Alumni novice Univerze v Novi Gorici

Transcription

1 Alumni novice Univerze v Novi Gorici junij 2012

2 Naslov: Alumni novice Univerze v Novi Gorici Urednica: Nives Štefančič, Katerina Vidner Ferkov ISSN: Letnik: 1 Številka: 2 Fotografije: Arhiv Univerze v Novi Gorici Oblikovanje: A-media d.o.o., Šempeter pri Gorici Založnik: Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, Rožna Dolina, SI-5000 Nova Gorica Leto izida: 2012 Brezplac na elektronska publikacija

3 1 1. Povzetek dogodkov na Univerzi v Novi Gorici 12. april: Gostovanje študentov in mentorjev Visoke šole za umetnost v Kinu Šiška Več: hisica-iz-kart-v-kinu-siska-12-aprila-ob-20-uri 19. april: Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri: Bitka pri Mrzli reki (394) in padec Rimskega imperija Več: april: Predsednik Danilo Türk na obisku Univerze v Novi Gorici Tekst: Andreja Leban Foto: Tina Kosec/STA, Sanda Hain, Andreja Leban Aprila je Univerzo v Novi Gorici, Univerzitetno središče Ajdovščina, obiskal predsednik republike dr. Danilo Türk. Srečal se je z rektorjem Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Danilom Zavrtanikom, prorektorjem za raziskave prof. dr. Gvidom Bratino in prorektorjem za izobraževanje prof. dr. Mladenom Frankom. Predsednik si je ogledal Center za raziskave vina, kjer se je srečal z vodjo centra dr. Loreno Butinar in s študenti Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo. Študentje so bili obiska veseli in ponosni, da jih je obiskal predsednik države. Prof. dr. Matjaž Valant mu je predstavil Laboratorij za raziskave materialov, ki deluje na področju elektronskih in okoljskih materialov. Obisk se je zaključil z ogledom Labratorija za fiziko organskih snovi, kjer mu je vodja, prof. dr. Gvido Bratina, predstavil raziskave elektronskih lastnosti materialov. Utrinek iz gostovanja v Kinu Šiška (Foto: arhiv VŠU)

4 2 Skupinska slika: Predsednik republike s študenti, zaposlenimi in vodstvom UNG. Predsednik je pokramljal tudi s študenti VŠVV.

5 3 22. maj: Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri: Algoritem za izračun deformacij, zaznav trkov in stika med kompleksno spremenljivimi geometrijami, ki teče strogo v realnem času Več: 25. maj: 5. študentski festival vin Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Predstavitev dela v Laboratoriju za raziskave materialov. Ogled Laboratorija za fiziko organskih snovi. Tekst: Andreja Leban, Branka Mozetič Vodopivec Foto: arhiv VŠVV Dočakali smo težko pričakovani že 5. Študentski festival vin, kjer so, kot razstavljalci vin, sodelovali študentje Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo. Dogodek je za študente izredna priložnost, da se že med študijem srečajo s promocijo in trženjem vina, ki sta del konkurenčnega globalnega trga. Letošnja festivalska ponudba, v okviru katere je sodelovalo osemnajst študentov 2. in 3. letnika, je bila dopolnjena še z delavnicami iz osnov senzorične analize vina, ki jo je pripravila sodelavka VŠVV in mlada raziskovalka Centra za raziskave vina, Maja Cigoj. Peter Gorjan, sodelavec Univerzitetnega posestva Vilina, pa je spregovoril o novostih v strojni vinogradniški opremi. Trije alumni VŠVV, Karin Kurinčič, Dejan Glavan in Valter Bembič so poleg študentke živilske tehnologije iz Ljubljane, Sandre Valenti, predstavili svoja diplomska dela v okviru delavnice Raziskave študentov vinogradništva in vinarstva. Tudi letos smo povabili k sodelovanju študente 1. letnika, ki so v obliki posterjev predstavili svoje projektno delo s področja Pregled svetovnega vinogradništva in vinarstva. Festivalsko ponudbo vin smo nadgradili še z razstavo izbranih kultivarjev češenj Sadjarskega centra Bilje, ter predstavitvijo oljčnih olj s področja Vipavske doline in Goriških Brd, po izboru goriškega in briškega društva oljkarjev. Študentje in organizatorji so bili izjemno veseli visokega obiska: kraljice Rebule Jane Drnovšček in kraljice Terana Maruše Rogelja.

6 4 Skupinska slika udeležencev 5. študentskega festivala vin. Dobri občutki ob zaključenem delu - projektno delo prvih letnikov. Prijetno delo kronanih glav - Kraljica Terana Maruša Rogelja in prva Kraljica Rebule Jana Drnovšček.

7 5 Nasmeh pove vse - obisk Alumnov, ki svojim kolegom vedno kaj koristnega povedo. Najboljši trije po izboru obiskovalcev: Jernej Žorž (1. mesto), Martina Soban (2. mesto) in Katja Blagonja (3. mesto). 29. maj: Razstava izdelkov študentov PTF druge stopnje Tekst: Nives Štefančič Študentje magistrskega študijskega programa Gospodarski inženiring (PTF), so pod mentorskim vodstvom profesorja Oskarja Kogoja in asistenta Tonija Kancilje, pri predmetu Industrijsko oblikovanje, preizkušali svojo kreativnost. Izdelki so bili na moč raznovrstni: od otroških dudic in stolčkov do steklenih in kamnitih svetilk, obešalnika, miške, lesenega srca, nakita, šaha, stojala, čaš, torte, gugalnice, vodometa, stožca, pustnih mask, glavnika, izpušnega sistema in slike lipicanca. Otroški stolček IKO: Za tamale samo najboljše! (Foto: Maja Wagner) Kamnita svetilka Čaven: Naravno, estetsko in po potrebi romantično! (Foto: Erik Valetič)

8 6 Dekanja Poslovno-tehniške fakultete, prof. dr. Tanja Urbančič: Izdelki so rezultat navdušenega, ustvarjalnega dela naših študentov in so, preprosto povedano, domiselni in lepi. (Foto: Maja Wagner) Zadovoljni nasmehi naših ustvarjalcev in mentorjev. (Foto: Jernej Ušaj)

9 7 Nina Duša - Zelo mi je bilo všeč, ker smo imeli študenti proste roke, tako so bile tudi naše ideje spontane. Profesor Kogoj in asistent Kancilja sta na zanimiv način spodbudila našo ustvarjalnost in lahko rečem, da sem pri predmetu Industrijsko oblikovanje dobila nov hobi in veliko idej, ki jih bom v prihodnosti vsekakor realizirala. Jernej Ušaj - Že od malih nog me je navduševalo in veselilo delo z lesom, zaradi česar sem se odločil, da bom izdelal uporaben izdelek iz lesa. Ideja o otroškem stolčku je deloma nastala med posvetom s profesorjem Oskarjem Kogojem in asistentom Tonijem Kancilja, deloma pa med preživljanjem dopusta na Goričkem. Tam se mi je pri opazovanju konj in otrok med igranjem porodila želja o medsebojni združitvi narave-lesa, veselja otrok in podobe konjev, kot simbola moči in poguma. Tako je nastal otroški stolček. Tekom predavanj nas je profesor Oskar Kogoj s svojim pristopom, energijo in mislimi znal na poseben način združiti in povezati med seboj. Usmerjal nas je k opazovanju narave, njenih oblik in naravnih materialov, ki oddajajo pozitivne vibracije, ter energijo za življenje. Večkrat je poudaril, da je pri iskanju ideje in navdiha ključna poglobitev vase, saj tam obstajajo odgovori na vsa naša vprašanja. Erik Valetič - Predmet oblikovanja pri predmetu Industrijsko oblikovanje je bila kamnita svetilka v obliki valja. Izdelava je potekala v več fazah, z uporabo različnih orodij, vse do njene končne podobe. Kamnita svetilka razsvetljuje in odpira prostor s prijetno razpršeno svetlobo. 9. maj: Letna razstava študijske produkcije Visoke šole za umetnost Več: letna-razstava-visoke-sole-za-umetnost-univer- ze-v-novi-gorici-in-famul-stuart- Pestro dogajanje na razstavi VŠU (Foto: arhiv VŠU) maj: 23. Podelitev diplom, magistrskih diplom in promocija doktorjev znanosti Tekst: Andreja Leban, Katerina Vidner Ferkov Foto: Foto Pavšič V svečano okrašeni dvorani je na dvorcu Zemono 30. maja in 31. maja potekala že 23. slavnostna podelitev šestinsedemdesetih diplomskih listin. Prireditve so se udeležili študentje in študentke skupaj s svojimi družinami in prijatelji. Dvorana je bila hitro zapolnjena in vsi tisti, ki so prejemali listine, so se ogrnili v modra ogrinjala in za hip postali enoten moder val učenosti. Rektor prof. dr. Danilo Zavrtanik je v uvodnem nagovoru zbranih poudaril, da mu je všeč, da Univerza v Novi Gorici velja za težko. Kajti to pomeni, da se ohranja kakovost študija. Aktualne družbeno stanje je komentiral z besedami, da je poleg znanja pomembna tudi etika, kajti brez nje je družba v stiski. Sledila je podelitev, uradni protokolarni nagovori in fotografiranje. Med prejemniki je bilo tudi enajst novih doktorjev znanosti in pet magistrov znanosti. Mentorji in mentorice doktorantov in doktorantk so v mednarodnem vzdušju predstavili delo svojih študentov in študentk. Veseli smo, da je Univerza v

10 8 Sredina ekipa novih Alumnov Univerze v Novi Gorici Četrtkova ekipa novih Alumnov Univerze v Novi Gorici

11 9 Novi Gorici središče intenzivnega raziskovanja, drznih idej in prizadevnega študija. Na Poslovno-tehniški fakulteti je diplomsko listino prejelo dvaindvajset diplomantov, na Fakulteti za znanosti o okolju devet diplomantov, na Fakulteti za humanistiko osem diplomantov ter na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo pet diplomantov. Podelili smo še pet magistrski diplom: tri na programu Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine ter dve na programu Znanosti o okolju. Promoviranih je bilo enajst doktorjev znanosti Fakultete za podiplomski študij: pet iz podiplomskega študijskega programa Znanosti o okolju, tri iz podiplomskega študijskega programa Interkulturni študiji - primerjalni študij idej in kultur, dva iz podiplomskega študijskega programa Molekularna genetika in biotehnologija in enega iz podiplomskega študijskega programa Fizika. Skupno število alumnov na vseh dodiplomskih in podiplomskih programih Univerze v Novi Gorici se že približuje številu sedemsto. Podelitve so se (pre)hitro končale, kajti ob zaključku študija, vsakdo rad poklepeta z mentorjem, profesorji in profesoricami, kolegi in kolegicami in povabljenimi. Verjamemo, da vam je ostalo še veliko tem za pogovore. Temu bodo namenjena tudi naša vsakoletna Alumni srečanja. 4.junij: Predavanje Ekološka omrežja in ohranjanje narave in fotografska razstava Evolucija prostora Tekst: Andreja Leban Foto: doc. dr. Gregor Torkar Glavni namen predavanja, ki ga je izvedel doc. dr. Gregor Torkar, je izpostaviti pomen čezmejnih ekoloških omrežij in predstaviti novejše raziskovalne aktivnosti, ki prispevajo k povezovanju ekosistemov in trajnostnemu razvoju. Predavanju je sledila otvoritev fotografske razstave z naslovom»evolucija prostora«, kjer so bile predstavljene nekatere ugotovitve raziskovalne skupine na Univerzi v Novi Gorici, ki je vključena v mednarodni projekt TransEcoNet. Projekt se izvaja v okviru programa Central Europe, sofinanciranim iz ESRR. Utrinek iz razstave»evolucija prostora«.

12 10 2. Koristne informacije Visoka šola za umetnost razpisuje nov program druge stopnje - Medijske umetnosti in prakse Program se razvija v okviru mednarodnega projekta ADRIART nosilni moduli programa pa so animacija, film, fotografija, novi mediji, sodobne umetniške prakse in scenski prostori. Kandidat bo ob prijavi definiral svojo projektno idejo, oz. svoj interes za enega izmed nosilnih modulov. Program bomo začeli izvajati v študijskem letu 2012/2013. Več: Informativni dnevi Visoke šole za umetnost: Ljubljana: 22. avgust: v Bežigrajskem dvoru ob 10. uri za programa 1. in 2. stopnje v ljubljanskih prostorih šole 5. in 24. september: v Kinoteki ob 11. uri (z možnostjo najave do 15. ure) Gorica, Italija: 7. in 21. september v novih prostorih v Gorici - Via Armando Diaz 5, Gorica, Italija) ob 10. uri (z možnostjo najave do 15. ure) Kandidati se lahko na informativni razgovor najavijo tudi izven navedenih terminov. Visoka šola za umetnost se seli iz Ljubljane na Primorsko Po sodelovanju pri oživljanju zgodovinskega Fužinskega gradu ( ) in soočenjem z novodobnim omrtvelim podhodom Bežigrajskega dvora v Ljubljani ( ), bo Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici nadaljevala interakcijo z bližnjo in daljno okolico v Gorici. Nadaljevala bo s širjenjem rab umetnosti v različnih kontekstih in prostorih, od kreativnih industrij prek specifičnih srečevanj z znanostjo in tehnologijami, do interdisciplinarnih medijsko-produkcijskih kontekstov, od laboratorija do ulice. Več: Novi prostori že čakajo študente VŠU (Foto: arhiv VŠU)

13 11 Še je čas za vpis v študijskem letu Tekst: Renata Kop V študijskem letu 2012/2013 Univerza v Novi Gorici razpisuje 20 različnih študijskih programov, vseh treh stopenj. Razpisani prvostopenjski programi: Okolje, Fizika I. stopnje, Slovenistika, Kulturna zgodovina, Vinogradništvo in vinarstvo, Gospodarski inženiring ter Digitalne umetnosti in prakse. Vsi našteti programi, razen zadnjih dveh, ponujajo tudi izredni študij. Študij traja tri leta. Prijave za vpis na program Digitalne umetnosti in prakse (z mapo) sprejemamo do 20. avgusta Za ostale programe, druge prijave za vpis sprejemamo do 29. avgusta Magistrski študijski programi (druga stopnja): Okolje, Fizika II. stopnje, Slovenistika, Gospodarski inženiring, Medijske umetnosti in prakse ter Migracije in medkulturni odnosi (Erasmus Mundus možnost prijave do ) Programi ponujajo nadaljevanje študija in vodijo do pridobitve izobrazbe strokovnega magisterija. Študij traja dve leti. Prijave za vpis na program Medijske umetnosti in prakse (z mapo) sprejemamo do 20. avgusta Za ostale programe pa prijave sprejemamo do 31. avgusta Doktorski programi (tretja stopnja): Znanosti o okolju, Fizika, Jezikoslovje, Molekularna genetika in biotehnologija, Krasoslovje, Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine ter Primerjalni študij idej in kultur. Študij traja tri leta. Prijave za vpis na programe tretje stopnje sprejemamo do 31. avgusta Za dodatne informacije se lahko oglasite v Študentski pisarni: Tel.: E-pošta: studentska.pisarna@ung.si VPIS 2012/2013

14 12 3. Oddelek se predstavi Raziskovalni center za humanistiko (Vodja centra doc. dr. Rok Žaucer) Tekst: doc. dr. Rok Žaucer Začetek našega centra sega že skoraj deset let nazaj, ko se je Univerza v Novi Gorici (takrat še kot Politehnika Nova Gorica) odločila vključiti tudi humanistične vsebine in je za pedagoške potrebe ustanovila predhodnico današnje Fakultete za humanistiko, za raziskave pa Inštitut za kulturne študije. Raziskave Inštituta so sčasoma prerasle okvire kulturnih študij preučevanju kulturnih vidikov človekovega obstoja smo dodali raziskovanje kognitivnih vidikov človeka kar je botrovalo tudi preimenovanju enote v današnji Raziskovalni center za humanistiko. Danes Center zaposluje osem doktorjev znanosti in dve doktorski študentki mladi raziskovalki. Raziskave, za katere uspešno pridobivamo finančno podporo tako iz domačih kot tujih virov (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Evropska znanstvena fundacija, Deutsche Forschungsgemeinschaft,...), izvajamo predvsem na dveh krovnih področjih: jezikoslovje in literarne vede. V jezikoslovju se na eni strani ukvarjamo s teoretičnim delom, v okviru katerega k modeliranju človekove jezikovne zmožnosti prispevamo z raziskavami skladnje in semantike. Za gradivo in s tem ključ do spoznanj o človeški kogniciji pogosto jemljemo pogovorne in narečne jezikovne različice (npr. zahodnoslovensko podvajanje zaimkov z naslonkami), v čemer se močno ločimo od tradicionalne Jezikoslovci Raziskovalnega centra za humanistiko na Noči raziskovalcev v Novi Gorici/Gorici, september (Foto: doc. dr. Martina Bergant Marušič)

15 13 slovenistike, ki pogovornega in narečnega gradiva pretežno ne analizira, temveč le popisuje. Na drugi strani se ukvarjamo s psiholingvistiko, v okviru katere smo v zadnjem času eksperimentalno preverjali npr. vlogo rekurzije v človeškem jeziku ter korelacijo med otroškim osvajanjem matematičnih števil in slovničnega števila. V literarnih vedah smo usmerjeni v štiri raziskovalne sklope. V okviru evropske pobude Pisateljice v zgodovini reanaliziramo delo in vlogo ženskih avtoric, ki jih je literarna zgodovina pogosto spregledala. V drugi sklop sodi preučevanje t. i. literature na stičišču, pri čemer se posvečamo predvsem prostoru, kjer delujemo, torej stičišču slovanskega in romanskega sveta. Tretji raziskovalni sklop predstavljajo antični motivi in njihova transformacija v slovenski literaturi, četrtega pa razmerje med literaturo in novimi mediji, v okviru katerega posegamo tudi v digitalno humanistiko, ki tradicionalna vprašanja literarnih ved raziskuje s kvantitativnimi metodami. Pri raziskavah tesno sodelujemo s kolegi z drugih ustanov (University College London, Universität Konstanz, University of California, San Diego, Znanstvenoraziskovalni center SAZU itd.), kot člani področnih teles pa raziskovalno dejavnost sooblikujemo tudi na administrativni ravni (znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, upravni odbor Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije, upravni odbor ene od pobud iz okvira European Cooperation in Science and Technology itd.). V prihodnje želimo na področju jezikoslovja še okrepiti delež eksperimentalnih raziskav in le-te razširiti še v nevrolingvistiko, za kar načrtujemo pridobitev elektroencefalografa, na področju literarnih ved pa okrepiti raziskave v digitalni humanistiki. Ker želimo k skupnemu dobremu družbe prispevati čim bolj neposredno, ob raziskovalnem delu sodelujemo tudi pri projektih, namenjenih dodatnemu izobraževanju splošne javnosti, kot sta npr. Noč raziskovalcev in Spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik JeSv. Obiščete nas lahko tudi na spletu: Sodelavci Centra za humanistiko v Škrabčevi knjižnici - Frančiškanski samostan na Kostanjevici nad Novo Gorico. (Foto: Veronika Piccinini)

16 4. Moja pot do študenta UNG Iz sončne Indije na kraško burjo Intervju: Chandramathy Surendran Praveen (Indija) Fakulteta za podiplomski študij - Fizika (tretja stopnja) Sprašuje: Nives Štefančič Intervju Delo Odprta kuhinja:

17 15 Praveen, kako doživljaš študij v Sloveniji? Študijski sistem v Sloveniji je zelo zanimiv, struktura je popolnoma drugačna od študijskega sistema v Indiji. Res sem užival v vašem sistemu. Opazil pa sem, da tu ni neke meje med profesorji in študenti. Menim, da to zmanjšuje resnost študentov do študija v določeni meri. Ampak vseeno, tu je študij manj stresen, prostega časa je dovolj, lahko si vzameš čas tudi zase. V Indiji je študij zelo stresen, med študijem sploh nimaš prostega časa. Počakati moraš vse do konca študija, da se lahko sprostiš, v mojem primeru deset let. V Indiji študiraš ves čas, od ponedeljka do petka v šoli, v soboto in nedeljo pa greš na dodatno izobraževanje na kakšno drugo ustanovo. Če si pa podiplomski študent, čez vikend poučuješ in s tem tudi služiš denar. Poučevanje je zelo dober način, da poleg denarja pridobiš tudi veliko znanja od kolegov in študentov, res ti pomaga. Meni osebno je ta način pomagal narediti veliko zelo zahtevnih izpitov, kjer je bilo veliko konkurence. Tekmovalnost v Indiji je zelo visoka, biti moraš najboljši v svojem področju in v splošnem znanju, da dobiš dobro službo. Jaz ne bi prišel do te točke, kjer sem danes, če ne bi med svojim dodiplomskim in magistrskim študijem tudi poučeval. Imam več kot sedem let izkušenj s poučevanjem. Veliko presenečenje je tudi bilo, ko sem spoznal način opravljanja izpitov v Sloveniji. Šokiran sem bil nad tem, da študentje lahko prestavijo rok izpita. V Indiji kaj takega ne obstaja. Datum izpita je fiksno določen. Če ne prideš na predpisan datum na izpit, imaš naslednjo možnost šele čez eno leto. V Indiji ali študiraš ali pač ne! Bilo mi je pa v veliko veselje biti študent v Sloveniji, ker nisem čutil nikakršnih pritiskov, na mojem oddelku mi je bilo zelo prijetno. Res sem hvaležen svojemu nadrejenemu prof. Valantu, da mi je dal takšno priložnost. Lahko opišeš kako se je zgodilo usodno srečanje, da si se vpisal na UNG? Po končanem magisteriju pravzaprav sploh nisem nameraval nadaljevati s študijem doktorata. Razmišljal sem, da bi opravil še program usposabljanja za učitelja ali pa se pripravil na izpit, da bi imel možnost delati kot višji častnik, na kakšni ambasadi in podobna dela. Ko sem še učil na Inštitutu, me je eden od mojih profesorjev iz dodiplomskega programa poklical in vprašal, če poznam koga, ki ima več kot 80 % oceno magisterija. Rekel sem mu, da žal ne poznam nikogar, večina študentov je še čakala na rezultate. Jaz sem pa s študijem magisterija zaključil že prejšnji mesec in moj rezultat je bil 87 %. Bil je presenečen, ker je mislil, da sem v prvem letniku. Dejstvo je, da je zelo težko doseči rezultat čez 80 %, če ste v rednem študiju, torej morate študirati na univerzitetnem oddelku, kjer je zelo konkurenčno okolje. Vedel je, da študiram na univerzi, kar je morda bil tudi razlog, da me je poklical? Ali pa morda celo usoda! Potem mi je razložil, da ima njegov šef prijatelja v Sloveniji, ki je pravkar ustanovil nov oddelek in išče doktorskega študenta. Vprašal me je, če sem zainteresiran, da se mu pridružim. In slepo sem rekel»da«, ne da bi niti razmišljal o odgovoru»ne«, ki ga bom dobil doma od mame. Bil sem prepričan, da ko bom predstavil to idejo doma, me bodo starši»spodili «iz družine (smeh)! Kot veste, je družinska struktura v Indiji drugačna. Vsi smo zelo povezani. Starši ali stari starši, zelo težko dovolijo svojim otrokom oditi»izven območja kontrole«. Bila je kot neke vrste hladna vojna med menoj in mojo mamo, ter babico, da bi dobil dovoljenje za odhod. Poklical sem očeta, ki je takrat delal v Dubaju in mu razložil, da si želim v tujino na podiplomski študij. Prosil sem ga, da se on vrne v Indijo, tako da bo moja mama imela podporo. Moje priložnosti študija v tujini je bil zelo vesel in dogovorila sva se, da pride nazaj. Moj svak pa mi je pomagal prepričati še ostale družinske člane. In tako sem postal podiplomski študent na Univerzi v Novi Gorici. Si imel kaj predhodnih informacij o UNG, o Sloveniji? Najmanjšega pojma nisem imel o državi kamor grem, dokler nisem preveril na Googlu, kje se nahaja. Vedel sem nekaj o Jugoslaviji. Za ljudi v Indiji je Evropa Rim, Barcelona ali Pariz. Če sem iskren, ljudje v Indiji sploh ne vedo, da imate vaško življenje, ki je podobno našemu. Zato sem bil res navdušen in dejansko je bil to moj prvi izlet v tujino. Slovenija je res lepa dežela, posebej območje okrog Bleda. Ljudje so prijazni. Mislim, da je Slovenija ena izmed najbolj varnih držav, kjer sem kdaj bil. Preostali del Evrope ne verjamem, da je tako varen.

18 16 Kje si študiral pred tem? Magistrski študij fizike sem končal na Keralski univerzi v Thiruvananthapuramu, v glavnem mestu zvezne države Kerala. Magistrski študij traja dve leti, doktorski študij pa lahko traja zelo dolgo, odvisno od razpoložljivosti profesorjev in prostorov, saj je zelo veliko študentov v posameznem oddelku. Stvari so se vseeno že spremenile in študij poteka veliko hitreje. Kako poteka tvoj študijski dan? V Ajdovščino grem večinoma z avtobusom, tudi sicer nimam vozniškega dovoljenja. Ne verjamem, da v Indiji sploh potrebuješ vozniško dovoljenje, da lahko voziš avto (smeh). Običajno pridem na Univerzo okrog pol devete. Dan na našem oddelku začnemo s kavo in klepetom. Nisem velik oboževalec slovenske kave. V Indiji običajno pijemo čaj z mlekom. Res sem bil šokiran, ko sem videl, da ljudje tukaj pijejo čaj iz rastlin, cvetja in listja. To je bilo res presenečenje. Večino dneva v službi delam na računalnikih, nato gremo skupaj s sodelavci na kosilo. Zelo redko grem domov že ob petih, običajno ostanem na univerzi še po sedmi uri, včasih pa celo ostanem do desete ure. Lani sem ostajal skoraj vse dni do desetih, ker so tam vse računalniške zmogljivosti, ki sem jih potreboval v zadnjem obdobju svojega raziskovanja. Če imam kaj prostega časa med delom, poslušam kakšna predavanja o fiziki. Med tednom nimam veliko časa za privatno življenje. Vikendi, včasih grem na delo, včasih pa preživljam čas s prijatelji. Čez vikend povabim prijatelje k meni in kaj skuham zanje. Preveč dolgočasno je kuhati le za eno osebo. Običajno kuhamo skupaj, kasneje gremo kam skupaj, na kakšen lep izlet po Sloveniji. Morda pokličem svojo družino ali prijatelje in tako naprej... Umiram od potrebe, da govorim svoj jezik. Neprestano govorim angleško. Skoraj sem že pozabil črke v svojem jeziku. Govoriti moram vsaj eno uro skupaj, da dobim nazaj stik. Indijski kolegi na univerzi so iz drugih delov Indije in ne govorimo istega jezika. Naši jeziki so povsem drugačni, črke so drugačne, ne moremo niti prebrati jezika drug drugega - vsaj jaz nisem dovolj pameten, da bi znal brati njihov jezik. Zato moramo govoriti v angleščini. V Indiji imamo tri jezikovni sistem; angleščina kot uradni jezik, hindi, ki je nacionalni jezik in na koncu ima še vsaka država svoj regionalni jezik. Si doživel kulturni šok, ko si prišel v Slovenijo? Če sem iskren, ne, nisem doživel kulturnega šoka. Imel sem idejo o življenju v zahodnih državah, vendar nisem pričakoval, da bodo ljudje tako prijazni. To je bilo zame pravo presenečenje. Ljudje vedno želijo govoriti - morda je ravno obratno (smeh). Drugi šok je bil, da ljudje v Sloveniji vedo več o Indiji kot jaz. Vedo celo kje lahko najdete travo na Mount Everestu (smeh), poznajo večino turističnih destinacij, vendar pa komaj poznajo južno Indijo. Kerala - zvezna država od kjer prihajam, je naj južnejša država Indije, je ena izmed sto destinacij, ki jih morate videti, preden umrete - po mnenju Googla. Pravi šok pa je bila burja v Ajdovščini. Če taka burja pride v Indijo, sem prepričan, da bi bila cela država odpihnjena, bodisi na Kitajsko ali pa v Pakistan. Torej si moral priti v Slovenijo, da si se naučil nekaj več o Indiji? V bistvu je to res. V Indiji smo ločeni z državami. Šele ko greš ven, začutiš Indijo kot celoto. Mislim, da bom moral potovati po Indiji, da vidim, kako Indija izgleda. Te je kakšen besedni nesporazum nasmejal? Ne, naši jeziki nimajo istega korena. Ampak sem našel nekaj podobnosti med slovenskim in sanskritskim jezikom, ki je najstarejši jezik v Indiji. Ali si se že nalezel kakšne slovenske navade? Če se pitje vina šteje za navado, potem sem se nalezel te navade! Od kod tvoja ljubezen do kuhanja, saj med kolegi in kolegicami sloviš po tej spretnosti? Kar nekaj mojih stricev večkrat pomaga, ker to radi počnejo, glavnemu šefu pri pripravah jedi na raznih dogodkih in porokah. Jaz sem bil vedno oboževalec kuhanja. Nikoli se nisem učil od njih, ampak le strastno opazoval. Med magistrskim študijem, so kolegi na doktorskem študiju zelo radi kuhali. Od njih sem dobil veliko nasvetov. To so bile moje prve lekcije kuhanja. Ko sem se odločil za študij v tujini, me je o kuhanju poučila tudi moja sestra, bolj osnovne stvari, kako kombinirati začimbe in

19 17 tako naprej. Vse ostalo je prišlo iz mojih poskusov ponovitve domačih okusov. Večina receptov, ki jih kuham so moje lastne improvizacije lokalnih jedi. Če bi moja mama pokusila moje jedi, ne vem kaj bi rekla, kakorkoli, saj niti ne verjame, da kuham. Ženske v Indiji verjamejo, da je kuhanje monopol žensk (smeh). V Kerali uporabljamo veliko naribanega kokosa in kokosovega olja. Tukaj je nemogoče dobiti kokosovo olje, tako da je ga nadomestim s sončničnim oljem. Ljudje pravijo, da je okusno, a ne vem... Imaš še katere druge hobije? Kuhanje in poučevanje sta moja glavna hobija. Poučevanje zame je kot strast. Res sem rad v družbi študentov, da jih učim in se veselim skupaj z njimi. V Indiji, s kolegi učitelji, razpravljamo o različnih temah, gremo skupaj v kino, na izlete in tako naprej. Takšne trenutke res pogrešam v Sloveniji. Moji drugi hobiji so gledanje filmov, predvsem indijskih, včasih tudi Hollywoodskih in poslušanje glasbe, ki je izključno indijska. Ne poslušam zahodne glasbe, nisem kaj prida seznanjen z njo. Ko moji prijatelji govorijo o tej zvrsti glasbe, se počutim kot izgubljen nekje v Amazoniji. Kakorkoli, v Sloveniji mi je res všeč zvrst glasbe, ki se igra na vaških veselicah - ne vem kakšna zvrst glasbe je to, a je res zabavna. Katera slovenska jed ti je najbolj všeč? Všeč so mi slovenske slaščice kot je jabolčni zavitek in juhe - gobova juha ali juha iz belušev. Druge jedi so za moj okus zelo»medle«. Nisem navajen na okus mesa, jem meso, vendar z začimbami, da se ne čuti okus mesa. V Sloveniji jeste veliko mesa, v Indiji to ni v navadi. Mi pojemo veliko rib, piščančje ali goveje meso pa le enkrat na teden. Kakšne pa so tvoje izkušnje s slovensko policijo? (Prime se za glavo) Imel sem toliko težav s policijo, ustavili so me več kot stokrat. Ko sem prišel v Slovenijo, sem na neki točki dobil občutek, kot da je njihova glavna naloga, da me ustavljajo. Včasih so me ustavili zjutraj in potem popoldne in spet naslednji dan zjutraj. Ustavili so me povsod, ko sem čakal na avtobus ali med vožnjo po avtocesti. Ampak najbolj nadležno pa je, ko ustavijo avtobus, samo zato, da me preverijo. To je tako neprijetno, da drugi ljudje v avtobusu mislijo, da sem neke vrste terorist ali nekaj takega. Ljudje, ki me srečujejo na avtobusu vsak dan, nočejo več gledati - vsaj tako mislim - takih»šovov«. V zadnjem času se je frekvenca ustavljanj znižala (Univerza se je pritožila na policijo), sedaj občasno policaji le malo poklepetajo z menoj. V ostalih krajih Slovenije se to redko dogaja, recimo v Ljubljani, kjer jih sploh ne zanima. Če greste v Indijo, vas ne bo nihče preverjal, razen če nimate»videza terorista«! Ali kaj pogrešaš tvojo domovino, tvoje bližnje? Indijo zelo pogrešam. Zelo je težko, ker smo tako povezani, ne le s starši, ampak z vso družino, s strici, tetami, bratranci, prav vsak posameznik je pomemben del družine. Skoraj cela vas je polna družinskih članov. Če kaj se dogaja v vaši hiši, je takoj dvesto ljudi v hiši. Pri nas je zelo težko spustiti nekoga izven družinskega kroga. Praznuje se skoraj vsak dan. Med študijem v Sloveniji sem šel domov dvakrat in to je najhujša stvar, ki jo lahko narediš! Ko greš domov le za kratek čas, je ob povratku zelo težko. Vsi iz vasi te pridejo obiskati, ali pa jaz obiščem starejše vaščane, da dobim njihove blagoslove. To je pri nas normalno, v naši državi imamo vedno spoštovanje do ljudi, ki so starejši od nas. Nikoli se ne usedeš nasproti starejših oseb, nikoli ne piješ ali kadiš pred njimi. Jaz nisem nikoli sedel s svojim očetom in z njim pil - verjetno vas je že spravilo v smeh. Pri nas je pitje alkohola zelo slaba navada, še posebej za mlade. Če vsi vedo da piješ, boš čutil to posledico, ko prosiš dekle za roko - njeni starši bodo dvakrat premisliti, preden bodo sprejeli odločitev. Ali si med študijem na UNG dobil veliko prijateljev? Imam veliko zelo dobrih prijateljev in sploh ne vem, kako jih bom nekoč lahko zapustil. To bo zelo, zelo težko zame. Na nekatere prijatelje sem res navezan. Sem komunikativen - mogoče preveč govorim, to priznam. Verjamem, da se ti vedno povrne, kar daješ drugim. Vedno obdarujem prijatelje, ko se vrnem iz Indije. Običajno prinesem nekaj lepih oblačil ali kaj podobnega, kar se tukaj ne dobi. Nisi nikoli obžaloval odločitve, da si prišel študirati v Slovenijo? Ne, popolnoma sem zadovoljen s to odločitvijo. Brez tega ne bi imel priložnosti spoznati evropske

20 18 kulture in mest, saj je za indijske ljudi potovanje v Evropo zelo drago. Na drugi strani pa je Indija zelo poceni, tudi desetkrat cenejša od Evrope, tako da nas lahko obiščete brez težav. Kakšna bo tvoja pot po doktoratu? Docenturo bi rad opravil v Trstu, v Italiji, po vsej verjetnosti jo tudi bom. Sedaj sem prost, za tiste, ki še ne vedo: sem samski (smeh), lahko grem in potujem kamor hočem. Nimam nobenih obveznosti. Res si želim potovati po Evropi, dokler bom še tu. Po končani docenturi, se želim vrniti v Indijo in se pridružiti kateri od univerz, kakšnemu profesorju. Nimam načrtov, da bi se ustalil v Evropi. Ampak nikoli ne veš, morda se bom poročil s slovenskim ali italijanskim dekletom! Ko sem prišel, sem mislil, da to pa res ni mogoče, zdaj pa vidim, da se moje mišljenje počasi spreminja. Moja mama ne bi rekla ničesar. Če bo moja žena govorila vsaj malo našega jezika, potem ji bo vseeno, vsaj tako menim. Toda obstaja kot neke vrste rdeči alarm. Moja sestra vedno pravi,»odhajaš sam, vrni se sam.«kakorkoli, ne morem predvideti prihodnosti, resnično pa se je veselim! 5 stvari, ki jih imaš najraje v Sloveniji: 1. Slovenska pokrajina 2. Ljudje/prijatelji/kolegi 3. Vino 4. Slaščice 5. Jame 5 stvari, ki jih najbolj pogrešaš iz Indije: 1. Družino 2. Prijatelje 3. Hrano 4. Festivale 5. Filme TOP indijski filmi: V Indiji imamo kar nekaj filmskih industrij. Naprimer Bollywood (Hindi), Mollywood (Malayalam), v moji regiji Kollywood, Tollywood, Sandalwood. 1. 3IDIOTS (najvišji proračun za film) 3Idiots je zgodba o prijateljstvu, upanju, željah in kar je najpomembnejše, dobroti življenja. Pripoveduje življenjske zgodbe treh študentov tehnike, o konkurenčnem ozračju v Indijskem kampusu na komičen način. Prepričan sem, da če boste gledali ta film, ne boste nikoli pozabili besedi Virus in Vse je dobro. 2. Lagan (nominiran za Oskarja) Lagaan (pomeni vrednost) je zgodba o navadnih ljudeh, v majhni vasici nekje v srednji Indiji v času britanske vladavine leta Zgodba pripoveduje o boju vaščanov proti nepravičnosti. Vaščani z Britanci tekmujejo v kriketu. V primeru zmage, bodo oproščeni plačila davka za nadaljna tri leta, v primeru poraza pa bodo morali plačati trikratni davek. Zanimiva igra tako postane bojevanje na življenje ali smrt. 3. Taare Zameen Par (nominiran za Oskarja) Zgodba govori o dečku, katerega svet je poln čudes, ki jih odrasli ne opazijo. Barve, ribe, psi in zmaji niso pomembni v svetu odraslih, zanimajo jih le domače naloge in urejenost. Dečku pa enostavno nič mu ne gre od rok v svetu odraslih. Pošljejo ga v prevzgojni zavod, kjer na začetku čuti veliko domotožje. Zavodu se pridruži nov učitelj umetnosti, ki vse učence»okuži«z veseljem in optimizmom, razen našega malega junaka. Učitelj se odloči odkriti kaj je narobe z malim dečkom. Film je res neverjeten, govori o resničnih življenskih situacijah.

21 19 5. Na sledi za Alumni UNG Stavili smo na številko nič in zadeli v polno! Intervju: doc. dr. Gregor D. Zupančič Fakulteta za podiplomski študij Znanosti o okolju Sprašuje: Nives Štefančič

22 20 Gregor, kdo te je navdušil za področje okolja? Kako razložiš svoji sosedi kaj to pravzaprav je? Mene je v bistvu od vedno navduševalo področje energetike, v osnovi sem strojnik in sem se vedno videl v energetiki, ampak sem skozi ta študij spoznal da so to v bistvu 'umazane tehnologije'. Zato sem se nekako skozi to začel ogledovat na okolje. Tako sem prišel do študija okolja. Moj cilj je kako narediti okolju sprejemljivo energetiko. Sosedi bi to razložil tako: Kako narediti stroj, od katerega imamo vsi koristi, okolju pa ne škoduje. Kakšne spomine imaš na čas podiplomskega študija na UNG? Spomini so zelo lepi. Zanimiv se mi je zdel ameriški način študija, ker je bilo takrat to nekaj zelo novega. S študijem sem začel leta 1997, študij se mi je zdel zelo učinkovit in zelo enostavno sem zadevo speljal do konca. Obštudijski spomini so pa tudi zelo lepi, spoznal sem se namreč z igrami na srečo. S sošolci smo bili v casinoju in ne bom pozabil, ko sem enkrat in edinkrat igral ruleto. Stavili smo na številko nič in zadeli, mislim da, 36x dobitek. To mi je ostalo od obštudijskih dejavnostih najbolj v spominu. Res je bilo luštno. Ko si se vpisoval na podiplomski študij pa nisi našel neke druge alternative študija, ki te bi bolj pritegnil? V Sloveniji ne. Sem pa do takrat bil že precej v tujini, tako da nisem želel podiplomskega študija opravljati izven Slovenije. Kje in kako si se znašel po zaključku študija? V bistvu sem imel srečo. V zadnjih letih študija sem delal kot mladi raziskovalec na Kemijskem inštitutu in so mi tam ponudili delovno mesto, tako da sem tam ostal. Imel sem to srečo, katero imajo redki, da sem tudi po doktoratu dejansko delal na področju iz katerega sem doktoriral. Na inštitutu sem ostal dobrih deset let, sedaj sem pa zaposlen kot vodja skupine za obnovljive vire in tehnologije na Inštitutu za okoljevarstvo in senzorje. Mogoče sem šel malo iz kemijskega bolj v energetsko področje. Kaj pa mednarodne izkušnje? Takoj po diplomi sem šel delati v tujino. Delal sem na grški termoelektrarni, to je bilo sicer še tekom konca študija kot praksa. Bilo je zelo zanimivo. Potem sem delal v nemški tovarni aluminija v Koblenzu. Delali smo tovarno aluminija. Bil sem pomočnik vodje gradbišča valjarne in kaljarne aluminija. Ko se je ta projekt iztekel, sem delal kot programer in potoval kar precej po Evropi. Danes pa precej sodelujem s tujino, največ s Hrvaško in Srbijo. Te ni mikalo, da bi v tujini ostal? Ne, to je bil v bistvu razlog, da sem se odločil za podiplomski študij. Delo v tujini, sploh inženirsko, je bilo zelo dobro plačano, bilo pa je izredno naporno. Deset urni dnevni delavnik, vključno s soboto. Vpis na podiplomski študij je bila zavestna odločitev, ker je takšno življenje enostavno prenaporno. Imaš sicer dosti denarja, ampak od življenja pa nimaš veliko. S kakšnimi izzivi se trenutno soočaš na tvojem področju dela? Trenutno imam bolj managerske izzive in sicer vzpostavljam svojo raziskovalno skupino in ji hkrati skušam zagotavljati preživetje. Moja trenutna področja, s katerimi se ukvarjam, so odpadki, v obnovljivi energiji je dela zelo veliko, ukvarjamo se z raznimi odpadnimi vodami, z industrijsko ekologijo, kako pridobivati energijo iz odpadnih materialov. Tega dela je ogromno, nekako iščemo ravnotežje med financami, delom in kadrovsko zapolnjenostjo skupine. Želim čim več svojega pridobljenega znanja zadnjih let prenesti v prakso. In pa seveda tudi obratno, iz prakse, iz projektov, ki jih delamo, nazaj v znanje.

23 21 Kakšno pa je delo predavatelja? Nosilec predmeta sem samo na UNG. To delo mi je zelo zanimivo, zelo rad ga opravljam. Teoretičnega znanja imam dovolj, svojim študentom pa želim še dodatno podati čim več primerov iz prakse. Da jih opozorim, kaj je na koncu v praksi pomembno. Zelo rad predavam. Občasno predavam v Mariboru, a le kot gostujoči profesor. Moj cilj je, da v tem delu napredujem, zato tudi pišem, imam publikacije v to smer, znanstvene in za izobraževanje. Kaj pa dela Gregor v prostem času? Prostega časa je malo, otroci so še majhni, gradimo hišo, če pa še kaj časa ostane, grem v hrib. Načeloma vseeno na katerega, samo da je nad m. Drugih hobijev trenutno čas ne dopušča. Bil si predsednik Alumni kluba UNG. Kakšna je po tvojem mnenju vloga takega kluba? Vsekakor je pomembno, da vsaka resna univerza ima tak klub. Moje pričakovanje je bilo, da se nekako zagotovi vez med ljudmi, ko so diplomirali na UNG in da takšen klub organizira srečanja za tiste ljudi, ki si takih srečanj želijo in na tak način vzdržuje kontakte. Vsekakor je pomembno, da se vsako leto naredi srečanje. Alumni radi pridejo. Običajno je eno jedro ljudi, kakšnih petnajst odstotkov diplomantov, ki bodo vedno radi prišli. Enako velika skupina ljudi, ne želi nikoli več slišati za univerzo, ostali vmes so pa ravnodušni. Včasih pridejo, mogoče na začetku bolj pogosto, kasneje pa ne, ker se ukvarjajo z drugimi stvarmi. Prav je, da Alumni klub deluje na prostovoljni bazi. Čim to pride v neko obveznost, zadeva postane negativno usmerjena. Torej je pozitivno, da je univerza prevzela pobudo o aktivnejšem delovanju Alumni kluba nase? Absolutno je pravilno. Meni je nekako kar odleglo, ker se zavedam, da se bo lahko naredilo na tem področju bistveno več. Katere se ti zdijo glavne koristi, ki jih Alumni lahko imajo pri vzdrževanju stikov z univerzo po končanem študiju? Čisto preprosto, več je ljudi, več imaš zvez. Večina zvez bolj ostane na nivoju poznanstva kot pa prijateljstva. Občasno se zgodi, da kakšne od teh zvez postanejo tudi poslovne. Dobro je, da veš kaj kdo počne, da veš kaj se dogaja okoli tebe na tvojem področju, imaš zveze, lažje se potem znajdeš v poslovnem svetu. Več ljudi več ve, lažje dosežeš svoje cilje, če imaš povezave z drugimi. So sinergistični učinki. Katere aktivnosti v okviru alumni kluba misliš, da bi alumne tudi pritegnile? Večina alumnov stremi k prijetnem druženju. Jaz sem imel idejo že na začetku, da bi uvedli nekaj podobnega kot so znanstveni večeri, le bistveno bolj na poljubnem nivoju. Mogoče okrogle mize o kakšnih novejših, modernejših stvareh. Ne o aktualnih problemih, to se lahko potem razvije v napadalno rivalstvo. Mogoče kakšna zanimiva predavanja o dosežkih alumnov, izumih alumnov, skratka bolj nekonfliktne zadeve.

24 22 6. Možnosti sodelovanja z Univerzo v Novi Gorici po končanem študiju Sodelovanje v okviru Alumni kluba Pomagajte Alumni klubu pri organiziranju dogodkov (Alumni srečanja, aktivna vloga v okviru letnika, pomoč pri vzpostavljanju mreženja med sošolci). Pošljite nam svoje mnenje za Alumni novice Sodelujte pri ustvarjanju zanimivih Alumni novic! Informirajte sošolce o svojih dosežkih v karieri, potovanjih, hobijih. Predlagajte vsebine v novicah, ki vas bi zanimale, pošiljajte nam članke, povzetke tako službenih uspehov, kot tudi povzetke zanimivih potovanj, dogodkov, srečanj. Pomoč pri zbiranju donacij in doniranje Alumni kot ambasadorji Univerze v Novi Gorici ste vabljeni, da aktivneje sodelujete pri zbiranju sredstev v okviru Fundacije Edvard Rusjan. Fundacija deluje z namenom razvoja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti Univerze v Novi Gorici, zbira finančna in druga sredstva, katerih donosi se uporabljajo za financiranje tekočih projektov. Več o fundaciji: Aktivnosti pri prenosu znanj in izkušenj na mlajše generacije Vabljeni ste, da svoje izkušnje, ki ste si jih nabrali na poklicni poti, delite s študenti UNG. V okviru Kariernega centra se lahko izvede predstavitev podjetja, kjer ste zaposleni, okrogla miza, na kateri sodelujete alumni ipd. Odprti smo za vaše ideje, zamisli in načine sodelovanja! Sodelovanje v okviru Kariernega centra Postanite mentor študentu pri praktičnem usposabljanju, razvoju kariere, pomagajte nam poiskati možnosti izvajanja praktičnih usposabljanj študentov. Obveščajte nas o prostih delovnih mestih, ki bi ustrezala profilom diplomantov UNG, štipendijah, ipd. Sporočajte nam katere komptetence gospodarstvo danes potrebuje, katera znanja ob zaključku študija niste imeli, pa vam bi koristila, Kje še vi vidite možnosti sodelovanja z vašo univerzo? Sporočite nam vaše ideje in zamisli, za boljšo komunikacijo med alumni in univerzo. Kontaktirajte nas: Alumni.klub@ung.si I Karierni.center@ung.si I

25 23 7. Napovednik dogodkov 24. avgust: Filmska projekcija omnibusa Beneške povezave v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači 27. avgust: Filmi študentov Visoke šole za umetnost na Goriškem festivalu 11.oktober: Dogodek za delodajalce in predstavnike srednjih šol Možnosti sodelovanja s Kariernim centrom in predstavitev poklicev diplomantov Univerze v Novi Gorici 15. oktober: Podelitev vpisnih listin dodiplomskim študentom 17. oktober: Znanstveni večer (tematika znana naknadno) 18. oktober: Otvoritev akademskega leta 2012/ oktober: 1. Alumni srečanje vseh fakultet in šol Univerze v Novi Gorici Rezervirajte si datum že danes! Oktober: Odprtje novih prostorov Visoke šole za umetnost (sledite novicam na spletni strani šole)

26 Univerza v Novi Gorici Vipavska 13 Rožna Dolina SI-5000 Nova Gorica Tel.: Faks: E-pošta: info@ung.si