je gneča. Verjetno ste mnogi prišli do tega spoznanja. Tisti, ki ustvarjamo radijski program, se zavedamo, da le nekaj malega stran eden od sosedov ponuja "največje hite", ob njem drugi prisega, da prinaša "največje uspešnice", še malo stran tretji, ki ves čas trdi "Najboljši sem...". In tako naprej in tako nazaj po radijski skali! Poslušalec pa... Poslušalec pa najverjetneje niti ne ve več prav dobro, kaj posluša in kakšna je razlika med ponudniki "največjih in najboljših". Čas bo pokazal, kako je z našo gnečo. Je radiev preveč? Morda premalo poslušalcev? Si je večina med seboj preveč podobna? Nas bodo povozili novi mediji? Veliko vprašanj, ki so pravzaprav lahko povezana tudi z vprašanjem, ki mi je bilo zastavljeno: "Ali Aktualu lahko uspe?" Lahko, če bo delal iskreno in če se vsi ČE-ji dobro iztečejo. Ni kaj! Srečno! Ker v radijskem programu pomembne reči sporočajo tudi kitice, naj nadaljujem s kvaziverzi, ki jih Aktualu pošiljam v pozdrav ob novem začetku: Radijska je tekma res napeta, in, kot kaže, še bolj taka se obeta! Glej, postaja nova se napoveduje, Racman z njo kaj nov'ga snuje! Aktual se radiu bo reklo, a tako kot na Ognjišču, tam gotovo ne bo peklo;) Ker pa radijci smo tud' kolegi: "Dobro naj vam gre!" sporočam. In vam eno le naročam: uspešni bod'te v tem diru, poslušalce naše pa pustite kar pri miru! Brez zvestih vsakemu pač zmanjka baze, brez njih je prostor za poraze. Foto Jure Longyka: Alan Orlič Belšak Za mnenje o novi radijski postaji na trgu smo prosili tudi predstavnike Radia Antena, Radia 1 in Radia Hit, vendar se na našo prošnjo niso odzvali.

9 Spremljal sem vnovičen zagon kar nekaj radijskih postaj, a žalostno ugotavljam, da številnim ni uspelo. Verjamem, da predvsem zaradi premalo sposobne radijske ekipe, ki ji prekmalu zmanjka idej in zagona. Imam možnost opazovati nove obraze in imena, ki prihajajo v ekipo Radia Aktual, zato sem vedno bolj prepričan, da se končno rojeva nekaj, kar Slovenci že dolgo čakamo, in to ne bo zgolj čvekanje v programu. Hkrati sem vesel, da dobra»stara«ekipa ni bila deležna čistke. Zaradi vsega tega verjamem, da je z novim zagonom in idejami v Aktualov program prišlo dovolj sestavin za kuhanje odličnega večletnega programa. Franci Peternel, urednik Radia Veseljak: Mnogim konkurentom bo verjetno težko pri srcu, a tudi to je posel. Bili so prej, imeli so možnost... Moj odgovor je: Aktualu je že uspelo, le da drugi še ne vedo, kaj prihaja. Radie si predstavljam kot dobre»bende«. Za najboljše je vedno dovolj prostora. Mnogim konkurentom bo verjetno težko pri srcu, a tudi to je posel. Bili so prej, imeli so možnost... V minulih letih sem med poslušanjem številnih programov dobil občutek, da poslušalcev ne jemljejo resno ali da jih s kakšnimi»trači«celo skušajo poneumljati. Program s težo! To je zagotovo niša, ki je pri nas premalo pokrita, saj je zato potreben tim izobraženih voditeljev moderatorjev, ki ne nakladajo. Ne glede na to, kje potegnem črto, je po mojem mnenju prišel čas, ko se mora pojaviti prava konkurenca, ki bo poleg aktualnega imena tudi v celoti opravljala poslanstvo informativne radijske postaje. Informacija mora biti posredovana na pravi način, radijska ekipa pa tudi v živo prisotna med poslušalci. Le-ti morajo Aktual - čutiti. Z nekaj podobnimi prijemi sem uspehe doživel tudi sam in vem, da poslušalci nikoli ne razočarajo, če je v radijskem programu čutiti dober namen. Ekipi želim dober eho in veliko zvestih poslušalcev, z željo, da ob letu osorej spet napišemo kaj lepega o uspehu Radia Aktual. 9 Intervju - Dragan Bulič Radiu bom zvest do groba! Dragan Bulič je radijska legenda, pred davnimi leti je začel na Radiu Študent in se potem preselil na takratni Radio Ljubljana. Njegovo življenje je trdno povezano z glasbo, bil je na nešteto koncertih, se pogovarjal s številnimi glasbenimi legendami, preposlušal ogromno plošč skratka, je živi glasbeni leksikon. Z njim smo se pogovarjali o njegovi radijski zgodovini, malce pa tudi o tem, kaj priporoča novim komercialnim radijskim postajam. Ali sploh šteješ leta, ko si prvič prestopil prag kakega radia? Da, redno in sproti, vse od leta 1970! Je bil»tvoj prvi«radio Študent? Lahko rečem, da sem bil med pionirji te postaje. Kaj si tam počel, koliko let si ostal? Ukvarjal sem se v glavnem z glasbo, bil sem tudi šef diskoteke. Tam do pomladi '74 (vmes pa še v vojski v Bosni) sem na tem norem radiu preživel vsega skupaj štiri leta. Drugi radio je bil že Radio Ljubljana? Redno sem bil»nastavljen«maja 1974 torej sem letos praznoval»kristusova leta«. Kako si glasbeni urednik izpopolnjuje znanje s knjigami, koncerti, internetom? Z vsem tem, predvsem pa s poslušanjem plošč! Si kdaj želel delati na kakšnem drugem radiu mogoče manjšem, bolj sodobnem, modernem? Radiu Ljubljana/Slovenija sem in bom ostal zvest do groba. Kaj meniš o komercialnih radijskih postajah? Tako kot o TV in tisku - za naš prostor je vsega preveč. Koliko radijskih postaj redno spremljaš? Mogoče bo to presenečenje, a niti ene. Radio poslušam samo v četrtek od in , ko imam na 1. programu glasbeno opremo. Torkovo oddajo ŠTOS pa delam v živo in se ne morem poslušati. Včasih, ko se zvečer vračamo iz tujine, ujamemo RS International in se mi zdi, da se lepo trudijo, čeprav je reševanje slovenske glasbe ob tako poznih urah zame malce moteče. Kaj mora imeti dobra komercialna radijska postaja? Kot se meni zdi, predvsem dobre in govorljive moderatorje, ki pa naj bi imeli tudi kaj pojma o glasbi, ne pa da mi Joni Mitchell prodajo za pevca (to je bilo na Radiu Hit, tako mi je povedal kolega Vene!) V Ljubljani iz nekdanjega RGL-a nastaja nova radijska postaja Radio Aktual. Se ti zdi to posrečena ideja, se ti ime Aktual zdi v redu? Če bodo aktualni, O.K., ampak to pomeni, vrteti tudi aktualno glasbo, ne pa se, tako kot nekatere postaje, reševati z uspešnicami vseh časov. V vsakem primeru pa je ime boljše kot Radio 1, ki se hvali s poslušanostjo, a nekateri najbrž niti ne vedo, za katero postajo gre, saj mislijo, da je to prvi radijski program Radia Slovenija. Kaj bi»položil na srce«tej radijski postaji česa naj ne počne, kakšnim napakam naj se skuša izogniti? Česa ne početi: opustiti linijo najmanjšega odpora, to pa je, odpreti telefon in pobirati glasbene želje. Kakšno glasbo priporočaš, kakšno ciljno skupino? Tukaj biti pameten Ali je prostor še za kakšno dobro komercialno postajo? Če bodo poleg programa ponudili še Ukrajinke, potem lahko. Boš ti ostal na Radiu Slovenija do upokojitve? Če bo zdravje O.K., še 6-7 let ali pa vsaj do 30. obletnice oddaje ŠTOS - to bo aprila Kaj boš pa počel potem? Če bo prostor za penzioniste, sem na voljo, morda tudi skok kam drugam (Dušan Uršič me je že malo»potipal«), sicer pa glasba ostaja moja prva ljubezen, koncerti, pa tenis, kolo, križanke, za punce bom pa najbrž takrat že prestar. Kaj meniš o prihodnosti radia, jo ima? Če bi verjeli pametnim, bi radio moral že zdavnaj izumreti. Tako pa še vedno diha. Kot poje Trkaj: Dihi z mano. Tina Bertoncelj Foto: Goran Antlej Dean Windisch, Radio Salomon: Še eden izmed mnogih? V medijih sem lahko zasledil, da se nam na našem skromno majhnem medijskem prizorišču znova obeta nova radijska postaja. V prvem trenutku mi je srce začelo hitreje biti, saj menim, da si navkljub velikemu številu radijskih postaj nobena ne zasluži svojega prostora na tipkah na radijskem sprejemniku, ki ga imam v avtomobilu. Ampak, lotimo se raje nove slovenske radijske postaje, ki me je presenetila že z izbiro svojega imena - zaman bi ga iskali v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in verjetno je podoben rezultat tudi pri podobnih tujih knjigah. To mi daje upanje, da bodo res drugačni, da ne bodo kot sivina, ki smo je v zadnjih letih deležni poslušalci, ko vse radijske postaje samo tekmujejo, katera bo bolj sterilna in nemoteča. Na koncu sem bil pred preklopom na splet prepričan, da sploh ne vem več, kaj poslušam, saj so vsi preprosto enaki. A vendar, kako naj sedaj pišem o nekom, za katerega v resnici sploh ne vem, kakšen bo. Zatorej sem se odločil, da novi radijski postaji zastavim nekaj vprašanj, na katere si lahko kar sami odgovorijo. V kolikor bodo na vsa vprašanja lahko podali pozitivne odgovore, bodo pridobili novega poslušalca. Ali bom namesto enih in istih uspešnic iz osemdesetih in devetdesetih let deležen uspešnic, ki prihajajo iz sedanjega obdobja? Se bo kdo na novem radiu potrudil in mi predstavljal glasbo, ki se ustvarja sedaj? Ali bodo milostni pri ustvarjanju novih samoreklamnih spotov in me ne bodo prepričevali, da oni vrtijo največ in samo super hite? Se bodo voditelji ukvarjali še s čim drugim kot samo z lastno promocijo in napovedjo, katero pesem bom slišal v prihodnjih petnajstih minutah? Bodo voditelji premogli toliko znanja in iskrenosti ter me zabavali še s čim drugim, kot samo s prebiranjem znamenitosti, ki so jih prebrali na svetovnem spletu? Bom lahko prisluhnil slovenski glasbi tudi v dnevnem oddajnem času ali bom moral bedeti in jo poslušati med 1. in 4. uro zjutraj? Bom v novicah, komentarjih lahko slišal tudi pozitivna razmišljanja in napovedi o stanju v Sloveniji? Bom lahko v novinarskih komentarjih preskočil delitev na leve in desne?

10 10 E-naslov: Tel.: 01/ Fax: 01/ SET-Podjetje za usposabljanje invalidov, d.d. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana-Polje Ekipa Aktualovih novinarjev za vas spremlja pomembne dogodke doma, upa vprašati Kdo? Kaj? In predvsem zakaj? In s prstom pokazati na odgovorne in povprašati, kdaj bodo napake odpravljene. Janja Novoselc, urednica informativnega programa na Radiu Aktual Radio AKTUAL svojo vizijo in cilj nosi v imenu, v imenih informativnih oddaj in rubrik. Če lahko časopis s svojo neminljivostjo bralcu ponudi poglobljeno branje in televizija sliko, Aktualovi novinarji stavimo na največjo prednost radia hipno odzivnost na dogodke, ki tako ali drugače vplivajo na življenje posameznikov. Hitrosti informacij radiu ni uspel»vzeti«še noben medij, tudi internet ne. Zato, ker vas, in tudi nas, radio spremlja prav na vsakem koraku; namesto budilke v spalnici, v avtu, mestnem avtobusu, na delovnem mestu, v pisarnah, uradih, gostinskih lokalih Zjutraj stavimo na točno vremensko napoved in ažurni prometni servis, da ne boste ostali v gneči. Vsako polno uro v AKTUALno GLOBALNO postrežemo z novicami iz Slovenije in sveta, nanizamo pomembne informacije, s terena poročamo o perečih temah in komentiramo. Ker vemo, kako pomembno je, da ste obveščeni tudi o dogajanju v vaši bližnji okolici, za to poskrbijo Aktualova lokalna uredništva v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Brežicah. Pol čez polno uro zato za vas pripravljamo sveže informacije o dogodkih pred vašim pragom v AKTUALno LO- KALNO. Rubrika AKTUALno je z vami vsak delavnik četrt čez sedmo. Soočili bomo mnenja, povprašali strokovnjake in tudi vas, ker mnenje aktivnih državljanov šteje in je pomembnejše kot obljube politikov. Aktualov in aktualni pregled dneva bomo za vas strnili v naši osrednji informativni oddaji AKTUAL IN- FO ob 18. uri, ki jo vsak delavnik pripravlja ekipa izkušenih novinarjev, za piko na i pa bo z dnevnimi komentarji in pikrimi pripombami brez dlake na jeziku poskrbela tudi mojstrica radijskih komentarjev Majda Juvan. Imate še kakšno vprašanje, morda dve? Tudi nanje bomo poiskali odgovore v rubriki Slepa ulica. Ker vemo, da znajo biti birokratske poti pogosto naporne, pošiljanje od vrat do vrat pa dolgotrajno in živce parajoče, bomo od ponedeljka do petka dvajset minut po deseti skrbeli, da izvemo odgovor za vaš»zakaj?«, ki nekaj minut pred 14. uro dobi tudi svoj»zato«! Želimo biti več kot le zvočna kulisa in ponuditi tiste informacije, ki jih naši poslušalci v posameznem delu dneva potrebujete. Ker smo novinarji tudi samo ljudje, ne bomo pristajali na visokoleteče krilatice, ampak ponudili kratke, jedrnate, preverjene in razumljive informacije. Navsezadnje je Aktual narejen za vaša ušesa. Pa prijetno poslušanje! AKTUALno GLOBALNO od ponedeljka do petka vsako polno uro med 6. in 19., ob koncih tedna med 8. in 18. uro AKTUALno LOKALNO od ponedeljka do petka pol čez polno uro med in 17.30, ob koncih tedna med 8.30 in AKTUALno vsak delavnik ob 7.15 postreže z vročo temo in sooči mnenja za in proti AKTUAL INFO osrednja informativna oddaja vsak delavnik ob 18. uri prinaša strnjen dnevni pregled z gosti, javljanji s terena in komentarji SLEPA ULICA ob in 13.40; vaša vprašanja dobijo odgovore, pomoč pa vam zagotovo prihrani kak siv las Dogodki, ki so odmevali in se dotikajo slehernika, in vse tisto, kar se dogaja v širši in ožji skupnosti - v 20 minutah informativne oddaje Radia Aktual. Mitja Urbančič: AKTUAL INFO Osrednja informativna oddaja Radia Aktual, Aktual Info, naznanja novo obdobje radijskih informacij v Sloveniji. Odgovori na vprašanja Kdo? Kaj? Kje? Kako? in predvsem Zakaj? so na sporedu vsak delavnik ob Oddaja je prerez vsega aktualnega, vsega, kar se je zgodilo doma in po svetu tisti dan do 18. ure. Aktual Info spremlja dogajanje na domači politični sceni, delo vlade in ministrstev, mestnih uprav in civilne družbe, za mnenje in ocene vpraša tudi opozicijo. Da so odgovori pristojnih razumljivejši, poskrbi Aktualova novinarska ekipa z javljanji s terena, v studiu gostimo vidne predstavnike političnega in družbenega življenja, zastavljamo jim neposredna vprašanja in od njih terjamo jasne in konkretne odgovore. Upamo si vprašati, da ste bolje obveščeni. Aktual Info poroča tudi o vseh delih družbe in družbenega življenja, ki jim v medijih ponavadi ne namenijo dovolj prostora. V Aktual Infu dnevno obravnavamo najbolj aktualno temo in skušamo osvetliti tisti hip žgočo problematiko. Novinarska ekipa Radia Aktual tako poišče kompetentne sogovornike o izbrani temi, sooči argumente za in proti ter jih podkrepi z mnenjem poznavalcev obravnavanega področja. Novinarji nameravamo vsako tematiko podrobno raziskati, pregledati dokumentacijo, vire in podatke, ki so na voljo. Končni cilj raziskovanja in doslednega preverjanja dejstev je našim poslušalcem ponuditi kar največ informacij. V osrednji informativni oddaji ima pomembno mesto tudi komentar, ki sicer v radijskem prostoru žal nekako izginja. Prav je namreč, da slišite tudi mnenje izkušenih, da slišite ozadja dogodkov in dobite iztočnico, da o pomembnih temah, ki vplivajo na življenje vseh nas, razmišljate tudi sami. Komentar najbolj odmevnega dogodka dneva v Aktual Infu brez dlake na jeziku pripravljala ena najbolj znanih radijskih novinark v Sloveniji Majda Juvan. Ker je oddaja namenjena prav vam, poslušalkam in poslušalcem, smo za vaše namige in odkrivanje perečih tem odprli Aktualov Infofon: Dogodki, ki so odmevali in se dotikajo slehernika, in vse tisto, kar se dogaja v širši in ožji skupnosti - vse to v 20 minutah informativne oddaje Radia Aktual. Vsak delavnik ob 18.00! Aktual Info - vedno novico pred drugimi! Don Felipe restavracija in Tapas bar Streliš ka 22, Ljubljana, T E. W. ČRNA KRONIKA: BREZ ZVEZE Z ZUNANJIM SVETOM Kredarica, ; Nepridipravi so, kot kaže, postali res obupani. Iz planinskega doma na Kredarici je izginil radijski sprejemnik, ki krajša noči tam dežurnim meteorologom. Kot je povedal dežurni delavec, je radio ugasnil nekaj minut čez polnoč, nato pa se je odpravil spat. Ko je zjutraj vstal, je opazil, da radia ni več. Seveda je takoj poklical v dolino, saj mu je bilo precej dolgčas, ostal pa je tudi brez kratkočasnega sopotnika. Policija skrivnostno izginotje še preiskuje. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da je storilec v triglavski sneg zapisal sporočilo:»radio Aktual je zakon.«ni SMISLA BREZ RADIA Ljubljana, ; V prestolnici ropi avtomobilov niso nič nenavadnega, a kljub temu je Ljubljančana Roka Z. strlo, ko je iz njegovega avtomobila izginil avtoradio. Zgodilo se je ponoči, ko je avto stal pred njegovo vilo v Trnovem.»Nič nisem slišal, niti alarm se ni sprožil,«je povedal obupani Ljubljančan. Kot je še zatrdil, bi raje izgubil svoj novi Aston Martin DBS, ki je mimogrede eden od le dveh tovrstnih avtomobilov v Sloveniji, kot pa avtoradio. Dejal je, da ima ta zanj poseben, sentimentalen pomen, ker je imel na prvem mestu shranjeno frekvenco Radia Aktual.»In če ni Aktuala, ni smisla,«je v joku priznal Rok Z. SERIJSKI RADIOROPAR Kranj, ; Gorenjsko prestolnico je prizadela serija nenavadnih ropov. Ponoči so namreč številni meščani ostali brez radiev, tranzistorjev in avtoradiev.»vse so mi pobrali!«je povedal Kranjčan Jože M. Ostal je kar brez petih radijskih sprejemnikov, pa tudi brez avtoradia. Enako se je zgodilo njegovemu sosedu Mateju H., ki nima v hiši niti enega radijskega sprejemnika več. Dejal je:»vsaka izguba se preboli, lahko si kupim tudi nov radio, ampak kdo mi bo povrnil vse ure, ki jih bom prebil brez novega Radia Aktual?«Policija rope sicer preiskuje, a je ostala v slepi ulici. Nekdo je namreč pokradel tudi vse radie kranjske policijske postaje. KJE JE ANTENA? Kamnik, ; Že nekaj dni poročamo o številnih drznih ropih avtoradiev, kot kaže, pa se je plaz šele utrnil, saj je v okolici Kamnika neznanec odnesel kar vaško radijsko anteno, preko katere so prav vsi prebivalci poslušali radijske programe. Zaskrbljeni krajan M. M. nam je povedal, da je vsa vas že ves dan v gostilni, kjer imajo močnejšo radijsko anteno in zato lahko še vedno poslušajo svoj najljubši radio - Aktual.»Drugače pa je domači radio brez signala. Samo šumi še,«je pojasnil M. M. Drzni tat antene je pustil celo sporočilo, v katerem je zapisal, da bo anteno odpeljal do svojega doma, kjer jo bo priključil na radijski sprejemnik. Vaščanom se je hkrati opravičil za rop in pojasnil, da ne more živeti brez Radia Aktual. Don Felipe je urbana španska restavracija, v kateri ponujamo španske tradicionalne jedi s pridihom sodobnosti. Imamo tudi široko ponudbo španskih vin katerih je trenutno na vinski karti več kot trideset. Pohvalimo se lahko z izvrstno Paello in različnimi Tapasi, gostom ponujamo tudi Sangrijo, ki jo naredimo sami po receptu Don Felipe, a za posladek pa tudi odlične sladice ki jih pripravljajo naši kuharji. Primite bika za roge in se razvajajte v španski restavraciji Don Felipe. Buen provecho!! ŽRTEV RADIOROPA TUDI NAŠ ČASOPIS! Maribor, ; Zadnje dni vsa Slovenija govori le o ropih radijskih naprav. In prav tak rop se je zgodil tudi v naši časopisni hiši. Odnesli so nam prav vse radijske sprejemnike, prebrskali resnično vse pisarne, tako da nimamo niti enega malega tranzistorja. Naši zvesti bralci so nam sicer obljubili pomoč, a kaj, ko smo že ves dan preživeli brez radia. Nekaj novinarjev se je zaradi pomanjkanja programa Radia Aktual celo odločilo, da bodo stavkali. Pri tem so jih podprle tudi druge medijske hiše, ki razumejo, da novinarji ne morejo delati brez pozitivne spodbude.

11 11 1. nagrada: darilni paket kozmetike Ahava v vrednosti nagrada: darilni paket kozmetike Ahava v vrednosti nagrada: darilni paket kozmetike Ahava v vrednosti 80 Za sodelovanje pri žrebanju nagrad iz nagradnega sklada morate do 14. februarja 2008 na poštni dopisnici poslati pravilna gesla, ki izhajajo iz slik. Dopisnico pošljite na naslov: Radio Aktual, Cesta 24. junija 23, 1231 Lj. - Črnuče. Franci G. Hedl: Radio je bil»deklica za vse«, ljudje so ga preprosto potrebovali Radio Brežice je, preden je vstopil v jubilejno leto 2008, ko bi obeležil 45-letnico, spremenil svoje ime in svojo podobo. Ena najstarejših radijskih postaj v Sloveniji, za katero je dolga leta veljalo, da ima najbolje založeno fonoteko, se je tako po nekaj manjših spremembah v programu sedaj korenito spremenila. Kljub vsemu ne moremo mimo tega, da se je na Radiu Brežice kalilo kar nekaj uspešnih novinarjev, prihajali so kot dijaki in študenti, se učili ter zabavali sebe in poslušalce, in jim krojili program, ki so ga vzeli za svojega. Kot vedo povedati najstarejši, so ljudje hodili z njive domov, da bi poslušali Radio Brežice, saj so tako izvedeli, kaj se dogaja v občini, v njihovi tovarni, pri»sosedu«. Vseh imen je preveč, da bi jih naštevali, a gotovo moramo omeniti Francija G. Hedla, ki je bil na Radiu Brežice predvsem dober novinar, odgovorni urednik in po sili razmer nekaj časa celo direktor. Zastavili smo mu nekaj vprašanj o nekdanjemu Radiu Brežice. Kakšni so bili začetki Radia Brežice, ko ni bilo ne računalnikov ne CD-jev in so najprej vladale le vinilne plošče in trakovi? Je radio po vašem mnenju sploh še romantični medij? Tisti časi so bili ne le težki, pač pa tudi zanimivi. Ob pomanjkanju glasbenega fonda smo si plošče sposojali pri nekaterih posameznikih, da smo zadostili glasbene želje poslušalcev. To so sčasoma popravile diskografske hiše s promocijskimi izdelki. O kakšni romantiki že takrat najbrž ni bilo govora, danes je prav gotovo sploh ni. Od kod so prihajale informacije, ko še ni bilo raznoraznih informativnih servisov, niti prenosnih telefonov? Je bila lokalna gostilna verodostojen vir informacij? Večino informacij so priskrbele naše ritke, saj praktično ni bilo seje, večje od hišnega sveta, ne politike in»fabrik«, kjer ne bi sodelovali in pobirali materiala za naše oddaje. Gostilna ni bila nikoli vir, morda kdaj namig za kakšno pikro ali ostro tudi na račun politike. Smisel radia je bila informacija, z raznolikostjo govornega programa pa smo segli v vse pore življenja. Bili smo informatorji, provokatorji, izobraževalci in ponujali smo seveda tudi zabavo. Prvi v takratni državi smo poslušalcem čestitali za božične praznike. Kakšna glasba se je predvajala v tistih časih? V začetku je prevladovala narodna glasba, ni manjkalo klasike, sčasoma pa so zahvaljujoč rasti diskografije prihajali tudi drugi žanri. Prav pomanjkanje glasbe nas je sililo tudi v lastno produkcijo, snemanje domačih ansamblov, zborov, godb in podobno. Je bistvo radia biti vaška opravljivka ali cirkuški zabavljač? Mislim, da ne eno ne drugo. Včasih je bil radio»deklica za vse«, ljudje so ga preprosto potrebovali. Te potrebe danes ni več, ravno zaradi številnih dostopnih informativnih medijev in servisov. In v tem je njegova težava. Jelica Koršič

12 12

13 13 Intervju: Janja Novoselc, Robert Roškar in Matej Špehar Racman Kar poslušalec hoče dobiti, mora dobiti Eden je Štajerec, drugi Ljubljančan. Dva glavna petelina, ki se bojujeta vsak za svojo stran Slovenije. Potem je tu še kokoška, ki velikokrat podžiga ogenj med njima. V jutranjem programu Bitki petelinov res ni nikoli dolgočasno! Ne verjamete? Že v tem intervjuju so se jezikovno obdelali, kako hudo mora biti šele vsak delovni dan med pol šesto in deseto dopoldne, ko so v živo na programu?! Vsi ste si že na drugih radijskih postajah ustvarili renomé. Zakaj ste se odločili, da greste na drug, popolnoma nov radio oziroma radio z novim imenom? Robert: Na mojem prejšnjem radiu, Radiu Net FM, se mi je zdelo, da sem se že malo izpel, da sem izpolnil svoje poslanstvo. Delo mi ni več prinašalo pravih izzivov in zdelo se mi je, da je po petih letih in pol prišel čas za nekaj novega, nov radio, novo ekipo, nove ideje. K sodelovanju me je povabil Racman, za katerega vemo, da mu idej nikoli ne primanjkuje, da je vizionar in da obvlada delo na radiu. Sicer delam šele en teden, a je že jasno, da je bila odločitev ta prava. Matej: Ampak malo si pa cvikal, kajne? Robert: Malo že, pa tudi premik v Ljubljano in kako se bom navadil na nov način življenja, saj sem prej živel umirjeno in ustaljeno, sem pa potreboval tudi to, da se mi začne dogajati, ker drugače se mi rado zgodi, da malo zaspim, da začnem stagnirati A zdaj vem, da je bila to prava odločitev. Janja: Moja zgodba glede Radia Aktual je malo drugačna, saj sem staroselka, čeprav se pišem Novoselc. Prišla sem v paketu z RGL-om, pa ne zato, ker bi morala ostati, ampak se mi je zdelo to, da se preizkusim v jutranji ekipi z dvema sovoditeljema, predvsem izziv. Prej sem bila navajena delati sama oziroma v najboljšem primeru z enim tehničnim mojstrom. Niti nisem dosti razmišljala Robert: In si sedaj zadovoljna z odločitvijo? Janja: Seveda! Matej: No, zadovoljna je z mano. Janja: Z obema! Ker sta si takšno nasprotje, da je to tisto, kar vnaša Matej: Saj ni to takšno nasprotje. Oba sva neobrita, s tem, da je on metroseksualno neobrit, jaz pa po kmečko (smeh). Jaz pa v prejšnji službi nisem več videl poti navzgor, saj skoraj ni bilo stvari, ki je še ne bi naredili. Ne bom rekel, da sem se v prejšnji službi dolgočasil, Mnogi bodo rekli: Kaj pa ima zdaj Aktual drugačnega od ostalih radiev? Ima predvsem to, kar ostali nimajo: eno pravo informativno težo, radijski komentar, lokalne novice To zapakirano v ne toliko moteč paket, da ne bi poslušalca, ki išče predvsem zabavo, odvrnilo od poslušanja. ampak sem videl, da se je vse skupaj začelo ponavljati. Sploh, če ne dobimo še kakšnega dodatnega oddajnika in dodatne publike Prišla je ponudba iz Črnuč, ki mi je popestrila počitnice namesto, da bi užival in se spočil, sem 14 dni travmiral bi ali ne bi, tehtal da ali ne in brez kakšnega konkretnega vzroka zaradi tega sem odšel delo sprejel. Poglavitni razlog je izziv in samopotrditev, ali je vse, kar sem v 13- ih letih do sedaj naredil, naključje ali pa mogoče kaj več. Na Aktualu se trudimo poleg nekaj cirkusantskih točk, v katerih sva midva z Robertom glavna klovna, imeti pravi informativni program. Poudarek je predvsem na novinarjih, za katere ljudje sploh ne vedo, da obstajajo. Mnogi bodo rekli: Kaj pa ima zdaj Aktual drugačnega od ostalih radiev? Ima predvsem to, kar ostali nimajo: eno pravo informativno težo, radijski komentar, lokalne novice To zapakirano v ne toliko moteč paket, da ne bi poslušalca, ki išče predvsem zabavo, odvrnilo od poslušanja. Ali nam je uspelo najti pravi kompromis in pravo ekipo, pa bo pokazal čas Robert in Matej, vajina je Bitka petelinov. Kakšna petelina, bi rekla, sta? Robert: Racman se poskuša nekaj repenčiti, jaz pa poskušam braniti svoje stališče. Ravno stolkla se še nisva... Matej: Zato, ker si ne upaš (smeh). Robert: No, malo več te je skupaj. Jaz sem sicer večji, a bolj suh, in to te rešuje. Matej: Kar se petelinov tiče, sva pa res, sicer grdo rečeno, on na štajerskem, jaz pa na ljubljanskem koncu. Še bolj grdo rečeno: vsak na svojem kupu gnoja. Sva pa zelo različna. Jaz sem petelin veteran, z dokumenti in pedigréjem, lep in pokončen, on je pa pač neka štajerska mešanica. Robert: On je med drugim tudi mehkužec, ima otroke, poročen, pod kontrolo svoje žene, jaz sem pa svoboden, prost, nihče me ne nadzira, delam, kar hočem Matej: A sestavljaš ženitno ponudbo (smeh)? Janja: Naj ju še jaz malo pokomentiram. Po tednu dela sem ugotovila, da je Roberta veliko lažje spraviti iz tira, lažje sprovocirati, ker Racman ponavadi le pogleda izpod čela in se nasmehne, kakšnega hudega odziva pa ni. Matej, vi ste oblikovali jutranji program na enem izmed komercialnih radiev. Imate tudi na Radiu Aktual takšno vlogo? Matej: Jaz sem tukaj neke vrste skrbnik vseh 24-ih ur. Poskušal sem pripeljati nekaj, česar tukaj še ni bilo malo več zabave, a hkrati obdržati informativno raven. Radio niso le informacije, ampak je tudi prijatelj in poslušalec te sprejme za prijatelja samo, če dodaš nekaj več od le golih podatkov, torej tudi del sebe. Želim, da Aktual ne bi bil hladen informativni servis, ki bruha informacije, ampak družabnik, na katerega se lahko kadar koli obrneš, da bi postal poslušalcu stari znanec, ki ga nikoli ne razočara, razen če zmanjka elektrike na oddajniku. Robert, vi ste Štajerec in tega niti pred mikrofonom ne skrivate. Pa je v Ljubljani varno po vaše zavijati? Robert: Mislim, da je bila osnovna ideja poudariti, da sem Štajerec, Mariborčan. Upam, da bodo to ljudje vzeli kot simpatično. Mislite, da so vas poslušalci dobro sprejeli, da radi poslušajo narečni govor? Robert: Se ti zdi, da je to narečje? Matej: Meni se ne zdi, razen kakšna beseda, ki je prav čudna, pa jo potem kot Ljubljančan prav čukasto pogledam Robert: Kot je na primer oka za oči. Zdi se mi, da sem se v tem času, odkar delam na radiu, že naučil pravilneje govoriti, vsake toliko časa pa me kakšna beseda vrže ven. Rad bi, da bi se to ljudem zdelo simpatično oziroma da se jim že zdi. No, ampak zdaj vsaj vedo, da v Mariboru rečemo oka Matej: Jutranji program je sestavljen iz ljudi, ki prihajajo iz koncev, ki jih naš radio pokriva. Janja že nekaj let živi v Ljubljani, ampak prihaja iz brežiškega konca, Robert iz Štajerske in jaz iz Ljubljanske kotline Janja: Jaz vedno tulim, da prihajam iz Brežic na štajerski strani Save. In kako v etru delujeta Ljubljančan in Mariborčan? Se kdaj med seboj pomerita v stilu ljubljanskih zmajev in štajerskih vijol? Matej: Meni se zdi, da imamo mi kar radi Štajerce, ampak oni se počutijo malo ogrožene tukaj Robert: Štajerci smo zelo temperamentni, problem je le, da v prestolnici menite, da je to too much in se zaradi tega vi počutite rahlo ogrožene, ker ne pričakujete, da lahko kdo pride iz štajerskega konca in dejansko Matej: Saj to mi je zanimivo, da sploh najdete čez Trojane! Roberta prepričujem, da je končno prišel na pravo stran Trojan. Robert: Jaz se še vedno zelo zelo rad vračam ob petkih domov, da grem ven iz te megle, da sonce malo posije, da nisem čisto bled Janja, vaš je jutranji informativni program. Verjetno ste vse dopoldne na preži za svežimi novicami Janja: Zadnji teden je bil glede tega kar napet in upam, da se bo to sčasoma malo umirilo. Matej: Pa zakaj? Ravno zdaj smo naročili te vojaške postelje pograde Janja: (Smeh.) Zadnji teden sem res delala od 5.15 pa do ali še dlje. Razlog je predvsem v količini informacij, pa tudi dela se na drugačen način kot na RGL-u, več je ljudi in usklajevanja, imamo tudi lokalno Po tednu dela sem ugotovila, da je Roberta veliko lažje spraviti s tira, lažje sprovocirati, ker Racman ponavadi le pogleda izpod čela in se nasmehne, kakšnega hudega odziva pa ni. uredništvo, ki da vsemu skupaj svoj prispevek Trudim se biti na preži in ne česa zamuditi. Ste pa tudi urednica informativnega programa. Na kakšne karte oziroma novice stavite? Janja: Predvsem na novice, ki vplivajo na življenje ljudi. Če vzamem na primer novice o predsedovanju Slovenije Evropski uniji, ki znajo biti precej dolgočasne, se tega lotimo z vidika navadnega človeka. Mislim, da je koristno, da vedo, kdo pride k nam, ampak pomembneje je, da vedo, kako bo to vplivalo na njihov dnevni ritem, torej, ali to pomeni, da bodo med Brdom in Ljubljano ceste zaprte Matej: Tisto, kar poslušalec hoče dobiti, mora dobiti. Boste v etru delili tudi svoje zgodbe, na primer, kaj se vam je pripetilo v določenem obdobju življenja ali pa na poti v službo? Robert: Zdi se mi, da v eter damo vsak dan nekaj novega o nas. Menim, da bi bilo celo slabo moderirati program, če poslušalec ne bi vsaj nekaj izvedel o tebi Matej: če ne bi vsaj enkrat na uro povedali, da ima Robi trebušček pri 26-ih. Robert: Mislim, da po enem tednu poslušalci vedo že kar veliko o meni. Seveda pa paziš, da ne razlagaš tistega, kar jih ne bi zanimalo, ali pa bi bilo res zelo osebno. Matej: Vsi že vedo, da Robi rad posluša Tanjo Žagar, Mirno Reynolds, Saško Lendero, Rebeko Dremelj Robert: in da Racmana oblači žena, da nosi vedno ene in iste jopice, da ima fetiš na velike in drage avtomobile in da je fovš tistim, ki jih imajo Matej: To pomeni, da sem čisto običajen človek. Robert: Tudi jaz. Matej: Ampak nimajo vsi takega trebuha, kot ga imaš ti. Neža Stritih

14 14 KUPIM Mali oglasi Kupim rabljen radio, ki brezhibno lovi samo 5 frekvenc (88.7, 95.9, 100.2, in 104.8). Vse ostale frekvence so tako in tako nepotrebne. Ponudbe pod»aktual je zakon«. Kupim mobilca, ki omogoča poslušanje radia. Zadnjič sem namreč odšel na stranišče za 5 minut in nisem slišal najboljše fore Petelinov. Vsi prijatelji me imajo za norca, saj oni prek mobilca poslušajo radio tudi na stranišču. Pripravljen sem odšteti cel kupček denarja. Ponudbe sprejemam po mobilcu - čim prej!!!! Za čim manj denarja kupim novo radijsko anteno. Moja zdajšnja namreč ni več dobra, ker lovi le tri od petih frekvenc Radia Aktual. Jaz pa hočem takšno, ki bo lovila prav vse. PRODAM Prodam dve uri prostega časa na dan. Ne potrebujem ga več, odkar je na sceno stopil Radio Aktual. Poslušam ga nonstop. Čas prodam ubogim param, ki Aktuala ne lovijo. Prodam dva odojka, težka 110 in 100 kilogramov. Nimam se več časa ukvarjati s pujsi, saj v hlevu žal ne morem poslušati Radia Aktual. Ponudbe pod»odojki za vse«. Po delih prodam starega juga - zastava koral 55. Zadnjič sem se peljal na poslovni sestanek in poslušal Peteline. Pa sem se tako močno smejal, da sem zletel v obcestni jarek. Kljub škodi je bilo vredno vsakega centa, ki ga bom odštel za novega jugeca. ODDAM / PODARIM Oddam Eno staro radijsko postajo, ki je bila včasih velik Hit. Zdaj je najboljši postal Aktual. Stara postaja ni vredna prav nič, zato bom vesel, če se je bom znebil. Oddam prenosni računalnik. Že vnaprej naj povem, da je ničvreden, saj pri poslušanju Radia Aktual prek spleta prekinja. Prijatelj Tone pravi, da imam slabo internetno povezavo, ampak kaj pa on ve. Če hočete skoraj nov (dva meseca star) prenosnik, mi pišite na Če vam ne odpišem, me je spet vrglo z interneta. Oddam približno 100 knjig. Prebrala sem skoraj vse, potem pa sem začela poslušati Radio Aktual. Zdaj ne čutim več potrebe po branju, saj vse izvem na Aktualu. Ponudbe pod»radijski molj«. AKTUALOV HOROSKOP Oven 20. marec april Po duši ste ljubitelj udarnih ritmov. Ker glasbo največkrat poslušate v avtu, se vam bo tam ob zbranem poslušanju nekega besedila (npr. I Belive I Can Fly) porodila ideja po na videz neizvedljivi stvari. Toda vztrajali boste, saj znate biti trmasti, in uspelo vam bo! V ljubezni vam horoskop napoveduje bolj nemirne čase, toda ne skrbite, na vaši najljubši radijski postaji bodo vrteli prave ritme ob pravem času! Bik 20. april maj Ker težko rečete ne, boste tudi v prihodnjih dneh precej obremenjeni s težavami drugih. Vaša najljubša radijska postaja pa bo pravo zdravilo proti temu. Trenutek odločitve lahko pade ravno ob poslušanju določene skladbe. Horoskop vas opozarja na stres, ki ga boste vnesli v partnersko življenje. Še nasvet: za dan brez stresa naj vas zjutraj zbuja sproščen jutranji program na vaši radijski postaji. Dvojčka 21. maj junij Prihodnje dni se boste počutili odlično, zvezde vam kažejo tudi harmonične odnose z drugimi. Nergali boste le v času radijskih novic, saj ste velik ljubitelj glasbe. Toda nagnjeni ste k radovednosti, zato jih boste kljub temu poslušali in v eni od njih slišali pomemben odgovor. Partner bo zaradi preobilice vašega dela pogostokrat ljubosumen. Horoskop nasvet: presenetite ga z glasbeno željo. Rak 21.junij julij V prihodnjih dneh si boste izborili tisto, kar vam pripada. Sprva boste še pazili na prijaznost, pozneje pa boste precej osorni, kar se bo odražalo tudi pri vaši vožnji. Ker radio največkrat poslušate v avtu, vam bodo koristila obvestila o radarski kontroli, s čimer se boste izognili marsikateri kazni. Ker bo partner precej naporen, boste uteho iskali v besedilih otožnih skladb, ki se bodo na vaši radijski postaji vrtele kot naročene. Lev 23. julij avgust V prihodnjih dneh se vam predvsem na finančnem področju obetajo velike spremembe. Čeprav ne marate reklam, vam bo neka radijska reklama pomagala pri pomembni odločitvi, ki se bo pozneje izkazala za pravilno. Z ljubezenskimi težavami se vam ne bo ljubilo ukvarjati, čeprav vam zvezde napovedujejo pestro in razburljivo dogajanje med rjuhami, živahni ritmi pa bodo spremljava, ki je boste takrat še posebej veseli. Devica 23. avgust september V dneh, ki so pred vami, boste širili svoje obzorje. Zanimati vas bodo začela aktualna dogajanja in področja, ki jim do sedaj niste namenjali pretiranega zanimanja. Radijska informativna oddaja bo za vas pravi vir informacij, med katerimi boste našli tudi kakšno ključno temo za pogovor. Partner vas bo občudoval, čeprav pretirano romantičnih čustev ne boste občutili. Horoskop vam svetuje sprostitev ob jutranjem programu. Tehtnica 23. september oktober Hitrost vaših misli bo izredna, zato boste velikokrat izjavili kaj takšnega, kar sicer ne bi, in tako užalili ljudi okoli sebe. Prepire boste skušali preglasiti s povečano glasnostjo vašega radia, kar pa vaše tesnobe ne bo rešilo. Premagovali jo boste z umirjenimi ritmi, ki jih na vaši radijski postaji ne bo manjkalo. Horoskop nasvet: ker ste ljubitelj koncertov, spremljajte radijske napovedi kulturnih prireditev, zagotovo se bo našlo kaj za vas. Škorpijon 23. oktober november Prenehali se boste obremenjevati z malenkostmi in si tako odprli več vrat. Gradili boste na razumu in redno spremljali aktualne radijske novice. Hvaležni jim boste v trenutkih, ko ne boste vedeli, kaj se pogovarjati z osebo, ki vam para živce. Veliko boste v družbi in pogosto boste večer končali na zabavi. Horoskop nasvet: na poti domov spremljajte obvestila o policijskih kontrolah. Strelec 22. november december Ob udarnih ritmih se vam obeta pestro intimno življenje, ki ga boste poskušali prikrivati. Čeprav o svojih intimnih trenutkih ne boste želeli razlagati nikomur, vas bo izdala glasnost radijskih zvočnikov, ki bo takrat vse prej kot minimalna. Da bi se izognili radovednežem, se boste zakopali v delo, ki vam ga ne bo zmanjkalo. Horoskop nasvet: čez pravo radijsko postajo se tudi sosedje ne bodo pritoževali. Kozorog 20. december januar Vaše razpoloženje bo v prihodnjih dneh hitro spreminjajoče, iz popustljive in prijazne osebe se boste v hipu znali preleviti v zahtevnega tirana. Svoj mir boste iskali ob nežnih ritmih, najpogosteje slovenskih glasbenikov. Ljubljena oseba vam bo upravičeno očitala nezanimanje, toda vam za nerganje ne bo mar. Skušali jo boste utišati z vašo najljubšo radijsko frekvenco, kar se bo izkazalo za uspešno. Horoskop nasvet: bodite previdni. Vodnar 20. januar februar Vaša hoja po robu v ljubezenskih odnosih vas lahko drago stane, česar se sicer zavedate, ampak vse skupaj je tako le še bolj razburljivo. K vašemu suverenemu nastopu bo veliko pripomogla udarna glasba. Radijske šale boste prenašali naprej in okolici delovali neverjetno izvirni, kar se bo obrestovalo tudi v službi. Napredovali boste. Ribi 18. februar marec Natančnost, ki jo bodo zahtevali od vas, vam bo šla na živce. Toda ob pravem trenutku boste spoznali, da ima glasba vpliv tudi na vašo zbranost. Poslušali jo boste v službi, kjer se vam obetajo spremembe. Želeli boste izboljšati intimne odnose, zato boste radijski sprejemnik postavili tudi v spalnico. Anketa z ulice: Kakšno glasbo radi poslušate vi? Zelo rada prisluhnem dobri glasbi, ki ima neko vsebino, starejšim evergreenom ali duhovni glasbi, ki jo na radijskih postajah le redkokdaj zasledim. Všeč mi je tudi instrumentalna glasba in uspešnice iz 80. in 90. let, ki jih zagotovo premalokrat vrtijo. Zanimivo, da smo včasih morali poslušati staro glasbo, ker so vrteli samo to, danes pa prav teh izvajalcev sploh ne slišim več. Morda je ravno to razlog, da radia doma skoraj ne poslušam. Darja, pravnica, 36 let Mislim, da se na radijskih postajah vrti preveč moteče glasbe. To so skladbe, ki so mašilo za kratek čas, opevajo pa kozolce, senike in podobne reči. Takšna besedila poneumljajo ljudi. Rad imam glasbo, ki ima rep in glavo. Skladbe, ki imajo vrednost, človeku nekaj povedo, mu morda dajo misliti. Skladbe z dušo. Sam poslušam predvsem starejšo rock glasbo, glasbo iz 60. in 70. let minulega stoletja. Če jo pogrešam na radijskih postajah? Da, zelo. Žal. Tomi, 39 let, tonski tehnik na radiu Meni je všeč glasba, ki jo vrtijo na radijskih postajah. Mislim, da se za vsakega kaj najde. Sama sicer poslušam pop, r'n'b, hip hop, skratka moderno glasbo, ki jo vrtijo na MTV. Če mi glasba na radiu ni všeč, zamenjam postajo ali si prižgem mp3 predvajalnik. Tina, 14 let, osnovnošolka Poslušam tisto, kar je. Zelo rada imam hrvaško glasbo, ampak tega na radiu kar dosti vrtijo. Včasih me zmoti to, da vrtijo preveč glasbe z MTV, ki pa je ne maram. Takrat navadno prestavim na drugo radijsko postajo. Moram pa povedati, da mi je na radiu zelo všeč to, da kar dosti poročajo o radarskih kontrolah in stanju na cestah, saj radio poslušam največ v avtu. Vika, 44 let, ekonomistka Electronics d.o.o. Resljeva 40, Ljubljana 01/ / glasbila in profesionalna avdio-video oprema uradni uvoznik in distributer mikrofoni brezžični mikrofonski sistemi studijski mikrofoni konferenčni mikrofoni brezžični monitorski sistemi audio procesorji avtomatski mikrofonski sistemi sejne sobe kongresni centri cerkve gledališča klubi izobraževalne ustanove fitness centri radijske in TV postaje avdio in video studiji Ne prenesem hrupne disco glasbe z nabijanjem in vreščanjem. Pogrešam dobro glasbo, s tem mislim evergreene, klasiko in tudi narodno zabavno glasbo. Rad prisluhnem glasbi, ki ima rep in glavo, ki poslušalcu nekaj pove. Poslušam zelo raznoliko vrsto glasbe. Od starih evergreenov, kot so Bony M, Beatles, Queen, Smokie, Baccara, Abba... To je glasba moje mladosti! Poleg tega pa rad prisluhnem tudi hecnim besedilom, kakršna ima npr. Adi Smolar, so življenjska, pa še nasmejimo se zraven. Ampak tega je na radiih dovolj. Pogrešam več glasbe iz 80. let. Franci, 40, gradbenik Kakšno glasbo poslušava, je odvisno predvsem od najinega počutja. Skupaj ali vsak zase se ob glasbi predvsem sprostiva, zabavava ali imava lepo. Glede glasbe na radijskih postajah pa nimava pripomb, saj se zmeraj kaj dobrega najde. Če se le hoče. Monika, 24, policistka Tomaž, 30, gostinec

15 15 Emisija CO 2 : od g/km. Povpre na poraba goriva: od l/100km Mercedes-Benz je znamka Daimlerja, Naročnik oglasa: AC-Intercar že od Razpoloženja se spreminjajo! Eno vozilo, dva načina vožnje. Udobno ali športno. ali 343 EUR na mesec* Paket opreme Avantgarde ali Elegance že od 29 EUR na mesec* Paket Advanced Agility že od 15 EUR na mesec* Za vozila iz zaloge vam podarimo servisni paket simbio, ki obsega prve štiri redne servisne preglede po predpisih Daimlerja z originalnimi rezervnimi deli Mercedes-Benz, oz. do prevoženih kilometrov** Če ljubite nenadne odločitve, je razred C pravo vozilo za vas. Pri razredu C lahko vašo vožnjo prilagodite tako vašemu trenutnemu razpoloženju kot razmeram na cestišču. Paket Advanced Agility vam s pritiskom na gumb omogoča, da se odločite bodisi za izredno športno ali poudarjeno udobno vožnjo. * Izračun je narejen za finančni leasing za 48 mesecev s 40% pologa, 20% balonskega odkupa. Ponudba je informativna, narejena za osnovne modele vozil. Za točen izračun se obrnite na debis AC Leasing d.o.o. EOM je 10,29% in se lahko spremeni, če se spremeni kateri od elementov izračuna. ** Omejena količina vozil z bogatim paketom opreme je na voljo do prodaje zalog. Manipulativni stroški niso všteti v ponudbo. Za točne informacije in izračune cen za posamezen motor se prosim obrnite na pooblaščene prodajalce vozil Mercedes-Benz. Pooblaščeni prodajalec Autocommerce, RC Ljubljana T: , RC Maribor T: , RC Koper T: , RC Nova Gorica T: , TRENDY d.o.o. T: in Agentske enote: AE Novo mesto T: , DC Dominko Center d.o.o. T: , Prodajno servisni center Hotko T:

16 16 Robert Roškar Faktualno Ker mi niti intervju in cel kup fotografij v dotičnem časopisu niso dovolj, da nafilam svoj enormni ego, sem si izboril celo čisto svojo pravo aktualno kolumno. Moja naloga v njej je v par stavkih zajeti moje občutke dela na popolnoma novem Radiu Aktual, ki se po moje v teh dneh že počasi useda v želodce nekaterih naših poslušalcev. Resnično upam, da v večini primerov tam tudi ostane. Saj veste, želodčna kislina in uf! Biti Aktualec je izobraževalno: izvedel sem, da Šuštarski in Čevljarski most pomenita isto. Seveda me je vrla Janja o tem poučila v živo v Bitki petelinov. Mojemu ugledu kot novopečenemu Maribljančanu to ni kaj prida pomagalo. Biti Aktualec je timsko: delam z zares zanimivo ekipo. Moji sodelavci so izjemno raznoliki posamezniki: enega med njimi denimo vzburja sperma na obrazu, ki pa ne sme biti bela, ampak vodéna, neka sodelavka ne mara beljaka in si zato na pici zmeraj zapeče samo rumenjak, neka sodelavka je vitka kot hudič, pa vseeno jé samo polovične obroke, neka sodelavka vsakodnevno oblači svojega moža, neki sodelavki mama ne verjame, da je zanosila po naravni poti, nek sodelavec se v službi preobuje in hodi naokrog v hišnih copatih, nek sodelavec si vodo iz avtomata meša s sirupom, za katere sploh nisem vedel, da dejansko še obstajajo, nek sodelavec je že 11- krat gledal risanko Avtomobili, nek sodelavec pa si je zaradi kamere v studiu na majice na zadnjo stran natisnil provokativne napise. Okej, slednjega sem si izmislil, ker sem na to pomislil sam. Biti Aktualec je frizurasto: zaradi postavitve kamere si vsako jutro zvijam tilnik, ker me zanima, kako mi zadaj stojijo lasje, da bo na kameri ja izpadlo čim boljše. Biti Aktualec je kondicijsko: vpisal sem se v športni klub v Črnučah, kamor zahajam skoraj vsak dan. Na žalost zaenkrat še nisem stopil v športne prostore. Hodim v solarij. Vse ob svojem času. Biti Aktualec je nešportno in skrb vzbujajoče: celotna ekipa Bitke petelinov je tako nešportna, da me resnično skrbi, kaj se bo zgodilo, ko se bo na športnem področju zgodil kak izjemen dosežek in bomo o tem primorani govoriti v jutranji temi. Biti Aktualec je nerodno: že dvakrat sem poslušalce pozdravil v Bitki talentov namesto petelinov, poleg tega pa sem zadnjič precej nerodno izgovoril ime nekega kraja blizu Ljubljane. Medtem ko so na nacionalki zaradi prve napake verjetno vzhičeni, ker jim delam reklamo v božjo mater, pa so prebivalci tistega kraja malo manj in me verjetno ne marajo. Nekaj časa ne grem tja, da me ne bodo kamenjali. Biti Aktualec je menzno: med moje dnevne rituale je nenadoma padel obisk delavske menze. Obožujem delavske menze. Roko na srce, pasulj v domači proizvodnji ni nikoli tako dober kot tisti, ki ga pripravijo v stolitrskem piskru. Pri tem me en klinc briga, če tiste ne do konca zaužite pasulje vlijejo nazaj. Kar ne vidiš, ne boli. Njam! Biti Aktualec je naporno: poglejte, vstajam ob 4.45, potem pa je vsak dan prva stvar, ki jo vidim, Racmanov čemerni obraz. Ne mi zavidat'! Človek bi za to rabil povišico! Biti Aktualec je fukiš: no, to sem tako ali tako, Aktual gor ali dol. Pogovor: mag. Miha Krišelj, APEK Digitalna evolucija Dobra stara vinilka je že pred časom dobila svojo mlajšo digitalno sestrico zgoščenko. Fotoaparati so se pred kratkim poslovili od filma in presedlali na digitalne spominske kartice, videorekorderji z dobrim starim črnim trakom v velikih kasetah so že redkost in jih izpodrivajo snemalniki s trdim diskom. Walkmani s kasetami so že resni kandidati za mesto v tehničnem muzeju, MP3-predvajalniki na čelu z ipod-om so tisti, ki so sedaj glavni družabniki naših ušes. V zelo kratkem času bo izklopljena tudi analogna televizija: nadomestila jo bo digitalna tehnologija, ki se bo na LCD-jih in plazmah bohotila v naših dnevnih sobah. Toda imamo izjemo, ki še vedno deluje v okviru že več kot stoletje starega analognega sistema prenosa podatkov. Radio! Osnovni princip radijskih valov se od časov prvih poizkusov Tesle in Marconija ni dosti spremenil. Že nekaj časa se napoveduje DAB Digital Audio Broadcasting, toda kljub temu, da so se začetki te digitalne zgodbe začeli pisati že v osemdesetih letih minulega stoletja, ta standard na naši grudi še vedno ni zaživel. Zakaj? V osemdesetih letih je bilo malo proizvajalcev DAB sprejemnikov, pa še ti so bili dragi. Razmere so se pozneje spremenile, cena sprejemnikov je padla in tako postala primerljiva ceni klasičnih analognih sprejemnikov. Kljub temu se razmere na DAB platformi niso občutno spremenile. Nacionalna radijska hiša digitalnemu radiu ni dala prednosti, in to kljub temu, da je Slovenija že leta 1997 na konferenci v Wiesbadnu pridobila frekvence za nacionalno pokrivanje. Frekvenc je torej več kot dovolj, razloge za neobstoj digitalnega radia je treba iskati drugje. DAB omogoča kar nekaj prednosti pred staro analogno FM tehnologijo prenosa podatkov. Katere so najbolj zanimive za običajnega smrtnika poslušalca? Če primerjamo DAB in FM s podporo RDS sistema, je uporabniška izkušnja podobna. Oba sistema omogočata avtomatski preklop na najboljši signal poslušane radijske postaje in še kup dodatnih funkcij, od katerih je najbolj razširjena funkcija signalizacije prometnih obvestil. DAB sistem je inženirsko gledano odličen pri premagovanju težav sprejema radijskih signalov v mobilnih razmerah, kjer je velika prisotnost odbitih in časovno zakasnjenih signalov istega radijskega oddajnika, kar se kaže kot motnja pri sprejemu. Analogni FM sistem namreč v svojem bistvu nikoli ni bil namenjen sprejemu v avtomobilu in to dejstvo so inženirji uporabili za izhodišče pri razvoju novega sistema T-DAB. DAB torej ne šumi, odbiti valovi, ki sicer motijo analogni sprejem, tu celo pripomorejo k boljšemu sprejemu. Z manjšimi oddajnimi močmi je mogoče pokrivati večje območje. Nacionalni radio je na Krvavcu menda že pred skoraj desetletjem zagnal prvi digitalni oddajnik. Toda po nekaj tednih naj bi vse utihnilo. Je to res in ali je zdaj v slovenskem zraku sploh kakšen ponudnik digitalnega radia? To je res. RTV Slovenija je v času Sejma elektronike - leta 1997 v Ljubljani - začela poskusno oddajati s Krvavca. Oddajnik jim je posodil švicarski Telekom. Nato je oddajanje DAB zamrlo vse do leta 2006, ko je APEK v novembru izdala dovoljenje za oddajanje DAB s Krvavca na kanalu 12B za programe RA SLO 1, VAL 202, ARS in RSI. Digitalni radio v Sloveniji torej deluje že skoraj leto in pol. Ali v naših trgovinah že lahko kupimo digitalni radijski sprejemnik? So trgovci seznanjeni z novo tehnologijo? Po mojem vedenju DAB sprejemnikov v slovenskih trgovinah ni. Ne gre toliko za to, ali so trgovci seznanjeni z novo tehnologijo. Pomembnejše je povpraševanje pa takšnih sprejemnikih tega pa, kot kaže, ni, saj izredno malo ljudi ve, da je v Ljubljanski kotlini možno sprejemati DAB signal. Televizijske hiše bodo v okviru zakona kmalu primorane seliti svojo ponudbo na digitalne oddajnike. Zakaj so pri televiziji tako pohiteli, radio pa še vedno ostaja na analognem spektru? Bo tudi radio kmalu doživel takšno selitev? Pri digitalni televiziji gre za odločitev, ki je bila sprejeta na nivoju mednarodne telekomunikacijske zveze ITU. Razlogov za to odločitev je več. Pri digitalni televiziji gre za občutno bolj kakovosten sprejem signala. S prehodom na digitalno oddajanje bi dosegli dvoje; televizija bi pridobila več prostora v svojih digitalnih omrežjih, kar pomeni možnost razvoja novih programov ali/in programov televizije visoke ločljivosti, del spektra bi lahko namenili (in prodali) operaterjem mobilnih komunikacijskih omrežij. Radio takšne selitve še ne bo doživel tako kmalu, saj so za digitalni radio namenjene dodatne frekvence v področju VHF ter na področju 1,5 GHz. Torej ne gre za prehod, ampak za vzpostavitev novega medija na drugem delu radio-frekvenčnega spektra. Je lahko internet (TCP/IP protokol) glede na vedno višje hitrosti prenosa boljša alternativa kot DA- B+? Konec koncev že skoraj vse klasične radijske postaje oddajajo tudi preko urejenega streaminga na spletu. Ne gre pa zanemariti niti prave poplave izključno internetnih radiev. Ali ni splet pravi medij za digitalni radio? Po mnenju nekaterih je splet pomenil konkurenco klasičnemu radiu, pa se je izkazalo, da ni tako. Spletni radio je res globalni medij, žal pa ima dve pomanjkljivosti; prva je omejeno število poslušalcev zaradi licenčnih pogojev internetnih strežnikov, druga pa je infrastruktura, ki je praviloma žična. Radio je v svojem bistvu brezžični medij, število poslušalcev pa je praktično neomejeno seveda na območjih, kjer je mogoče sprejemati radijski signal. Radio kot medij ima ogromno privržencev predvsem v avtomobilih, kjer zaradi svoje specifike zvoka, nima konkurence. Kako to, da avtomobilska industrija v Evropi v avtomobile še vedno vgrajuje»stare«fm radie? To se tudi jaz sprašujem. Verjetno zato, ker ni pravega povpraševanja po DAB sprejemnikih in posledično (ali pa vzročno) ni prave ponudbe (razen v Angliji). Tako DAB radio še vedno obstaja le kot opcijska oprema avtomobila. Je na obzorju še kakšna digitalna revolucija? Trenutno ne, vendar je ritem tehnološkega razvoja tako hiter, da so napovedi prihodnosti zelo nezanesljive. Matej Špehar

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana.

BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana. BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana. Uredniški odbor: Teodora Ilić, 8. a; Srna Mihelač, 8. a; Luka Nikolić, 8. a; Anna Sitki,

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anica Šircelj Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 1 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SLOVENSKI POPULARNO-GLASBENI OKUSI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SLOVENSKI POPULARNO-GLASBENI OKUSI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MARUŠA OFAK Mentor: Izr. prof. dr. GREGOR TOMC SLOVENSKI POPULARNO-GLASBENI OKUSI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 1 1. UVOD...str. 1 1.1. PREDPOSTAVKA...str.

More information

Razvoj rocka na Slovenskem

Razvoj rocka na Slovenskem Srednja ekonomska šola Celje Ekonomska gimnazija Vodnikova ulica 10 3000 Celje Razvoj rocka na Slovenskem RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Podvez Jakob Pečnik Mentor: Matevž Goršič, prof. Mestna občina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =)

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =) Tajvan 4.8.2013 Pišem po malo daljšem času, končno sem v Hualienu. Vzel sem vlak 4B iz Taipeia. Vozili smo se 3 ure, točno do minute. Mislil sem, da sem izbral "ta hitrega", ki vozi le 2 uri in 10 minut,

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

Upravitelj opravil Task Manager

Upravitelj opravil Task Manager Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

#24 SIMPLY CLEVER. 8 V RITMU CESTE Kaj pa vi poslušate v avtu? 68 REPORTAŽA S kolesom nad Bledom. 76 DRUGAČEN INTERVJU Primož Roglič

#24 SIMPLY CLEVER. 8 V RITMU CESTE Kaj pa vi poslušate v avtu? 68 REPORTAŽA S kolesom nad Bledom. 76 DRUGAČEN INTERVJU Primož Roglič #24 SIMPLY CLEVER Revija za brihten odnos do življenja 8 V RITMU CESTE Kaj pa vi poslušate v avtu? 68 REPORTAŽA S kolesom nad Bledom 76 DRUGAČEN INTERVJU Primož Roglič UVODNIK I SIMPLY CLEVER 3 KODIAQ

More information

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society Slovensko muzikološko društvo Slovenian Musicological Society 25 2009 Vsebina Pozdrav urednice... 3 Poročilo o delovanju društva... 5 Delovanje študentske sekcije SMD... 9 Večeri sodobne glasbe... 11 Mantuanijeva

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

... ~ LJ I ... " ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:...

... ~ LJ I ...  ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:... To SEMJAZ URBANI LOV EC MATElU ZA.8. MAREC PDGOVOR Z UPORABNICO NEDOVOLJENIH DROG ~j;::;::;~.; 8 THC ODVISNIK... 10 R AZSTAVA... fl. 11 TATOO ZGODBA.-.... ~. 4..,:. '::~ 11 KRALJ IN KRALJlCA ::.: # - 12

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR KAZALO PREDGOVOR 11 ZAMETKI KINEMATOGRAFIJE NA SLOVENSKEM 17 TRIDESETA LETA: PRVA SLOVENSKA CELOVEČERNA FILMA 27 SLOVENSKI FILM MED DRUGO SVETOVNO VOJNO 45 POVOJNA KINEMATOGRAFIJA: TRIGLAV FILM IN REVOLUCIONARNA

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V poslavljanju od bogatega šolskega leta in v pričakovanju počitnic UVOD EŠ Novine, maj 2016 Izdajatelj:

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

B A C I L...B A C I L...BA...C I L

B A C I L...B A C I L...BA...C I L B A C I L 2011...B A C I L...B A C I L...BA......C I L Živjo, dragi bralec!... ...Počitnice so se končale, konec je dolgih sončnih večerov in vročih noči, pred nami pa je spet utrujajoča šola. Zgodnje

More information

Časopis javnega zavoda RTV Slovenija leto 44 številka 05/06 junij 2015 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Časopis javnega zavoda RTV Slovenija leto 44 številka 05/06 junij 2015 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana kričač05 06 Časopis javnega zavoda RTV Slovenija leto 44 številka 05/06 junij 2015 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana praznovanje tekst in foto: Darko Koren Radio Maribor je z dnevom odprtih vrat

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK Slepci UREJA JANKO MODER lzvirni naslov LES A VEUGLES EDITIONS FASQUELLE OSEBE DUHOVNII\ TRIJE OD ROJSTVA SLEPI NAJSTAREJSI SLEPEC PETI SLEPEC SESTI SLEPEC NAJSTAREJSA

More information

Dijak: david wratny Letnik: 2.b Predmet: glasbena vzgoja

Dijak: david wratny Letnik: 2.b Predmet: glasbena vzgoja Dijak: david wratny Letnik: 2.b Predmet: glasbena vzgoja OBISK SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA Kratek življenjepis skladatelja Giacomo Puccini se rodi 22.decembra leta 1858 v Lucci, družini

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

KDO SPLOH BERE UVODNIKE?

KDO SPLOH BERE UVODNIKE? U V O D N I K K A Z A L O 40 let od prvega pristanka na luni stran 3 Fo t o g r a f i j a: Jure Stušek Slovar MSN kratic stran 4 Filmska kritika stran 6 Zasvojenost s televizijo stran 8 KDO SPLOH BERE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

stevilka 73 julij 2012

stevilka 73 julij 2012 Pozdrav svetlobe! In ko smo mislili, da je sprememb konec se bomo začeli zavedati, da ne gre za spremembe, temveč za preobrazbo, za metamorfozo metulja, v kateri se moramo popolnoma razpustiti v kozmično

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

official Programme VELUX EHF Champions League 2012/2013 RK Gorenje Velenje vs. St. Petersburg Velenje / 20.

official Programme VELUX EHF Champions League 2012/2013 RK Gorenje Velenje vs. St. Petersburg Velenje / 20. official Programme VELUX EHF Champions League 2012/2013 RK Gorenje Velenje vs. St. Petersburg Velenje 29.9.2012 / 20.00 Rdeča dvorana handballenergy.com Win VIP tickets now! Visit handballenergy.com and

More information

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA SEPTEMBER 2016 UREDNIŠKI ODBOR PISCI PRISPEVKOV Glavna urednica Teja Boršić Mentorici Helena Topolovec Bernarda Leva Lektorica Bernarda Leva NASLOVNICA Valentina Bek Valentina

More information

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009 Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 24, junij 2009 dr. Milan Pogačnik dr. MARJAN KOSEC EQUITANA Tujki gastrointestinalnega trakta Pri belem dihurju (Mustela putorius furo)

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Alumni novice Univerze v Novi Gorici

Alumni novice Univerze v Novi Gorici Alumni novice Univerze v Novi Gorici junij 2012 Naslov: Alumni novice Univerze v Novi Gorici Urednica: Nives Štefančič, Katerina Vidner Ferkov ISSN: 2232-5786 Letnik: 1 Številka: 2 Fotografije: Arhiv Univerze

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki!

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki! Uvodnik Dragi stripoholiki! Vztrajamo tudi v teh poletnih mesecih in pred vami je tretja številka našega fanzina. Potrudili se bomo, da bi obdržali dvomesečni ritem izhajanja, razmišljamo, da bi v prihodnosti

More information

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 0 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 Uredniški odbor: Maša, Julijana, Klara, Mirjam, Neža, 7. b; Ana, Alja, Maša, Žana, 8. c Pomagali pa so tudi: Jan Jure, Matej,

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina.

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Utrinki 2013/2014 Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Kazalo Moj dan v bolnišnici 2 Doživetje v bolnišnici 2 Moj vtis o bivanju na pediatrični kliniki in v kliničnem

More information

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje Marec 2017 za interno uporabo kar interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje KAZALO 4 se dogaja 6 11 iz zpls zpls pomaga 20 28 32 o njih se pišejo legende thermik messe 2017 ikarjeva šolska klop Ikar,

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 1 / 2013 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 12, številka 1 / 2013 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KRIK KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KOLOFON Sodelovali so: Alja, Maša, Teodora, 7. c; Anja M., Anja Š., Teja, Urša, Lara, 9. c Mentorici: Dunja Jezeršek, Daša

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

VELIKA NOČ V NORIŠNICI

VELIKA NOČ V NORIŠNICI VELIKA NOČ V NORIŠNICI Marjan Čufer 1. 2 Pomladni veter je zajokal ali zapel, saj pravzaprav ne vem v krošnjah z mladim listjem zunaj v parku in takoj nato utihnil. Zvon v manj kot sto metrov oddaljenem

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

PREDSTAVITEV ODZIVOV OBČINSTVA november 2012

PREDSTAVITEV ODZIVOV OBČINSTVA november 2012 TA DOKUMENT PREDSTAVLJA IZBOR ODZIVOV JAVNOSTI, KI NASLAVLJAJO VARUHINJO PRAVIC GLEDALCEV IN POSLUŠALCEV, IN JE NAMENJEN ZGOLJ ZA INTERNO RABO, ZA OBVEŠČANJE UREDNIKOV OZIROMA UREDNIŠTEV RTV SLOVENIJE.

More information

Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec

Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec VSEBINA 7 13 21 27 33 92 94 104 106 Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec Dnevnikova nagrada

More information

TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN

TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN 8.9.2018 4. TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER»BUKOVCA 2018«POKAL SLOVENIJE V GORSKIH TEKIH 5. TEKMA (OTROŠKE KATEGORIJE) Tek na čas tečeš individualno,

More information

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih.

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih. Idiot 12 Junij 2014 Glavni urednik Jasmin B. Frelih Odgovorni urednik Uroš Prah Uredniški odbor Tibor Hrs Pandur, Karlo Hmeljak, Monika Vrečar Mozaiki Andrej Koruza Fotografije Gašper Milkovič Biloslav

More information

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA MILOVANOVIČ UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI ŠTUDIJA PRIMERA: NEIZVOLITEV ALOJZA PETERLETA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DIPLOMSKO DELO

More information

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016 GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI Izzivalno dober! 2015/2016 LETNIK IX Maj, 2016 GORJUPKO je glasilo učencev Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki GLAVNA UREDNICA

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO ALEKSANDER ŠIJANEC Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo Diplomsko delo ŽIVLJENJE IN DELO BOJANA

More information

Točno začrtana pot. Kazalo KOLUMNE. Darko Klarič 4 Matjaž Jakopič 6 Jernej Klarič 8 STROKOVNI ČLANEK. Aljaž Gornik 10 NEKAJ O NAS

Točno začrtana pot. Kazalo KOLUMNE. Darko Klarič 4 Matjaž Jakopič 6 Jernej Klarič 8 STROKOVNI ČLANEK. Aljaž Gornik 10 NEKAJ O NAS 2014/15 Točno začrtana pot Naš klub je bil v svoji kratki zgodovini vedno nekaj posebnega oziroma drugačnega - v pozitivnem smislu, seveda. Že ustanovitev ekipe AŠK Bravo je nakazala kam pes taco moli.

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolsko strokovnega študija Program: Poslovni sekretar GOVOR GOVORNIŠTVO

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolsko strokovnega študija Program: Poslovni sekretar GOVOR GOVORNIŠTVO B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar GOVOR GOVORNIŠTVO Mentor: mag. Terezija Povše Pesrl, univ. dipl. org. Kandidat: Mateja Tomc Kranj, november 2006 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici gospe

More information

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI.

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. V centru mesta Vrhunska kulinarika Dogodki Brezplačno parkirišče Izhodišče za ogled turističnih znamenitosti Srednjeveški stolp

More information

UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI

UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra Likl UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE

ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE ŠPASN 2009 LJUBEZEN POGOVOR Z BENKO PULKO NAJ-DOGODKI REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE Živijo! Čeprav smo novinarke letos že izdale božično-novoletni ''Špasn'', smo sedaj spet z vami! Vse

More information

Nič izgubljenega ni na nas. Trpna negacija čez njo izpopolnjujočega se sistema smo. Gnili krediti, ki se tudi obrestujejo.

Nič izgubljenega ni na nas. Trpna negacija čez njo izpopolnjujočega se sistema smo. Gnili krediti, ki se tudi obrestujejo. IDIO7 4 Marko Matičetov 6 Bojan Savić Ostojić 8 Jasmin B. Frelih 10 Tibor Hrs Pandur 17 Eduardo Galeano 19 Aphra Tesla 22 Michael Thomas Taren 24 Blaž Iršič 28 Davorin Lenko 30 Gašper Torkar 33 Karlo Hmeljak

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str.

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str. KAZALO KOLOFON Ob koncu šolskega leta str. 3 Zgodilo se je. str. 6 Ustvarjalnica. str. 16 Devetošolci... str. 36 Naši uspehi. str. 51 Uredniški odbor: učenci OŠ Šmartno Mentorica: Katja Apat Rožič Oblikovanje

More information

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih

Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Goran Ocepek Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. Dr. Saša Divjak Ljubljana,

More information

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009 ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI za študijsko leto 2008/2009 Pripravil: Tomaž Marš koordinator programa Erasmus Ljubljana, september 2009 1 Predgovor Študijsko

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO Klemen MUMELJ PREPOZNVNOST PRIREITVE POEELJE V MESTU IPLOMSKO ELO Univerzitetni študij Ljubljana, UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO

More information

Na koncu naj se samo še pohvaliva, da že pripravljava tiskani zbornik najboljših del prvega letnika in da sva sploh grozno ponosni.

Na koncu naj se samo še pohvaliva, da že pripravljava tiskani zbornik najboljših del prvega letnika in da sva sploh grozno ponosni. Novi zvon, letnik I, št. 12 UVODNIK V tokratni tematski številki vam v branje ponujamo izbor del nekonvencionalnih, novih in spregledanih žanrov, kar je že samo po sebi izvrstno, še boljše pa je, da gre

More information

Slovenska beseda v živo

Slovenska beseda v živo Andreja Markovič, Mojca Stritar Kučuk, Tanja Jerman, Staša Pisek Slovenska beseda v živo 1b Delovni zvezek za začetni tečaj slovenščine kot drugega in tujega jezika Kazalo 1 enota A veste, da imamo novega

More information

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki:

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki: Letnik 3, številka 2 Junij 2017 V tej številki: Vsebina stran Prigode naših najmlajših 2 Če bi bil oče, bi... 3 Naravoslovni dan 4 Food Revolution 5 Ekskurzija v Celovec 6 Območno srečanje gledaliških

More information