Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009

Size: px
Start display at page:

Download "Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009"

Transcription

1 Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 24, junij 2009 dr. Milan Pogačnik dr. MARJAN KOSEC EQUITANA Tujki gastrointestinalnega trakta Pri belem dihurju (Mustela putorius furo) Erasmus po dunajsko IVSA PRAKSA V AVSTRALIJI PRAKSA V IZRAELU PRAKSA V NEMČIJI ŠSVF IVSA KONGRES NA ŠKOTSKEM

2 MAYER McCANN Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, Znanost povezuje. Študente dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov vabimo, da se prijavite na razpis za 39. Krkine nagrade K sodelovanju vabimo vse, ki ste oziroma boste svoje raziskovalne naloge končali v obdobju od 1. septembra 2008 do 31. avgusta 2009 ter jih boste prijavili in poslali na naš naslov do 1. septembra Informacije o številu nagrad, načinu prijave in ostalih razpisnih pogojih najdete na Krkine nagrade bomo podelili na prireditvi, ki bo 16. oktobra 2009 v Novem mestu. Usmerite svojo prihodnost, bodite v družbi več kot 2000 odličnih Krkinih nagrajencev, ki nagrade prejemajo že vse od leta Svet Sklada Krkinih nagrad bo na osnovi prijav in v skladu s Krkino razvojno-raziskovalno usmeritvijo ter željo po spodbujanju odličnosti na vseh področjih izbral najboljše naloge, ki bodo nagrajene s Krkino nagrado ali s Krkino nagrado za posebne dosežke. Med prijavljenimi nalogami bomo izbrali in nagradili do 30 nalog v kategoriji raziskovalnih nalog študentov dodiplomskega in podiplomskega študija. Avtorjem petih najdrznejših, najodmevnejših in za Krko najuporabnejših nalog bomo podelili Krkine nagrade za posebne dosežke. Vse, ki imate znanje, voljo, ideje in željo po spoznavanju novega, pa vabimo k sodelovanju na razpisu za Tudi v letu 2009 smo odprli vrata za sveže zamisli. Sprejmite raziskovalni in elektronski izziv na Krka si pridržuje pravico do javne objave naslovov nalog, podatkov o mentorjih in somentorjih ter pravico do objave povzetkov v zborniku in v elektronskih medijih. Živeti zdravo življenje.

3 VSEBINA UVODNIK 3 Uvodnik 4 dr. Milan Pogačnik 6 dr. Marjan Kosec 9 Equitana 10 Tujki gastrointestinalnega trakta pri belem dihurju (Mustela putorius furo) 12 Erasmus po dunajsko 15 IVSA - projekti 2008/09 16 Praksa v Avstraliji 18 Praksa v Izraelu 19 Praksa v Nemčiji 19 ŠSVF IVSA kongres na Škotskem IVSA Izmenjava Madrid-Ljubljana Uvodnik piše: Živa Černe E n lep pozdrav vsem skupaj! Hmmm, saj nej vem, kaj točno bi vam rada sporočila tokrat... sploh kdo bere uvodnike? Večkrat imam občutek, da Ructus kot celoto itak samo malo prelistate in pogledate slike ter razočarani iščete sudoku ali dva. Še vedno pa naivno upam, da se motim in da moj čas ter čas vseh tistih, ki bi me najraje nekam poslali, ko jim težim in težim za članke, ni vržen stran, in od časopisa tudi kaj odnesete. Torej, o čem naj pišem tokrat? O recesiji ne bom spet, čeprav je stanje na tem področju kvečjemu slabše. O bližajočih izpitih tudi ne, ker nam je vsem še predobro jasno, da prihajajo in to spet ravno v tistem vabljivo toplem delu leta, ko je o čem drugem kot o morju, plaži in pivu (tu vstavi po želji kako drugo svojo priljubljeno pijačo) nečloveško razmišljati. Hvala bogu, da imamo pred tem vsaj maj, naše brucovanje in tradicionalne Majske igre, da se lahko malo znorimo in z alkoholom pomorimo tiste šibke, neuporabne nevrončke, ki nas bi seveda pri junijskem študiju zgolj ovirali. Še niste slišali za to teorijo? Res deluje. :) Ne ne, saj ne promoviram pijančevanja, z glavo na zabavo lepo prosim, samo rotim vas, da nikar ne zapravite vsega časa doma za knjigami ali pred televizorjem in naj vas pomlad zvabi na plano, kamorkoli pač že... ne bo vam žal, če vas le ne bo zrolalo čez vsako razumno mejo! Kaj pa lahko najdete v tokratnem Ructusu? Glede na to, da je našo fakulteto pred kratkim doletela zamenjava v samem vrhu, torej dekana, sem se odločila narediti intervju tako z nekdanjim (ki sedaj deluje še na višji funkciji) kot tudi novim dekanom. Prepričana sem, da boste tudi starejši študenti (ki sicer omenjena profesorja dobro poznate), mlajši pa sploh, ob prebiranju odkrili marsikaj zanimivega, česar še niste vedeli. Preberete si lahko tudi kar nekaj najrazličnejših poročil iz tujine, pa naj bodo to prakse, študij, IVSA dogodki ali pa konjeniški sejem Equitana. Namen teh člankov ni le, da zavzdihnete v smislu»oh, jaz bi tudi... «, ampak se odločite, malo pobrskate po internetu, kupite letalsko ali kakšno drugo vozovnico in en, dva, tri greste nabirat nove izkušnje in si širit obzorja izven meja naše rodne kokoške. To naj bo za zdaj to... ne zamerite, sonce me vabi ven in nisem več pri volji za odkrivanje smisla življenja ali kaj podobnega, tako da naj samo še ponovim, pri tem se sicer počutim kot pokvarjena plošča; če bi kdo rad karkoli prispeval za Ructus, ve za kakšno dogajanje ali sam počne kaj zanimivega... naj me samo kontaktira na revija.ructus@gmail.com. Težko je namreč nekaj ljudem slediti vsem aktualnim dogodkom, ki jih je na naši fakulteti (k sreči!) res polno; tako da res rabimo vašo pomoč, če želimo, da postane Ructus še boljši! Bodite v cvetju še naprej! Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani Gerbičeva 60, 1115 Ljubljana revija.ructus@gmail.com GLAVNA UREDNICA: Živa Černe POMOČNICA UREDNICE: Andreja Kastelic OBLIKOVALKA: Maja Čonč TISK: Somaru d.o.o., somaru@siol.net NAKLADA: 500 Ructus od zdaj naprej tudi ONLINE! Prostor na svoji novi spletni strani nam je odstopila slovenska IVSA. Poleg Ructusa na njej lahko najdete tudi mnoge druge koristne informacije, zato le brž na Živa Černe glavna urednica Andreja Kastelic pomočnica urednice Maja Čonč oblikovalka RUCTUS, junij

4 INTERVJU DR. MILAN POGAČNIK, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Z dr. Pogačnikom se je pogovarjala Živa Černe. Dolgoletni dekan naše fakultete, ki je pred približno pol leta postal slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Starejši študentje se boste morda še spomnili, da je bil intervju z njim že objavljen v Ructusu pred nekaj leti, vendar sem se prav zaradi njegove nove in pomembne funkcije odločila, da ga poprosim za ponovni pogovor in zanj si je z veseljem utrgal čas v svojem sicer natrpanem urniku. Kako vas je življenjska pot privedla do tega, da ste postali minister? Leta 2004 sem bil prvič povabljen za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V tistih desetih mesecih sem se tako seznanil z vsebino dela na ministrstvu ter s sodelavci. Ko so mi lani novembra ponovno ponudili mesto ministra, sem ga sprejel, saj mi je to mesto predstavljalo in mi še vedno predstavlja nek izziv, s katerim se z veseljem spopadam. Seveda mi pomaga veliko število izjemno dobrih strokovnjakov. Menim, da je to izjemno pomembno področje za vse državljane RS. Premalo se zavedamo, kako važni so čista voda, zrak in okolje, ki je urejeno in tudi proizvaja varno hrano rastlinskega in živalskega izvora na ekološki, integrirani in konvencionalni način. Kako ste se podrobneje spoznali s področjem kmetijstva, za katerega se pravzaprav niste primarno izobraževali? Pri delu na Veterinarski fakulteti sem se v okviru veterinarske medicine ves čas spoznaval tudi z drugimi sorodnimi strokami kot so kmetijstvo, gozdarstvo in živinoreja. Ko sem se ukvarjal z raziskovalnimi nalogami, sem ugotovil, da je veliko bolezenskih stanj pri živalih odvisnih od okolja. To me je začelo zanimati in postopno sem svoje raziskave usmeril v ugotavljanje, kako okolje vpliva na živali in obratno, kako lahko živali vplivajo na okolje. Ob tem sem oblikoval veliko skupino strokovnjakov, od kmetijcev, gozdarjev, biologov, hidrologov, pedologov, živinorejcev itd. in skušali smo raziskati vse te učinke. Začeli smo uvajati nove sisteme uporabe živali kot orodja, predvsem pri reševanju problema zaraščanja površin z uvedbo nadzorovane paše. V Sloveniji je to precejšen problem, trenutno imamo zaraščenih kar hektarjev različnih kmetijskih površin. Osredotočili smo se predvsem na kraško območje in v okviru tega ustanovili Center za sonaravno rekultiviranje na Vremščici. Takšna uporaba živali kot»orodja«je zelo zanimiva tudi za druge države, kjer se srečujejo s tako imenovanimi omejenimi dejavniki proizvodnje, npr. na Portugalskem, v Italiji, Grčiji. S projekti smo sodelovali tudi v širšem mednarodnem prostoru, tako smo naredili obsežno raziskavo na Kitajskem. Tam smo v devetletnem projektu na poskusnem posestvu velikem 170 km2 ljudi seznanjali z novimi tehnologijami ter jim omogočali proizvodnjo mesa, ki do tedaj ni bila zadostna. Ugotovili smo, da je to dober in relativno poceni način pridobivanja naravne, zdrave hrane, in to na področjih, ki prej sploh niso bila v uporabi. Z vsemi temi projekti sem se dobro spoznal z mnogimi raznolikimi področji, ki jih danes pokrivam kot minister. Kako mislite, da se bo spremenilo delo in zaposlovanje veterinarjev v času recesije? Recesija je globalna in se ne bo izognila nikomur, niti kmetijstvu in veterinarstvu. Veterinarstvo je po eni strani sestavni del kmetijstva in po drugi tudi del medicinskih ved. Če ljudje ne bodo imeli denarja, bodo seveda zmanjšali količino sredstev, ki jih bodo lahko namenili za zdravljenje ljubiteljskih živali; po drugi strani pa bodo, kar se tiče živilske industrije, posegali po cenejših izdelkih. To vse bo seveda vplivalo tudi na delo veterinarjev. Dejstvo, da smo se veterinarji sposobni vključevati v številna področja, pa je tudi v času recesije naša prednost in to»večnamenskost«oziroma»omnipotentnost«veterinarske stroke bi morali ohranjati. Kaj je na področju pod okriljem vašega ministrstva trenutno najbolj aktualno? Kmetijstvo se je v zadnjem času precej spremenilo, sploh po vstopu Slovenije v EU je dobilo neko drugo dimenzijo. Važna ni le proizvodnja sama, ampak tudi ohranitev poseljenosti kmetijskih področij, ohranitev kulturne krajine, obdelanosti zemljišč, proizvodnja varne hrane, zdravje in varovanje živali ter varovanje okolja. Za doseganje vseh teh raznovrstnih ciljev imamo na ministrstvu različne programe; skrbimo, da se zanje zagotavljajo primerna sredstva v okviru EU. Kmetijstvu letno omogočimo, da porabi kar npr. 360 milijonov evrov EU in slovenskih sredstev v letošnjem letu, s katerimi ohranjamo proizvodnjo, obdelanost naravne krajine, varujemo okolje ipd. Trenutno je aktualno vprašanje, kako oživiti proizvodnjo in spodbuditi ljudi k ponovnemu kmetovanju na območju Krasa, Bele Krajine ter Notranjske, kjer je ogromno zaraščenih površin; kako ohraniti zdravo okolje s strogo omejitvijo uporabe fitofarmacevtskih sredstev. V kmetijstvu sicer žal danes brez določenih dodatkov ne gre, vendar mora biti njihova uporaba omejena in pod strogim nadzorom. Zelo aktualno vprašanje so tudi s tem povezani pomori čebel. Vsakega skušamo raziskati, ugotoviti vzrok in ustrezno sankcionirati storilce, ki kršijo predpise in zaradi katerih največkrat do pomorov prihaja. Trudimo se tudi za čimboljše informiranje ljudi. Velik izziv za nas je tudi priprava nove 4 RUCTUS, junij 2009

5 zakonodaje, predvsem Zakona o kmetijskih zemljiščih. Ugotovili smo namreč, da smo v Sloveniji v preteklih desetletjih s kmetijskimi zemljišči slabo ravnali, glede obsega obdelovalnih kmetijskih zemljišč na prebivalca smo danes praktično na zadnjem mestu v Evropi. S tem zakonom skušamo vzpostaviti take sisteme, ki bodo omogočali varovanje in združevanje kmetijske zemlje ter povečali odgovornost lastnikov zemljišč, da bodo zemljo obdelovali ali jo v nasprotnem primeru morali dati v najem. Stvari se da spremeniti na bolje namreč le, če ima država dobro in kvalitetno zakonodajo. K temu sodi tudi manj prijetni, politični del, ko moramo s svojimi predlogi prepričati tudi vse druge. Problemov pa nam seveda nikoli ne zmanjka, pa naj bodo to bolezni živali, neurja s točo, pomori čebel ali fitofarmacevtska sredstva. Kako izgleda vaš delovni dan? Zjutraj vstanem zgodaj in včasih, posebej če se moram še na kaj pripraviti, pridem v službo že ob šestih, ko tu ni še nikogar in lahko v miru razmišljam. Nekje do osme ure pridejo ostali sodelavci in nato se začne delo po zelo natančno določenem in predpisanem urniku. V moji pisarni tako traja delo do približno šestih popoldne, stvari pa se kaj hitro tudi zavlečejo v pozne večerne ure. Ob določenih dnevih so na urniku standardna opravila; ob četrtkih imamo tako seje vlade, enkrat mesečno srečanja vseh evropskih kmetijskih ministrov... Na tako sejo na primer potujem jutri v Luksemburg. Ob petkih imam, če je le mogoče, terenske obiske, ko se srečujem z ljudmi iz različnih koncev Slovenije in se z njimi pogovarjam o njihovih problemih. Sodelujemo tudi na prireditvah, pogosto imam kak pozdravni govor. V soboto sem tako povabljen na sejem kmetijskih dobrot v Ljubljano na Pogačarjev trg, kjer bom imel nagovor kmetovalcem iz cele Slovenije. Še vedno tudi predavam na fakulteti predmet Sodno in upravno veterinarstvo in sodelujem pri podiplomskih študijih biomedicina in varstvo okolja. Vam pri vsem tem delu sploh ostane kaj prostega časa? Dela je veliko, a me to sploh ne moti, mene najbolj utrudi brezdelje. Če človek opravlja delo, ki ga veseli, mu to hkrati predstavlja tudi prosti čas in je veliko kasneje utrujen. Vsega tega ne bi počel, če si ne bi želel. Če ima človek v sebi nekaj raziskovalnega duha in dovolj energije, lahko stori veliko dobrega. Delati dobro, seveda v mejah mogočega, pa je tudi moj življenjski cilj. Nam lahko zaupate kakšno zanimivo prigodo iz študentskih let ali morda let poučevanja na fakulteti? Zanimivo je bilo marsikaj, res težko bi kaj posebej izpostavil. Naj vam zaupam zanimiv dogodek izpred nekaj let, ko sem bil še mlad asistent na patologiji. V obdukcijo smo dobili črno pumo iz ZOO Ljubljana. Študentom sem na njihovo željo omogočil prisotnost pri raztelesbi. Zaradi izrazito povečane vranice sem pri pumi postavil sum vraničnega prisada in študente opozoril, naj bodo izredno pazljivi. Bakteriološka preiskava je sum tudi potrdila. Čez nekaj dni so me ponoči klicali iz infekcijske klinike, da sta pri njih dve študentki, ki sta bili prisotni pri omenjeni raztelesbi, in sicer z visoko vročino. Vprašali so me, ali je možno, da sta se okužili z vraničnim prisadom; priznali sta namreč, da nista ubogali navodil in sta z golimi rokami pumi pregledovali zobe. Na koncu k sreči ni bilo nič hudega ena je imela gripo, druga pa je očitno dobila vročino kar od strahu. Najbolj zanimivo je, da je ena od teh dveh kolegic danes na visokem položaju kot strokovnjakinja za živalske kužne bolezni. Morda jo je ravno omenjeni dogodek in tistih nekaj ur prestanega strahu usmeril k nadaljni poklicni poti. Ali kaj pogrešate službo na Veterinarski fakulteti? Tako bom rekel ko se ukvarjam z nekim projektom, se vedno z njim ukvarjam 100%, tako da o tem vprašanju ne razmišljam dosti. Na VF sem res delal praktično 37 let, od tega sem bil 18 let tudi dekan fakultete. Včasih pogrešam predvsem sodelavce, s katerimi smo se odlično razumeli; kontakte s študenti pa še imam in na fakulteti pod mojim mentorstvom še delajo mladi raziskovalci, s katerimi tudi zelo rad delam. Zaradi obilice drugega dela sicer skušam svoje zadolžitve na fakulteti minimalizirati. Zavedam pa se tudi tega, da je ministrovanje vezano na mandat, tako da sem bil in vedno bom v prvi vrsti profesor. Zelo uživam na predavanjih, sploh če vidim, da jih študentje z zanimanjem spremljajo. Na kateri svoj poklicni uspeh ste do sedaj osebno najbolj ponosni? Najbolj sem ponosen na že omenjeni tehnološki sistem uporabe živali kot»orodja«, ki smo ga razvili. Posebej ponosen sem tudi na tri nagrade. Leta 2000 so mi slovenski veterinarji podelili nagrado Janeza Bleiweisa, to je najvišjo nagrado za strokovne in znanstvene dosežke v veterinarstvu v Sloveniji. Pred dvemi leti sem postal častni doktor univerze v Skopju zaradi vsega, kar sem naredil za tamkajšnjo veterinarsko fakulteto. Zadnji omembe vreden dosežek pa je bil, ko mi je, tik preden sem postal minister, kitajska vlada podelila najvišjo nagrado za tujega strokovnjaka. Ob praznovanju njihovega dneva državnosti mi jo je izročil predsednik vlade. Da si predstavljate, kaj taka nagrada pomeni, naj omenim, da na Kitajskem vsako leto deluje tujih strokovnjakov in med temi izberejo 50 najvidnejših, ki dobijo takšno priznanje. Kakšno je vaše mnenje glede varstva živali in uporabe živali v poskusih? Intenzivno sem se ukvarjal tudi s tem področjem. Osem let sem bil predsednik etične komisije za poskuse na živalih v Sloveniji in tudi 14 let član evropske komisije za zaščito živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Zavedam se, da je pri raziskovanju Tako bom rekel ko se ukvarjam z nekim projektom, se vedno z njim ukvarjam 100%, potrebno uporabljati poskusne živali, vendar moraš imeti do njih spoštljiv odnos in na vseh področjih čimbolj zmanjšati njihovo trpljenje. Kot dekan sem na naši fakulteti prepovedal uporabo poskusnih živali, pri nas se pouk vrši na pacientih. Zato imamo tudi klinike in center na Vremščici, da študentom ni treba vaditi na poskusnih živalih. Poleg tega za učenje obstajajo številne alternativne metode, ki dajo primerljive rezultate. Umiranje živali je sicer vedno grdo, a se da trpljenje in bolečino ob njem zelo omiliti. Nivo zaščite živali je trenutno v Sloveniji relativno visok, vendar je tudi na tem področju seveda mogoče še marsikaj izboljšati. Malo za šalo katera žival bi bili najraje, če bi morali izbirati? Uf, gotovo bi bil najraje kar moj pes Jonatan, ker se ima prelepo in mu je dovoljeno čisto vse, ima praktično človeške pravice. :) Težko pa bi se dejansko odločil za eno žival, vse so mi pri srcu. Imate za konec še kakšno sporočilo študentom? Večina študentov prihaja na VF zato, da bi zdravili živali, po možnosti male živali, ki pa jih je v Sloveniji le dela na tem področju torej ni veliko. V naših razmerah lahko približno 3-5 tisoč živali preživi eno majhno veterinarsko ambulanto. Veterinar pa po nomenklaturi FAO lahko opravlja kar 38 različnih dejavnosti. Veterinarji so danes tudi direktorji podjetij, farmacevtskih firm... Menim, da tudi sam s svojim sedanjim položajem dokazujem, da z veterinarsko izobrazbo človek lahko počne marsikaj. Znana slovenska novinarka je celo nekoč v časopisu zapisala»lepo je biti veterinar«. Če je namreč človek ozko usposobljen, ima v življenju precej manj možnosti izbora. Veterinarji so se v zadnjem času precej uveljavili v farmacevtski industriji. S tem po mojem mnenju ni nič narobe, pa čeprav nekateri pravijo, da to ni pravo veterinarsko delo. Vsak študent oziroma mlad veterinar si mora najti neko nišo oziroma področje, ki ga zanima. Za to pa mora biti zvedav in se z vsemi različnimi možnostmi tudi seznanjati. Če v nekaj vložiš dosti energije, tudi uspeš. Študij veterinarstva je izjemno lep in zanimiv študij, študentu daje možnost vpogleda v številne skrivnosti sveta, če le zna dobro poslušati in se učiti. Usposobi ga lahko za številne profesionalne izzive. Vse to izkoristite maksimalno med študijem, da ne boste kasneje, ko boste prišli v poklic, razočarani. Življenje po diplomi je bolj strogo in kruto in svoje življenjske sanje lahko izpolnijo le tisti najboljši, najbolj delavni in najbolj vztrajni, ki znajo premočrtno slediti svojim ciljem. RUCTUS, junij

6 INTERVJU dekan Veterinarske fakultete, dr. MARJAN KOSEC Z dr. Koscem se je pogovarjala Živa Černe. Fakulteta seveda ne more ostati brez dekana in po odhodu prof. Pogačnika na novo delovno mesto je to funkcijo prevzel prof. dr. Marjan Kosec. Ker ga predvsem nižji letniki morda še ne poznate, smo se pri Ructusu odločili, da se z njim pogovorimo in ga na kratko predstavimo. Med drugim smo se dotaknili tudi nekaterih aktualnih vprašanj v povezavi s fakulteto, na katera nam je bil pripravljen izčrpno odgovoriti. Nam lahko na kratko opišete svojo življenjsko pot? Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Šolo za živinorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani, ki sem jo leta 1970 tudi uspešno zaključil. Nato sem šolanje nadaljeval na Veterinarski fakulteti. Kot sredješolec sem si predstavljal, da bom delal kot veterinarski tehnik, torej osemenjeval krave ali kaj podobnega, med študijem pa sem se videl predvsem v vlogi terenskega veterinarja. Po koncu študija sem se zaposlil na fakulteti kot pripravnik na Kliniki za repodukcijo. Po končanem magistrskem študiju mi je bilo ponujeno mesto asistenta na Inštitutu za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev, na katerem sem ostal 6 let. Ukvarjal sem se večinoma z reprodukcijo konj in kasneje tudi doktoriral na tem področju. Želel sem se habilitirati za docenta na področju reprodukcije. Leta 1993 pa se je dotedanji profesor za reprodukcijo dr. Petač smrtno ponesrečil, prof. Jurkovič s Klinike za konje pa je umrl za posledicami možganske kapi, tako da sem prevzel predavanja tako Reprodukcije domačih živali kot tudi Bolezni in zdravstveno varstvo kopitarjev. Oba predmeta sem predaval 11 let, dokler se za predavanje slednjega ni habilitiral sedanji docent dr. Peter Kruljc in je meni ostala reprodukcija, ki jo predavam še zdaj. Leta 1995 sem postal tudi predstojnik Klinike za reprodukcijo, ki se ji je kasneje priključila še Klinika za konje. Tako sta zdaj obe kliniki, med katerima sem se sam v preteklosti»selil«, organizacijsko združeni. Leta 2004 sem postal predsednik upravnega odbora fakultete, naslednjega leta prodekan, novembra 2008 pa sem od prof. Pogačnika prevzel funkcijo dekana. Svoje delo opravljam z velikim veseljem in bi, če bi si lahko še enkrat izbiral življenjsko pot, izbral isto pa čeprav sem bil najprej prepričan, da bom delal kot klinik. Kakšna je naloga dekana Veterinarske fakultete in kako izgleda vaš delovni dan? Naša fakulteta je dokaj specifična v primerjavi z drugimi fakultetami ljubljanske univerze, glede na to da je, poleg izobraževanja in raziskovanja, ki sta primarni dejavnosti vsake fakultete, njen del tudi Nacionalni veterinarski inštitut (NVI). Skupaj z NVI danes fakulteta zaposluje približno toliko ljudi, kot je dni v letu. Naloga dekana je, da deluje na vseh treh omenjenih področjih, na prvem mestu pa je še vedno učitelj in njegova prva skrb je skrb za študente in pedagoški proces. Moj delovni dan se je v primerjavi s prej predvsem podaljšal, saj sem dobil precej novih obveznosti. Moram pa povedati, da imam polno odličnih sodelavcev, ki mi zelo pomagajo, tako na kliniki kot v dekanatu in drugih službah, tako da imam kar se tega tiče kar srečo. Zjutraj sem v službi brez težav že ob pol sedmih, ker rad zgodaj vstajam. Ni mi težko ostati v službi do pete ali celo sedme ure popoldne, saj delam z veseljem. Tudi vsega dopusta ne morem izkoristiti, a mi ni hudo nagrada za moje delo so veseli in razpoloženi študenti. :) Kakšno je vaše mnenje o trenutni organiziranosti VF in kaj bi se dalo izboljšati? Menim, da je naša fakulteta dobro organizirana in moramo nadaljevati z delom v taki smeri. Naša prednost je to, da smo majhna ustanova in se praktično vsi med seboj poznamo, tudi sam poznam praktično vsakega študenta, vsaj od 4. letnika dalje. Ugotavljamo npr., da je bil ravno zaradi majhnosti fakultete v marsičem boljši osebni sistem prijavljanja na izpit pred uvedbo E-študenta, ki je prav dobro funkcioniral. Zdaj je po mojem mnenju veliko več nepotrebne administracije. Na naši fakulteti imamo tudi to prednost, da velika večina predavateljev dela tudi v praksi, na klinikah ali na NVI in svoje praktično znanje lahko neposredno prenaša na študente. Seveda pa se da še marsikaj izboljšati, predvsem kvaliteto pedagoškega dela. Vedno so dobrodošle ideje študentov; kako bi se dalo stvari morda narediti drugače, boljše. Tudi če predlog morda ni izvedljiv, je zelo koristen za vse že pogovor o tem, zakaj kaj je ali pa ni mogoče storiti. Katere so po vašem mnenju lastnosti dobrega profesorja oziroma predavatelja? Predavateljeva naloga je, da naredi snov zanimivo in da pritegne študente. Sam tako ne podpiram nikakršne prisilne prisotnosti na predavanjih. Najboljši učitelj je zgled. Profesor mora znati študentom tudi nakazati, kje lahko uporabijo določeno znanje. Kdor se je odločil, da bo pedagog, se mora temu delu tudi popolnoma posvetiti ali se mu pač odreči; za tistega, ki ne dela rad s študenti, je škoda, da opravlja delo predavatelja. Sam se lahko pohvalim, da si v vseh 30 letih delovne dobe nikoli nisem prišel navzkriž s študenti, vedno smo se o vsem lahko dogovorili. Kot učitelj se v vsaki situaciji skušam postaviti v vlogo študenta in si zamisliti, kako bi v njej reagiral. Tako študenta veliko lažje razumem. Svarili so me npr. pred terenskimi vajami, češ da se študenti radi napijejo in so 6 RUCTUS, junij 2009

7 potem težave, pa jih nikoli nisem imel. Tudi sam se rad poveselim, vedno grem tudi na brucovanje in s študenti spijem kozarec vina a vedno poudarjam, da morata biti na prvem mestu delo in disciplina. Kar se tiče preverjanja pa sam pri študentu vedno iščem tisti obvezni minimum znanja, ne pa vsega mogočega neznanja; ker je logično, da vsega človek pač ne more znati. Kaj menite o pogostem očitku, da na fakulteti študenti ne dobimo dovolj praktičnih izkušenj? Moderen pristop učenja veterinarske medicine stremi k manj teoretičnega in več praktičnega znanja. Seveda pri vseh predmetih to ni mogoče v enaki meri. Marsikje imamo težave z izvedbo kvalitetnih praktičnih vaj, npr. pri prašičih, ker so vse večje prašičje farme v Sloveniji zaradi neprestane nevarnosti svinjske kuge danes hermetično zaprte. Kar pa se predavanj tiče, bi morali po mojem mnenju na njih študentom posredovati čimveč lastnih izkušenj, ne pa le naštevati dejstev. Pravim, da tisto, česar jaz sam nikoli nisem delal, lahko tudi vi preberete v knjigi in zato ne rabite sedeti na predavanju. Kako komentirate uvedbo plačevanja prispevka za terenske vaje, ki do sedaj ni bilo potrebno? Ko sem bil sam študent, seveda še v času socializma, nam je šlo kar se tega tiče veliko bolje, na terenskih vajah smo dobili še kosilo in celo neko minimalno dnevnico. Osebno mi je bilo zelo neprijetno, ko smo pred kratkim morali vpeljati te prispevke za prevoz na terenske vaje. Fakulteta namreč enostavno ne dobi več dovolj denarja, da bi lahko krila te stroške na način, kot jih je do sedaj, časi so pač slabši. Za materialne stroške vseh vaj (ne le terenskih!) v vseh letnikih dobimo namreč le evrov. Zahteval pa sem, da ničesar ne vpeljemo, dokler se do potankosti ne pogovorimo s študenti. Večkrat sem se dobil s predstavniki letnikov in želim, da imate popoln pregled nad stroški. S predsednikom študentskega sveta sva tudi skupaj iskala možne rešitve, kako bi lahko stroške čimbolj racionalizirali. Problem do sedaj je bil tudi, da nekateri izvajalci terenskih vaj sploh niso pazili na višino stroškov. Tudi neprijetne stvari moramo vedno nujno reševati z dogovorom in medsebojnim razumevanjem. Študenti smo že slišali nekaj o načrtovani selitvi celotne fakultete na drugo lokacijo, govori se o denacionalizaciji zemljišč. Nam lahko to bolj natančno obrazložite? Na lokaciji Mestni log je res prišlo do zahteve po denacionalizaciji, območje je bilo namreč po 2. svetovni vojni odvzeto redu Hčere krščanske ljubezni Sv. Vincencija Pavelskega. Denacionalizacijski postopek je dolgo tekel, zaenkrat sicer še ni prejete odločbe, vendar smo letos dokazali, da smo tekom let v lokacijo in objekte na njej vložili več, kot je bilo to območje vredno ob nacionalizaciji. Vračila v naravi torej skoraj zagotovo ne bo, le država RUCTUS, junij

8 INTERVJU bo morala plačati določeno odškodnino, kar pa v bistvu ni naš problem. Rekonstrukcije oziroma rušenja pa je nujno potrebna stavba na Gerbičevi, saj ni več varna; kar oglejte si številne razpoke po stenah. Univerza v Ljubljani nam je lani ponudila možnost, da celotno fakulteto preselimo na novo lokacijo pod Rožnik, blizu Biotehniške fakultete, veliko slabe 4 hektarje. Zemljišče je že v lasti univerze in je bilo prvotno namenjeno strojni fakulteti. Strinjali smo se, da je to dobra ideja tako bi lahko združili celotno fakulteto na enem mestu, še v dosegu mestnega prometa, imeli pa bi dovolj površin za živali, ki nam jih zdaj primanjkuje. S širitvijo Ljubljane se je namreč naša fakulteta danes znašla že praktično v središču mesta, kar seveda za tovrstno dejavnost ni optimalno. Kolikor sam poznam tuje veterinarske fakultete, se te srečujejo s podobnimi problemi in se prav tako selijo na obrobje mest. Zdaj tečejo postopki za ureditev območja in pridobivanje potrebnih soglasij, za kar bo po meni znanih informacijah potrebno okoli dve leti. Nato pa upam, da se bo našel potreben denar in se bo postopno, seveda ne čez noč, začela gradnja nove fakultete. Za to moramo seveda točno ugotoviti, kakšen imamo vpis in kakšne kapacitete potrebujemo. Vsi veste, da so sedanje predavalnice precej premajhne. Tudi pri ostali infrastrukturi šepamo, študenti npr. nikjer nimate urejene prehrane in ta problem bi lahko v sodelovanju z drugimi fakultetami na novi 8 RUCTUS, junij 2009 lokaciji rešili. Se vam zdi dvig omejitve vpisa na 70 študentov smiseln za našo fakulteto? Do nekaj let nazaj smo vpis omejevali na 60 študentov. Nato pa se je pojavila zahteva s strani ministrstva, da se poveča vpis na fakultetah naravoslovnih smeri in zmanjša na družboslovnih. To zahtevo smo pač upoštevali. Osebno menim, da bi morda lahko, če teh zahtev ne bo več, prešli nazaj na število 60 študentov. Kako komentirate trende pri zaposlovanju mladih diplomiranih veterinarjev? Menim, da mora biti program na fakulteti tako zastavljen, da nudi študentu malo širše znanje in mu tako odpira številne možnosti. Večina študentov se vpiše na fakulteto, da bo direktno zdravila živali. A kar tretjina trenutno zaposlenih veterinarjev v Sloveniji je npr. zaposlenih v Veterinarski upravi RS, omembe vreden delež tudi v industriji in so pri tem zelo uspešni, tudi kot menedžerji in direktorji. Kot mlad veterinar sem vedno komaj čakal, da grem na teren, delo v laboratoriju mi je bilo kar odveč in nezanimivo. Po 15 do 20 letih delovne dobe pa človeku kar ustreza početi še kaj drugega in mu prav pride, da ima široko znanje, tudi fizične zmožnosti se namreč z leti spreminjajo. Zelo malo je mladih diplomiranih veterinarjev, ki še iščejo delo, večinoma službe kar dobijo. Dejstvo pa je, da imamo na naši fakulteti precej več študentk kot študentov, povpraševanje pa je večje prav po moškem spolu, tudi če ženska lahko delo enako dobro opravlja. To seveda ne velja le za veterinarsko stroko, moj sin je npr. pravnik in ocenjujem, da je imel na razgovorih za zaposlitev boljše možnosti pred številčnejšimi kolegicami prav zato, ker je moški. Tako žal je in tu ne moremo dosti storiti. Kaj se bo zgodilo s študenti v zadnjem letniku petletnega programa (sedanji drugi letnik), ki ne bodo opravili redno vseh letnikov in bodo tako nekje sredi študija»padli«v novi šestletni program? Opraviti bodo morali vse obveznosti letnika, katerega niso redno končali, po starem programu; v naslednjem letu pa se bodo vpisali v novi šestletni program. Verjetno pa bo zaradi drugačne razporeditve predmetov po letnikih potrebnega nekaj prilagajanja in bodo ti študenti morali kakšen predmet kdaj opravljati za nazaj ali pa ga bodo imeli že opravljenega od prej. Mislim, da bomo sproti in z dobro voljo vse takšne in drugačne težave, ki se seveda pojavljajo pri uvedbi novega študijskega programa, uspešno prebrodili. Se morda spomnite kakšne zanimive anekdote iz študentskih let? Uf, polno jih je... Na primer, ko sem bil še študent in smo imeli na vajah nekega bolničarja, ga je profesor vprašal, če po njegovem mnenju študenti od vaj kaj odnesejo. Seveda je imel pri tem v mislih znanje, oni pa ga je malo narobe razumel in odgovoril:»jo, jo, kšne škarje!«:) Drugače pa sem tekom svojega študija dvakrat opravljal samo eno obveznost, in sicer prvi kolokvij iz anatomije. Ko sem prišel na fakulteto, sem se namreč počutil kot gospod in pričakoval, da me bodo od zdaj naprej spraševali le, ko se bom sam prijavil, da bi bil rad vprašan. Na vrsti za ta kolokvij pa sem bil med prvimi in profesorju nikakor nisem mogel dopovedati, da še nisem pripravljen; moji odgovori takrat nikakor niso bili dovolj za pozitivno. Od tega dogodka dalje pa mi je nekako postalo jasno, kako stvari potekajo. Imate za konec še kakšen nasvet študentom? Zavedajte se, da so študentska leta najlepša leta v življenju. Pridobivate namreč nova znanja, tako ali tako ste po starosti v najboljših letih človeškega življenja in nimate še vseh odgovornosti, ki jih dobite zvrhano mero takoj po diplomi. Nekateri so mnenja, da mora študent zgolj študirati, drugi podpirajo bolj»na izi«filozofijo, sam pa pravim študirajte za življenje in za vsako znanje, ki ga pridobite, tudi pomislite, kje bi ga lahko uporabili. Znanja ne jemite kot nujno zlo, ampak kot nekaj uporabnega, in ne učite se na pamet! Prizadevajte si za izobraževanje tudi izven naše fakultete, na drugih inštitucijah in zunaj meja Slovenije. Zelo podpiram vse oblike druženja in izmenjav izkušenj s študenti iz tujine. Zdaj imate kar se tega tiče ogromno možnosti, o katerih mi kot študentje še sanjali nismo; izkoristite jih!

9 EQUITANA Vse poti vodijo v essen piše: Mojca Ogriz Equitana velja za največji konjeniški sejem na svetu. Odvija se vsako drugo leto v nemškem mestu Essen. Letos je potekal od 14. do 22 marca. Na m 2 se je v dvanajstih halah predstavilo več kot 800 razstavljavcev in več kot tisoč konj. Vsekakor je to dogodek, ki ga ne sme zamuditi noben ljubitelj konj. Skoraj že tradicionalno se lahko na Equitano odpravimo tudi v organizaciji Veterinarske fakultete. Letos smo se na nekaj več kot tisoč kilometrov dolgo pot odpravili 19. marca. Neprespani in polomljeni smo preživeli 14 ur vožnje z avtobusom in se najprej zapeljali do hostla, nato pa smo se odpravili proti razstavnemu prostoru v Essnu. Najprej kar nisi vedel, kje bi začel, saj si si lahko ogledal kar preveč zanimivih stvari. Na vsakem koraku te spremlja razna oprema za oskrbo naših plemenitih štirinožnih prijateljev in te vabijo razni predstavniki k sodelovanju v nagradnih igrah. V vsaki hali pa srečaš tudi čisto prave konje. Nekateri počivajo v boksih, drugi pa se na povodcu ali pa kar z jahačem na hrbtu sprehajajo med množico. Posebno pozornost si zaslužijo številne predstavitve pasem, načinov jahanja in šolanja. Temu služi velika arena, ki sprejme okoli 4000 ljudi in nekaj manjših manež, ki so razporejene po halah. Letos je bilo veliko pozornosti namenjene predvsem raznim tehnikam dela s konjem, pri katerih se ne uporablja vajeti in sedla, temveč se konja vodi z gestami, prenosom teže ter glasom. Kar se tiče pasem so v predstavitvah prevladovali španski konji (pura rassa español), ki so blesteli v svojih predstavitvah dresurnih prvin. Špancem so se pridružili še nemški toplokrvni konji in prelepi črni frizijci, ki so presenetili s svojo eleganco in sposobnostjo za visoko šolo jahanja. V manjšem številu so bili zastopani tudi arabci, quarter konji, haflingerji in številni drugi. S svojo točko z vpre- gami so presenetili fjordski konji, ki izvirajo iz Norveške in jih zaradi tega nekateri imenujejo kar norvežani. Komaj meter in pol veliki konji so pogumno vlekli kočijo in navduševali občinstvo tudi v večerni predstavi, o kateri pa nekoliko več kasneje. Med brskanjem po razstavnih prostorih si lahko odkril številne zanimive novosti v konjeništvu; vse od luksuznih prikolic in konjedomov za prevoz konj do opreme za pašnik, hlev in nego. Na račun pa so prišli tudi jahači, saj jim je bila na voljo široka paleta opreme za jahanje (sedla, podsedelnice z imenom ljubljenčka, uzde, brzde z okusom po jabolkih ali korenčku itd.) in oblačil za ježo ali prosti čas. Vsekakor se izplačajo tudi nakupi, saj je zaradi sejemskih popustov po ugodnih cenah možno kupiti opremo vodilnih svetovnih proizvajalcev. Če ne drugega si lahko kupiš vsaj priboljške različnih okusov, da se v domači hlev ne vrneš praznih rok. Večer je bil rezerviran za predstavo HOP TOP SHOW, ki je letos nosila ime Viamondo. V veliki areni so se predstavile mednarodne zvezde v konjeniškem ustvarjalnem svetu. Predstava je bila zastavljena kot gledališka igra, v kateri so glavno vlogo igrali konji in skupaj z besedami napovedovalca ustvarjali edinstveno vzdušje. Ta predstava navdušuje občinstvo po vsej Evropi in navdušeni smo bili tudi mi. Spektakel je bil sestavljen iz petnajstih delov, ki so nas popeljali skozi obdobje od nastanka zemlje do predstavitve posameznih pokrajin v obliki, kot jih poznamo danes. V prvi točki, katere naslov je bil ogenj, so konji brez zadržkov stopali skozi goreče oboke in prepričali smo se lahko o njihovem neizmernem zaupanju v jahače. V popolnoma zatemnjeni areni, ki jo je osvetljeval zgolj sij ognja, se je ustvarilo čisto posebno vzdušje, ki se je nadaljevalo v naslednjih točkah. Največji vtis name je naredila točka z naslovom Hawaii, pri kateri so se predstavili voltižerji in voltižerke ob spremljavi glasbe Beach Boysov. Po dveh urah smo zadovoljni zapustili sejemsko prizorišče. Naslednji dan smo ponovno obiskali razstavni prostor in čas namenili zadnjim nakupom in občudovanju dragocenih živali. V poznih popoldanskih urah smo se odpravili na dolgo pot proti domu. Equitana je vsekakor prireditev, katere obisk priporočam vsakemu ljubitelju konj. Naslednjo možnost za to boste imeli v marcu leta RUCTUS, junij

10 strokovni članek Tujki gastrointestinalnega trakta pri belem dihurju (Mustela putorius furo) Avtorji: Maja Čonč 1, Cvetka Marhold 2, Marko Zadravec 2, Estera Pogorevc 3 in Jožko Račnik 2 1 Študentka 2. letnika VF 2 VF, Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine, Ambulanta za ptice, kunce, glodavce in plazilce 3 VF, Klinika za kirurgijo in male živali Beli dihurji so nagnjeni h grizenju gumijastih, plastičnih ali penastih predmetov, zato so tujki gastrointestinalnega (GI) trakta med pogostejšimi neinfekcijskimi patologijami pri tej vrsti živali. Med najpogostejše tujke sodijo gumijasti ali penasti koščki, ki jih dihurji zaužijejo med igro in trihobezoarji, ki nastanejo kot posledica kopičenja zaužite dlake v prebavnem traktu, predvsem v času spomladanske menjave dlake. Manjši tujki in trihobezoarji ob stimulaciji z laksativi običajno pasirajo skozi prebavni trakt, medtem ko večji tujki, lahko povzročijo delno ali popolno obstrukcijo želodca ali črevesja. Klinični znaki Klinični zanki so napenjanje pri iztrebljanju, spremenjeni iztrebki (manjši in tanjši iztrebki, prisotnost sluzi, melena), slabost, bruhanje, anoreksija, izguba telesne mase, dehidracija, pohitreno dihanje, apatija. Glede na čas trajanja bolezni se klinični znaki lahko postopoma stopnjujejo, lahko pa se žival vede popolnoma normalno, nato pa nastopi akutno bruhanje in nenadno poslabšanje kliničnega stanja. Diagnostika K pravilni diagnozi lahko veliko pripomore dobra anamneza lastnika. Pri kliničnem pregledu najpogosteje tipamo trd in boleč abdomen. Tujkov v želodcu zaradi zelo kranialne pozicije pogosto ne zatipamo. Tujki v črevesju so lahko tipljivi kot zadebelitve ali mase v črevesju. Nepogrešljiv del diagnostike je rentgenogram. Netransparentne tujke (redko) z lahkoto prepoznamo, medtem ko transparentne poskušamo locirati glede na sence v lumnu želodca ali črevesja. V napredovanih primerih, je vidno močno kopičenje plina ali tekočine in povečan lumen želodca ali črevesnih zank. Lahko si pomagamo tudi s kontrastno preiskavo prebavil, ki pomaga določiti natančnejšo pozicijo tujka in nam da Na rentgenskih slikah so dobro vidne dilatirane zanke črevesa, ki so napolnjene s plinom. 10 RUCTUS, junij 2009

11 jasnejšo predstavo o tem ali gre za delno ali popolno obstrukcijo gastrointestinalnega trakta. Z ultrazvočno diagnostiko lahko ocenimo peristaltiko in natančneje lociarmo tujek, določimo premer lumna in debelino stene. Krvna slika je običajno brez posebnosti. Pri dehidriranih živalih je povišan hematokrit, anemije zaradi krvavitev so redke. Diagnozo lahko postavimo tudi z eksploratorno laparatomijo. Zdravljenje in preventiva Manjši tujki in manjši trihobezoarji praviloma ne zahtevajo kirurške intervencije. Običajno zadostuje že terapija z laksativi (Prorektal 0,5 ml/kg p/o, neodišavljen vazelin, paste za preprečevanje trihobezoarjev pri mačkah) in preventivna terapija za zaščito želodčne sluznice (ranitidin 2-4 mg/kg s/c, sukralfat 25 mg/kg p/o, cimetidin 5-10 mg/ kg p/o, omeprazol 0,7-4 mg/kg p/o). V primeru večjih tujkov, ki običajno sami ali s pomočjo laksativov ne pasirajo, je potreben operativni poseg. Pred posegom je potrebno izključiti ostala obolenja, ki povzročajo podobne klinične znake - bakterijski gastritis, ki ga povzroča Helicobacter mustelae, ulkuse, IBD (angl. Inflammatory Bowel Disease), pasjo kugo, epizotični kataralni enteritis - ECE (coronavirus), limfom, inzulinom, zastrupitve. Oslabele živali predoperativno namestimo v ogrevan prostor (inkubator) in jih stabiliziramo s tekočinsko, analgetično (meloksikam 0,2-0,5 mg/kg s/c) in antibiotično terapijo (amoksiciln s klavulansko kislino 12,5 ml/kg s/c, marbofloksacin 10 mg/kg, s/c, enrofloksacin 10 mg/ kg s/c, metronidazol 20 mg/kg s/c), ter z zdravili za zaščito želodčne sluznice (ranitidin 2-4 mg/kg s/c, sukralfat 25 mg/kg p/o). Živali, ki ne bruhajo, lahko do priprav na operacijski poseg, tudi dohranjujemo z manjšimi količinami lahko prebavljive in visoko kalorične hrane. Ko je žival klinično stabilna za kirurški poseg, z ultrazvokom ali nativnim rentgenogramom ponovno določimo položaj tujka v GI traktu. Belega dihurja pred abdominalnim kirurškim posegom postimo največ do 4 ure. V tem času se ponovno določi njegova telesna masa, telesna temperatura, koncentracija glukoze v krvi ter frekvenca dihanja, ponovno avskultiramo srce in pljuča. Pol ure pred začetkom splošne anestezije živali apliciramo zdravilo za zaščito želodčne sluznice, tekočinsko, antibiotično in analgetično terapijo. Za splošno anestezijo se najpogosteje uporablja plinski anestetik izofluran. Po indukciji žival intubiramo, ji vstavimo intravensko kanilo, spraznimo sečni mehur, pripravimo kirurško polje in jo priključimo na aparate za anestezijski monitoring. Z eksploratorno laparatomijo določimo natančen položaj tujka in ga odstranimo. Priporočljivo je, da med operacijskim posegom pregledamo vse organe v trebušni votlini, še posebno pankreas (inzulinom) in nadledvične žleze. V primeru tujkov, ki so locirani v požiralniku, lahko uporabimo tudi endoskopsko tehniko. Postoperativna nega vključuje antibiotično, analgetično, antiemetično terapijo in terapijo za zaščito želodčne sluznice, prisilno hranjenje z lahko prebavljivo in visoko kalorično hrano (Hill s Feline a/d, Royal Canin Convalescence support). Večina dihurjev po posegu hitro okreva. Preventiva obsega izobraževanje lastnikov glede primernosti igrač za dihurje, nevarnosti v gospodinjstvih, ustrezno zaščitene prostore po katerih se dihur prosto giblje in krtačenje v obdobju intenzivne menjave dlake. Literatura 1. Lewington JH. Ferret Husbandry, Medicine and Surgery 2nd ed. Elsevier Saunders, 2007: , Oglesbee BL. The 5-minute veterinary consult feret and rabbit. Ames, Iowa: Blackwell Publishing Professional, 2006: Brown S. Gastrointestinal Disease in Ferrets Hoefer HL. Gastrointestinal Foreign Bodies in Ferrets Bell JA. Vomiting: Hairballs & Foreign Bodies in Ferrets. article.cfm?c= &aid= Pogorevc E, Domanjko Petrič A. Rentgenska in ultrazvočna diagnostika prebavnega trakta psov in mačk. Zbornik referatov XXII. simpozija o aktualnih boleznih malih živali. SZVMŽ, 2009: Za podporo se zahvaljujemo prof. dr. Olgi Zorman Rojs. Beli dihur med pripravo na operacijski poseg. Močno razširjena želodec in duodenum, napolnjena s tekočino. Tujek je bil lociran v kranialnem delu duodenuma. Tujek v črevesu. RUCTUS, junij

12 erasmus Erasmus po dunajsko piše: Tjaša Pukl Halli hallo. Olá. Hola. Oi. Hello. Hi. Bilo je eno tako luštno jutro v letu 2007, ko sem se po dolgem razmišljanju odločila, da mi ljubljanska VF ni dovolj. Sledil je posvet pri prof. Drobnič Košorok. Nemško govoreča država, veliko mesto, ugledna veterinarska univerza. In odločitev je padla. 2008/2009 bo Dunaj. Takoj sem vedela, da bo treba varčevati in delati in delati in še več delati, ker Dunaj ravno ni poceni. Po enem letu trdega dela in birokratskih vojn, letanja od Poncija do Pilata z neumnimi obrazci in formularji ter prošnjami, surfanja po internetu v želji najti stanovanje sem se znašla na Dunaju. Brez Stadtplana, brez poznavanja U-Bahna, Schnellbahna, tramvajev, avtobusov... Da ne omenjamo čudnih naslovov in raznoraznih okrožij z bolj ali manj zanimivimi ljudmi (tukaj se najde»svašta«: od študentov z vseh vetrov do neštetih Turkov, Pakistancev, bosanskih in srbskih priseljencev, zahodnoevropskih junkiejev, Slovakov, Nemcev... samo Avstrijcev je bolj malo). V bistvu sem kar hitro ugotovila, kje točno je moj študentski dom in se z vso prtljago dostavila 6 km JV od centra. Kakšno olajšanje ob ugotovitvi, da ima študentski dom dvigalo!!! (moja soba je v 5. nadstropju). Odklenem vrata in pred mano celih 18m² z dvema pisalnima mizama, foteljem, televizijo in čisto čisto novim pohištvom juhu! Samo še pot do faksa je bilo treba najti. Študijsko Prvi šolski dan Po večurnem ugotavljanju kako do faksa, ki je približno 18km stran, mi je nekako le uspelo najti najkrajšo pot (celih 29 minut). Seveda brez zastojev na podzemni ni šlo, tako da sem zamudila na prvo obvezno predavanje in sicer predvsem zato, ker sem porabila najmanj pol ure, da sem našla Hörsaal G. Predavalnica je bila nabito polna (z okoli 300 študenti), s super ozvočenjem, super predavateljem in odličnim predavanjem. Sledil je teden raziskovanja kapacitet Veterinarske univerze na Dunaju, izgubljanja v OGROMNI veterinarski knjižnici, nakupa Ettingerja po izjemno ugodni ceni, spoznavanja predvsem drugih Erasmus veterinarskih študentov, dobivanja v WetCatu ob brezplačnem pivu, kakšna fešta tu in tam. Vse je bilo skoraj prelepo, da bi bilo res, z izjemo tega, da sem v prvih 14 dneh zapravila okoli 1200 za vse sorte pritiklin, ki jih študent na Dunaju potrebuje in poleg tega še plačala oderuško najemnino (375 ). Naj sploh ne omenim, da je bil prvi izpit že In to v nemščini! Ergo, treba je bilo za knjige Kar je še posebej luštno po 4 urah obveznih predavanj v nemščini, ki ti, pa če znaš še ne vem kako dobro nemško, posrkajo vso energijo; še posebej, če predava kak avstrijski Korošec ali pa celo Tirolec. Navadno ravno ti predavajo o najbolj zanimivih stvareh in človek se mora res potruditi, da bi čim več razumel. Pa je šlo moje popolno znanje nemščine k vragu zmeniš se že vse, ampak veterinarska nemščina je pa čisto nekaj drugega. Še bolj zabavno je, ko ugotoviš, da odpredavana snov nikakor ni dovolj za izpit, ampak je samo bolj kot ne opora, študirati pa je treba iz najmanj 6 knjig JUHU. Od teh nobena ne pozna latinščine. In kako za vraga naj potem človek ve, da je Hauptmittelfussknochenzwischengleichbeinband enako ligamentum metacarpointersesamoideum? (Ja, zelo zanimiva lastnost Avstrijcev je ta, da vse najbolj enostavne stvari povejo na najbolj zakompliciran možen način). In se je zgodilo Moj prvi padec na izpitu, naslednji rok pa že čez slabih deset dni Kriza. Izpit je bil pogoj, da smo se sploh lahko udeležili vaj. To je bil online izpit z»multiple choice«odgovori, ki jih polovico niti nisem razumela, zajemal pa je vse vrste osnov ortopedije, kirurgije, oftalmologije, klinične diagnostike vseh živalskih vrst, laboratorijske diagnostike, nevrologije, dermatologije, specialne patologije in verjetno sem še kaj izpustila. V drugo pa mi je uspelo!!! Wihaaaa in dobila sem prvo dvojko in vstopnico za vaje iz klinične propedevtike. Te so bile, v primerjavi z našimi vajami (iz česarkoli že) veliko bolje organizirane (prav tako tudi urniki na faksu). Potekale so v zelo majhnih skupinah (3-5 študentov) in v blokih po 2 4 ure dnevno, vedno po 13. uri (tako, da je bil vmes čas za kosilo). In to ne vsak dan. Včasih si po en mesec ali pa 14 dni brez vaj, kar velja za vse skupine. Poleg tega so bile vaje skoraj vsakič na kaki drugi kliniki in z drugimi živalmi; enkrat smo celo prespali na LFG Kremesberg. Zanimivo je to, da je bil uvodni del vaj vedno namenjen nekakšnemu zaslišanju in dejansko smo se morali pred vajami učiti, sploh pri perutnini, mesojedih, ortopediji, reprodukciji in oftalmologiji ter pri svinjah, saj so bili tu asistenti zares strogi. Po vsaki posamezni vaji smo dobili oceno in nemalokrat se je zgodilo, da je le-ta bila slaba, ker nekaterim Avstrijcem pač ni všeč, če ne govoriš perfektno nemško. Ves čas smo kot stare plošče ponavljali rutino kliničnega pregleda in razlike pri različnih živalskih vrstah, fiziološke parametre in specialne klinične preglede Pravzaprav si lahko že samo od tega odnesel veliko. Mogoče kot zanimivost: na Dunaju kolokvijev ni. So samo izpiti in te ocene iz vaj. Po moje je to veliko boljši sistem, saj tako odneseš veliko več znanja. Sploh, če že vnaprej veš, kaj bo snov na vaji in kje dobiti gradivo. Večina gradiv je dostopna v obliki 12 RUCTUS, junij 2009

13 powerpointov in pdfjev na spletni strani univerze s posebnim geslom. Decembra je bil urnik še posebej natrpan, saj je imela moja skupina skoraj vse vaje ravno takrat, ko je bilo največ fešt. Ves Dunaj je bil okrašen, vse se je svetilo in kopalo v kuhanem vinu, mi pa smo včasih po cele dneve preživeli na faksu. Vseeno smo uspeli nekako loviti tudi praznični tempo. Predavanja so bila vse nekje do konca januarja super z izjemo dolgočasnega perutninarja in vase zaljubljenega internista s klinike za male živali. Po napornem decembru (od tega je bilo 14 dni počitnic plus še teden dni v januarju) in najbolj utrganem skoku v novo leto je sledil cel februar počitnic. Takrat se je prvič izkazala (ne)organiziranost velike in slavne VUW. Vsi prijavljeni na izpit 5.2. smo šele 4.2. po elektronski pošti ob 18:00 prejeli sporočilo, da so izpit prestavili na ker so ugotovili, da je večina članov komisije na dopustu. (Ne bi o tem, da je bil izpitni rok znan že v oktobru in bi si lahko gospodje uredili dopust takrat, ko ni razpisanega izpita.) Seveda smo se množično odjavljali od (doslej najtežjega in najbolj obsežnega v mojem življenju) izpita, saj smo si že vnaprej splanirali počitnice in še kaj. Treba je bilo počakati na naslednji rok. Po februarju nov semester Ki še kar traja. Z obupnimi predavanji in vajami iz»bildgebende Diagnostik«. Tu naj omenim, da so bile vaje in predavanja iz rentgenologije pri prof. dr. Zorku in asist. Pogorevc bistveno bistveno bolj zanimiva in poučna in študentu prijazna, pa čeprav imajo tu ultrazvok in digitalni rentgen in MRI in CT in še bogvekaj mislim, da pri nas ne rabimo CT-ja, da bi ugotovili, da je pes pojedel žlico! Pogrešam zimski semester ter krave, teleta in pse v predavalnici, česar verjetno pri nas še lep čas ne bomo videli; profesorje polne energije in tisti super občutek, da boš res nekaj odnesel. In zdaj ugotavljam, kako luštno je pravzaprav študirati veterino pri nas Imamo zelo prijazen referat z veliko daljšim odpiralnim časom (dobesedno, v dunajski referat ne grem NIKOLI VEČ). Študent ni le številka, ampak je oseba, veliko bolj smo povezani med seboj... ja, pogrešam našo staro, majhno, a študentu prijazno VF. No pa še malo bolj po študentsko Dunaj je, kar se tiče študentskega življenja precej zaspano mesto, sploh kar se tiče raznih fešt in podobnih zadev Verjetno na to vpliva tudi vreme, saj od do konca marca nismo imeli več kot 10 delno jasnih dni (kar pomeni, da skoraj vidiš sonce skozi oblake). Sicer pa dež, dež,»snež«(sneg z dežjem), oblaki, sivina, veter, brrrr. Sploh se mi ni sanjalo, da obstaja toliko odtenkov sive. In ko je vreme sivo, je vse sivo in ljudje zaspani in dolgočasni na srečo pa je tu kup študentov iz vseh koncev in krajev, ki se požvižgajo na vreme in znajo zažurati tudi, kadar je dež. Na začetku so bili veterinarski žuri v WetCatu in na sami univerzi, ki pa so se bolj ali manj ponavljali, čeprav so bili za tukajšnje razmere zelo poceni. Sploh so bili vsi veseli, kadar sem prinesla dobre stare borovničke še prodajala bi jih lahko. Nato je bilo druženje z Erasmus kolegi s faksa, vendar se le-ti nekako niso premaknili dlje od»bermuda Dreieck-a«in»Prater Dome-a«, kar pa meni nekako ni bilo po okusu. Pa tudi denarnica ni bila preveč vesela Pivo za 4-6 zraven pa neka džuboks muzika z nemškimi in avstrijskimi šlagerji tipa Anton aus Tirol in Männer sind Schweine. No ja, za tiste, ki jim manjka posteljnih aktivnosti, obstajata dva Erasmus kluba (Ride in Loco), kjer je glasba malo boljša, ljudje tudi, alkohol teče v potokih, dečki in deklice z vseh vetrov pa se kar sami/same ponujajo in nastavljajo ampak ne pustite se zavesti, po enem obisku imaš kar dovolj. Moram pa povedati, ne glede na vse našteto - če je družba fajn, potem se imaš vedno fajn, sploh ob naših dveh francoskih kolegicah, ki se vedno tako napijeta, da potem sredi lokala razkazujeta svojo zadnjo plat in uspeta prepričati natakarja, da nam da zastonj pivo ali kako drugo alko- RUCTUS, junij

14 ERASMUS holno pijačo :) Na mojo srečo ali pa žalost živim ravno tako daleč od centra in univerze, da sem lahko vse pogosteje našla izgovor, da ne grem zraven (je bilo treba šparat). Vse dokler nisem spoznala kup neveterinarskih študentov iz mojega in sosednjega študentskega doma, ki jih zanima še kaj malo drugačnega In šele po 4 mesecih bivanja na Dunaju odkrila, da tu obstajajo tudi klubi in lokali s hudo dobro glasbo, odlično klientelo in še čim. S to zanimivo mešano družbo dveh študentskih domov (Portugalci, Španci, Katalonci, Baski, Avstralci, Rusi, Albanci, Italijani, Grki, Srbi, Argentinci, Perujci, Belgijci, Kolumbijci, Nizozemci in Švicarji) definitivno nikoli ni dolgčas. Skupaj kuhamo v community roomu (ker tukaj bonov ni in se pod 10 na osebo v gostilni bolj težko naješ s čim drugim kot s kitajsko instant hrano ali pa wienerschnitzlom) in potem iz kuhanja naredimo fešto a la Panna cotta party, Pudding Party, Bloody steak night in podobno; gledat hodimo nogomet v Chelsea; obiskujemo koncerte, ki jih je tu res ogromno (edini problem je ta, da vse dobre razprodajo že po več mesecev vnaprej), plešemo do onemoglosti v kakem underground klubu, naredimo piknik sredi Dunaja ali pa na Donauinslu, gremo na Kahlenberg gledat razgled nad celim mestom, smučat/bordat v Nassfeld ali pa igrat poker v Prater, pri čemer zamudimo avtobus za nazaj domov. Ampak... Tu pa tam dejansko rabiš počitnice. Nujno Dobra stran VUW je, da smo imeli 18 dni velikonočnih počitnic (ni pa prvomajskih, ampak si lahko zato, ker ni vaj, tudi takrat vzameš prosto). Že zdaj vem, da mi bo kar težko iti nazaj domov. Čeprav tukaj nisem dobila vsega tistega, kar sem pričakovala, se mi zdi, da sem bogatejša za številne nove izkušnje, znanje strokovne nemščine, drugačen način podajanja znanja, poznavanje novih super ljudi, spoznavanje drugih kultur in življenje v malo večjem mestu. Pogrešala bom svojo pisano druščino, ki je kadar koli pripravljena početi kar koli in pogrešala bom VUW, čeprav ni ravno študentom prijazen faks (z izjemo urnika!!!), in pogrešala bom tisto, kar Ljubljani manjka. U-Bahn, tramvaj, Schnellbahn in nočne avtobuse, pogrešala bom barvitost ljudi in številne tuje jezike, ki jih slišiš po vseh ulicah; Chelsea in ves svetovni nogomet pod eno streho; letališče s številnimi poceni leti po Evropi, Donauinsel, ogabno dunajsko kavo in kočijaže s konji vseh vrst ortopedskih težav. Po svoje pa bo lepo spet priti domov, čeprav se mi zdaj zdi Ljubljana oziroma kar cela Slovenija še veliko manjša kot prej. Skoraj premajhna je. Če še razmišljaš, ali bi šel ali ne, pojdi na Erasmus, ne bo ti žal. Ker za nekatere stvari imamo Mastercard, so pa stvari, ki so NEPRECENLJIVE. Ne odlašaj, prijavi se že danes. 14 RUCTUS, junij 2009

15 projekti 2008/2009 piše: Lili Pihler MOTIVACIJSKI VIKEND (oktober 2008) Kot že vsako leto do sedaj, smo se tudi tokrat zbrali v Porentovem domu v Kranjski Gori in skupaj preživeli prijeten podaljšan vikend. Motivacijski vikend je namenjen predvsem spoznavanju novih članov, predstavitvi organizacije IVSA in projektov v prihodnjem letu ter seveda zabavi. Poleg tradicionalnega pasulja, palačink in kuhanega vina je najbolj sočna poslastica definitivno krst novih članov, ki nas vedno nasmeji do solz. CEEM SLOVENIJA (november 2008) Central Eastern European Meeting je namenjen druženju študentov iz centralnih in vzhodno evropskih držav in ga vsak semester organizira druga država. Tokrat je potekal v Sloveniji, obiskali pa so nas študentje iz Hrvaške, Avstrije, Poljske in Češke. Obiskali smo Bolnico za živali v Postojni, kobilarno Lipica in Bled, si ogledali planiško velikanko in ljubljanski grad, seveda pa ni manjkalo zabavnih večerov in prijetnega druženja. FORUM ŠTUDENTOV VETERINE Kam na prakso, da postanem dober veterinar?! (December 2008) IVSA v sodelovanju s študenti veterine Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani vsako leto priredi že tradicionalni Forum študentov veterine, kjer lahko študentje razpravljajo o aktualni ali pereči tematiki. Forum je bil organiziran v prostorih VF , na temo»kam na prakso, da postanem dober veterinar«. Povabljenih je bilo kar nekaj govornikov in sicer doc. dr. Modest Vengušt, ki nam je predstavil novosti in izboljšanje prakse na Veterinarski fakulteti; mag. Marko Višnar, direktor podjetja Farme Ihan d.d., ki nam je predstavil trende veterinarske medicine v prihodnosti ter gdč. Maja Dizdarević, samostojna svetovalka v kariernemu centru Univerze v Ljubljani, ki nam je na kratko povedala, kakšno znanje je potrebno pri prijavljanju za delo ali prakso. Na forumu sta se predstavila tudi dva mlada veterinarja; Špela Orthaber in Simon Zavšek ter nam opisala svojo pot vse od vpisa na Veterinarsko fakulteto do iskanja prve zaposlitve, sledilo je predavanje specialista za male živali, prof. dr. Janoša Butinarja, ki je na svoj način predstavil svojo vizijo o veterinarstvu. Predavanje se je zaključilo s predstavitvijo IVSA Slovenije in svetovne IVSA ter kako le-ta pomaga študentom pri iskanju veterinarske prakse. Na forumu so sodelovali tudi visoki gosti veterinarske medicine; predsednik veterinarske zbornice, dr. Viktor Štokojnik in direktor veterinarske zbornice Slovenije, g. Jernej Lenič. Forum je popestril glasbeni nastop kvarteta Luka in trije veterinarji, na koncu pa je sledila še pogostitev. CRO-SLO-AUSTRO Dunaj (december 2008) Že dobro znani Cro-Slo-Austro vikend je potekal v pravem božičnem vzdušju. Dunaj je v decembrskem času enostavno prečudovit in poln atrakcij. Avstrijci so nas popeljali na ogled njihove slavne dunajske opere; sline so se nam cedile, ko smo postopali po Naschmarkt-u; želodčke pa smo si pogreli s kuhanim vinom, ki ga lahko dobiš na prav vsakem Christmasmarket-u. Ogledali smo si tudi Pfötchenwelt, eno izmed klinik za male živali, kjer poleg rutinskih veterinarskih pregledov nudijo tudi pasje striženje in imajo svojo trgovino, kjer lahko kupite vse potrebščine za svojega kosmatega prijatelja. CRO-SLO-AUSTRO Zagreb (april 2009) Naši hrvaški sosedje so se tokrat zelo potrudili in nas za spremembo popeljali na nepozabno ekskurzijo po Istri. V Zagreb smo prispeli v petek zvečer in ga zažurali v natrpani diskoteki ob hrvaški glasbi. Zgodaj zjutraj smo se napakirali v avtobus, ki nas je popeljal na ogled številnih znamenitosti Istre kraške jame Baredine, ki zelo spominja na naše jame (še človeške ribice premorejo); farme istrskega goveda Boškarin, kjer se trudijo za ohranjanje te avtohtone pasme in nazadnje Poreča. Zvečer smo prispeli v Labin, kjer smo imeli odlično večerjo v restavraciji skupaj z italijanskim upokojenskim pevskim zborom, ki se je razvila v skupno plesanje ob one-man-band živi glasbi. V Labinu smo tudi prenočili v razpadlem domu z rahlo grozljivo upravnico, kateri pa se seveda nismo pustili ugnati v kozji rog. Naslednji dan nas je avtobus odpeljal še na ogled Pule in tamkajšnjega akvarija, kjer nam je odlična vodička razkrila marsikatero skrivnost morskega sveta. V pulskem akvariju je med drugim tudi edini center za reševanje morskih želv v tem delu Jadrana. Naš zadnji ogled je bilo uradno najmanjše mesto na svetu, Hum, nato pa je sledila še vožnja proti Zagrebu in pot z vlakom domov. SKUPINSKA IZMENJAVA Madrid-Ljubljana (maj 2009) Težko in dolgo pričakovana skupinska izmenjava z Madridom je bila prava poslastica pred zaključkom študijskega leta. Pet nepozabnih dni v španski prestolnici nam je vsem polepšalo prvomajske praznike. Ogledali smo si njihovo fakulteto in veterinarsko bolnico, obiskali ONCE (Organizacion Nacional de Ciegos Espanoles); organizacija namenjena dresuri in vzgoji psov, ki nato postanejo vodniki slepih ljudi. Popeljali so nas na manjšo ekskurzijo v srednjeveški Toledo, obiskali smo madridski Zoo, ogledali smo si najlepše znamenitosti Madrida, izkusili noro nočno življenje tega velikanskega mesta, uživali ob odlični španski hrani, pivu in njihovi tradicionalni sangriji Lahko rečem, da smo bili resnično prijetno presenečeni nad trudom, gostoljubnostjo in velikodušnostjo španskih kolegov, ter da vsi že komaj čakamo oktober, ko nas bodo razveselili s svojim obiskom v Sloveniji. RUCTUS, junij maj

16 PRAKSA V AVSTRALIJI Avstralija piše: Ana Hudobivnik Ideja, da bi obvezno prakso opravljala v tujini, se mi je porodila že v 3. letniku VF, vendar je do dejanske situacije, ko je bilo treba napakirati kuferček in stetoskop stlačiti k ostali krami v njem, preteklo kar eno leto. Ker pozimi Gorenjsko kaj rado pošteno zamede in nam je dejansko do snega in nizkih temperatur kot do lanskega snega, sem si za prakso izbrala sončno Avstralijo. Kliniko sem si poiskala preko IVSE, glavnih razlogov za to destinacijo pa je bilo seveda več: od najpomembnejšega razloga, to je pestrega spektra različnih eksotičnih živalskih vrst, ki mlademu nadebudnemu veterinarju lahko ponudijo kvalitetno prakso, do malo manj najpomembnejšega razloga, kot je, da ni nič bolj kul od praznovanja novega leta v hipertermičnem okolju v papučih in kopalkah v družbi zagorelih surferjev. Na prakso sem se odpravila sredi decembra in se vrnila sredi februarja. Tako sem koristno porabila vse praznike in študijske počitnice in na faksu zamudila le dvoje vaje pri čebelah. V Avstralijo sem se odpravila sama, po enem mesecu pa se mi je pridružila prijateljica Katja, s katero sva se nato odpravili backpackat po vzhodni obali Avstralije. In tako se je od rodne grude do Melbourna tudi marsikaj zgodilo. Na začetku ni niti najmanj kazalo, da mi bo sploh ratalo oditi iz letališča v Muenchnu, vendar te po 2 dneh izkrcavanja ter vkrcavanja, medtem ko te kar naprej obravnavajo kot podmladek Osame bin Ladna niti obvestilo pilota, da bomo vzleteli z zamudo, ker je prišlo do odpovedi motorja, ne vrže več iz tira. In ko so na letališču v Melbournu le izbrskali, da Slovenia kot država dejansko res obstaja in da moj sveži potni list le ni bil kupljen v Bangkoku, mi je bil vstop v Avstralijo le omogočen. Tritedensko veterinarsko prakso sem opravljala na kliniki Moe Veterinary Centre, v mestu Moe, ki leži 130 km iz Melbourna, čemur lahko rečemo kar v predmestju Melbourna. Tam se razprostirajo ogromna polja ter travniki in kjer se, do koder ti seže pogled, vidijo številne drobne pikice; ovce, krave in konji. Na tem območju so številne farme, ki imajo na stotine glav živine, pa tudi ranči v lasti bogatašev, lastnikov na tisoče dolarjev vrednih tekmovalnih konj. Klinika se ukvarja tako z malo kot z veliko prakso, tako da sem imela poleg dela v ambulanti priložnost spoznati tudi delo na terenu in se tako ukvarjati tudi z črednim zdravljenjem in diagnostiko brejosti pri kobilah. Klinika Moe je privatna klinika v lasti dr. Andrew Dunna, kjer poleg njega delajo vsak dan še dr. Finlay, dr. Fritzmaurice in dr. Ronalds, enkrat tedensko pa prideta na kliniko tudi oftalmolog ter dermatolog iz Melbourna. Vsi veterinarji imajo vsak svoj opremljen džip za delo na terenu. Poleg zdravljenja klinika ponuja tudi striženje in nego psov ter šolanje in pasjega psihologa za pasje zmešnjavce. Ker je mesto ogromno, klinika pa znana po prijaznosti, je veliko strank prihajalo tudi iz okoliških mest, kot terenci pa so veterinarji pokrivali okoli 70 km okolice, kar je za Avstralijo čisto običajno, saj se še sosedje med seboj srečajo le ob nedeljah pri maši in na konjskih dirkah. V ordinaciji sem pomagala pri pregledih malih živali, sam delovni dan na kliniki pa je izgledal, kot bi bila vseh 10 ur na izpitu. Odvzemi anamnezo, zapiši clinical findings, differential diagnosis, treatment in prog- 16 RUCTUS, junij 2009

17 nosis za pacienta. Potem pa je vse požegnal še dr.vet.med. In tako sem se morala po hitrem postopku naučiti še vse preplonkane anestezije ter zapolniti luknje v veterinarskem znanju. Sprva te prime, da bi zaradi te strašno stresne prakse v obliki diskusije med mentorjem in študentom, ko švicaš 100 na uro, vrgel skalpel v koruzo, vendar se načina kmalu privadiš in ti postane prav všeč, da lahko s pridobljenim znanjem sodeluješ pri zdravljenju pacientov. V času prakse sem prvih nekaj dni stanovala pri veterinarki Jessici, preostalih 14 dni pa pri lastniku klinike Andrewu, kjer sem imela kar svoj apartma. Seveda so potrdili tudi mit o Avstralcih, ki kar naprej grillajo in kjer so tako vsako popoldne samo zame vrgli zajeten zrezek na žar in ga postregli ob turkizni mentolovi omaki. Kot zagnan začetnik sem se seveda javila, da bi bila rada prisotna tudi na nočnih dežurstvih, ki so bila kot zakleto seveda vsako noč, ter zato sodelovala pri kravjih porodih ter bedela v hospitalu pri ubogih pacientih. In človek preživi tudi to, da je 2 dni le palčke in smokije, če ima za končni rezultat 5 preživelih cuckov.vse na kliniki moram zelo pohvaliti, saj so me res povsod vlekli s sabo in mi pomagali, da sem med prakso odnesla čim več znanja. Po končani praksi sva se s Katjo z nahrbtnikom na rami odpravile raziskovat Avstralijo in si tako ogledali Melbourne, Sydney, Frasen Island, Surfers Paradise, Hervey Bay, Airlie Beach, Veliki koralni greben in Tasmanijo.

18 PRAKSA V IZREALU IZRAEL piše: Sabina Fetić Gre za univerzitetno kliniko v majhnem kraju blizu Tel Aviva. Malce težje je biti tam, če nimaš kakšnih dobrih prijateljev, ki ti dešifrirajo lokacijo klinike, avtobuse in njih vozne rede, osnove prehrane (falafel je kruh vsakdanji) itd... To ni Evropa, tam je veliko sonca in ljudje radi klepetajo, radi razlagajo... Ampak ko delajo, delajo zares in dosti. In v Bet Dagan-u delajo kar naprej. Urgentni blok je večinoma polno zaseden, prav tako kirurgija. Izraelci namreč obožujejo pse, žal pa imajo tudi veliko avtocest. Tako da kogar zanima ortopedija, polomljene medenice, stegnenice itd., le-te so na sporedu vsak dan. Na oddelku anestezije vlada Ana, po rodu Srbkinja, z veliko ljubezni do Slovenije in z veliko znanja, ki ga z veseljem posreduje takim bimbotom, ki se kar naprej zgubljamo v poplavi podatkov. Če pa si priden, te vzame še na safari, da podreta skupaj kakšno žirafo, ki ji nato zbrusijo parklje. Pod njenimi narkotiki se znajdejo tudi večmetrski pitoni, skratka cel žur za vse, željne anestezije. Jaz sem največ časa preživela na kirurgiji, kjer ni pogovorov s strankami in lahko spremljaš vse dogodke v angleščini. Sicer pa na koncu prakse ugotoviš, da ne znaš več reči škarje, brizga, igla itd. po angleško, ampak že tolčeš neko hebrejsko angleščino. Sicer pa je vsak blok vreden večtedenskega obiska. Meni je najbolj žal, da nisem šla pogledat še nevrologije, oftalmologije (uhhh, pravzaprav kar vsega). V glavnem, 2 meseca sta res premalo, čeprav v tem času lahko vidiš vse od operacij možganskih tumorjev do vsakodnevnih GDV-jev. (Samo cepljenja ne :)) Malce problematično se mi je zdelo samo to, da nisem mogla pogledati v nobeno kartoteko (vse je namreč napisano v hebrejščini), ampak večinoma prijazni in zelooo entuziastični študentje so mi bili v veliko pomoč. Sistem dela je namreč čudovit, paciente sprejemajo študenti (anamneza, klinični pregled), nato sledi diskusija z mentorjem glede nadaljne diagnostike in še nato glede terapije. Skratka veliko sodelovanja. Študentje zadnjega letnika so na kliniki za male živali namreč eno leto non stop. Garajo. Ampak se ogromno naučijo, sploh tega, da je zdravljenje malih živali velikanska odgovornost. 18 RUCTUS, junij 2009

19 PRAKSA V NEMČIJI NEMČIJA piše: Mojca Ogriz Ideja, da bi po končanem četrtem letniku odšla na študijsko prakso na eno od klinik za konje v Nemčijo, se je porodila nekje v začetku prejšnjega leta. Študentski svet Veterinarske fakultete piše: Domen Štritof Najprej sem brskala po internetu in si izbrala nekaj zanimivih klinik. Naslednji korak je bilo kontaktiranje preko elektronske pošte in po nekaj neuspelih poskusih sem se uspešno dogovorila za dvotedensko prakso na kliniki za konje v Kirchheimu unter Teck pri profesorju dr. Ulrichu Walliserju. V začetku septembra sem se z mešanimi občutki odpravila v Nemčijo. Pričakovanje nečesa novega in zanimivega se je mešalo s strahom glede možnih zapletov. Ob prihodu na kliniko sem bila deležna toplega pozdrava in po začetnih težavah s prilagajanjem švabskemu narečju je prevladalo veselje. Klinika je bila ustanovljena leta 1986 in se danes lahko pohvali s številnimi modernimi diagnostičnimi metodami. Pacientom je na voljo digitalni rentgen, ki omogoča lažje shranjevanje in obdelavo podatkov v elektronski obliki. Poleg tega je v uporabi tudi računalniška tomografija (CT), ki služi pri odraslem konju za pregled okončin in glave, scintigrafija in od septembra 2008 tudi magnetna resonanca (MR). V sklopu klinike sta dve operacijski dvorani in okoli 25 boksov za nastanitev konj. Konjem je na voljo tudi tekoči trak za trening. Storitve klinike so usmerjene predvsem v ortopedijo in operativne posege pri kolikah. Tako sem se v dveh tednih podrobno seznanila z diagnostiko šepanja in prisostvovala pri številnih artroskopijah in celo osteosintezi mandibule. V tem času so uspešno operirali tudi tri konje z koliko, pri dveh pa se je operacija zaključila z evtanazijo (v prvem primeru je šlo za nekrotiziran mali kolon, v drugem pa za močno povečanje želodca pri frizijcu - želodec je tehtal kar 30 kg). Opravljajo tudi terapijo s pomočjo zarodnih celic. V ta namen se odvzame delček glutealne maščobe, ki se s posebnimi postopki v laboratoriju predela v zarodne celice. Te se aplicirajo v prizadet sklep in v večini primerov pospešijo regeneracijo. Z veterinarkami in veterinarji sem se vozila tudi na teren. Prevladovale so poškodbe in kolike. Tako sem imela možnost vaditi nameščanje obvez, aplicirati zdravila in opravljati rektalne preglede pri pacientih s kolikami. Po dveh tednih sem se utrujena, a zadovoljna vračala nazaj proti domu. To je bila vsekakor lepa in poučna izkušnja. Torej, če vas mika, da bi v iskanju praktičnih izkušenj prestopili meje naše Slovenije, nikar ne oklevajte! Študentski svet Veterinarske fakultete (ŠSVF) je najvišji in edini predstavniški organ študentov Veterinarske fakultete, katerega delovanje je določeno z Zakonom o visokem šolstvu in z internimi akti fakultete. Vsak letnik ima v študentskem svetu dva predstavnika, ki sta bila izvoljena na volitvah. Volitve predstavnikov študentov v Študentski svet Veterinarske fakultete na fakulteti potekajo v prvi polovici novembra. Predstavnika prvega letnika: Jernej Hren in Simon Planko Predstavnika drugega letnika: Urška Godler in Domen Štritof Predstavnika tretjega letnika: Alja Kastelic in Janez Jerman Predstavnika četrtega letnika: Urša Andromako in Marko Topolovec Predstavnika petega letnika: Ana Kapelj in Nejc Višnar Predstavnica absolventov: Tina Hitti Primarna naloga ŠSVF je podajanje študentskih mnenj, sodelovanje pri reševanju študijskih težav in ukvarjanje s študentskimi pravicami. Poleg tega pa organizira številne projekte, pri katerih mu pomagajo IVSA, ŠOVF in Veterinarska fakulteta. ŠSVF na svoji konstitutivni seji določi predsednika, podpredsednika, tajnika in Komisijo za pripravo samoevalvacijskega poročila, določi pa tudi člane sveta v drugih organih fakultete (Senat VF, Akademski zbor, Komisija za študijske in študentske zadeve). V študijskem letu 2008/2009 smo člani študentskega sveta sprejeli naslednje projekte: Organizacija predavanja z naslovom Zaposlovanje veterinarjev v živinorejskih panogah, Društvu zvez slepih in slabovidnih smo pomagali pri plačilu cepljenja psov vodičev, nogometni ekipi Veterinarske fakultete smo pomagali pri nakupu dresov, pripravljamo pa tudi zbornik študentov Veterinarske fakultete Študentokaz Ker Študentski svet zastopa interese, kritike in predloge vseh študentov Veterinarske fakultete, bomo tvojega sodelovanja pri pripravljanju projektov ter oblikovanju študentskih mnenj zelo veseli. RUCTUS, junij maj

20 IVSA IVSA novo leto v deželi dud in kiltov piše: Živa Černe Prehod starega v novo leto si praktično vsak želi preživeti na nekoliko drugačen način kot vse ostale večere v letu. Resnici na ljubo se pogosto novoletna zabava, od katere vsi pričakujejo neke presežnike, dostikrat izkaže za prisiljeno in sploh ne tako nepozabno. A v družbi čisto posebne sorte ljudi, ki se ji reče IVSA družina, je to praktično nemogoče. Tako sem se tudi jaz odločila, da zakorakam v leto 2009 na Škotskem na IVSA letnem simpoziju. Iz Slovenije smo se za to odločili le trije predstavniki, poleg mene sta sta na Škotsko odletela še Matija in Lili. V Glasgow sem priletela že nekaj dni pred pričetkom simpozija. Čas, med katerim so člani IVSA ExCO (Executive committee) pod Matijevim vodstvom v hostlu (ki je bil mimogrede fenomenalen in na super lokaciji) pridno delali in pripravljali program, sem izkoristila za pohajkovanje po mestu, nakupovanje in celodnevni izlet s kolegico iz Južne Afrike z minibusom v škotsko visokogorje in do slavnega jezera Loch Ness. Verjetno pošasti Nessie tam nisem opazila zgolj zaradi goste megle nad jezerom. :) STROKOVNI DEL V času simpozija smo imeli priložnost poslušati kar nekaj uglednih predavateljev. Vsa predavanja so imela rdečo nit»animal welfare«oziroma dobrobit živali, kar je bila tudi tema simpozija. Tako smo zvedeli marsikaj o dobrobiti laboratorijskih živali, problematiki šepanja govedi, o zatiranju stekline v državah tretjega sveta... Vsaka sodelujoča država je imela tudi nalogo pripraviti kratko predstavitev o situaciji glede dobrobiti živali v državi; res pa je, da je na koncu svoja poročila uspelo predstaviti le nekaj držav. Med simpozijem smo kupovali tudi srečke za srečelov, katerega glavna nagrada je bila veterinarska praksa v Južnoafriški republiki, zbran denar pa je šel v dobrodelne namene. Moj izkupiček srečelova je bil sicer skromnejši, a vseeno prav dobrodošel steklenica šampanjca :) Ogledali smo si tudi veterinarski fakulteti v Glasgowu in Edinburghu ter več klinik (za male živali, konje...), ki delujejo v sklopu teh dveh fakultet. Vsaj zase lahko rečem, da sem vse to opazovala s široko razprtimi očmi in ni mi bilo čisto jasno, kako so lahko kliniko za male živali v Glasgowu označili za popolnoma zastarelo. 20 RUCTUS, junij 2009

21 Gradijo namreč novo, za katero domnevam, da bo bolje opremljena od našega Kliničnega centra. Na izbiro smo imeli tudi več zanimivih delavnic, sama sem se udeležile ene na kliniki za konje, kjer smo poslušali 2 krajši predavanji in opravljali ultrazvočni pregled tetiv. TURISTIČNI DEL Ogledali smo si mesti Glasgow in Edinburgh. Bolj ali manj smo po mestih pohajkovali sami, v Edinburghu pa v skupinah s pomočjo izvirnih navodil na listih, kaj naj v mestu najdemo in kaj počnemo (se npr. slikamo ob nagačeni ovci Dolly v muzeju). Peljali so nas tudi na ogled farme škotskega goveda, ki smo ga»lovili«po pašniku, prijazen stric pa nam je potrpežljivo odgovarjal na naša številna vprašanja. Na omenjeni farmi imajo tudi nekaj osupljivo velikih konj pasme clydesdale, ki so jih nekdaj uporabljali za vleko čolnov po kanalih, danes pa večinoma vlečejo le še v vpregi na raznih prireditvah. ZABAVNI DEL oziroma tisto, zaradi česar je marsikdo na simpozij sploh prišel. Akcije ni manjkalo noben večer, če se ti je le zahotelo. Za začetek, na večer uradnega začetka simpozija so nam pripravili družabno igro z metanjem kock in prenajedanjem z vedno popularno čokolado. Kalorije smo šli nato kurit na pohajkovanje po številnih bolj ali manj tradicionalnih pubih - edega od njih imajo izvirni Škoti kar v nekdanji cerkvi. Pohod se je končal v klubu in domov smo prišli v zgodnjih jutranjih urah. Drugi dan je zabavni del izgledal že podoben svečani večerji peljali so nas na tradicionalno škotsko večerjo v njihov kulturni center. Glavna jed je bil haggis, tradicionalna jed iz drobovine. No, vem le, da je bil vegetarijanski ponaredek super. Naslednji žur je bil seveda novoletna zabava, ki smo jo preživeli v pisanih maskah (močnejši spol si je v veliki večini za to priložnost omislil tradicionalne kilte), v spremstvu šampanjca in čokoladne fontane. Vsesplošno objemanje in novoletna voščila v nepozabnem vzdušju z ljudmi iz vsega sveta IVSAfili že veste, o čem govorim, ostalim pa lahko le toplo polagam na srce, da kaj takega izkusijo. K obveznim IVSA večerom sodi tudi dobrodelna dražba, katere vrhunec je»live«prodaja poleg vseh mogočih in nemogočih predmetov tudi živih ljudi. Salve smeha in vzkliki»going once, going twice, sold!!«niso potihnile do poznih nočnih ur. Tudi obveznega kulturnega večera seveda nismo izpustili in se veselo pognali proti mizam z najrazličnejšo sumljivo bolj ali manj znano hrano in predvsem pijačo iz celega sveta nekaj ur kasneje na vsak način skušali pomiriti razdražene želodce. Slovenci smo kot ponavadi navdušili z borovničkami, katerih ena steklenica je dan prej na dražbi dosegala vrtoglave cene (80 funtov). In nato, še preden smo dobro ugotovili, kaj se dogaja, je belgijski slastni čokoladni fondue ušel izpod nadzora in po obrazih, oblekah in tleh je bilo naenkrat polno čokolade. Noro zabavno v tistem trenutku, čeprav bi se dalo razpravljati o moralnosti tega početja in smo imeli drugi dan kar slabo vest... Zadnji večer je bil čas za uradno večerjo, ko smo se vsi lepo oblekli in se za spremembo malo delali fine. Zaradi pomanjkljivega ogrevanja v prostoru smo v večernih oblekah tudi precej zmrzovali vsaj dokler ni band začel igrati poskočnih škotskih skupinskih plesov in so bile po kratkem postopku vse visoke pete zbrcane v kot, mi pa smo se navdušeno učili plesnih korakov in pozabili na to, da nas je kdaj zeblo. ZA KONEC... Najvažnejše od vsega pa so bili in so še vedno ljudje. Morda se sliši še tako obrabljeno in stereotipno, a je popolnoma res. Spoznaš ogromno novih sotrpinov, se ponovno srečaš s starimi znanci iz preteklih IVSA dogodkov, se z vsemi skupaj smejiš, nazdravljaš, plešeš, izmenjuješ poglede na življenje na različnih koncih sveta... Vendar škoda besed to mora človek doživeti in tisti, ki ste na kakem kongresu/simpoziju že bili, dobro veste o čem govorim. Tistim pa, ki še ne, lahko rečem le naslednji kongres je julija na Poljskem, prijavite se čim prej! RUCTUS, junij

22 Izmenjava Madrid-Ljubljana piše: Varja V sredo, 29. aprila, se je v sitnem in deževnem dnevu začela nova pustolovščina. Ko smo se po zboru pred VF natovorili v kombije in odpravili proti Benetkam, smo vsi na tihem upali, da bo vreme v času našega bivanja v Španiji sončno in toplo, nikakor pa turobno in deževno in naše upanje ni bilo zaman! Ko smo izstopili iz letališke zgradbe, se nam je na obrazih narisal nasmeh končno smo prispeli v Madrid, kjer nas je pričakalo sončno nebo in naši nasmejani gostitelji, člani IVSA Madrid. Sledili so tipični španski pozdravi hola, que tal? (živjo, kako si?), objemanje ter obvezna dva poljubčka na lička. In začelo se je. Vsak izmed nas je bil ta večer deležen tradicionalne španske večerje pri družini, katera ga je gostila ves čas bivanja v Madridu. Sledilo je še skupno druženje v enem izmed lokalnih pubov, katerega pa smo zaključili dokaj zgodaj, saj smo se vsi zavedali, da nas v naslednjih dneh čakajo še številna nova doživetja. V četrtek zjutraj smo se zbrali pred madridsko VF, od koder smo odšli na ogled ONCE, t.j. institucije za reprodukcijo in šolanje psov vodnikov za slepe ljudi. Peljali so nas v vse dele ustanove; v hospital, v sobo za zamrzovanje in odvzem semena, v pesjake, na ogled porodnišničnega oddelka z mladički vseh starosti ter nam razložili, kako celotna organizacijia deluje. Po ogledu smo se vrnili na fakulteto, kjer nas je s kratkim govorom pozdravil dekan fakultete, sledilo je kosilo z dekanom ter ogled fakultete in fakultetne klinike. Popoldne smo začeli s sangria partyjem kar v študentskih prostorih na fakulteti, sledila pa je tipična španska večerja v tapas baru in žur v diskoteki do jutra. Petek zjutraj je bil zelo naporen za vse, kar so dokazovala sončna očala na obrazih kljub ne pretirano sončnemu vremenu, tople jakne in spanje na avtobusu tisto eno uro, ki smo jo potrebovali za pot v Toledo. Toledo je del svetovne dediščine pod zaščito UNESCA. To sredjeveško mestece ni prav veliko, zgrajeno je na vzpetini, ulice so ozke in postavljene brez kakršnegakoli reda, tako da se tam ni problem izgubiti, a na srečo to ni uspelo nikomur. Ogledali smo si katedralo ter prehodili mestece. V tem času smo se vsi že dodobra ogreli, saj so se tudi temperature povzpele na 27 C. Privoščili smo si piknik v parku z razgledom na glavna mestna vrata, sledilo je malo prostega časa in povratek v Madrid. Zvečer smo imeli spet piknik, tokrat na terasi ene izmed gostiteljic, katere starši so se zelo potrudili za nas in nam spekli vse mogoče vrste mesa ter ostale hrane, seveda ni manjkala niti sangria in obvezen žur po piniku. V soboto smo obiskali ZOO v Madridu, ogledali smo si lahko tudi veterinarske objekte in novorojenega nosoroga, vendar tega žal samo na ekranu, kajti fizično 22 RUCTUS, junij 2009

23 k njemu do našega obiska niso vstopili še niti veterinarji. Ogledali smo si tudi šova z delfini in morskimi levi, nad katerima smo bili navdušeni. Po ogledu smo imeli nekaj prostega časa, sledila pa je zopet tradicionalna španska večerja in seveda ponovno žur v eni izmed diskotek do jutranjih ur. Nedelja je minila v znamenju tipičnega turizma po ožjem centru Madrida; ogledali smo si znamenito Plaza de España s kipom Don Kihota, egipščanski tempelj, rekonstruiran v enem izmed parkov, novo madridsko katedralo ter kraljevo palačo in vrt pred njo. Sledilo je kosilo na Plaza-I principal, tokrat smo poskusili tipične bocadillose, t.j. španske sendviče, polnjene z najrazličnejšimi stvarmi, naši so bili s kalamari. Sledil je prosti čas za siesto v parku ali nakupovanje ter še zadnja večerja. Zopet smo jedli tradicionalno špansko hrano ob spremljavi obveznega piva, se pogovarjali in nazdravljali vsepovprek. Druženje se je nadaljevalo ter zaključilo kar zunaj v parku, s hladnim pivom in kupom družabnih iger. Ponedeljek je bil žal dan slovesa, ob zboru na letališču smo bili vsi polni lepih vtisov in izkušenj, spletle so se nove prijateljske vezi, ki so povzročile tudi nekaj solzic ob poslavljanju, objemanju in evforiji pomešani z žalostjo in veseljem. IVSA Slovenija in IVSA Madrid sta se izkazali in nam pričarali res čudovito izmenjavo. V Madridu smo preživeli pet naravnost nepozabnih dni, polnih novih doživetij in izkušenj, najpomembnejša pa so prav nova prijateljstva, ki bodo ostala za vedno. RUCTUS, junij

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009 ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI za študijsko leto 2008/2009 Pripravil: Tomaž Marš koordinator programa Erasmus Ljubljana, september 2009 1 Predgovor Študijsko

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

INFORMATOR INFORMA 2011/ 2012

INFORMATOR INFORMA 2011/ 2012 INFORMATOR 2011/ 2012 KOLOFON : Vse skupaj vkup spravila: Barbara Ogorevc Pridno delovno ljudstvo: Larisa Čehovin, Alenka Ludvig, Aljaž Golež, Ana Antonič, Aleš Porčnik, Vesna Kovačič, Jan Štangelj. Oblikovala:

More information

TROMSØ NORVEŠKA DENISE DEBERNARDI

TROMSØ NORVEŠKA DENISE DEBERNARDI ERASMUS: TROMSØ NORVEŠKA DENISE DEBERNARDI TROMSØ Polnočno sonce Polarna noč 9. avgust, 22:45 21. december, 13:15 - Tromsø je zelo lepo mesto, ne veliko, ampak zelo živahno in raznoliko - Okolica narava

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

Alumni novice Univerze v Novi Gorici

Alumni novice Univerze v Novi Gorici Alumni novice Univerze v Novi Gorici junij 2012 Naslov: Alumni novice Univerze v Novi Gorici Urednica: Nives Štefančič, Katerina Vidner Ferkov ISSN: 2232-5786 Letnik: 1 Številka: 2 Fotografije: Arhiv Univerze

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

University of Sheffield School of Law

University of Sheffield School of Law University of Sheffield School of Law 2014/2015 Sheffield, UK Sheffield je večje mesto na severu Anglije, v bližini Manchestra (1 ura z vlakom, avtobusom) Prijetno, a vetrovno ozračje poleti malce hladneje

More information

Slovenia Austria South Africa Exchange Jahanje - rekreacija, šport ali kaj drugega?

Slovenia Austria South Africa Exchange Jahanje - rekreacija, šport ali kaj drugega? Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 25, januar 2010 Ocenjevanje dela Veterinarske fakultete UL Veterinarska zgodovina PAVEL KVAPIL Otitis externa pri psu Tujina kliče

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

Februar 2010, številka 16

Februar 2010, številka 16 ... Časopis Višje strokovne šole Slovenj Gradec... Februar 2010, številka 16 Uredniški odbor: Gabrijela Kotnik Andric Urša Hudolist Vesna Silva Ledinek Erika Ošlak Lektoriranje: Milena Štrovs Gagič Fotografije:

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

ERASMUS MADRID UC3M. Tajda Jager 2016/2017

ERASMUS MADRID UC3M. Tajda Jager 2016/2017 ERASMUS MADRID UC3M Tajda Jager 2016/2017 Uneversidad Carlos III de Madrid Univerza je sestavljena iz treh Kampusov: Getafe (družboslovne fakultete Pravo!) Leganes (naravoslovne fakultete) Colmenarejo

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost!

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost! 2018 2019 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PROGRAMA 2. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Magister managementa VODENJE IN KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU Magister managementa izobraževanja PROGRAM 3. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Doktor

More information

... ~ LJ I ... " ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:...

... ~ LJ I ...  ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:... To SEMJAZ URBANI LOV EC MATElU ZA.8. MAREC PDGOVOR Z UPORABNICO NEDOVOLJENIH DROG ~j;::;::;~.; 8 THC ODVISNIK... 10 R AZSTAVA... fl. 11 TATOO ZGODBA.-.... ~. 4..,:. '::~ 11 KRALJ IN KRALJlCA ::.: # - 12

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

Po moč. Časopis študentk in študentov socialnega dela. Številka 2 Letnik II Marec 2016 Brezplačnik

Po moč. Časopis študentk in študentov socialnega dela. Številka 2 Letnik II Marec 2016 Brezplačnik Po moč Časopis študentk in študentov socialnega dela Številka 2 Letnik II Marec 2016 Brezplačnik Kolofon Uredniški odbor Patricija VIDONJA, Andrej MIKLAVČIČ Člani delovne skupine Patricija VIDONJA, Andrej

More information

B A C I L...B A C I L...BA...C I L

B A C I L...B A C I L...BA...C I L B A C I L 2011...B A C I L...B A C I L...BA......C I L Živjo, dragi bralec!... ...Počitnice so se končale, konec je dolgih sončnih večerov in vročih noči, pred nami pa je spet utrujajoča šola. Zgodnje

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =)

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =) Tajvan 4.8.2013 Pišem po malo daljšem času, končno sem v Hualienu. Vzel sem vlak 4B iz Taipeia. Vozili smo se 3 ure, točno do minute. Mislil sem, da sem izbral "ta hitrega", ki vozi le 2 uri in 10 minut,

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V poslavljanju od bogatega šolskega leta in v pričakovanju počitnic UVOD EŠ Novine, maj 2016 Izdajatelj:

More information

študentski most: ISSN c x

študentski most: ISSN c x študentski most: ISSN c505-737x OPIS LESENEGA MOSTU Leseni most na naslovnici povezuje vasi iz levega in desnega brega funkcijo in jo bo vse do postavitve novega mostu, ki bo najverjetneje betonski. UVODNIK

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 1 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

most: Junij študentski ISSN c x Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod

most: Junij študentski ISSN c x Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod študentski most: Revija študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani junij 2017 brezplačen izvod ISSN c505-737x Junij Fotografija: Sabina Magyar MOST ERASMUS (ERASMUSBRUG) Most je 802 metrov

More information

Slovenska beseda v živo

Slovenska beseda v živo Andreja Markovič, Mojca Stritar Kučuk, Tanja Jerman, Staša Pisek Slovenska beseda v živo 1b Delovni zvezek za začetni tečaj slovenščine kot drugega in tujega jezika Kazalo 1 enota A veste, da imamo novega

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society Slovensko muzikološko društvo Slovenian Musicological Society 25 2009 Vsebina Pozdrav urednice... 3 Poročilo o delovanju društva... 5 Delovanje študentske sekcije SMD... 9 Večeri sodobne glasbe... 11 Mantuanijeva

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

stevilka 73 julij 2012

stevilka 73 julij 2012 Pozdrav svetlobe! In ko smo mislili, da je sprememb konec se bomo začeli zavedati, da ne gre za spremembe, temveč za preobrazbo, za metamorfozo metulja, v kateri se moramo popolnoma razpustiti v kozmično

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

informator_delo1.indd :16:24

informator_delo1.indd :16:24 informator_delo1.indd 1 19.9.2006 15:16:24 PROSTOR ZA LEK informator_delo1.indd 2 19.9.2006 15:16:25 Vse skupaj vkup spravila: Nina Glavnik in Vane Savinek Informator spočela in vodila prve porode: Martina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

KAZALO BIOLOGIJA V PRAKSI BIOLOGIJA V PRAKSI VEČNA POT, NAŠ DRUGI DOM! TUDI USTVARJALI ZNAMO BITI. Uvodnik.3

KAZALO BIOLOGIJA V PRAKSI BIOLOGIJA V PRAKSI VEČNA POT, NAŠ DRUGI DOM! TUDI USTVARJALI ZNAMO BITI. Uvodnik.3 NASLOVNICA Izdajatelj: Društvo študentov biologije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana dsb@biologija.org http://dsb.biologija.org anti@biologija.org Številka: 5 (Seria Nova) Datum izida: januar 2006 Tisk: x

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

VELIKA NOČ V NORIŠNICI

VELIKA NOČ V NORIŠNICI VELIKA NOČ V NORIŠNICI Marjan Čufer 1. 2 Pomladni veter je zajokal ali zapel, saj pravzaprav ne vem v krošnjah z mladim listjem zunaj v parku in takoj nato utihnil. Zvon v manj kot sto metrov oddaljenem

More information

Thomas Tallis Mass for 4 voices

Thomas Tallis Mass for 4 voices homas allis Mass for voices G-Lbl dd. M 1780-5 Edited for choir by effrey Quick homas allis: Mass in voices Edition by effrey Quick his is a practical edition meant to make this mass possible for mixed

More information

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 K L I O revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 Glasilo društva študentov zgodovine Klio Datum izida: maj 2013 Izdajatelj: ISHA - Društvo študentov zgodovine Ljubljana

More information

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 23, februar 2009

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 23, februar 2009 Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 23, februar 2009 dr. PETER LEVSTEK - SLOVENSKA VOJSKA BRUC NA VETERINARSKI FAKULTETI ŠOU IN ŠOVF MASTOCITOM IN PANNICULITIS PRI PSICI

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 0 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 Uredniški odbor: Maša, Julijana, Klara, Mirjam, Neža, 7. b; Ana, Alja, Maša, Žana, 8. c Pomagali pa so tudi: Jan Jure, Matej,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016 GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI Izzivalno dober! 2015/2016 LETNIK IX Maj, 2016 GORJUPKO je glasilo učencev Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki GLAVNA UREDNICA

More information

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina.

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Utrinki 2013/2014 Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Kazalo Moj dan v bolnišnici 2 Doživetje v bolnišnici 2 Moj vtis o bivanju na pediatrični kliniki in v kliničnem

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc

Šolsko leto 2006/07. Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc ŠOLSKA NOVINARSKA BOMBA Šolsko leto 2006/07 Časopis pripravili in uredili šolski novinarji OŠ Juršinci pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo Mentorica: Ksenja Žmauc Junij, 2007 UVODNI DEL Pozdravljeni,

More information

ČEŠKA, PRAGA Avgust 2017

ČEŠKA, PRAGA Avgust 2017 ČEŠKA, PRAGA Avgust 2017 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE/ Ime in priimek: Taja Lešnik Čas izmenjave: 30.7.-30.8.2017 Kraj izmenjave Izmenjavo sem opravljala v glavnem mestu Češke republike Pragi. Praga

More information

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str.

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str. KAZALO KOLOFON Ob koncu šolskega leta str. 3 Zgodilo se je. str. 6 Ustvarjalnica. str. 16 Devetošolci... str. 36 Naši uspehi. str. 51 Uredniški odbor: učenci OŠ Šmartno Mentorica: Katja Apat Rožič Oblikovanje

More information

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO. ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO. ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012 Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE Pripravili: doc. dr. Srečko Natek, doc. dr. Valerij Dermol, mag. Anja Lesjak, Vilma Alina

More information

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada:

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Radio Slovenija 3 Datum: 13.06.2008 SLOVENIJA Rubrika, Oddaja: Oder Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Žanr: Dialogizirano poročilo Površina, Trajanje: 60 Avtor: Ilona Jerič, Miha Zore PETRA TANKO: Danes

More information

Medkulturna občutljivost

Medkulturna občutljivost Medkulturna občutljivost mag. Marjeta Novak marjeta.novak@humus.si Iz mednarodne revije... Avtor Američan Naslov članka Kako vzrejiti največje in najboljše slone Nemec Izvor in razvoj indijskega slona

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ Ljubljana, 2013 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje MOTIVACIJA ZA GIBANJE IN VPLIV NA PSIHOFIZIČNE LASTNOSTI

More information

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA SEPTEMBER 2016 UREDNIŠKI ODBOR PISCI PRISPEVKOV Glavna urednica Teja Boršić Mentorici Helena Topolovec Bernarda Leva Lektorica Bernarda Leva NASLOVNICA Valentina Bek Valentina

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si

More information

POSLOVNO POROČILO FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008

POSLOVNO POROČILO FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Kardeljeva ploščad 5 1000 Ljubljana, Slovenija Referat Podiplomske šole Telefon 01 58 05 127 01 58 05 122 POSLOVNO POROČILO FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, marec 2009 KAZALO UVOD...

More information

NEKATERE STROKOVNE IN ZNANSTVENE ZAMISLI PROF. DR. FRANCA PEDIČKA SO V ŠPORTU AKTUALNE ŠE DANES

NEKATERE STROKOVNE IN ZNANSTVENE ZAMISLI PROF. DR. FRANCA PEDIČKA SO V ŠPORTU AKTUALNE ŠE DANES Herman Berčič NEKATERE STROKOVNE IN ZNANSTVENE ZAMISLI PROF. DR. FRANCA PEDIČKA SO V ŠPORTU AKTUALNE ŠE DANES Izvleček Prof. dr. Franc Pediček je bil eden najpomembnejših pedagogov svojega časa. Ves čas

More information

pečat v življenju Evropska komisija

pečat v življenju Evropska komisija Pustiti pečat v življenju Evropska komisija Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije. Fotografije: Evropski skupnosti Za uporabo

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

REGRESIVNA TERAPIJA IN SOCIALNO DELO.

REGRESIVNA TERAPIJA IN SOCIALNO DELO. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA REGRESIVNA TERAPIJA IN SOCIALNO DELO. Primerjalna analiza temeljnih konceptov, metod in tehnik dela Alenka Ašič LJUBLJANA 2008 1 Ime in

More information

Slovenska beseda v živo

Slovenska beseda v živo Andreja Markovič, Mojca Stritar, Tanja Jerman, Staša Pisek Slovenska beseda v živo 1a Delovni zvezek za začetni tečaj slovenščine kot drugega in tujega jezika Kazalo 1. enota Dober dan!... 3 2. enota Razumem,

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information