Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Size: px
Start display at page:

Download "Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje"

Transcription

1 Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

2 Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine prevedla: Ringu Tulku Rinpoče in Damchö Diana Finnegan Založnik:

3 Karmapa Foundation Europe. 23, Rue d Edimbourg 1050, Brussels Belgium Njegova svetost 17. Gyalwang Karmapa Ogyen Trinley Dorje Vse zadeve glede avtorskih pravic v Evropi za Njegovo svetost 17. Gyalwanga Karmapo Ogyena Trinleya Dorjeja v imenu Njegove svetosti ureja Karmapa Foundation Europe. Namen vseh publikacij in e-publikacij KFE je omogočiti, da bi sporočilo modrosti, ljubezni in sočutja 17. Gyalwanga Karmape Ogyena Trinleya Dorjeja postalo čim širše znano in dostopno evropskim bralcem kot tudi drugim.»e-knjige KFE«v angleškem in drugih evropskih jezikih bodo na voljo za brezplačni digitalni prenos s spletne strani KFE: KFE«je dovoljeno natisniti v običajni knjižni obliki za osebno uporabo, brezplačno distribucijo ali prodajo, pri čemer prodajna cena natisnjene knjige ne sme presegati stroškov tiskanja. Če se s prodajo ustvari neto presežek, vas prosimo, da strogo sledite pogojem in postopkom, opisanim v za ta namen predvideni»izjavi o avtorskih pravicah«, ki se nahaja na strani, namenjeni digitalnemu prenosu knjige, v okviru spletne strani KFE. Angleški prevod uredili: Damchö Diana Finnegan in Annie Dibble Oblikoval: Paul O Connor (Judo Design) Fotografija na naslovnici: Francois Henrard *** Slovenski prevod Prevajalci: Rok Ščuka, Ana Jelenc Hreščak, Maša Stanič, Špela Šebenik, Živa Vidic Licul, Štefan Miljevič, Mojca Poberaj, Aljoša Vidmar, Patricija Pirih Uredila: Lama Karma Wangmo in Aljoša Vidmar Lektorirala: Špela Šebenik 2

4 Kazalo UVOD 4 JAVNA PREDAVANJA 5 SMISELNO ŽIVLJENJE 6 LJUBEČA DOBROTA 9 OKOLJSKA KRIZA 12 SOČUTJE V GLOBALIZIRANEM SVETU 15 UMETNOST 17 SREČANJE Z MLADIMI 18 UČENJA DHARME 22 NGÖNDRO I: SPLOŠNE PRIPRAVLJALNE PRAKSE 23 NGÖNDRO II: GURU JOGA 28 MAHAMUDRA 31 UČENJA MED INICIACIJAMI 37 INICIACIJA ŠTIRIINOSEMDESETIH MAHASIDH 38 VADŽRASATVA 40 BUDA MEDICINE 42 KARMA PAKŠI 43 ZAHVALE 44 NÜRBURGRING 45 BERLIN 46 O AVTORJU 47 DRUGE PUBLIKACIJE 17. KARMAPE 49 3

5 Uvod Leta 2014 je Njegova svetost 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje v maju in juniju za dva tedna obiskal Nemčijo. S tem se je njegovim evropskim učencem izpolnila dolgotrajna goreča želja. Ob tej zgodovinski priložnosti je potoval po Nemčiji, učil v polnih avditorijih, se srečeval s predstavniki različnih veroizpovedi ter izpolnjeval svoje dolžnosti kot vodja in nosilec devetsto let stare budistične linije. Za mnoge ljudi obisk 17. Karmape ni bil le prelomni prvi obisk, temveč tudi vrnitev domov, povratek na domača tla. Njegov predhodnik v reinkarnacijski liniji Karmap Njegova svetost 16. Karmapa Rangdžung Rigpe Dordže je odigral ključno vlogo pri predstavitvi tibetanskega budizma Evropejcem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na dveh večjih turnejah po Evropi je 16. Karmapa obiskal ducat različnih držav, daroval obrede črne krone ter zasejal semena dharme v srca neštetih mladih Evropejcev. Štiri desetletja in kar nekaj sivih las pozneje se je mnogo teh istih študentov iz vse Evrope zbralo skupaj, da bi prisluhnili učenjem 17. Karmape in tako nadaljevali odnos, ki so ga začeli z njegovim predhodnikom, 16. Karmapo. 17. Karmapa je s tem obiskom navezal številne nove stike, še posebej z mladimi. Njegova svetost pogosto govori o velikih globalnih problemih, s katerimi se danes srečujejo predvsem mlajše generacije. Tega ne počne le kot eden velikih svetovnih duhovnih voditeljev, temveč tudi kot mlad človek v svojih dvajsetih letih, ki s svojo generacijo deli odgovornost za soočanje s temi izzivi. Njegova sporočila o okolju, potrošništvu in pohlepu ter velik poudarek, ki ga namenja sočutju in nesebični ljubezni kot univerzalnima vrednotama, so močno odmevala med tisočimi, ki so prisostvovali njegovim učenjem. Na ta način je Gyalwang Karmapa nagovoril srca ne le budistov, temveč tudi mnogih Evropejcev, ki jim je bližji posvetni pristop in priznavajo potrebo po globlji človekovi modrosti in sočutju v svetu. Vrstni red učenj v tej knjigi se razlikuje od časovnega zaporedja, po katerem je učil. Kot se spodobi, ko se po daljšem času vrnemo k družini, je Njegova svetost 17. Karmapa najprej obiskal svoj sedež v Evropi: Inštitut Kamalašila v regiji Eifel v Nemčiji. Tam je podal učenja dharme in podelil iniciacije. Šele za tem je odpotoval v Berlin, kjer je imel javna učenja za širšo publiko, kjer je bilo mnogo ljudi, ki niso budisti. V nasprotju s tem zaporedjem se knjiga začne s predavanji iz Berlina, ki so namenjena širši publiki, nato sledijo bolj tradicionalna budistična učenja, ki jih je podelil na željo Inštituta Kamalašila. Na koncu knjige so zbrana učenja ob iniciacijah, ki jih je podelil v obeh krajih. Njegova svetost je govoril pretežno v tibetanščini, vendar je med učenji pogosto uporabljal tudi angleščino. Učenja so bila za objavo v manjši meri urejena. Naše najgloblje zahvale gredo Njegovi svetosti 17. Karmapi za njegova navdihujoča učenja in dovoljenje za objavo le-teh v angleščini in drugih evropskih jezikih. Častitljiva Damchö Diana Finnegan je, ob pomoči Annie Dibble, zapisala, prevedla in uredila knjigo. Dolgujemo jima posebno zahvalo, enako kot Paulu O'Connorju, ki je knjigo čudovito grafično oblikoval. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojim delom omogočili, da ta knjiga pride do bralcev. Nenazadnje smo posebej hvaležni vsem ustanovam in posameznikom, ki so omogočili uresničitev teh učenj; najprej s prizadevanji, da je Njegova svetost lahko obiskal Evropo, in pozneje, ko so organizirali sama učenja in ga gostili. Naj ta knjiga prispeva k negovanju sočutja v srcih vseh bralcev in naj prinese mir ter dobroto na ta svet. Ringu Tulku Karmapa Foundation Europe, predsednik 18. junij

6 Prvi del Javna predavanja Berlin 5

7 1. poglavje Smiselno življenje Najprej vas vse lepo pozdravljam. Tokrat sem prvič lahko obiskal Evropo, kar sem si že dolgo želel. Ta del mojega potovanja se odvija v Berlinu, prestolnici Nemčije, in zelo vesel sem, da sem lahko tu. Danes naj bi govoril o resni temi s tako dolgim naslovom, da se ga s težavo spomnim v celoti»starodavna modrost za sodobni svet: nasveti iz srca za smiselno življenje«. Kljub formalnemu in veličastno zvenečemu naslovu se bom v tem delu potovanja po Evropi osredotočil na neformalne govore, medtem ko je bil moj obisk v Inštitutu Kamalašila blizu Nürburgringa v regiji Eifel v Nemčiji namenjen bolj formalnim učenjem dharme. Današnja tema smiselno življenje me spomni na moje prvo srečanje z zahodnjaki. Moja povezava z zahodom in Evropejci sega v čas, ko so me prepoznali kot Karmapo in sem bil star sedem let. Moje prvo srečanje z Evropejci se je zgodilo, ko sem prvič prihajal v samostan Tsurphu. Tik pred samostanom, kjer se dolina zoži, je park in tam sem prvič uzrl zahodnjake. V parku sta bila dva in zdelo se mi je, da res nenavadno izgledata visoka in suha kot nezemljana. Od tedaj sem povezan z Evropejci in drugimi zahodnjaki; z mnogimi izmed njih sem se tudi spoprijateljil. Želel sem jih obiskati od svojega sedmega leta starosti dalje. Sedaj imam osemindvajset let in izpolnila se mi je želja, ki sem jo gojil vsa ta leta. Največja sprememba v mojem življenju je bila, ko sem se pri štirinajstih letih, konec leta 1999, odločil prebežati iz Tibeta v Indijo. Mediji so imeli veliko povedati o moji odločitvi in so objavili veliko različnih razlogov o mojem prebegu iz Tibeta. Nekateri so celo razlagali, da sem prišel v Indijo z namenom, da bi pobral nekatere pomembne predmete in jih odnesel nazaj. Toda pravi namen mojega prihoda v Indijo je bil predvsem, da bi lahko svobodno potoval. Veliko let sem na kitajsko vlado naslavljal prošnje, eno za drugo, za dovoljenje za potovanje, a brez uspeha. Zato sem sprejel odločitev, da odidem v Indijo z namenom, da bi lahko potoval v tujino, srečeval svoje prijatelje v dharmi in sodeloval v dejavnostih dharme. Ko smo na poti v Indijo zapuščali Tibet, nismo imeli nobenega zagotovila, da nam bo uspelo, ampak naša vera nas je gnala naprej. Nedvomno veste, da mnogi Tibetanci, kot sem jaz, še vedno bežijo iz Tibeta v Indijo, moč za tako potovanje pa črpajo iz svoje iskrene vere in predanosti. Tistim, ki so šli z menoj, sem rekel:»danes odhajamo proti Indiji, vendar ne vemo, ali bomo dejansko uspeli priti tja. Četudi se bomo na poti srečali s težavami, ne smemo imeti nobenih obžalovanj, kajti usmerjeni smo v pravo smer in čeprav naredimo le nekaj korakov proti Indiji, ne bo nobenega razloga za obžalovanje.«rodil sem se na Tibetu in tam preživel prvih štirinajst let življenja, zatem pa še štirinajst v Indiji. Pravzaprav bo že skoraj petnajst let in šele zdaj sem prvič pripotoval v Evropo. V tem vmesnem času se stvari niso ravno razrešile v skladu z mojimi upi. Čeprav sem na svetu že osemindvajset let, kar ni ravno dolgo časa, je bilo v mojem življenju že mnogo izzivov in sprememb, pridobil pa sem tudi mnogo različnih izkušenj, tako dobrih kot tudi slabih. Zaradi tega se, čeprav sem telesno mlad, včasih v umu počutim starega. Počutim se, kot da sem videl dovolj in sem postal že starec. To ni življenje, ki bi si ga izbral; tako se je pač odvijalo. Nisem nameraval postati Karmapa niti se nisem trudil prejeti ta naziv to se mi je preprosto zgodilo. Ni bila stvar izbire. Poleg tega sem izkusil mnogo težav. To omenjam zato, ker me je prešinilo, da bi moral znati povedati, ali sem našel smisel v svojem življenju, preden govorim o 6

8 smiselnem življenju. Mogoče moram najprej odgovoriti, ali sem srečen v svojem življenju ali ne. To je težko vprašanje. Smiselno življenje ni nekaj, kar bi se kar pojavilo brez vsakršnih vzrokov ali pogojev. To zahteva trud. Dejstvo, da je nekdo Karmapa, samo po sebi ne osmisli življenja. Zdi se, da mnogi ljudje domnevajo, da naziv»karmapa«prinaša nenadno obdaritev z nadnaravnimi močmi kot da bi iz vesolja prišel vesoljec in me prestavil na nov nivo. Ker sem postal Karmapa, ljudje pričakujejo, da sem nenadoma postal mogočen, medtem ko sem v resnici moral veliko študirati in vložiti ogromno truda. Še preden mi uspe napredovati, me pričakovanja ljudi že prehitijo in to stvari še bolj oteži. Ali svoje življenje osmislimo, je odvisno od našega truda in dejanj, predvsem pa od motivacije, ki jo ustvarimo sami. Ne zgodi se kar samo od sebe. Ko sem prejel naziv Karmape, sem se soočil z edinstvenim izzivom, ali bom ohranil osebno življenje ločeno od življenja Karmape. Običajno imajo ljudje poklicno življenje, medtem ko so v službi, poleg tega pa živijo osebno življenje, ko niso na delu. Nekdo na primer, ki dela v podjetju, ima službeni naziv, ki definira, kaj ta oseba počne, ko je v službi. Toda v mojem primeru štiriindvajset ur na dan služim kot Karmapa. Predstavljajte si, da ko ste sami, ste Karmapa. Ko ste z drugimi, ste ravno tako Karmapa. Na nek način moram vse, kar imam, posvetiti temu, da sem Karmapa. Zame ni osebnega življenja onstran tega, da sem Karmapa. Take reči, kot so osebna izbira, osebna svoboda, osebne pravice in osebno življenje, zame ne pridejo v poštev. Če me kdo vpraša, kako mi je ime, moram odgovoriti:»karmapa.«če me nato vprašajo, kakšen poklic opravljam, ponovno odgovorim:»karmapa.«tudi če me vprašajo, kdo sem, odgovorim:»karmapa.«to se mi je dejansko zgodilo, ko sem kot begunec prišel v Indijo. Za pridobitev osebnih dokumentov sem moral povedati svoje ime in navesti svoj poklic. Nastal je spor o tem, ali je Karmapa moje ime ali moj naziv. Nisem mogel reči, da Karmapa ni moj službeni naziv, niti nisem mogel trditi, da nisem Karmapa. Več tednov so potekale resne debate o tem, ali je Karmapa ime ali naziv, in, kot razumem, so o tem razpravljali v precej visokih krogih indijske vlade. Predlog, da v resnici nisem Karmapa ter da je to le moj službeni ali karierni naziv, se mi je zdel kar dober. To bi pomenilo, da sem svoboden. Ampak v resnici to ni mogoče. Po mojih izkušnjah ne more biti ločevanja med mojim osebnim življenjem in življenjem Karmape, zato nimam druge izbire, kot da si prizadevam živeti življenje Karmape.»Karmapa«je nekdo, katerakoli ženska ali moški, ki izvaja dejavnosti bude. Samo ime Karmapa je sestavljeno iz besed»karma«, ki v sanskrtu, starodavnem jeziku Indije, pomeni dejavnost, medtem ko»pa«izhaja iz tibetanščine in se nanaša na osebo. V idealnih razmerah je Karmapa človek dejanj. Z drugega gledišča je Karmapa delavec, nekakšen služabnik. Bistvo življenja Karmape je delovanje v dobrobit drugih. Če zmorem delovati v dobro drugih, je moje življenje smiselno. Če drugim ne morem pomagati, pa je moje življenje Karmape neuspeh. Moja odgovornost ali moje življenje Karmape, temelječa na Budovi ljubezni in modrosti, je delovati za dobrobit drugih z zmanjševanjem in odpravljanjem trpljenja čutečih bitij ter povečevanjem njihove sreče. Iz tega razloga je jasno, da je moje življenje popolnoma odvisno od drugih. Resnično tako čutim. Sedaj na primer, ko sem prišel v Evropo, se je tukaj zbralo veliko ljudi. Vidim lahko, kako srečni so ljudje zaradi tega. Pogledam v občinstvo in ljudje me gledajo z nasmehom na obrazu. Ko to vidim, sem srečen in čutim, da je moje življenje smiselno. Ko sem zapustil Tibet, sem tam pustil starše in se odpovedal vsemu, kar mi je bilo znano. Toda biti tu v Evropi me sedaj navdaja z občutkom, da moji napori in žrtve niso bili zaman, temveč da so imeli smisel. Moje življenje osmišljajo izključno drugi; na ta način mi ljudje izkazujejo izjemno dobroto. 7

9 Globoko v srcu sem vedno verjel, da moja moč prihaja od drugih od ljudi, kot ste vi, ker polagate vame velike upe in aspiracije. Čeprav se mogoče srečujem z mnogimi izzivi, so vaši upi in zaupanje tisti, ki so mi omogočili preživeti in nadaljevati z opravljanjem mojih dolžnosti ter mi dali moči, da lahko vztrajam. Več kot imajo ljudje upov in zaupanja vame, več moči za nadaljevanje poti se spontano pojavi v meni. Karmapova dejavnost in moja dejanja so usmerjena v dobrobit čutečih bitij, hkrati pa so čuteča bitja sama vir moči, da jim lahko pomagam. Na ta način moje življenje osmišljajo drugi. Kar zadeva vprašanje, ali sem v življenju srečen ali ne, je nanj težko odgovoriti. Če odkrito povem, je bilo moje življenje srečnejše, preden so me prepoznali za Karmapo. Ko sem imel šest let ali manj in sem tekal po travnikih, kjer sem odraščal, sem izkusil največ občutkov sreče. Dandanes ne bi rekel, da sem zelo srečen. Toda smiselno življenje gre precej globlje od občutkov sreče. Potrebujemo nekaj, kar traja dlje od začasnih stanj vznesenosti in čustvenih vznemirjenj, ki se razblinijo po nekaj trenutkih ali nekaj urah. Da bi bilo življenje smiselno, mora obroditi sadove in imeti svoj pomen štiriindvajset ur na dan, celo med spanjem. Da bi bilo naše življenje smiselno, najprej potrebujemo namen, ki mora biti dolgoročen in neomajen. Namen našega življenja ne bi smel biti usmerjen zgolj v bližnjo prihodnost niti ne bi smel biti sebičen. Naša življenja so soodvisna. Naša sreča se porodi iz naše soodvisnosti z drugimi, enako kot naše trpljenje. Ker smo v življenju odvisni drug od drugega, smiselno življenje od nas zahteva skrb za druge. Pogosto razmišljam, da morda ne vidimo vrednosti in namena v življenju, ki ga živimo v tem telesu, vendar ga bomo našli preko drugih ljudi in njihovih življenj. Na ta način drugi ljudje postanejo ogledalo, v katerem lahko uzremo odsev svojega dostojanstva in vrednosti. 8

10 2. poglavje Ljubeča dobrota Biti tu je tako, kot da bi se mi uresničile neuresničljive sanje in tega sem izjemno vesel. Da smo se zbrali tukaj, mi veliko pomeni in je rezultat precejšnjega prizadevanja, zato na to gledam kot na zelo poseben in dragocen čas. Današnja tema je ljubeča dobrota. Človeška bitja smo od rojstva naprej odvisna predvsem od ljubezni in naklonjenosti staršev in s pomočjo njihove ljubezni in skrbi tudi odrastemo. Torej je od trenutka rojstva ljubeča dobrota nepogrešljiva za naše preživetje. Najprej od staršev dobimo to telo iz mesa in krvi. To je pomemben dar, toda njun poklon ljubezni in nežnosti je še pomembnejši. V resnici je to za nas najpomembnejši dar. Obstajajo tudi takšni starši, ki niso sposobni izkazovati te dobrote ali se posvetiti skrbi za svoje otroke. Zaradi tega takšni otroci odrastejo brez občutka dobrobiti in jim pozneje kot odraslim prav tako primanjkuje dobrote oziroma izkušajo otožnost, osamljenost ali tesnobo. Sam sem imel srečo in se rodil ljubečim staršem. Mati in oče mi nista izkazovala le ljubezni in naklonjenosti, naučila sta me tudi dobrote do drugih. Starša imam za svoja prva duhovna učitelja. Najprej sem se ljubeče dobrote učil od njiju. Od ranega otroštva sta mene in sorojence učila varovati življenja vseh čutečih bitij celo drobcenih mravelj, kot da bi bila naši starši. Na ta način sta nas urila v izkazovanju dobrote, spoštovanja in zavedanju pomena življenja vseh čutečih bitij. To je bilo nekaj, v čemer sta nas načrtno vzgajala. Zahvaljujoč njuni dobroti sem že od malih nog postajal vse dovzetnejši za občutek odgovornosti, skrb za druge in iskanje načinov za lajšanje njihovega trpljenja. Mislim, da je bil to začetek, najboljši možni začetek mojega duhovnega potovanja v tem življenju. Moja starša sta človeka z neomajnim zaupanjem v dharmo, čeprav jima primanjkuje intelektualne osnove. Oče je znal brati, mati pa ne. Imela sta bolj malo formalne izobrazbe, še manj pa znanja o budistični filozofiji. Kar sta me kljub temu naučila, je prišlo iz srca. Nista mi ponujala nobenih uradnih razlag, temveč sta zgolj z iskrenim zgledom pokazala, kako ljubečo dobroto živeti. To se me je globoko dotaknilo. Ko torej pridemo do urjenja uma v ljubeči dobroti in sočutju, nisem ravno prepričan, da je najbolj učinkovito to vrlino podajati s pomočjo obsežne filozofske argumentacije. Po eni strani je dobro, da znamo logično razmišljati, toda včasih nas to zgolj zavede stran od ključnih točk in namesto tega vzbudi nepotrebne pomisleke. V tibetanščini imamo reklo, ki pravi, da lahko razumska vadba privede do tega, da imamo več misli, ne pa tudi več modrosti. Tako včasih ljudje, ki naj bi bili zelo učeni, ne znajo razrešiti težkih vozlov, ki jih srečajo pri spoprijemanju z bistvenimi temami dejanske prakse. Namesto tega se teh situacij lotevajo preveč konceptualno in vozel dvoma vse bolj zategujejo. Prepričan sem, da se vsi rodimo z ljubečo dobroto in naklonjenostjo kot naravnima človeškima odlikama. Prisotni sta lahko v različni meri nekateri ju premorejo več, drugi manj, toda zagotovo sta prisotni v vseh nas. Naša ljubeča dobrota je podvržena spremembam zaradi življenjskih pogojev in okolja, v kakršnem odraščamo. Enkrat se naše sočutje okrepi, spet drugič oslabi. Z vami bi rad delil svojo življenjsko izkušnjo. Zgodilo se je, ko sem bil še zelo majhen, star kake tri ali štiri leta, a to lahko še vedno živo vidim pred svojimi očmi. Rodil sem se v nomadski družini in kot taki smo bili povsem odvisni od tega, kar smo lahko pridelali z rejo živali maslo, sir in meso. Kjer sem odraščal, ni bilo zelenjave, 9

11 niti krompirja ali česarkoli podobnega. Zanašali smo se lahko le na naše živali, druge možnosti nismo imeli. Jeseni je bil čas klanja. V glavnem se je klalo ovce in jake. Zavezovanje gobca, dokler se žival ni zadušila, je bil najpogostejši način, ki so se ga posluževali v teh krajih. To je bilo grozljivo. Trajalo je eno uro ali celo več, da so poginile. Stiska živali, ki so se trudile priti do sape, je bila očitna, saj so z vsem telesom silovito opletale naokoli. Tulile so, stokale in se izjemno znojile, ko so umirale. Tega nisem mogel prenašati. Želja, da bi jih zaščitil, jih osvobodil, je bila tako močna, da sem se drl na ves glas in morali so me krepko držati. Bili so izjemno močni občutki. Tako je bilo med ubijanjem živali. A ko so živali enkrat odrli in postregli meso, sem se kljub temu, da sem med samim ubijanjem zganjal tak vik in krik, brez pomislekov udeležil obroka in pojedel prav toliko mesa kot vsi ostali, če ne več. To se ni zgodilo le enkrat. Ponavljalo se je iz leta v leto in sčasoma se je vedno bolj zdelo, kot da moje sočutje in naklonjenost nimata nobenega smisla več. V teh okoliščinah sta moja ljubezen in sočutje do živali postopoma vse bolj oslabela in tako sem še naprej užival meso. Nehal sem ga jesti šele po svojem prihodu v Indijo. Glavni razlog za to pa je bilo prav podoživljanje teh močnih občutkov iz otroštva. Ko me ljudje vprašajo, katera je moja najljubša jed, bi resnici na ljubo moral reči, da je to meso. Toda ker sem meso nehal jesti in se mu popolnoma odrekel, ne morem navesti več nobene najljubše jedi. Od malega dalje naravno čutimo naklonjenost do drugih psov, ptic ali drugih otrok. Celo ko v bližini ni drugih ljudi ali živali, malčki objemajo plišaste živali in punčke, jih ljubkujejo in skrbijo zanje. Posedujejo naravno ljubečo naravnanost, da z drugimi ljudmi in stvarmi ravnajo z veliko mero nežnosti in dobrote. V otroštvu imamo vsi to naravno sposobnost za bližino in naklonjenost ljudem in predmetom. Prav ta spontan občutek za skrb in varovanje bi morali priklicati in ga usmeriti vse širše in širše, dokler ne zaobjame vseh bitij brez razlik. Morali bi ga povečevati, dokler se v nas ne pojavi brez vsakršnega truda. Na ta način bomo lahko razširili in izboljšali svojo naravno prisotno vrlino ljubeče dobrote. Zelo pomembno je, da to naredimo. Skratka, vsi posedujemo semena ljubezni in sočutja, toda prav tako kot bi negovali in varovali sadiko, dokler ne zraste v močno drevo, moramo biti dejavni in si prizadevati negovati našo ljubezen in sočutje, da se okrepita. Vsepovsod po svetu, še posebej pa pri tem mogočnem nemškem narodu, obstaja zgodovina povzročanja gorja drugim ljudstvom zaradi pomanjkanja ljubeče dobrote. Grozovitosti med prvo in drugo svetovno vojno ter holokavst nad Judi so se dogajali predvsem zaradi tega pomanjkanja. Ni šlo za to, da bi bili ljudje nezmožni občutiti sočutje ali ljubečo dobroto. Od samega rojstva imamo vsi to sposobnost. Nedvomno pa izgleda, da je mogoče naše sočutje vključiti in izključiti. Pogosto na primer rečemo:»to ni moj problem. To se me ne tiče. To je njihova stvar.«dokler nečesa sami, naši bližnji prijatelji ali družina ne občutimo, nam je vseeno za to, kar se dogaja drugim. S tem druge izključimo iz našega sočutja in jih prepustimo samim sebi. Tako nam postopoma sočutja vse bolj primanjkuje ali pa celo postanemo neusmiljeni in brezsrčni. Ko poskušamo prepoznati povzročitelje smrti na svetu, navadno izpostavljamo revščino, onesnaženje, naravne nesreče, pomanjkanje čiste pitne vode ali bolezni, kot je malarija. Mislim, da je eden glavnih povzročiteljev smrti na svetu pomanjkanje sočutja in ljubeče dobrote. Številne situacije, kjer ljudi ubijejo ali jih pustijo v neznosnih razmerah, bi bile lahko odpravljene, če bi imeli le malce več sočutja. Mnogi trpijo zaradi našega pomanjkanja sočutja. V zgodovini lahko najdemo številne takšne primere. 10

12 Enako kot takrat, ko smo bili zelo mladi ter smo potrebovali in prejeli ljubečo dobroto, da smo lahko preživeli, je resnično nepogrešljivo za ta svet, da se z drugimi povežemo s sočutjem in z ljubeznijo. Človeštvo ne more shajati brez tega. Če bi nas nekdo vprašal, ali bi radi postali povzročitelji smrti na svetu, dvomim, da bi mu kdorkoli od nas pritrdil. Kljub temu pa, čeprav to ni naš zavestni namen, brez pomisleka in brez zavedanja postanemo povzročitelji številnih smrti. Kako je to mogoče? V svoji sebičnosti mislimo le nase in na lastne interese ter s tem avtomatično postanemo povzročitelji smrti. To je grozljivo! Ko govorim o neodložljivi nujnosti razvijanja sočutja, nimam namena izvajati kakršnegakoli pritiska na vas ali vas strašiti z mislijo, da ste postali neke vrste morilci. Z ustrahovanjem nas ni mogoče pripraviti do izvajanja pristne duhovne prakse. V nas mora vznikniti želja, da razvijemo, kar že naravno posedujemo. Če ponazorim s prispodobo: nekoč je živel starejši par, ki je imel le enega otroka, sina, ki je zašel v težave in pristal v zaporu. Starša sta zaradi skrbi hudo zbolela, a nikogar ni bilo, ki bi lahko skrbel zanju. Na sina nista mogla računati. Obtičal je v ječi in jima od tam ni mogel biti v nobeno pomoč. S svojo sebičnostjo smo mu popolnoma enaki. Ujeti smo v zaporu v ječi, ki smo jo sami zgradili in se vanjo tudi sami zaprli. Zunaj nje so ostala vsa druga bitja, ki so kot naši starši, a smo od njih ločeni in z njimi nimamo nobenega stika. Ta bitja vas potrebujejo čakajo na vas. Toda ker ste ujeti v tem svojem zaporu sebičnosti, jih ne morete doseči. Zato je vaša odgovornost, da zavoljo tistih, ki jih ljubite, razvijete močno sočutje in z močjo, ki jo boste posledično prejeli, pobegnete iz ječe sebičnosti. 11

13 3. poglavje Okoljska kriza V Evropi imate po vsej verjetnosti na razpolago več informacij glede okoljske problematike kot jaz, zato vam na to temo ne bom povedal veliko novega. Menim, da je okoljska kriza največji izziv 21. stoletja. V zadnjih letih sem tej problematiki posvetil nekaj pozornosti in naredil nekaj manjših korakov na področju varstva okolja. Najprej sem se moral sam podučiti o tem, nato sem začel s predavanji o določenih okoljskih temah, skliceval konference in se loteval ukrepov na področjih, kot sta zaščita naravnega okolja in gozdov. Ustanovili smo združenje Khorjug, ki povezuje petinpetdeset samostanov za menihe in nune v Indiji, Nepalu in Butanu na celotnem območju Himalaje. To združenje ni omejeno samo na samostane kagju šole tibetanskega budizma, temveč vključuje različne linije. Znotraj vsakega meniškega ali nunskega samostana smo ustanovili okoljski oddelek ter začeli kampanjo povečevanja okoljske ozaveščenosti in delovanja ne le znotraj samih samostanov, temveč tudi po njihovih podružnicah. Menim, da je za menihe in nune pomembna pridobitev dobrega razumevanja okoljske problematike, saj imajo redovniki v himalajskih skupnostih vlogo voditeljev. Te dejavnosti so sedaj v teku že vrsto let. Toliko azijskih rek izvira iz ledenikov in ledenih površin Himalaje, da tibetanski planoti pravijo tudi»azijski vodni stolp«. Prav zaradi tega so znanstveniki začeli govoriti o njej kot o Zemljinem»tretjem polu«. Večina azijskih rek izvira prav na Tibetu, kar pomeni, da je tibetanska planota ključna življenjska sila naravnega okolja celega našega planeta, še posebej pa Azije. Zaradi tega sem uvidel ključni pomen tega, da ljudstva Himalaje razvijejo ozaveščenost o okoljski problematiki. V preteklosti so tu ljudje živeli v sozvočju z naravnim okoljem, danes to ni več tako. Zaradi naglega materialnega razvoja, ki smo mu danes priča, se je spremenil tudi sam način življenja in veliko ljudi se ne zaveda, v kolikšni meri materialni razvoj in takšen način življenja ogrožata okolje. Ne vedo, da plastika ni biološko razgradljiva, temveč ostane v okolju na tisoče let, zato jo mirne vesti odvržejo, kjer se jim zahoče. V preteklosti jim niti na misel ni prišlo, da bi morali biti pozorni na zaščito okolja, saj je bil njihov način življenja v sozvočju z naravnim okoljem. Ko govorimo o»tibetanskem vprašanju«, večini najprej pride na misel»politika«, vendar mislim, da to ni nujno le politično vprašanje. Okoljsko vprašanje Tibeta na primer ni politično vprašanje, saj ne zadeva le Tibetancev niti katerekoli druge posamezne države. Vprašanje tibetanskega naravnega okolja je pravzaprav velik izziv za celotno Azijo. V širšem kontekstu pa gre za vprašanje, ki zadeva ves planet. Iz tega širšega vidika lahko opazimo, da so Tibetanci tisoče let živeli v sožitju z naravnim okoljem tibetanske planote. Zato je za zaščito tibetanskega naravnega okolja treba zaščititi tudi tibetanski način življenja (tibetansko kulturo, duhovne tradicije, navade in način mišljenja), ki se sklada z okoljem in mu je prilagojen. To je onkraj politike. Presega tudi interese katerekoli posamične rase ali naroda. Čeprav se zanimam za okoljska vprašanja, v tem nisem zelo učen ali izkušen, zato me pri mojih okoljskih dejavnostih podpira Svetovni sklad za naravo (WWF), še posebej pa neka gospa iz te organizacije, ki je prevzela odgovornost za moje okoljske dejavnosti. Da bi se nas okoljska vprašanja lahko dotaknila in bi uvideli nujnost delovanja v tej smeri, se nam morajo ob omembi okolja v mislih pojaviti določene podobe. Dandanes se je veliko ljudi preselilo v mesta. Tistim, ki odraščajo v urbanih okoljih, primanjkuje pristnega stika z naravo. Lepoto narave ljudje vse pogosteje občudujejo le na 12

14 fotografijah, namesto da bi v naravnem okolju odraščali, uživali v njegovi lepoti ter neposredno izkusili njegovo pomembnost in nepogrešljivost. Sam sem imel srečo, da sem odraščal v divjini vzhodnega Tibeta, na območju, ki se ga sodobni razvoj še ni dotaknil. Živeli smo tako, kot so ljudje že tisočletja živeli, naš način življenja je bil povsem nespremenjen in naraven. Možnosti, da bi to izkusili, dandanes ni več, saj je vse že modernizirano. V moji mladosti je bilo to še mogoče in imel sem priložnost biti blizu naravi in izkusiti tradicionalen način življenja v skladu z naravnim okoljem. V sebi zato nosim močne temelje, ki mi omogočajo ceniti izredno pomembnost okolja in čutiti pristno ljubezen, skrb in spoštovanje do narave. Ko torej tukaj govorim o okolju, ne izražam abstraktnih pojmov, temveč izhajam iz resničnih občutkov povezanosti z njim. V današnjem času se pojavlja težnja, da bi gledali le na rezultate, ne da bi videli tudi njihove vzroke. V supermarketih vidimo razstavljeno pakirano govedino, piščance in druge vrste mesa. Mnogo otrok tako dobi vtis, da je meso narejeno v trgovinah. Ne zavedajo se, da je zato treba živali vzrediti, jim s tem prizadeti veliko gorja in bolečine ter jih na koncu še zaklati. Vzrokov in okoliščin ne vidimo več. Vidimo le še pakirano meso, ki je videti kot nekaj, kar je proizvedeno v tovarni. Predhodni vzroki in pogoji se zdijo zelo oddaljeni od rezultata, ki ga gledamo pred seboj. Na podoben način so od nas oddaljene tudi nastale spremembe in težave, ki jih povzroča propadanje okolja, zato jih ne vidimo in ne razumemo. Kot sem že omenil, nimam veliko znanja o okolju, vseeno pa lahko rečem, da je okoljsko vprašanje konec koncev vprašanje našega uma, saj izhaja iz človekovega ravnanja, slednjega pa usmerjajo naša motivacija, namere in stališča. Zato pravim, da uničevanje naravnega okolja izvira iz človekovega poželenja in pohlepa. Budizem nam pomaga razumeti delovanje poželenja s prispodobo sviloprejke, ki s svilenimi nitmi prede kokon, v katerem na koncu sama ostane ujeta. Na enak način poželenje proizvaja še več poželenja, tako da se ujamemo v lastno mrežo. S poželenjem ne bomo nikoli potešili poželenja, nenehno bo porajalo le še več poželenja. Kamorkoli se dandanes obrnemo, najsi gledamo televizijo, beremo časopise, gremo po ulici, ali pogledamo na mobilni telefon, povsod naletimo na nekaj, kar le še povečuje naš pohlep. Neprestano oglaševanje nas spodbuja k želji, da bi imeli še več. Govori nam:»to je dobro, ono je dobro. Kupi to! Kupi ono!«večina tega, kar vidimo in slišimo, se zdi ustvarjena le z namenom vzbujanja poželenja in spodbujanja pohlepa. Kakšen je učinek tega? Naše poželenje narašča. Neprestano želimo vse več stvari, zato jih kupujemo. To predstavlja vse večjo obremenitev za okolje, ki je izvor vseh naravnih virov, potrebnih za proizvodnjo vseh teh izdelkov. Okolja torej ne le izkoriščamo, temveč ga prekomerno izčrpavamo. Če se torej vprašamo, kaj je resnični vzrok uničevanja naravnega okolja, ugotovimo, da izhaja iz poželenja in pohlepa v človeškem umu in srcu. Toda če se vprašamo, ali bo človeškega poželenja enkrat konec in ali bo prišel čas, ko bodo vse naše želje končno izpolnjene, se mi to zdi malo verjetno. V današnjem času materializma korporacije in vlade obljubljajo izpolnitev vseh naših želja, a obenem molijo, da bi se naše želje povečevale. Medtem ko se naša molitev glasi:»naj bomo osvobojeni vseh želja!«, se njihova molitev glasi:»naj imajo še več želja!«v ta namen uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva. Obenem nam tudi obljubljajo, da bomo lahko nadaljevali s sedanjim načinom življenja, ne da bi nam bilo treba karkoli spreminjati. To je podobno kot v primeru predsedniških kandidatov, ki se potegujejo za stolček in v ta namen dajejo različne obljube:»ne skrbite, naredil bom to, naredil bom ono. Obljubim!«13

15 Tako zapremo oči pred resničnostjo in živimo naprej v svetu iluzij. Ljudje pravzaprav nimamo velikih želodcev, vendar izgleda, da so naši umski želodci ogromni. V želodec našega uma bi lahko stlačili tri planete Zemljine velikosti. Kaj lahko glede tega storimo? Spoznati moramo, da je našo žejo po materialnih stvareh nemogoče pogasiti. Ko to sprevidimo, se moramo vprašati, ali morda obstaja kakšna druga pot. Če obstaja, ji moramo slediti. Če bi jaz kandidiral za predsednika, domnevam, da ne bi prejel veliko glasov. Ljudje bi mislili:»govori nam, da se moramo spremeniti, da tako ne gre več naprej in da naše želje ne morejo biti izpolnjene.«od mene bi pričakovali, da jim obljubim ter zagotovim, da bom poskrbel za vse in da njim ni treba ničesar storiti ali spremeniti. Res ne bi bil preveč uspešen kandidat. Včeraj sem jedel v italijanski restavraciji, kjer so mi postregli ogromno pico. Včasih se mi zdi, da je cela pica prevelika za naše želodce in da tako velikega obroka sploh ne potrebujemo. Če pa poslušamo naše želje, še pica velikanka ni dovolj. Želeli bi imeti cel planet Zemljo in še takrat ne bi bili zadovoljni. Zato moramo jasno razlikovati med tem, kaj si želimo, in tem, kaj potrebujemo. Ključnega pomena je, da razumemo razliko med željo in potrebo. To seveda ne pomeni, da se moramo naučiti živeti brez kakršnihkoli materialnih pripomočkov. Takšna zahteva bi bila pretirana, saj nekatere stvari vendarle potrebujemo. Ni treba, da vsi živimo kot Milarepa. To bi bilo preveč skrajno; ne bi odgovarjalo vsakomur niti ni potrebe za to. Vseeno pa moramo najti ravnotežje med notranjimi, umskimi sredstvi ter zunanjimi, materialnimi sredstvi. Tega se lahko lotimo s pogledom na to, kaj imamo, in skušamo biti s tem zadovoljni. Po mojih izkušnjah ljudje zaničujemo vse, kar je preprostega ter vsakdanjega, in s tem nismo zadovoljni. Neprestano pričakujemo, da bi morale biti stvari boljše in imenitnejše, zato jih zapletamo. Menim pa, da nas v resnici osrečujejo prav stvari, ki so preproste in vsakdanje. Če kot primer vzamemo dihanje, ugotovimo, da je le-to nekaj zelo preprostega in prav nič posebnega. Če pa vanj usmerimo svojo pozornost in ga polno doživimo, bomo začutili, da je lahko tako preprosta stvar, kot je dihanje, resnično čudovita. Kisik, ki ga potrebujemo, mora priti od zunaj, od rastlin in dreves. Brez dihanja ne moremo preživeti, toda vsi pogoji, ki jih za dihanje potrebujemo, so vselej naravno prisotni, ne da bi nam bilo v to treba vložiti kakršenkoli trud. To ne velja le za en dih, temveč za vse po vrsti. Že samo to lahko v nas vzbudi neverjetne občutke začudenja, zadovoljstva in sreče. 14

16 4. poglavje Sočutje v globaliziranem svetu Naš planet je edini v vesolju, za katerega vemo, da omogoča življenje. Lahko si zamislimo, da obstajajo še drugi, a ta je edini, ki ga zaenkrat poznamo. Življenje na našem planetu je zelo raznoliko. Že zdaj poznamo ogromno število življenjskih oblik, odkrivamo pa vedno nove. Na enem samem drevesu lahko najdemo veliko različnih žuželk. Ljudje smo le ena izmed vseh teh vrst živih bitij in znotraj te vrste je prav tako velika raznolikost: mnogoterost ras in telesnih tipov, vsak od nas ima edinstven prstni odtis. Skratka, biološka raznovrstnost na tem planetu je zelo raznolika in zapletena. Bitja tega planeta se med seboj razlikujejo tudi glede na načine vedenja in življenjske pogoje. Pa vendar smo kljub tej raznolikosti v resnici vsa bitja medsebojno odvisna. Nagibamo se k mišljenju, da je slon zaradi svoje velikosti bolj dragocen. Žuželka se nam lahko v primerjavi z njim zdi nepomembna in nemočna. Lahko bi mislili, da ne služi nobenemu velikemu namenu, toda prav vse ima svoj namen, ker so vse življenjske oblike na tem planetu medsebojno odvisne, saj so del istega živega organizma. Če vzamemo za primer čebelo, ima ta drobno telo, a njen doprinos je velik. Čebele nabirajo cvetni prah in s tem oprašujejo druge rastline. To je ogromnega pomena za planet in ljudi. Vedno večkrat slišimo od znanstvenikov, kako pomembne vloge igrajo različne vrste. Bistvo je, da smo vsi povezani. Vse stvari na tem planetu, tako žive kot nežive, še posebej pa živa bitja, so medsebojno povezane. To vrsto odnosa v budizmu poimenujemo z lepim in ustreznim imenom:»odnos matere in otroka«. Izraza ne uporabljamo v smislu odnosa med dvema popolnoma ločenima objektoma, kot da je mati tukaj in otrok tam. V tem kontekstu izraz»mati in otrok«primarno kaže na bližnji in pozitivni odnos in na nekaj takega, čemur bi lahko rekli skupen duh ali sorodnost duše. Če vzamemo odnos med materjo in otrokom za zgled, lahko pridobimo jasno in pozitivno podobo sebe, ki ima enak bližnji odnos do sveta, ki nas obdaja, v vseh njegovih čutečih in nečutečih oblikah. Vsi imamo prirojen občutek jaza ali navezanosti na jaz občutek samostojnosti in neodvisnosti od drugih. Mislimo, da lahko živimo brez drugih, in se oklepamo občutka, da smo od njih ločeni. A če temeljito razmislimo o pravi resničnosti in se vprašamo, ali resnično obstaja tak samozadosten in samostojen jaz, vidimo, da je osnova za označbo takšnega»jaza«naše telo. Fizična oblika, ki jo lahko zaznamo, služi kot poglavitna oporna točka našega občutka neodvisnosti jaza. A vendar naše telo zelo očitno ni nekaj neodvisnega. Nasprotno, odvisno je od staršev, ki so mu dali obstoj; v subtilnejšem pomenu je torej nastalo iz snovi drugih ljudi. Še več, ni dovolj, da telo imamo, moramo ga tudi vzdrževati. Če nimamo oblek, hrane in mnogih drugih sredstev za preživetje, telo postane le truplo. Od kod prihajajo hrana in obleke, ki jih naše telo potrebuje? Tudi to prihaja od drugih. Predvsem v današnjem kontekstu globalizacije veliko tega, kar uporabljamo, prihaja od drugod. Jemo sadje, ki je zraslo v drugi državi, in nosimo obleke, ki so bile izdelane v oddaljenih koncih sveta. Lahko živimo v razviti državi in smo kljub temu oblečeni v oblačilo, ki so ga izdelali ljudje v tretjem svetu ali v revnejših predelih. Ne vidimo in ne poznamo ljudi, ki so izdelali naša oblačila, in vendar nosimo obleke, ki so jih proizvedli. Če delim z vami nekaj osebnih izkušenj Do sedmega leta sem živel kot navaden človek z močnim občutkom družinske povezanosti. Naša družina ni bila taka, da bi oče in mati hodila v službo. Večinoma smo bili skupaj. Zvečer smo se največkrat usedli v 15

17 krogu okoli ognja in moji starši in starejši ljudje so pripovedovali zgodbe. To nam je dalo močan občutek družinske povezanosti in bližine. Kot sem že povedal, sem bil nomad, zato smo se veliko selili in potovali. Imeli smo veliko svobode. Otroci smo lahko tekali naokoli, kjerkoli smo želeli po širnem in odprtem prostoru. Ni bilo strahu, da bi nas zbil avto. Razen tam, kjer smo živeli v zimskem času, okoli nas ni bilo niti stavb; poleti smo namreč živeli v šotorih iz jakove kože. Tako sem zrasel z močnim občutkom svobode gibanja. Potem sem se naenkrat, pri sedmih letih, ločil od svoje družine in šel živet daleč stran v samostan. Samostan Tsurphu ima tri nadstropja in meni so dodelili bivalne prostore na vrhu. Ločen sem bil od družine in moje pretekle občutke so zamenjali novi. Ko se je to zgodilo, sem čutil nekaj, čemur bi lahko rekli trpljenje in žalost. Otroci potrebujejo vrstnike, da se z njimi igrajo, a ko sem prišel v samostan Tsurphu, tam ni bilo nikogar moje starosti. Vsi okoli mene so bili stari. Niso izgledali le stari, temveč tudi strogi. Gledali so me, kot da bi mi govorili:»ne želim se igrati s tabo. Kaj vendar delaš?«želim povedati, da sem zaradi take vzgoje uvidel, da lahko tudi drugi ljudje igrajo starše ali zapolnijo vlogo staršev in prijateljev v mojem življenju. To sem iskal. Veliko ljudi iz vsega sveta me je obiskalo. Za večino sem bil lama, zato so me poveličevali in me jemali zelo resno. Kakorkoli že, če pogledam iz svojega stališča, sem občutil odsotnost staršev in prijateljev nekakšno praznino in to vrzel sem poskušal zapolniti. Če sem pogledal naokoli, sem videl, da sem vse, kar sem imel, dobil od drugih ljudi celo toaletni papir, vse. Začel sem čutiti, da vedno obstaja veliko ljudi, ki skrbijo zame. Počasi sem spoznal, da nimam le bioloških staršev, temveč tudi druge vrste staršev ali prijateljev, ki mi pomagajo. Ko govorimo o spreminjanju sveta od znotraj navzven, to vključuje negovanje močnega občutka ljubezni in naklonjenosti v našem umu. Postopno, svobodno in zelo udobno. Ko razvijemo sočutje po tej poti, je to lahko naravno in pristno. Če si budist, ne pomeni, da si prisiljen biti sočuten, pa če to hočeš ali ne. Ni visokega lame, ki bi ti zapovedal:»meditiraj o sočutju, takoj zdaj!«nekaj sicer lahko naredimo na silo, a zelo verjetno ne bo iskreno. Sočutje je več kot sočustvovanje in empatija. Pri njiju imamo največkrat občutek, da objekte sočustvovanja nekam odmaknemo in skušamo razumeti njihov položaj ali od kod prihajajo. Sočutje je globlje od tega in ga občutimo močneje. Pri sočutju ne občutimo osebe kot objekta tam nekje zunaj nas, ločenega od nas, temveč imamo željo ali občutek, da ta druga oseba postanemo. To je občutek, ki smo si ga postavili za cilj. Pomen sočutja je, da izstopimo iz svojega položaja in se postavimo v položaj drugega lahko bi celo rekli, da skočimo v njegovo kožo. Skratka, sočutje nas naredi del drugih. Pelje nas iz našega prostora v prostor drugih. Ne gre za to, da bi stali na svojem mestu, gledali dol na trpljenje in se imeli za sočutne. Današnji svet je postal manjši in povezave, ki nas vežejo skupaj, so tesnejše. Bolj kot kdajkoli prej je razlika med nami in ostalimi manjša, kot si mislimo. Kar imenujemo»drugi«, je del nas. Kdor smo, je del drugih. Zato sta naša sreča in trpljenje odvisna od sreče in trpljenja drugih. Sreča in trpljenje drugih sta naravno del naše sreče in trpljenja. Svoje izkušnje bolečine in veselja ter tovrstne izkušnje drugih ljudi so med seboj povezane in soodvisne tako posredno kot neposredno. Če smo torej, kot sem že prej povedal, sposobni videti odnose med nami in drugimi in celotno globalno družbo z globoko ljubeznijo, močnim sočutjem in veliko poguma, bo to prav gotovo koristilo našemu življenju in bo dalo moč našemu prizadevanju, da bi pomagali drugim. 16

18 5. poglavje Umetnost Zelo se zanimam za umetnosti, kot so slikanje, glasba in gledališče. Pri slikanju ne gre le za zanimanje, temveč mi daje tudi moč. Mislim, da je to zato, ker sem človek z veliko željami, idejami in upi. A čeprav sanjam o različnih projektih in načrtih, pri njihovi izvedbi mnogokrat naletim na številne ovire. Čez čas začne moje navdušenje za te projekte usihati. Slikanje mi pomaga, ker je dejavnost, kjer lahko takoj uresničim tisto, kar želim ustvariti. Ko slikam, so rezultati vidni takoj, zato čutim močan občutek izpolnitve. Včasih se pojavi pozitivna misel ali nas navda altruistična želja pomagati drugim, a odziv ni tak, kot smo upali. Ljudje mogoče ne sprejmejo ponujene pomoči. Sami lahko občutimo, da nalogi nismo bili kos ali da naši vrlini manjka moči. Kakorkoli že, pri umetnosti ni takih težav. Ko otroci na primer rišejo, niso zaskrbljeni glede reakcij odraslih ali drugih ljudi. Na papirju enostavno izrazijo, kar spontano vznikne v njihovih srcih in umih, ne da bi karkoli silili ali potvarjali in ne da bi jih skrbelo, ali bo to drugim všeč ali ne. Ko želimo narediti neko vrlo dejanje, je podobno pomembno je, da ne delamo nečesa zato, da bi nekomu ugajali ali nanj naredili vtis. Morali bi izraziti tisto, kar je čisto in spontano v našem srcu in umu, brez pretvarjanja, lažnosti ali oklevanja. Najprej bi morali dati na plano tisto, kar najdemo lepega in spontanega v nas, in šele nato premišljevati, ali bodo drugi to sprejeli ali ne. Drugače se lahko zgodi, da imajo ljudje visoka pričakovanja, mi pa mislimo, da jim svoje notranje lepote ne bomo zmogli pokazati. Včasih lahko dobimo ta občutek. 17

19 6. poglavje Srečanje z mladimi Dobrodošli vsi mladi, ki ste danes prišli sem. Vidim, da je med vami tudi nekaj»starih«mladih. Dobrodošli tudi vi. To je moj prvi obisk Evrope in dejstvo, da sem vas lahko srečal, je zame posebna priložnost. Res mi je v veselje in rad bi se vam zahvalil, da ste prišli. Ko sem bil še otrok, so me prepoznali za reinkarnacijo Karmape. Zatem sem imel le malo možnosti, da bi preživljal čas z vrstniki, govoril z drugimi otroki ali se celo igral z njimi. Večina ljudi okoli mene je bila precej starejša. Povrhu tega je tibetanska navada, da se lame ne premikajo veliko, temveč sedijo mirno kot kipi. Včasih sem videl druge otroke, ki so se skupaj igrali ali odhajali v šolo, in zdeli so se mi tako zelo veseli. Želel sem se jim pridružiti. Moje telo naj bi bilo mlado osemindvajset let a že od zgodnjih let sem imel velikanske odgovornosti in sem se soočal s tolikšnimi izzivi, da se mi zdi, da se je moj um že postaral. Zaradi tega sem malo čuden mladenič. V 21. stoletju so mladi pod velikimi pritiski. Ti prihajajo s strani našega študija. Na nas delujejo iz mnogih smeri. Svet je postal manjši in pritiski so se povečali. Razvoj se odvija tako hitro in vse stvari se s takšno hitrostjo spreminjajo, da se ves čas ženemo za tem, da bi napredku sledili. Zdi se, da nikdar ne uspemo počivati. To je še ena težava, s katero se soočamo. Poleg tega naš življenjski slog v tem stoletju temelji na materialnih stvareh, za katere uporabljamo naravne vire s tempom, ki ne zmore vzdržati. S takšnim življenjskim slogom ne bomo mogli več dolgo nadaljevati, zato je dobrobit prihodnjih generacij v veliki meri odvisna od nas. Ali se bodo stvari za naš svet iztekle dobro ali ne, bomo določali mi v tem stoletju. Zato bi lahko rekli, da je na mladih dandanes velika odgovornost, a lahko bi rekli tudi, da imamo edinstveno priložnost ustvariti svetlejšo in bolj zdravo prihodnost za naš svet. Prihodnost se začne zdaj. Prihodnost ni nekaj, kar se bo zgodilo jutri ali dan za tem. Prihodnost se začenja v tej sekundi. Zdaj pa mislim, da je čas za nekaj vprašanj. Občinstvo: Stara sem štirinajst let in sem iz Berlina. Sprašujem v imenu svoje sestre, ki ima deset let. Njeno vprašanje se glasi: kako postanem buda? Karmapa:»Buda«pomeni cveteti, enako, kot se odpre cvetni popek; pomeni tudi prebuditi se. Postati buda ne pomeni, da boš dobila nadnaravne moči tako kot Superman ali da si nekaj vbrizgaš v svojo kri ali v gene, da bi te to okrepilo. V resnici gre bolj za to, da si dobrosrčen človek. Ko nekomu nekaj podariš in ga s tem nasmejiš in razveseliš, na ta način postaneš buda, mali buda. Biti buda pomeni vedeti, kaj prinese radost v srca drugih, in temu primerno ravnati

20 Občinstvo: Sem iz Berlina in sem star trinajst let. Moje vprašanje je: kako izkušate vse odgovornosti, ki jih kot Karmapa nosite, in vsa pričakovanja, ki jih imajo ljudje od vas. Ali vam je to v čast ali v breme? Karmapa: Ljudje mislijo, da Karmapa nikoli ne naredi nobene napake. Pričakujejo, da je Karmapa popoln. A to ni mogoče. Ne morem tako razmišljati, zato na to gledam malo drugače, kar mi stvari malce olajša. Biti Karmapa mi ne daje avtoritete, ampak priložnost. Je velikanska priložnost pomagati mnogim ljudem. Zato si pravim:»dana mi je bila velikanska, resnično lepa priložnost.«občinstvo: Stara sem trinajst let in sem iz Madrida v Španiji. Moje vprašanje je: ali bo svet še naprej obstajal ali se bo končal? Kaj lahko jaz naredim, da svetu pomagam? Karmapa: V šoli se učimo, da v nekem trenutku na tem planetu ni bilo nikakršnega življenja in potem se je življenje začelo. Stvari so se razvijale zelo dolgo časa in v nekem trenutku je nastala tudi človeška rasa. To nam govori, da se stvari spreminjajo, zato je naravno, da bo nekega dne tudi Zemlja dočakala svoj konec. Naša največja nevarnost v tem trenutku je okoljska kriza. Če bo naravno okolje našega sveta uničeno, bo človeška rasa zelo težko preživela. Zato je naše prizadevanje, da ohranimo okolje izredno pomembno. Ne bo pomagalo le eni osebi, temveč celemu svetu. To bi bilo zelo dobro. Občinstvo: Sem iz Avstrije, star sem šestindvajset let. Moje vprašanje je: kako vidite odnos med religijo, duhovnostjo in kulturo ter katera od njih ima največji vpliv? Karmapa: Mislim, da bi moral to malo raziskati! Ne vem, ali bo to neposredno odgovorilo na tvoje vprašanje o tem, katera je bolj vplivna, a mislim, da je religija nekakšen sistem doktrin, tradicij in običajev. Pri duhovnosti pa ne gre za tradicijo, temveč izvira iz globlje izkušnje in čutenja življenja ter iz modrosti in sočutja. Kultura je povezana z mnogo drugimi stvarmi, zato o njej ne bi govoril. Mislim, da so se vse velike verske tradicije začele kot duhovnost, ki je osnovana na izkušnjah iz resničnega življenja niso izhajale iz običajev, tradicij in sistemov verovanj. Buda je takšen primer. Vse od otroštva dalje je imel velika vprašanja o življenju: kdo sem? Kakšen je smisel mojega življenja in sveta, v katerem bivamo? Lahko bi rekli, da je skušal najti ta smisel in resničnost. V ta namen je zapustil življenje princa in palačo ter se odpravil na samotni kraj, kjer je neprestano razmišljal o teh vprašanjih. Na koncu se mu je zdelo, da je našel odgovore. Ti odgovori so se mu zdeli pomembni in z njimi je bil zadovoljen, a pozneje so ljudje, ki so sledili njegovi poti in njegovemu izročilu, sledili njegovemu sistemu ali njegovim idejam, ne da bi tudi sami imeli takšno izkušnjo. Preprosto so mu sledili. Zato se mi zdi, da privrženci religije lahko naletijo na določeno nevarnost. V resnici bi morali biti praktiki vere duhovni ljudje in bi morali imeti nekakšno avtentično izkušnjo. Namesto umetnega verovanja bi morali imeti resnično védenje. Vendar teh odgovorov ni enostavno najti, zato morda ljudje uberejo lažjo pot in le verjamejo. Zato menim, da je duhovnost bolj učinkovita, kot če slediš religiji ali verovanju

21 Občinstvo: Stara sem dvaindvajset let in sem tajvanska Kanadčanka iz Halifaxa v Kanadi. Moje vprašanje je: veliko mladih ljudi, vključno z mano, jemlje preveč stvari v življenju za samoumevne pravice, svobodo, varnost, starše, prizadevnost in odpuščanje. Kako lahko okrepimo svoje zavedanje, ko na površje priplavajo sebične misli? Kako naj jih odstranimo in negujemo dolgotrajno spoštovanje do drugih? Karmapa: To je izredno pomembno. V razvitem svetu nam je mnogo stvari olajšanih. Naši starši so ustvarili pogoje, da lahko prejmemo dobro izobrazbo in da imamo mnogo dobrih priložnosti. Pomembno je, da to spoštujemo in da smo za to hvaležni. Na svetu je veliko otrok, ki nimajo možnosti izobrazbe ali ki morda nimajo dovolj hrane, dostopa do čiste vode ali zdravstva. Misliti moramo tudi nanje. V svojih pričakovanjih se ne bi smeli zgledovati po tistih, ki imajo več kot mi. Če se primerjamo s tistimi, ki imajo težje pogoje in večje težave, lahko prepoznamo, kako dobro nam je. A prepoznanje sreče nas ne sme pripeljati do občutka večvrednosti ali ponosa. Moralo bi nas spodbuditi k razmisleku:»o, imam odgovornost. V življenju so mi dane vse te priložnosti, zato jih moram dobro izkoristiti, da bom lahko v prihodnosti pomagal drugim otrokom, ki niso imeli enakih možnosti kot jaz.«hvaležnost je pomembna, ker sama po sebi prinese zadovoljstvo in veselje, ne da bi morali za to kaj narediti. To je moč hvaležnosti. Občinstvo: Imam preprosto vprašanje: kako se lahko urimo v zadovoljnosti ali zadoščenju in hkrati v življenju napredujemo? Karmapa: Mislim, da med zadovoljnostjo in napredovanjem v življenju ni nikakršnega nasprotja. Zadovoljnost je spodobnost, da polno uživamo v tem, kar imamo. Ne pomeni, da nehamo napredovati, ampak da smo sposobni užiti in popolnoma izkoristiti to, kar imamo. Obstaja budistični pregovor, ki pravi, da ne smemo biti kot bogataš, temveč kot berač, kadar izvajamo vrla dejanja. Obnašati se kot bogataš z veliko denarja, ki si kupi veliko hišo in razkošen avto, nekako ni primerno. Na vrlo dejanje bi morali gledati kot berač, ki nima veliko denarja. Če na primer berač dobi malo denarja, recimo en evro v resnici temu ne bi smel reči malo, kajti v Indiji to ni tako malo! Recimo torej, da berač dobi deset evrov. To je vsota, ki bi jo berač resnično cenil. Ko to dobi, ga prežamejo posebni občutki, presrečen je in lahko polno užije ter doživi okus te sreče. Biti zadovoljen ali potešen ne pomeni, da ne želimo pridobiti več. Pomeni le, da resnično cenimo, kar imamo. Za primer lahko vzamemo iphone. Dandanes so iphoni povsod po svetu: iphone 4 in 5 in verjetno bo kmalu prišla tudi različica 6. Pričakujemo iphone 6! Kadarkoli pride nekaj novega, moramo to hitro kupiti. Toda niti starejše različice, ki jo že imamo, ne uporabljamo v celoti. Če ne znamo uporabljati vseh funkcij iphona 5, a vseeno kupimo novejšo verzijo, ni velike razlike. Morda je malce drugačne oblike in za odtenek bolj tanek. A če ne uporabljamo vseh funkcij iphona 5 in si kupimo iphone 6, to po vsej verjetnosti pomeni, da nismo dobili nič novega. Zato moramo znati popolnoma ceniti in prepoznati vrednost tega, kar imamo zdaj. To ne pomeni, da se moramo pri tem ustaviti in nič več napredovati. Napredovati moramo, a z zavedanjem in s spoštovanjem, tako da naš napredek ne bo neveden

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

stevilka 73 julij 2012

stevilka 73 julij 2012 Pozdrav svetlobe! In ko smo mislili, da je sprememb konec se bomo začeli zavedati, da ne gre za spremembe, temveč za preobrazbo, za metamorfozo metulja, v kateri se moramo popolnoma razpustiti v kozmično

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =)

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =) Tajvan 4.8.2013 Pišem po malo daljšem času, končno sem v Hualienu. Vzel sem vlak 4B iz Taipeia. Vozili smo se 3 ure, točno do minute. Mislil sem, da sem izbral "ta hitrega", ki vozi le 2 uri in 10 minut,

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

B A C I L...B A C I L...BA...C I L

B A C I L...B A C I L...BA...C I L B A C I L 2011...B A C I L...B A C I L...BA......C I L Živjo, dragi bralec!... ...Počitnice so se končale, konec je dolgih sončnih večerov in vročih noči, pred nami pa je spet utrujajoča šola. Zgodnje

More information

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Pregledni znanstveni članek (1.02) BV 72 (2012) 2, 249 263 UDK: 27-46-558.4 Besedilo prejeto: 02/2012; sprejeto: 05/2012 249 Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Povzetek: Botrstvo je

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

Ta del konference je bil čudovit!

Ta del konference je bil čudovit! Sporočilo Prvega predsedstva november 2010 Božanski dar hvaležnosti Če bomo nebeškemu Očetu izkazovali hvaležnost za njegove blagoslove in ljudem okrog nas za vse, kar so nam v življenju dali, [...] bomo

More information

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih.

Vse pravice so pri avtoricah in avtorjih. Idiot 12 Junij 2014 Glavni urednik Jasmin B. Frelih Odgovorni urednik Uroš Prah Uredniški odbor Tibor Hrs Pandur, Karlo Hmeljak, Monika Vrečar Mozaiki Andrej Koruza Fotografije Gašper Milkovič Biloslav

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

... ~ LJ I ... " ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:...

... ~ LJ I ...  ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:... To SEMJAZ URBANI LOV EC MATElU ZA.8. MAREC PDGOVOR Z UPORABNICO NEDOVOLJENIH DROG ~j;::;::;~.; 8 THC ODVISNIK... 10 R AZSTAVA... fl. 11 TATOO ZGODBA.-.... ~. 4..,:. '::~ 11 KRALJ IN KRALJlCA ::.: # - 12

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Čudežna istovetnost Življenje z Bogom je pustolovščina Laž ali resnica? Pogled na lažne prerokbe. Februar 2014 Leto XXV

Čudežna istovetnost Življenje z Bogom je pustolovščina Laž ali resnica? Pogled na lažne prerokbe. Februar 2014 Leto XXV Februar 2014 Leto XXV Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Cena 3 2 Čudežna istovetnost Življenje z Bogom je pustolovščina Laž ali resnica? Pogled na lažne prerokbe Po poteh slavljenja Čudežna

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

Delovanje Bruna Gröninga

Delovanje Bruna Gröninga Delovanje Bruna Gröninga v c asu njegovega z ivljenja in danes Thomas Eich Bruno Gröning Delovanje Bruna Gröninga tekom njegovega življenja in danes Delovanje Bruna Gröninga tekom njegovega življenja in

More information

SPREMINJANJE ODNOSA ČLOVEK NARAVA (Na primeru analize osnovnošolskih učbenikov)

SPREMINJANJE ODNOSA ČLOVEK NARAVA (Na primeru analize osnovnošolskih učbenikov) UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Kranjac Mentor: izr. prof. dr. Drago Kos SPREMINJANJE ODNOSA ČLOVEK NARAVA (Na primeru analize osnovnošolskih učbenikov) Diplomsko delo Ljubljana,

More information

Stari starši v življenju vnukov

Stari starši v življenju vnukov Kako vost na sta rost, let. 18, št. 2, Tjaša 2015, Mlakar, (3-21) Stari starši v življenju vnukov 2015 Inštitut Antona Trstenjaka KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko

More information

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK Slepci UREJA JANKO MODER lzvirni naslov LES A VEUGLES EDITIONS FASQUELLE OSEBE DUHOVNII\ TRIJE OD ROJSTVA SLEPI NAJSTAREJSI SLEPEC PETI SLEPEC SESTI SLEPEC NAJSTAREJSA

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE DARJA KALAMAR FRECE MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE MLADI IN KRIZA SMISLA

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave maj 2012 brezplačen izvod Tema meseca: Se boste ujeli? UPORABNIKI KARTICE KALČICA UŽIVAJO UGODNOSTI: imajo redne in takojšnje popuste na izbrane akcijske

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Lorber Filozofija stoicizma nekoč in danes Diplomsko delo Ljubljana 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Lorber Mentor: doc.

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ Ljubljana, 2013 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje MOTIVACIJA ZA GIBANJE IN VPLIV NA PSIHOFIZIČNE LASTNOSTI

More information

PSIHOSOCIALNA PODPORA ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI IN NASILJA ZARADI SPOLA PRIROČNIK. mag. Mateja Štirn in mag. Maja Minič, urednici

PSIHOSOCIALNA PODPORA ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI IN NASILJA ZARADI SPOLA PRIROČNIK. mag. Mateja Štirn in mag. Maja Minič, urednici PSIHOSOCIALNA PODPORA ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI IN NASILJA ZARADI SPOLA PRIROČNIK mag. Mateja Štirn in mag. Maja Minič, urednici CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

More information

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki!

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki! Uvodnik Dragi stripoholiki! Vztrajamo tudi v teh poletnih mesecih in pred vami je tretja številka našega fanzina. Potrudili se bomo, da bi obdržali dvomesečni ritem izhajanja, razmišljamo, da bi v prihodnosti

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA Mentor: red. prof. dr. Darja Zaviršek Vesna Pušič Ljubljana 2010 PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec

Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec VSEBINA 7 13 21 27 33 92 94 104 106 Mile Korun Domov skozi okno Blaž Lukan Kdo je Svetovalec? Matjaž Zupančič Burleska v kepi groze Gašper Tič Prolog v Katalog Mile Korun Svetovalec Dnevnikova nagrada

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1

MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1 MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1 As. Miran Možina, dr. med., psihiater, sistemski psihoterapevt Slovenski inštitut za psihoterapijo

More information

VELIKA NOČ V NORIŠNICI

VELIKA NOČ V NORIŠNICI VELIKA NOČ V NORIŠNICI Marjan Čufer 1. 2 Pomladni veter je zajokal ali zapel, saj pravzaprav ne vem v krošnjah z mladim listjem zunaj v parku in takoj nato utihnil. Zvon v manj kot sto metrov oddaljenem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina.

2013/2014. Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Utrinki 2013/2014 Glasilo otrok, ki so med zdravljenjem vključeni v Bolnišnično šolo OŠ Ledina. Kazalo Moj dan v bolnišnici 2 Doživetje v bolnišnici 2 Moj vtis o bivanju na pediatrični kliniki in v kliničnem

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

Mladi odrasli in njihovi pogledi na partnerstvo

Mladi odrasli in njihovi pogledi na partnerstvo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Remi Bajrič Mladi odrasli in njihovi pogledi na partnerstvo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Remi Bajrič Mentorica:

More information

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki:

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki: Letnik 3, številka 2 Junij 2017 V tej številki: Vsebina stran Prigode naših najmlajših 2 Če bi bil oče, bi... 3 Naravoslovni dan 4 Food Revolution 5 Ekskurzija v Celovec 6 Območno srečanje gledaliških

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja EVOLUCIJA, BIOTSKA PESTROST IN EKOLOGIJA EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 K L I O revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 Glasilo društva študentov zgodovine Klio Datum izida: maj 2013 Izdajatelj: ISHA - Društvo študentov zgodovine Ljubljana

More information

RESNICA VAS BO OSVOBODILA

RESNICA VAS BO OSVOBODILA IV. forum za dialog med vero in kulturo RESNICA VAS BO OSVOBODILA Škof dr. Gregorij Rožman in njegov čas Zbornik IV. Forum za dialog med vero in kulturo RESNICA VAS BO OSVOBODILA Škof dr. Gregorij Rožman

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolsko strokovnega študija Program: Poslovni sekretar GOVOR GOVORNIŠTVO

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolsko strokovnega študija Program: Poslovni sekretar GOVOR GOVORNIŠTVO B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar GOVOR GOVORNIŠTVO Mentor: mag. Terezija Povše Pesrl, univ. dipl. org. Kandidat: Mateja Tomc Kranj, november 2006 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici gospe

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KRIK KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KOLOFON Sodelovali so: Alja, Maša, Teodora, 7. c; Anja M., Anja Š., Teja, Urša, Lara, 9. c Mentorici: Dunja Jezeršek, Daša

More information

MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA

MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA Ljubljana, april 2010 ŽIGA LOVŠIN IZJAVA Študent Žiga Lovšin izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011 73 OKOLJSKA ETIKA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Ljubo Mohorič POVZETEK Članek obravnava danes še kako aktualno vprašanje trajnostnega razvoja in meje rasti znotraj prevladujoče paradigme stalnega

More information

»Pričakujte velike stvari od Boga. Poskusite doseči velike stvari za Boga.«William Carey

»Pričakujte velike stvari od Boga. Poskusite doseči velike stvari za Boga.«William Carey »Pričakujte velike stvari od Boga. Poskusite doseči velike stvari za Boga.«William Carey H E L M U T H A U B E I L Helmut Haubeil: KORAKI DO OSEBNEGA PREBUJENJA Prevod: Zvonko Virtič Grafični koncept:

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

ARISTOTELOVA ZLATA SREDINA IN MORALNO PRESOJANJE V NOVINARSTVU

ARISTOTELOVA ZLATA SREDINA IN MORALNO PRESOJANJE V NOVINARSTVU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Pajntar Mentorica: doc. dr. Melita Poler Kovačič ARISTOTELOVA ZLATA SREDINA IN MORALNO PRESOJANJE V NOVINARSTVU DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2005 Izjava

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

Objem zvoka. Časopis TIM-a za polžev vsadek, Center za sluh in govor Maribor, Vinarska 6, Maribor UVODNA BESEDA

Objem zvoka. Časopis TIM-a za polžev vsadek, Center za sluh in govor Maribor, Vinarska 6, Maribor UVODNA BESEDA Časopis TIM-a za polžev vsadek, Center za sluh in govor Maribor, Vinarska 6, Maribor september 2010, TACER JERNEJ UVODNA BESEDA Diana Ropert, Center za sluh in govor Maribor Zakorakali smo v osmo leto

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

pečat v življenju Evropska komisija

pečat v življenju Evropska komisija Pustiti pečat v življenju Evropska komisija Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije. Fotografije: Evropski skupnosti Za uporabo

More information

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Kiberseks: Primer Second Life Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Mentor:

More information

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 0 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 Uredniški odbor: Maša, Julijana, Klara, Mirjam, Neža, 7. b; Ana, Alja, Maša, Žana, 8. c Pomagali pa so tudi: Jan Jure, Matej,

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Osnovna šola Žiri UPORABA MEDMREŽJA IN TELEFONIJE PRI SPORAZUMEVANJU TREH GENERACIJ ŽIROVCEV

Osnovna šola Žiri UPORABA MEDMREŽJA IN TELEFONIJE PRI SPORAZUMEVANJU TREH GENERACIJ ŽIROVCEV Osnovna šola Žiri UPORABA MEDMREŽJA IN TELEFONIJE PRI SPORAZUMEVANJU TREH GENERACIJ ŽIROVCEV Področje: družboslovne vede - sociologija raziskovalna naloga Avtor: Matic Likar Mentorica: Mojca Klug, profesorica

More information