Izhodišče mu je bilo Levstikovo narodnoprogramsko

Transcription

1 St. 46 (2 4 8 ) Leto XXXIX N O VO M ESTO četrte k 17. novem bra 1988 Cena: 1. din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI \ ww mzr r jw YU ISSN ODLIČJA ZA PRAZNIK KOČEVJE Proslava dneva republike bo 25. novembra ob 17. uri v Seškovem domu v Kočevju. Kratek pozdravni govor bo imel predsednik občinske skupščine Alojz Eržen. Ob tej priložnosti bodo podeljena državna odlikovanja in občinska priznanja. Red dela s srebrnim vencem bo prejel Zdenko Sulman, medaljo za vojaške zasluge pa Djordje Stijepič. Plaketo Zbora odposlancev bosta prejela SOZD Kemija in ženski odbojkarski klub, javno priznanje občine pa inženir geologije Zvone Mencej. V kulturnem programu bo nastopil s tričetrturnim koncertom orkester godbe milice iz Ljubljane pod vodstvom Franceta Gornika. Ta godba praznuje letos 4-letnico obstoja. DRUŽBENI SVET ZA JEDRSKO VARNOST LJUBLJANA Pretekli ponedeljek so v Ljubljani ustanovili družbeni svet, ki bo nadziral delo republiške uprave za jedrsko varnost in hkrati delovanje jedrskih objektov v naši republiki, med njimi pa tudi JE Krško. Med drugim bo spremljal izvajanje nalog s področja gradnje trajnega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke ter spremljal rezultate meritev radiološkega nadzora v okolici JE Krško. Na čelu sveta, ki bo sicer tako kot vsi sveti deloval v okviru SZDL, je inž. Todor Dmitrovič, v njem pa so tudi predstavniki republiške skupščine, izvršnega sveta, uprave za jedrsko varnost in drugih organizacij. NE DVOMIJO O DR. RIBNIKARJU NOVO MESTO Besedilo sprejetih dopolnil k zvezni ustavi je preveč ohlapno, tako da je moč z njim uveljaviti tudi tisto, čemur je v ustavnih razpravah nasprotovala Slovenija, je ocenilo predsedstvo OK ZSMS Novo mesto. Hkrati je na nedavni seji poudarilo, da nasprotuje monopolnemu obnašanju ene od organiziranih subjektivnih sil, ki ji je uspelo premagati mladinskega kandidata Bavčatja, obenem kandidata vse demokratične javnosti. Predsedstvo ne dvomi o strokovnosti dr. Ribnikarja, vendar se zaradi poteka volitev ne strinja z njegovo kandidaturo in poziva k spreminjanju volilne zakonodaje. Strah in upanje za nov zagon Na slavnostni seji ob sevniškem občinskem prazniku govoril Miran Potrč, predsednik republiške skupščine Na Primožu nova cesta, vodovod in elektrika SEVNICA Na sobotni slavnostni seji sevniške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ob občinskem prazniku je orisala razvojna prizadevanja in zagate občine predsednica skupščine Breda Mijovič. V kulturni dvorani GD Sevnica je v imenu letošnjega gostitelja občinskega praznika, krajevne skupnosti Primož, spregovoril o velikih dosežkih te najmanjše KS v občini v zadnjih letih še predsedni KK SZDL Primož Ivan Vintar. Poleg številnih uglednih gostov Sergeja Kraigherja; LidijeŠentjurc, Valentina Dvojmoča, Alojza Klemenčiča, Staneta Potočarja Lazarja in drugih so Sevničani še posebej toplo pozdravih predsednika slovenske skupščine Mirana Potrča, kije imel ob tej priložnosti daljši govor. Potrč je sprva čestital Sevničanom ob občinskem prazniku in še posebej gostiteljem, občanom KS Primož ob otvoritvi nove ceste in vodovoda. Zatem je Potrč govoril še o tem, kako skuša slovenska družba doseči skladne- Na slovesnosti, ki so jo s kulturnim sporedom popestrili še Lovski oktet Studenec in učenci sevniške OŠ Savo Kladnik, je predsednica občine Breda Mijovič zaslužnim posameznikom izročila občinska priznaja. Najvišje, grb občine Sevnica, je prejel tozd Gradbeništvo SGD Beton, priznanje Dušana Kvedar Tomaža so dobili Drago Milinovič, Alojz Tomažin in ulični odbor SZDL Florjanska, medaljo Dušana Kvedra Tomaža pa Janko Blas, Društvo računovodskih in Finančni hdelavcev, Društvo za pomoč duševno prizadetim Sevnica, Vlado Mešiček, Ivan Peterlin, Ivan Razboršek in Jože Teraž. jši regionalni razvoj. Ugotavljajo, da se po nekajletni stagnaciji v zadnjem času ponovno zmanjšujejo razlike med nerazvitimi območji in povprečjem v Sloveniji. Pomembne razvojne možnosti naj bi po Potrčevih besedah v sevniški občini odprla tudi graditev verige hidroelektrarn na Savi Vprašanja, ki pa BERITE DANES! na 3. strani: Nič novega pod soncem na 4. strani: Novomeščanom ni mar Novo mesto? na 5. strani: Riko tudi na ameriškem trgu na 7. strani: Klub za nadarjene otroke na 9. strani: Beden konec bedne politike na 1. strani: Široka»donja zem Slovaka«na 12. strani: Družina z avtom pod vlak na 13. strani: Glasovnice za športnika leta na 2. strani: Pogumna vojaka rešila deklico 7 MRAZOM PRIHAJA SEZONA KOLIN Tam, kjer želijo imeti več mesa in nanj slanine za zabelo, ne čakajo, da bi se pujski preveč poredili. Prizor na sliki je z gorjanske strani, z Jalovčevega dvorišča na Stankovem. Svinjcreji se posvečajo že vrsto let, zato so njihove njive zasajene predvsem s koruzo in okopavinami. (Foto: J. Teppey) se pojavljajo ob tako velikih posegih v prostor in interese ljudi moramo reševati z največjo odgovornostjo in pravičnostjo, je poudaril predsednik Potrč. Miran Potrč:»Tudi po anketi javnega mnenja prevladujejo v razpoloženju ljudi strah in zaskrbljenost ter hkrati upanje. Le malo je treba, da se strah in zaskrbljenost prevesita v nov zagon, s pomočjo katerega bomo pričeli uspešneje reševati našo krizo.«catv TUDI NA SENOVEM? SENOVO Konec tega meseca bo začela v Krškem delovati kabelska TV, zdaj pa se zanjo očitno ogrevajo tudi v Brestanici in na Senovem. Ta teden bodo predstavili projekte predstavnikom obeh krajevnih skupnosti, hkrati pa tudi demonstracijski prikaz delovanja tega omrežja, ki bo na kegljišču na Senovem. Po idejnem projektu naj bi glavni vod potekal od Krškega prek Brestanice do Senovega, v obeh krajevnih skupnostih pa naj bi bilo še 32 ojačevainih postaj. O številu priključkov in cenah zanje bodo krajani obeh krajevnih skupnosti dobili obvestilo kasneje. Večji del svojega sogovra pa je Miran Potrč posvetil razpravam o spremembah ustave SFRJ v Sloveniji. Med drugim je dejal:»v tej razpravi so pozitivno vlogo opravili vsi Socialistična zveza in druge družbenopolitične organizacije, strokovna društva in angažirani posamezniki. Po mojem trdnem prepričanju tudi tisti, ki so bili najbolj kritični in včasih celo razdiralni in rušilni. To velja še posebej za upravni odbor Društva slovenskih pisateljev in njegovo ustavno komisijo ter nekatere najbolj kritične posameznike mnogi med njimi imajo tudi akademski naslov. Tako menim najiskreneje zato, ker brez teh, včasih že ekstremnih pogledov tudi v ustavni komisiji ne bi bili tako pozorni pri vsakem pomembnem vprašanju. Zato tudi rezultat dela, ki ga javnost pozna prek predloga amandmajev, ki ga je sprejel zvezni zbor, ne štejemo kot uspeh, zaslugo ah krivdo nekega posameznika, pri čemer ne izvzemam sebe, ki sem v tem delu nosil največje breme in največjo odgovornost.«razlike, ki se glede vpliva javnosti želijo zlonamerno prikazati, so le v tem, da nekateri najbolj kritični posamezniki trdijo, da je bil vpliv javnosti izsiljen, ker si ga v ustavni komisiji in politiki niso želeli, češ da so hoteli delati za zaprtimi vrati in da so hoteli za hrbtom in na račun ljudi sklepati gnile kompromise. Take trditve po Potrčevih besedah niso resnične, njihov namen pa je prikazati, da slovenska politika, skupščina in njena ustavna komisija brez pritiska ekstremne javnosti ne bi varovala suverenosti in interesov slovenskega naroda. Mnogi posamezniki ne dajejo celovite ocene predloga in nesprejemljivo je, da na podlagi iztrganih posameznih primerov delajo sklepe o celoti predloga ustavnih dopolnil in popolnoma neobjektivno trdijo, da Slovenija izgublja svojo suverenost, da postaja v Jugoslaviji le upravna in administrativna enota in podobno. Ta del mnenj pa po Potrčevem mnenju ne sodi več v domeno znanosti in stroke, je poziv Slovencem, naj ne glasujejo za predlog amandmajev.»to pa je politično agitiranje in samo kot tako ga moramo tudi razumeti in oceniti,«je dodal Potrč. P. PERC V Celju zlata nagrada za Filipa Robarja Veliko priznanje za Robarjev film Novom eška pomlad Zadnji dan Tedna slovenskega filma v Celju, 15. novembra, je bil na sporedu tudi kratki film Novomeška pomlad režiserja Filipa Robarja, ki je potrdil veljavnost znanega izreka, da bodo poslednji prvi. Žirija Društva slovenskih filmskih delavcev je namreč pri ocenjevanju celoletne slovenske filmske bere eno od treh podeljenih zlatih nagrad»metod Badjura«z diplomo in denarno nagrado podelila prav Robarjevemu filmu. Zlati nagradi sta prejela še Božo Šprajc za režijo celovečernega filma Odpadnik in celotna ustvarjalna ekipa filma Remington. Robarjev film Novomeška pomlad, ki je nastal v proizvodnji novomeške Fige in ljubljanske televizije kot poseben prispevek k 9-letnici slovenskega avantgardista Antona Podbevška, odlikuje izrazito avtorski odnos do teme, katere razsežnosti odkriva z značilnim postopkom. Ne lasti si vnaprej vednosti o kulturnem pojavu, ampak z različnih vidikov v dramatsko razgibani optiki preiskuje gradivo, tako da postopoma spoznavamo ustvarjalni in kulturni zagon tako imenovane Novomeške pomladi v njenem zapletenem duhovnem sestavu. Robar v ustvarjalno dinamični montaži spretno sooča perspektive sedanjosti s preteklostjo in jo nevsiljivo aktualizira, hkrati pa združuje različne prvine igranih pasaž, dokumentarnih posnetkov in intervjujev v notranje uravnoteženo celoto. NOVOMEŠKA DELEGACIJA PRI SLAVLJENCU Leona Štuklja, novomeškega rojaka in olimpijca, kije te dni slavil visok jubilej, 9-letnico, je prejšnji teden v Mariboru obiskala delegacija rojstnega Novega mesta. Slavljencu so čestitali predsednik občinske skupščine Franc Šali (levo), predsednik OK SZDL Boris Dular (drugi z leve) in Štukljev nekdanji učenec v sokolskih vrstah Franc Adam (desno). Ob tej priložnosti so Novomeščani svojemu do pred nekaj tedni edinemu olimpijcu izročili priložnostna darila. Več še na športni strani. (Foto: Igor Napast) Za Levstikom v samozaupanju Po preurejeni Levstikovi poti od Litije do Č ateža krenilo 3 ljudi Na otvoritvi na Čatežu govoril dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva Cl CK ZKS ČATEŽ V soboto, 12. novembra, seje okrog.* na približno 2 kilometrov dolg pohod od Litije do Čateža po sledovih potovanja, ki gaje pred 131 leti opravil in zapisal veliki Slovenec,»poosebljenje slovenskega ponosa in samozavesti«, Fran Levstik. To je bil že 2. množični kulturnorekreativni pohod, tokrat po obnovljeni in preurejeni poti. Pripravili so ga prizadevni organizatorji iz Centra interesnih dejavnosti mladih pri OK ZSMS Litija v sodelovanju z mladimi iz trebanjske občine in ob pomoči številnih podpornikov, delovnih organizacij in zasebnikov, predvsem pa glavnega pokrovitelja, Elminega tozda Proizvodnja elektromateriala iz Čateža. Pohod se je začel v zgodnjih urah, zaključil pa popoldne z veliko prireditvijo na Čatežu, na kateri so nastopih literati iz grosupeljske in trebanjske občine, mokronoška folklorna skupina, Trebanjski oktet in drugi. Zbrane sta pozdravila direktor čateške Elme Jože Bregar in slavnostni govornik, član predsedstva CK ZKS dr. Matjaž Kmecl, ki je ob tej priložnosti ob pogostem glasnem odobravanju množice odprto spregovoril o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki označujejo sedanji trenutek slovenstva oziromd položaj našega naroda v Jugoslaviji. V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho vreme z meglo po kotlinah. LEVSTIKOVO IZROČILO Na slovesnosti na Čatežu je po končanem pohodu po Levstikovi poti številnim udeležencem spregovoril dr. Matjaž Kmecl o nekaterih aktualnih vprašanjih slovenstva. Izhodišče mu je bilo Levstikovo narodnoprogramsko izročilo, njegova osebna upornost in vztrajnost ter ponosno slovenstvo, s katerim seje zapisal med usmerjevalce našega narodnega razvoja. Danes skušajo nekateri z razglašanjem Slovencev za parazite in prosjake, današnje in zgodovinske za izdajalske, kvazikulturne in kontrarevolucionarne pripadnike jugoslovanske skupnosti oporekati in krniti našo suverenost, do katere smo se dokopali z lastnimi močmi, v svojem jeziku in kulturi; niso nam je podarili drugi. Levstikova vizija slovenstva je tisti testament, ki skozi verigo rodov prihaja do nas kot spodbuda za današnji dan in prihodnost. Pohod po Levstikovi poti tako ni samo izlet po prelepih in ljubeznivih dolenjskih krajih, marveč tudi pohod v pomemben del zgodovine in črpanje moči samozaupanja, brez katerega ne bi bilo ne slovenskega naroda ne njegove kulture. M. MARKELJ Hitra cesta se bliža počasi Brez tujega kapilata še ne bo bodoče avtom o- bilske c e ste NOVO MESTO Če ne bomo pritegnili v gradnjo avtomobilskih cest tujega kapitala, bo mogoče minilo 1 let. preden bomo imeli novo hitro cesto od Ljubljane do Novega mesta. S tako oceno je postregel Andrej Levičnik iz republiške skupnosti za ceste na nedavnem skupnem sestanku s predstavniki dolenjskih občin. Zato bi si po Levičnikovem mnenju odprli možnosti s sprejemom ustavnih dopolnil, ki bi dovolila vstop tujemi kapitalu. Če bodo ta sprejeta, sem op timist, ker se je za gradnjo avtomobilske ceste javilo nekaj ponudnikov. Gradil bi lahko le s tujo denarno pomočjo, zate samo sprejetje zakona o cestah ne bi za dostovalo, je menil Levičnik, k ije med drugim spregovoril še o sedanjih gradnj višnjegorskega odseka in nekoliko < možnostih ameriških bančnih posojil Razen denarnih virov so pri bodoč; prometnici nejasni tudi nekateri doku menti. Medtem ko cestno traso že ima mo v dolgoročnem načrtu, je še nismo začrtali v srednjeročnem planu, je pou daril Ivo Longar iz Novega mesta in sc zavzel za pospešene priprave na gradnjo Vsaj toliko pozornosti kot avtomobilski cesti so na sestanku posvetih žc zgrajenim cestam širom Dolenjske Občinski možje so se skoraj večinom zavzeli za gradnjo obvoznic ob mestnih središčih, hkrati pa so složno opozatjah na kar po vrsti dotrajane ceste, na neustreznost lesenih mostov na cestah višjih razredov, npr. v trebanjski občini, in podobne pomanjkljivosti. Vinko Zaje-, iz Kočevja in Jože Mrzlak iž Črnomlja sta povedala skupno željo, da bi obkol pske občine z boljšo cesto približali svetu, Nikola Ladika iz Metlike pa se je zavzel za čimprejšnjo ureditev avtobus nih postajališč ob zelo prometnih regionalkah in magistralkah. Od skupnih želja udeležencev sestanka velja omeniti še predlog za večje republiške deleže denarja za Partizansko magistralo in za izdatnejše plačevanje vzdrževalnih cestnih del iz bencinskega dinarja. Lado Prah iz skupnosti za ceste Slovenije je v odgovoru na nekatera zastavljena vprašanja povedal, da bo skupnost načrtno odpravljala črne cestne točke in do konca srednjeročnega obdobja naredila preglednico manjkajočih mestnih obvoznic. Za Partizansko magistralo denar je, kaj se bo na njej gradilo, pa določa gradbeni odbor. Udeleženci sestanka so med drugim še zavrnili predlagani pravilnik, po katerem bi, preprosto povedano, ceste plužili slabše kot dozdaj. Časa pluženja ne more predpisati uradnik, ampak ga narekujejo dejstva, kot so tale: naši občani odhajajo zgodaj na delo v oddaljene kraje, zaradi cestnih zametov so že ljudje umirali. Andrej Levičnik se je strinjal s takimi pripombami na pravilnik, po katerem večino manjših cest ne bi plužili med 22. in 5. uro. M. LUZAR RADOVIČEV MEDNARODNI USPEH V koelnskem Muzeju Ludwig bode 2. decembra odprli veliko mednarodne fotografsko razstavo, za katero je žirij:: natečaja za Nagrado mlademu evro pskemu fotografu izbrala 96 fotografi; iz preko 4 poslanih del fotografski! ustvarjalcev iz 26 evropskih držav. \ elitni družbi evropskih fotografov se jt kot edini od Jugoslovanov znašel tud novomeški ustvarjalec Bojan Radovič Evropski javnosti se bo predstavil : najnovejšimi deli, tihožitji, ki jih je ust varil z domiselno in neobičajno upora bo fotografskega materiala in kamere Ob šeststo vozniških Martino vanje je za nami. D okaj trezno, če je soditi po rezultatih akcije dolenjskih in posavskih miličnikov v 'petkovi noči. 26 zalotenih vinjenih voznikov na dolenjskih in 27 na posavskih cestah je daleč od slo vesa, k i ga d o priljubljenosti vinske kapljice uživamo v tem delu Slovenije. Ž e so se našli taki, k i to ocenjujejo ko t naš prispevek k mesecu boja proti alkoholizm u, treznejši pa trdijo, da gre zgolj za naključje. A rgum entovza to imajo dovolj. Sam o v štirih dolenjskih občinah j e letos ostalo brez vozniškega dovoljenja preko 6 voznikov, ka r je skoraj dvakrat nad lansko številko. Neuradna statistika celo pravi, da je bil vsak tretji v prometni nesreči udeležen voznik pod vplivom alkoholnih hlapov. Č asje torej za streznitev. Zaradi vsega naštetega, zaradi višjih in ostrejših kazni, predvsem pa zaradi sebe. Spom nim o se letošnjih hudih nezgod pri D olenjskih Toplicah in izgubljenih mladih življenj. Osmrtnice je pisal alkohol B. BUDJA

2 ESBffl a Odpustek da ali ne? Novica tedna je nedvomno sporočilo, da je Predsedstvo centralnega komiteja Z K Slovenije dalo pobudo Predsedstvu SR Slovenije, naj predlaga Predsedstvu SFRJ, da obsojencem v procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani odpusti izvršitev kazni. Kot je znano, niso obsojenci razen Ivana Borštnerja, ki je zaprosil za odložitev nastopa prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov (prošnji so ugodili), naredili nobenega pravnega ali drugačnega koraka, ki bi preprečil ali odložil srečanje z upravniki že določenih zaporov, srečanje, ki je načrtovano za 21. november. Tega dne ob 16. uri načrtuje Odbor za varstvo človekovih pravic tudi enourno solidarnostno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, od koder naj bi Janšo, Zavrla in Tasiča mirno pospremili do vrat zaporov. To, da obsojenci razen obolelega Borštnerja niso storili nič za svojo svobodo, je slovensko politiko prisililo k nekoliko hitrejšem premikanju figur na šahovnici. Časa za izid, k i bi bil po volji slovenskemu ljudstvu in najbrž tudi politiki, namreč zmanjkuje, k čemur je pripomogla tudi nenavadno hitra in koordinirana vročitev pozivov za nastop prestajanja kazni. Taka naglica v sodni praksi ni v navadi, mogoče jo je razumeti kot pritisk h kesanju, ki pa ga ni bilo. Razumljivo, obsojenci se ne čutijo krive. Zdaj smo, kjer smo. Seveda lahko samo ugibamo, če je slovenska partija pred pobudo za odpustek kazni (pobuda je po eni strani pogumna, po drugi pa nujna, če hoče Z K Slovenije še uživati komaj vzpostavljeno, vendar že tudi načeto zaupanje slovenske javnosti) naredila v Beogradu kakšne raziskovalne korake. So bili ti koraki morda narejeni med ljubljanskim obiskom generala Veljka Kadijeviča, zveznega sekretarja za ljudsko obrambo? Samo naivnež namreč lahko misli, da je JLA brez vpliva na jugoslovanske odločitve, afera s četverico pa je stvar, k i se najbolj tiče ravno armade. Pozitiven odgovor vodstva države pa bi samo na prvi pogled odstranil enega od kamnov spotike hudo načetega jugoslovanskega sožitja. Precejšen del Jugoslavije je namreč prepričan, da so B. J. T. Z. vohuni, odpustek ljudem, ki so izdali domovino, bi strnil vrste nedvomno obstoječe protislovenske koalicije. Negativen odgovor predsedstva SFRJ bi Slovenijo spet zedinil, hkrati pa nalil novega olja na njeno protijugoslovansko razpoloženje, ki postaja realna politična postavka. Kupčevanje z odpustki je bilo že v srednjem veku zelo zapletena zadeva, med drugim je naredilo enega največjih cerkvenih razkolov, ustoličilo je Martina Luthra in protestantizem. Zgodovina je obema dala pozitivno oceno, realna cena pa je bila na stotisoče človeških življenj. Prav zaradi tega pravo vprašanje ni»odpustek da ali ne?«pravo vprašanje je, ali je jugoslovanska oblast pripravljena priznati, da je inscenirala politični proces in da jije zdaj žal, da je to slori- la. Morda bi k odločitvi v to smer pripomoglo dejstvo, da glavni scenarist že uživa zasluženo pokojnino, pomagači pa niso daleč od nje. Sicer pa novembrski dnevi minevajo v znamenju predvsem beograjskih napadov na Janeza Stanovnika in njegove izjave v ZDA, energija slivenskih politikov in javnosti pa se troši v razpravah o (ne)izgubljenem boju za zvezno ustavo po meri Slovenije in bitki za referendum, k i je bil prej tako pomemben in potreben, zdaj pa je nenadoma odveč. Glede Stanovnika je mogoče reči, da mu v Srbiji in Makedoniji mečejo pod nos ne samo domnevno antisrbstvo in antikomunizem, ampak celo»astronomsko dolarsko pokojnino«. Slednje pove skoraj vse. Stenogrami Stanovnikovih izja v pa potrjujejo, da ni»oče naroda«čez lužo povedal nič takega, kar bi se razlikovalo od stališč slovenskega vodstva. Res pa je, da je govoril brez pomoči mitično zavitega besednjaka, ki je v uporabi v jugoslovanski politični komunikacijski mreži. Kar se tega tiče, ga precej uporablja tudi Miran Potrč, predsednik slovenske skupščine. Ko zavrača tiste, ki menijo, da nekako v naglici sprejeti amandmaji k zvezni ustavi niso samo zlato in to tudi po svojih močeh dokazujejo, se mu izrečejo tudi floskule, kot so»razdiralno«,»rušilno«,»enostransko«,»zlonamerno«,»nesprejemljivo«itd Potrč je prepričan, da veliko tistih, k i z delom slovenske ustavne komisije niso najbolj zadovoljni in zdaj zahtevajo referendum o ustavnih amandmajih, deluje s pozicij politične agitacije, ki ničesar ne ponuja. To je, tovariš Potrč? vendar jasno kot beli dan. Namreč to, da gre za politično agitacijo. Kajje kdo več kot 4 let ponujal in kam je to pripeljalo, pa počasi spoznavajo celo politiki z omenjenim prabesednjakom, politiki, ki jih komentatorji (iz drugih republik) u vrščajo med odhajajoče. Ne bi malo poskusili s tistimi, ki ničesar ne obljubljajo in ponujajo? Tako kot med drugo vojno Winston Churchill. V Zagrebu se je z bencinom polil in zažgal delavec. Bencina ni ukradel, kupil si ga je za del plače, k ije bila 6. din ali še ne 15 dolarjev. Potem ko je nase pritaknil do nohtov pokajeno cigareto, je stekel v veličastno poslopje hrvaškega sabora. Človeka so rešili, zdaj ga kot belo miško kažejo po televiziji, menda bo dobil tudi dostojno službo. Vsi se ne moremo zažgati. M A R JA N BAUER Zadi)biredellaVI:erte bi)i)dpiistidv Najtežje bq. ko bo treba narediti sp ise, kateri član kolektiva je»tehnološki presežek«s e ni programov za preusposabljanje delavcev Nujno več znanja RIBNICA, TRAVNA GORA Sindikalna stavkovna pravila, nova sindikalna lista, merila za določanje ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev in še nekatere druge zadeve so bile na dnevnem redu seje republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elcktro industrije Slovenije, ki je bila 8. novembra na Travni gori. Na njej sta v razpravi sodelovala predsednik in tajnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik in Rajko Lesjak pa tudi predstavnik Zveznega odbora sindikata kovinarjev Jugoslavije Slavko Uršič. Udeleženci seje so si dopoldne ogledali proizvodne prostore enega najuspešnejših slovenskih in jugoslovanskih podjetij RIKO v Ribnici in se seznanili z njegovo proizvodnjo, dosežki in načrti. Popoldne je bila na Travni gori seja. Rektor izstopil Nov udarec ZK Najbolj zanimiva je bila razprava o že omenjenih treh temah, posebno pa o tako imenovanih»presežkih delavcev«. Janko Goleš, predstavnik ZSS, ki-je podal uvodne misli o tej temi, je poudaril, da so cilj prestrukturiranja gospodarstva nova delovna mesta, in ne odpuščanje delavcev. Razprava je obravnavala predvsem tako imenovane osnovna, izločilna in korekcijska merila za ugotavljanje odvečnih delavcev, pri čemer so dajali nekateri razpravljalci prednost pri ohranjanju zaposlitve najbolj ustvarjalnim, drugi so opozarjali na socialne probleme, tretji, da po veljavnih predpisih pri nas delavca sploh ni možno odpustiti, itd. MARIBOR r Po pobudi za odstop celotnega mariborskega partijskega predsedstva, kije imela velik odmev po državi, češ tudi v slovenski partiji se je začela»diferenciacija«, se je zgodba, kot kaže, končala v slogu pregovora o gori in miši. Na nedavni seji predsedstva so sicer ugotovili, da položaj v mestu niti politični niti gospodarski ni dober, vendar da kolektivni odstop ne bi ničesar rešil, poleg tega pa d aje vrsta njegovih članov nastopila mandat šele marca letos. Torej niti objektivno ne more biti odgovorna za junijske štrajke in jesensko katastrofalno stanje mestnega gospodarstva. In tako je ostalo pri statusu quo, ki niti novemu predsedniku mestne partije Franciju Pivcu niti celotni mariborski organizaciji ZK ne more biti pogodu, a se je vodstvu čas očitno zdel neprimeren za radikalne kadrovske reze. Tako seje pozornost mestne javnosti od partije v zadnjih tednih preselila predvsem k sindikatom, ki so začeli donkihotski boj s participacijo v zdravstvu in zahtevali njeno ukinitev; kljub vztrajnosti in odločnosti, doslej neobičajni za ta del mariborskega političnega vrha, nič ne kaže, da bo ta radikalizem, soglasno podprt med delavci vseh naj večjih kolektivov v mestu, zares rodil kaj več kot vroče razprave, ali je ukinitev participacije sploh možna. V senci žarometov, začasno odmaknjenih od mestne ZK, pa je ta prav v zadnjih tednih doživela nov udarec: partijsko knjižico je vrnil rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman, ki sije v svojem sorazmerno kratkem rektorskem mandatu s pokončno držo in nekaterimi odločnimi, nedvoumnimi in odmevnimi izjavami v prid svojih študentov in splošni demokratizaciji slovenske in jugoslovanske družbe pridobil nesporen ugled v mestu ter veliko prispeval k večjemu ugledu mariborske univerze. Ni nepomembno, da so iz podobnih nagibov kot on (človeške razočaranosti nad partijo) istočasno iz ZK izstopili še nekateri drugi visokošolski p ro fe' sorji. Čeprav začuda njihova poteza javno ni toliko odmevala, kot bi pričakovali (ljudje so se pač tudi v povsem intimnih človeških odločitvah navadili iskati velika politična ozadja), pa sekretar mestne partijske organizacije le ni varčeval s kritiko; kajpada jim je očital, da kot intelektualci zapuščajo ladjo prav tedaj, ko bi jih ta za krmilom najbolj potrebovala. Žal se ni vprašal, ali prav ohranjanje partijskega statusa quo kljub velikim besedam o prenovi ni razlog, d aje samo letos iz ZK v Mariboru izstopilo že blizu 6 članov, včlanilo pa se jih je samo nekaj čez 2; in da prav med ljudmi, ki najbolj razmišljajo o smislu svojega (političnega) početja in bivanja, ni razočaranje zaradi tega največje. MILAN PREDAN Predsednik Miha Ravnik je najprej poudaril, daje treba zavarovati dobrega delavca, nato pa dodal, da ob tehnološki preobrazbi ne sme ostati noben delavec brez dela razen začasno. Opozoril je, da pri nas za tehnološko prenovo še vedno ni dovolj programov, denarja pa tudi ne programov za preusposabljanje delavcev. Tržno gospodarstvo bo zahtevalo veliko, tudi neprijetnih, sprememb, na katere pa vrsta delovnih or- KAKO STAVKATI? Sindikalna stavkovna pravila so bila deležna precejšnje pozornosti. Menili so, daje treba predlog pravil dopolniti še z določili, kaj storiti v primeru, če se organizira stavko za več delovnih organizacij, za posamezno dejavnost ali za vso panogo. Različna razmišljanja so bila tudi o tem, če naj stavko organizira in vodi sindikat ali posebni stavkovni odbor, v katerem so predstavniki sindikata in nezadovoljnih delavcev. Sindikalna stavkovna pravila bodo predvidoma sprejeta na seji RS ZS Slovenije 24. novembra. ganizacij ni pripravljena, in nekateri direktorji, tudi v Sloveniji, že spet kličejo na pomoč državo. Ugotovoljeno je bilo, da v Sloveniji trenutno že rešujejo 7.3 delavcev, ki so tako imenovani tehnološki presežek. Nekateri strokovnjaki pa opozarjajo, da je»tehnoloških presežkov«dejansko 1 do 2 tisoč delavcev. Poudarjeno je bilo, da bo najtežje, ko bodo začeli izdelovati spiske presežkov delavcev. J. PRIMC NOVI DEVIZNI TEČAJI 127. ' drživa valuta tečaj velja za Savaprojekt pred novimi izzivi Prevzema razvojnoraziskovalne naloge za Posavje KRŠKO V Posavju je že«nekaj časa obstajala zamisel o ustanovitvi samostojne organizacije za razvojnoraziskovalno dejavnost. S tako organizacijo naj bi dali gospodarstvu nov razvojni impulz, hkrati pa naj bi v njenem okrilju delovali tudi strokovnjaki, ki so sicer zaposleni v delovnih organizacijah, a doslej niso mogli izpričati vseh svojih sposobnosti. Tako bo po novem letu začela delovati kot samostojna delovna organizacija Savaprojekt, kije bila doslej temeljna organizacija IGM Sava.»Čeprav smo o samostojni poti že sami razmišljali, je prav gotovo potrdil naše zamisli tudi Franc Pipan, sekretar Zdaj je v Savaprojektu zaposlenih 78 ljudi z večinoma z visoko izobrazbo, do konca srednjeročnega obdobja pa naj bi jih bilo 1. Referenčna lista že zgrajenih in projektiranih objektov, ki so sijih zamislili strokovnjaki Savaprojekta, je dolga in na njej je najti mnoge pomembne objekte družbenega pomena, pa tudi industrijske obrate. Med velik uspehe štejejo projektiranje ekološko čiste in energijsko varčne sušilnice kož itd. Zdaj prevzemajo tudi nalogo pri ustanavljanju enot drobnega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju, kjer že imajo pripravljenih nekaj zanimivih predlogov. medobčinskega sveta ZK za Posavje. Njegova podpora nam je namreč omogočila lažjo in hitrejšo pot pri ustanavljanju samostojne delovne organizacije. Zakaj smo se odločili za svojo pot, je več razlogov. Predvsem se bomo lažje razvijali in kadrovsko izpopolnjevali, ko bo naša osnovna dejavnost hkrati tudi glavna. Za nas je namreč trg, na katerega smo vedno prisegali, kakršen se nam ponuja v krški občini ali v Posavju, že dolgo premajhen. V ostalih delih Jugoslavije pa sploh ni mogoče sprejemati razvojnoraziskovalnih nalog, če to ni edina in glavna dejavnost v podjetju,«je povedal Vojko Omerzu, direktor Savaprojekta. Savaprojekt se bo ukvarjal z razvojem, projektiranjem, svetovanjem in inženiringom. Seveda za strokovnjake v Vojko Omerzu, direktor Savaprojekta Savaprojektu vse to ni nič novega, saj so ta dela že doslej opravljali. Njihov delež je zelo pomemben pri načrtovanju tako rekoč nacionalnih investicij, ki segajo tudi v Posavje. Gre za novo avtocesto, plinovod, gradnjo verige savskih elektrarn itd.»v skladu z novo zakonodajo pri prostorskem urejanju zahtevajo ti projekti povsem nov pristop. Bistveno je, da se takih nalog lahko lotevajo le tiste organizacije, ki imajo za to usposobljene strokovnjake. V skupini morajo biti arhitekt, krajinar, biolog, ekolog, sociolog, hkrati pa še strokovnjaki tehničnih smeri. Skratka, v urbanizmu, kjer imamo trenutno najzahtevnejše naloge dela 18 ljudi. To so seveda strokovno in politično najbolj izpostavljene naloge, katerih uresničitev traja tudi leto dni. Seveda te naloge pomenijo za nas velik strokovni izziv, hkrati pa potrditev naših sposobnosti. Vendar se pri delu ne zapiramo, ampak sodelujemo z novomeškim razvojnoraziskovalnim centrom, z Regionom iz Brežic in še bi lahko naštel kakšenega sodelavca,«pravi Omerzu. j lista št. 222 novembri 1988 u devize, efektivo, čeke. kreditna pisnu in poštne nakaznice nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar , ,72 Avstrija šiling , , ,89 Kanada dolar , ,9 Danska krona , Finska marka , , ,69 Francija frank , , ,58 ZR Nemčija marka , , Grčija drahma , , Irska funt t 6266, , Italija lira 1 313,41 313,88 314,35 Japonska jen , ,85 Kuvajt kv. dinar , ,5 Nizozemska gulden Norveška krona , , Portugalska escudo 1 281, ,2 2819,42 Švedska krona , , ,6 Švica frank , V. Britanija funt , ,97 747,6 ZDA dolar 1 483,47 489,6 495,73 C m *. Naša anketa Ali odločajo delegati? Samo v delegatskem sistemu lahko iščemo poti za širše in popolnejše izražanje pravic, svoboščin in interesov vseh ljudi. V tej smeri je začrtal razvojno pot našega političnega sistema Edvard Kardelj. Le dobro desetletje zatem, ko je jugoslovanski klasik marksizma ponudil v presojo in rabo tak, ne čisto izviren, model demokratičnega odločanja kar najširšega kroga državljanov, se zastavlja vprašanje, kako je splet političnih odnosov sprejel vase tako zamisel. Ali je delegatski sistem zaživel, ali se ni premaknil iz izhodišča in potemtakem vene kot kak prezgoden poganjek v mrazu? Zlasti v zadnjem času se med občani krepi prepričanje, da so se delegati posebno v nekaterih zadevah izneverili tako imenovani bazi, posebno naj bi to veljalo za volitve kandidata za člana republiškega predsedstva. Ob tem primeru mnogi sklepajo, da delegati nasploh težko vplivajo na pomembne odločitve. Če delegati res nimajo besede, ali je kdo narobe razumel Kardeljevo sporočilo, da mora delegatski sistem»zagotoviti, da se parcialni interesi hkrati demokratično usklajujejo tako s skupnimi interesi v širših samoupravnih skupnostih kot s splošnimi družbenimi interesi, o katerih odločajo delegatske skupščine«? ALOJZ MOČNIK, Emona Posavje tozd Gostinstvo Brežice:»Delegatom zaupam, narobe pa je to, da preveč zakonov sprejemamo po hitrem postopku in zato nanje nimamo vpliva. V občini se vsi skupaj premalo zanimamo za pomen odločitev, na katere bi lahko vplivali. Kratki stiki nastajajo pri informiranju in tako ne pride pravočasno do izmenjave mnenj. Znotraj delovne organizacije in sozda z delegati redno in obojestransko izmenjujemo informacije in stališča.«franc GAŠPERIČ, mojster v črnomaljskem Gorenju:»Zaupam delegatom, ki nas zastopajo v občini, saj posredujejo pravilno naprej to, kar se dogovorimo v delovni organizaciji, prav tako pa nas informirajo o vsem, kar je bilo sklenjeno na sejah. Podpiram pa tudi slovenske delegate na zvezni ravni, saj sem prepričan, da verodostojno zastopajo nas in naše mnenje. To, kako Slovenci držimo skupaj, seje še zlasti pokazalo v zadnjem času.«olga JANEŽ, prodajalka v trgovini Borovo v Kočevju:»O delegatih, delegatskem sistemu, volilnem sistemu, volitvah in sploh o politiki ne vem nič. Ne gledam več televizije in tudi časopisov ne berem. Plača je majhna in je treba krepko delati v službi in doma, da preživiš sebe in tri otroke. Sicer pa sploh nimam občutka, da bi kdajkoli lahko glasovala in odločala o tem, kdo bo izvoljen na odgovorno dolžnost v občini, republiki ali federaciji.«alojz RAK, obrtnik iz Sevnica:»Že če se ozrem na nedavno republiško kandidacijsko konferenco, delegatom ne zaupam. To je le najbolj svež primer, ko so delegati izigrali bazo, čeprav so veijetno tudi njih same potegnili za nos. Ne strinjam se z nekaterimi ptoezami naših delegatov. Dejstvo je, da smo tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji potrebni temeljitih sprememb, te pa lahko pričakujemo le, če bomo dali več besede in možnosti mladim in inteligenci.«d VIKTORIJA BOHINC, prodajalka v M- Preskbri Kostanjevica:»Delovanje naših delegatov v ustavni komisiji in na 17. seji CK ZKJ je bilo zaradi TV in časopisja bolj ali manj javno in smo lahko njihovo delo ocenjevali. Lahko ga ocenimo kot dobro, čeprav bi hkrati lahko rekla, da bi se nekateri med njimi lahko malo bolj potrudili. Kako delujejo ostali delegati na zvezni ravni, ne vemo, ker o njihovem delu ne dobivamo poročil. Slabše smo obveščeni tudi o delu delegatov na republiški ali občinski ravni.«anka KRŠTINC Iz Bercče vasi pri Metliki:»V današnjih časih je težko komurkoli zaupati. Kljub temu jaz svojim delegatom zaupam. V tem smislu, da prenašajo in zastopajo stališča svoje baze. Drugo vprašanje je, koliko lahko delegati sploh vplivajo na pomembne odločitve. Gradiva so preobširna, delegati so večkrat zaradi nepoznavanja strokovnih vprašanj tiho, delegacije se neredno sestajajo, na sejo gre delegat, ki ga staknejo. Tam pa: roke gor, roke dol.«pavle BEG, nabavni v tozdu MKI GIP Pionir Novo mesto:»zadnji dogodki me močno razbuijajo. Za mnoge barabije v naši domovini so krivi tudi delegati. Baza marsikaj ve in ni vrag, da delegat ni vedel npr. za vile v Neumu pa tudi za denar, kije bil namenjen nerazvitim, a je zazidan tudi v teh vilah. Vesel sem, da se predvsem v Sloveniji zadnje čase premika na bolje, kar se je pokazalo tudi pri zadnjih volitvah. Stare voditelje in delegate bi morali zamenjati s svežimi močmi, ki bi bile bolj dostopne za pobude baze.«vida PUGELJ, tajnica generalnega direktorja v Riku Ribnica:»Delegatom zaupam. Ne razumem pa kljub temu, da neki kandidat dobi večinsko podporo med ljudmi, izvoljen pa je povsem drugi. Gotovo je to možno le zaradi takega sistema, kot ga imamo. Po mojem bi moralo biti vse izpeljano tako, da bi res občani odločali, koga bodo volili. Seveda pa bi moralo biti za vsako dolžnost več kandidatov, da bi volilci prek delegatov lahko izbirali.«dušan PUNGERČAR, avtomehanik v Dani Mirna:»Delegatom v tovarni zaupam. Toda zdi se mi, da oni le nimajo prevelike moči pri odločanju o pomembnih zadevah. Ne zaupam pa vsem tistim delegatom, ki so prav tako kot nekateri funkcionarji tudi močno prispevali h krizi. Vsem bi svetoval trohico modrosti. Pri vseh teh zdrahah, ki jih povzročajo tudi nekateri delegati, ne bi smelo trpeti uspešno gospodarjenje delovnih organizacij.«#* nftlenjski LIST Š t. 46 (248) 17 n o v e m b ra 1

3 kmetijstvo O ZAŠČITI IN VARSTVU RASTLIN KRŠKO M-Agrokombinat Krško bo v petek, 18. novembra, ob 1. uri v skupščinski dvorani A pripravil posvet o zaščiti in varstvu rastlin. Delavcem M-Agrokombinata in kooperantom bodo predstavili nove izdelke domačih proizvajalcev zaščitnih sredstev Cinkarne Celje, Chromosa Zagreb, Pinusa Rače in Tovarne dušika Ruše. Commerce iz Ljubljane pa bo predstavil tri izdelke tovarne Ciba Geigy. SATURACIJSKI MULJ APNI ZEMLJO ORM OŽ V Tovarni sladkorja v tem kraju so letos namestili 5 milijard dinarjev vredno napravo za pridobivanje saturacijskega mulja, ki nastaja pri predelavi sladkorja. Ta odpadna snov vsebuje še tretjino hranljivih snovi kompleksnih mineralnih gnojil in jo je mogoče koristno uporabiti na poljih. Tona mulja vsebuje okoli 28 kg kalcijevega oksida, 7 kg fosforovega oksida, 15 kg magnezijevega oksida, 2 kg kalijevega oksida in mikroelemente. Ž gnojilnimi poskusi so že dokazali, daje zaradi velike vsebnosti apna mulj uporaben predvsem za apnjenje kislih tal. Koristna uporaba mulja zmanjšuje tudi onesnaženost narave. (Vestnik) Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek je stal kilogram solate 2. do 2.5 din, radiča 3., korenčka, redkev in rdeče pese 2. din. Čebulo so prodajali po 1.4 in 2. din kilo, česen po 6. do 7. din, medtem ko je stal liter čebulčka 5. din. Kilogram špinače je veljal 4. din, fižola v zrnju 6. do 8. in zelja 1. din. Paradižnik so prodajali po 2.5 din kilogram, skute po 6. do 8. din, sm etano v različno velikih posodah pa po 4. do 9. din, računano na posodo. Na skrom no založeni tržnici so prodajali med drugim še suho sadje, kilogram po 6. din. O ' v v Sejmišča BREŽICE Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 119 prašičev, starih do 3 m esece, in 16 starejših. Prvih so prodali 68 in drugih 7, cena obojih je bila 6. din za kilogram žive teže. Kmetijski Visoka cena je šokirala kmete Za poračun jabolk so s e kmetje obrisali pod nosom Za 2 tisoč litrov manj mleka kot lani Dobrih 3. din za kilogram sem enskega krompirja ČRNOMELJ Že po nekaj podatkih, kijih natrosijo v črnomaljski kmetijski zadrugi, je moč ugotoviti, da se kmetijstvu in kmetom, ki jim že doslej ni bilo z rožicami postlano, tudi v bodoče ne piše nič bolje. Naj tokrat omenimo le probleme pri odkupu jabolk, mleka, krompirja in nabavi semenskega krompirja. Kmetijska zadruga se je s Kolinsko dogovorila za odkupno ceno jabolk za predelavo, in sicer 22 din za kilogram. Zadruga je kot običajno na to ceno zaračnala 1-odstotni rabat. Kmetu so takoj ob prodaji plačali akontacijo, in sicer 2 din za kilogram jabolk, ostalih 2 din pa bi dobil v poračunu. Ko pa je zadruga fakture poslala v Kolinsko, so jih tam zavrnili, ker niso priznali 1- V devetih mesecih so v črnomaljski občini odkupili za 2 tisoč litrov ali 6 odst. mleka manj kot v enakem obdobju lani. Delno je za to kriva suša, saj paše tako rekoč sploh ni bilo, gotovo pa ni nezanemarljivo tudi to, da je med odkupnimi cenami in stroški pridelave mleka prevelik razkorak. Tako ne kmet ne kmetijska zadruga do plačila fakture ne vesta, kakšna bo odkupna cena. odst. rabata na dogovorjeno ceno. Najkrajšo so pri tem seveda potegnili kmetje, ki so bili ob obljubljeni poračun. 2 dodatnih dinarjev za jabolka je v kočni ceni marmelade zanemarljiv strošek,, zato pa najbrž ni zanemarljiv ugled, ki so ga ob tem izgubili tisti, ki so sodelovali pri odkupu. ČEBELARSKO POSVETOVANJE V POSAVJU KRŠKO Zveza čebelarskih društev Slovenije prireja v nedeljo, 2. novembra, ob 9. uri v hotelu Sremič v Krškem prvo regijsko čebelarsko posvetovanje. Na tem sestanku se bodo čebelarji pogovorili o nekaterih organizacijskih vprašanjih in o tem, kako zastaviti izobraževanje mladih čebelarjev v čebelarskih krožkih ter o zdravstvenem varstvu čebel. ČEBELARSKO PREDAVANJE SLAMNA VAS Pri čebelnjaku Jožeta Govednika v Slamni vasi bo danes, 17. novembra, ob 17. uri predavanje znanega pospeševalca čebelarstva Ivana Jesenka. Čebelarsko društvo Metlika, ki organizira predavanje, vabi k čim večji udeležbi. POSOJILA ZA ČEBELARJE ČRNOM ELJ Zveza čebelarskih društev Slovenije je čebelarjem kooperantom črnomaljske kmetijske zadruge, ponudila posojila za nabavo, obnovo ali povečanje čebeljih družin. Kreditni pogoji so vabljivi zaradi 6-odst. letne obrestne mere, a tudi odbijajoči zaradi le trimesečnega roka vračila. Posojilo bo na voljo pod istimi pogoji do spomladi prihodnje leto, doslej pa se je zanj odločilo 11 čebelarjev. Kmetijska zadruga še naprej zbira prijave, omogočila pa bo tudi nabavo čebeljih družin. S lovenija Moja dežela. Jeseni je čas za sajenje Sadje je zaradi svojih zdravju koristnih sestavin tako rekoč idealno hranilo. Razveseljivo je zato zapisati, da smo Slovenci po letni porabi sadja že dosegli nekatere razvite evropske dežele, potem ko smo dolga leta m očno zaostajali. Prof. A dam ič navaja, da smo tedaj, ko so Amerikanci (Z D A ) porabili po 112 kg sadja na enega prebivalca, pri nas porabili kom aj 2 kg. Zdaj ga použijemo trikrat več, naš cilj pa je 1 kg sadja na osebo. Ker za večjo porabo lahko skorajda vsakdo stori kaj tudi sam in ker je pozna jesen najugodnejši čas sajenja sadnega drevja, ne bo odveč nekaj strokovnih napotkov o izbiri sadik in sajenju. V sodobnem plantažnem sadjarstvu pa tudi vrtičkarskem gojenju se zadnja leta uveljavljajo sadne rastline, ki so vzgojene na šibkih podlagah. Te om ogočajo zgodnejšo in rednejšo rodnost, debelejše in lepše barvane plodove ter lažjo oskrbo. Im ajo pa tudi svoje hibe: običajno zahtevajo oporo in boljšo nego, so bolj občutljive za m raz, zahtevajo večjo gostoto saditve in s tem večje stroške, poleg tega se hitreje izrodijo. Žična ograja za varstvo pred divjadjo je pri njih skoroda obvezna. Najbolje je saditi dobro razvite enoletne sadike sadnih sort iz priporočenega sadnega izbora. Za Slovenijo je bila zadnja sortna lista sprejeta februarja leta in nudi zelo široke m ožnosti. Sadika mora imeti dobro razvit koreninski sistem, 1 cm nad cepljenim mestom pa mora biti vsaj 1 cm debela. Njena dolžina je m nogo manj pomembna. Idealna sadika ima nad višino 45 cm 4 do 1 predčasnih poganjkov, ki pa j ih ne pbrežemo ob saditvi, marveč šele spomladi. V svetu se vse bolj uveljavljajo posebej vzgojene tako im enovane turbo sadike, ki zarodijo že v naslednjem letu po saditvi. O sajenju je bilo že veliko povedanega in napisanega, tudi v tej rubriki, zato sam o nekaj poglavitnih napotkov, ki se jih je dobro držati. Boljše je sajenje jeseni, vendar ne v zmrznjeno zemljo; zrak naj ima ob saditvi temperaturo nad nič stopinj Celzija. Sadilne jam e m orajo biti kar se da prostorne, založno gnojenje bogato, gnojilo ne sme priti v direkten stik s koreninami. Sadika naj bo posajena tako globoko, da bo cepljeno mestb tudi po sesedanju tal ostalo nad tlemi. Inž. M. L. * N *!* Zaradi suše je bilo tudi krompirja za polovico manj od pričakovane količine. Odkupili so ga le 36 ton. Še večji problem pa je z nabavo semenskega krompirja, saj ga je ljubljanska Semenarna ponudila po 3.272,5 din kilogram. Gre za prvo množitev, ki je najpogostejša kvaliteta semenskega krompirja. Cena velja za konec oktobra, vsak mesec pa se poveča za 5 odst. zaradi stroškov skladiščenja pri semenarni. Črnomaljski kmetje so bili ob takšni ceni šokirani, v zadrugi pa sedaj ne vedo, kako naj se odločijo in kakšno količino semenskega krompirja naj zagotovijo, da spomladi ne bo težav. Za pomoč so poprosili tudi sis za pospeševanje pridelave hrane, ki pa še ni dal odgovora. M. B.-J. PRODAJA SADIK SE JE ZAČELA SEVNICA Kmetijski kombinat Sevnica, TOK Kooperacija, je začel z jesensko prodajo sadnih sadik. Prodajajo jih vsak dan od 14. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure v skladiščnih prostorih TOK Kooperacija, to je v stavbi za gostilno Lovec. Na voljo so vse sadne vrste in širok sortni izbor. Le dober mošt da dobro vino Ob martinovanju opozarjajo na vinske napake SEMIČ Za Belo krajino je že od nekdaj znano, daje martinovanje velik praznik, ob katerem seje razvilo veliko šeg in navad, za katere bi bilo škoda, da bi izumrle. Tega se še posebno zavedajo v Semiču, kjer bi radi ohranili vsaj delček navad prednikov, ki so bili znani po gostoljubju. Zato so ob koncu preteklega tedna letos že drugič zapored pripravili dneve martinovanja, ki naj bi hkrati pripomogli tudi h gospodarskemu, turističnemu in kulturnemu razvoju kraja. Cilj semiškega martinovanja je predvsem izbor najboljših moštov za prireditev, zlasti pa, da vinogradnike obvestijo o kvaliteti mladega vina, saj je sedaj še čas, da odpravijo napake in pozdravijo bolezni vina. Po mnenju mag. Julija Nemaniča je odločitev društva vino- Zahteva za višjo odkupno ceno mleka Ponovljen sum v kontrolo m lečne to lšče Mleko je bilo in očitno ostaja paradna disciplina na sindikalnem polju Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. Sprejemljiva odkupna cena, ki je veljala za mleko v preteklih dveh mesecih, je spet zdrknila pod vsako razumno mejo. Modelna kalkulacija stroškov prireje mleka na kmetijah, ki jo je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije konec oktobra, namreč kaže, da trenutno veljavna cena 643 din za liter odkupljenega mleka pomeni 65-odst. pokritje stroškov prireje mleka na kmetijah. Zato Slovenska kmečka zveza in Zveza kmečke mladine zahtevata, da se kot merilo za oblikovanje odkupne cene mleka za november vzame na Kmetijskem inštitutu izračunana lastna cena mleka, tj. 987 din. Pri tej odkupni ceni vztrajamo, ker bo 15. decembra, ko bodo kmetje dobili mleko, oddano v novembru, plačano, to pomenilo že okoli 8 realne vrednosti. Obenem spet opozarjamo na problem določanja maščob v mleku. Kmetje se namreč vedno znova pritožujejo glede tega. Vztrajamo pri zahtevi po neodvisni kontroli mlečne tolšče, obenem pa predlagamo drugačen, bolj pravičen način plačevanja mleka. Cena naj bo formirana tako, da bo bolj odgovarjala dejanski hranilni vrednosti mleka, ki seveda ni odvisna samo od tolšče, temveč tudi od drugih sestavin mleka. Tako my fiksni znesek od polne cene mleka znaša 4 cene, ostalih 6 cene pa naj ostane variabilen in odvisen od odstotka tolšče v mleku. Vrednost ene tolščobne enote se izračuna po enačbi:,6 CM : 3,6 = CT, pri čemer CM pomeni ceno mleka, ČT pa ceno ene tolščobne enote. Za proizvajalca torej dobimo ceno mleka (CMP) po enačbi: CM =,4 CM + odstotek T x CT. Navajamo primer izračuna cene mleka za proizvajalca pri treulni kalkulaciji 987. din za liter mleka: CMP -,4 x odstotek T x (6, x 987/3,6) CMP = 164 x odstotek T Naše zahteve namerno ne upoštevajo, da je cena mleka pod zaščitno regulativo zvezne vlade, da so mlekarne v slabem finančnem položaju, da je republiška malha prazna. V tej krizi je pomembno, da kmetje in kmetijstvo preživijo, zato ponovno in to bomo še počenjali opozarjamo pristojne institucije, naj se ne le zavedajo položaja v kmetijstvu, temveč tudi nekaj store v tem trenutku spet predvsem pekaj za pokrivanje s(roškpv prirej,e,mlekp. IVAN OMAN, predsednik SKZ EMIL ERJAVEC, predsednik ZSKM gradnikov Bele krajine, da ocenjuje že mošt, modra odločitev, ki kaže na skrb za dvig kvalitete belokranjskih vin. Osemčlanska komisija je ocenila 67 vzorcev, najboljši pridelovalci, od katerih nekatera vina sodijo v kakovostni razred, pa so na prireditvi dobili priznanja. Pri belih vinih, ki so bila izlou na, pa prevladuje mlečni cik, cik, pokvarjena posoda in oksidacija, zato ocenjevalci svetujejo, naj se vinogradniki po trgatvi bolj posvetijo vrenju mošta. V bogatem programu, kije spremljal semiško martinovanje in ki je privabil veliko Belokranjcev, so se predstavili številni ansambli, Sentjernejski in Dolenjski oktet, tamburaši, folkloristi, harmonikaši, godba na pihala in še kdo. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo belokranjskih vezenin in kulinarike, vinogradniki pa prisluhnili tudi strokovnemu predavanju iz vinogradništva. S prireditvijo pa niso bili zadovoljni le obiskovalci, temveč tudi prireditelji, društvo vinogroadnikov Bele krajine, ki so prepričani je prireditev z ocenjevanjem mošta dobra predhodnica metliške Vinske vigredi. M. B.-J. EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja: Tit Doberšek Pretakanje vina V času od vkletenja mošta pa do Martina so vinske kvasnice povzročile biokemični proces spreminjanja sladkorja v moštu v alkohol. Ko zmanjka sladkorja, za vinske kvasnice ni več pogojev za življenje, zato odmirajo ter se počasi z beljakovinami in drugimi delci v moštu zgostijo na dnu vinske posode. V moštu ni več sladkorja, kar enostavno ugotovimo s pokušanjem. Pravimo, da se vino čisti, in do Martina se v glavnem očisti. Tako na dnu vinske posode nastane usedlina, kiji pravimo droži. Poleg odmrlih vinskih kvasnic, ki jih je največ, so v drožeh še sluzaste snovi, beljakovine, vinski kamen, delci zemlje, ostanki škropiv pa tudi mnogo škodljivih glivic, posebno če je bilo grozdje gnilo in ga nismo razsluzili. Odmrle vrelne vinske kvasnice so izvrstna hrana za škodljive glivice, ki vinske kvasnice razkrajajo. Droži zato smrdijo in kvafijo vino. Napačno je mišljenje mnogih starejših vinogradnikov (ti načelno nočejo poslušati strokovnjakov, kaj. šele, da bi prebrali kako strokovno knjigo o kletarstvu), da droži ugod- ' no vplivajo na kakovost mladega vina, češ da mu dajejo moč. To mišljenje ni bilo nikoli dokazano, nasprotno, vsi strokovnjaki, enologi in izkušeni vinogradniki, sodijo, da je zgrešeno, nazadnjaško in za vino na splošno nevarno! Da to preprečimo, je treba vino od droži ločiti s pretokom. Čas pretakanja mora za vsak sod določiti vinogradnik sam tako, da večkrat pokuša mlado vino. Pomagamo si lahko z izkušenim sosedom. Če pri preizkušnji ugotovimo v vinu neprijeten vonj in okus po drožeh ali žveplenem vodiku, gaje treba takoj zračno pretočiti. Vino preizkušamo tudi, ali je obstojno na zraku. V kozarec nalijem o vino in počakamo 24 ur. Če v tem času ne porjavi, je odporno proti oksidaciji (rjavenju). Nekatera vina pa začno v kozarcu spreminjati barvo od zgoraj navzdol in že po nekaj urah porjavijo. To pomeni, da smo mošt ob vkletenju premalo žveplali. Ta pojav bo pogost zlasti letos, ko so nekateri manjši vinogradniki dokupovali sladko grozdje z juga in ga mešali s skromnim domačim pridelkom, pri tem pajrozabili na navodilo, daje treba bolj sladke mošte (to je mošte iz kupljenega grozdja z juga) žveplati močneje. Vino, ki na zraku ni obstojno, moramo prav tako takoj pretočiti in žveplati z eno do eno in pol žveplenice (žvepleni trak) na 1 1. Če je bilo vino razsluzeno (močno žveplano) takoj po prešanju in v 24 urah po žveplanju pretočeno, se sedaj ne mudi s pretokom. Razsluzeno vino je navadno bolj zdravo in manj občutljivo za navedene okvare. Isto velja za zdravo vino, ki nima navedenih napak. Vendar moramo tudi tako vino, čeprav pozneje, ločiti od droži do nastopa koledarske zime (sredi decembra). Pri prvem pretoku žveplamo vino z eno žveplenico (trakom) na 11 sod. Žveplanje ob prvem pretoku je zelo pomembno, z njim preprečimo mikrobiološko delovanje škodljivih drobnoživk in obvarujem o vino pred oksidacijo (rjavenjem). T. DOBERŠEK Sicilija se koplje v vinu S študijskega obiska na otoku, ki je kmetijsko izredno napredoval Kmetijstvo je za značilni italijanski otok Sicilija velikega pomena. Na otoku živi okrog 5 milijonov ljudi in skoraj vsakdo je tako ali drugače povezan z njim. Prebivalci južne Italije imajo, milo rečeno, v sebi precejšnjo merico brezbrižnosti, prepričal pa sem se, da to za Sicilijance ne drži. Naj si bo ob obali, na gričih ali v kotlinah v notranjosti otoka, povsod je kmetijska zemlja skrbno obdelana. Malo je dežel v Sredozemlju, ki bi se po tem lahko primerjale s Sicilijo. Sicilijanski kmet je preudaren in spreten obdelovalec. Z goseničarji obdeluje zemljo tudi na 3-odstotno nagnjenih zemljiščih, zelo vešč je v žetvi s kombajni na nagnjenih terenih, pa tudi v rokovanju z drugimi kmetijskimi stroji. KMEČKO ZVEZO USTANAVLJAJO BIZELJSKO PIŠECE V nedeljo, 2. novembra, bo pri Francu Balonu na Bizeljskem ustanovni sestanek Kmečke zveze za krajevni skupnosti Pišece in Bizeljsko. Iniciativni odbor poziva kmete in vse, ki imajo radi zemljo ter jim zato ni vseeno, khko ljudje na njej živijo in gospodarijo, da pridejo na zborno mesto ob 9. uri. TUDI V GROSUPLJEM GROSUPLJE Tudi v tem kraju bodo kmetje ustanovili podružnico Slovenske kmečke zveze. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo, 2. novembra, ob 9.3 v družbenem domu v Grosupljem. Vabljeni! REPUBLIŠKI POSVET O KMETIJSTVU N O V O M ESTO V prostorih srednje kmetijske šole Grm seje včeraj začel tridnevni delovni posvet o»opredelitvi glavnih ukrepov za uresničevanje razvoja kmetijstva Slovenije«, ki g a je sklical republiški kom ite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na njem sodelujejo strokovnjaki iz osrednjih kmetijskih ustanov naše republike. Več prihodnjič. ZA NEOBDELANO ZEMLJO VEČJI DAVKI BREŽICE V osnutku odloka, ki ga bo 17. novembra obravnavala občinska skupščina, je predvideno ostrejše obdavčevanje katastrskega dohodka za negozdne kmetijske površine, ki jih lastniki ne obdelujejo. Morda jih bo to le prisililo, da bodo opuščena zemljišča oddali vsaj v najem, če jih sami ne izkoriščajo. Sicilija slovi kot dežela vinske trte in oljk že iz pradavnine. V zadnjih desetletjih je kmetijstvo zelo naglo napredovalo, predvsem z uvedbo traktorjev goseničarjev in drugih za hribovita zemljišča primernih kmetijskih strojev. V mnogih vinogradih so Sicilijanci uvedli kapljično namakanje in s pomočjo tega podvojili pridelke. Intenzivirali so tudi pridelovanje namiznega grozdja, pri katerem je zlasti pomembna sorta italija. Na strnjenih latnikih in ob namakanju ga pridelajo do 4 ton na hektar. Vinograde prekrivajo s plastičnimi folijami in s tem grozdje obvarujejo pred dežjem, delno pa tudi pred gnilobo. Tako lahko na trtah ostane tja do božiča. Sicilija ima zelo visoko stopnjo izkoriščenosti kmetijskih zemljišč. K temu je pripomogel nagel gospodarski razvoj, dovolj domačih delovnih rok, najrazličnejši viri denarne pomoči v obliki občinskih in državnih subvencij ter zakonodaja, kije vse poslovne odločitve prepustila pridelovalcem samim. Nakdaj je na otoku primanjkovalo kmetijskih pridelkov, zdaj pa ima že precejšnje tržne preseške, zlasti vina. Danes prekrivajo vinogradi na Siciliji že 2 tisoč hektarov, kar je približno desetkrat toliko kot v Sloveniji, pridelek pa doseže tudi do 12 milijonov hektarov vina. V preteklosti so Sicilijanci izvažali predvsem močna vina za rezanje. Zaradi novih gojitvenih oblik pa tudi zaradi zmanjšanega povpraševanja po vinih za tipizacijo zdaj pridelek tovrstnega vina upada. V Francijo skorajda ne izvažajo več namiznega vina, saj ga ta raje kupuje v Španiji za polovico nižjo ceno. Tako morajo dandanes sicilijanske zadružne kleti večino lastnega vina destilirati. Šele ta podatek pojasni, zakaj v prenekateri kleti polnilne linije zadnja leta mirujejo. D a bi se izkopali iz težav, sicilijanski vinogradniki zadnje čase nakupujejo različne hladilne naprave, da bi se bolje ohranila kakovost vina. Uvajajo tudi nove sorte, na primer chardonnay. Vina' bogatijo tudi z raznimi vrstami rastlinskih arom, kar znajo uporabljati le Italijani. Obeta se zakonska omejitev, ki bo dovoljevala sladkanje mošta le z grozdnim sladkorjem, kar je dražje. Pričakujejo, da se bodo na otoku potem precej zmanjšali tržni presežki, k temu pa naj bi pripomogla še bolj premišljena rajonizacija in ustreznejša izbira sort. MARTIN PAVLOVIČ Nič novega p V roke nam je prišel zgovoren dokument Devetdeset let je tega, odkar je poslal Matija Zamida, višji državni svetnik v Ljubljani, svojemu bratu Francetu na Uršnasel 35 žlahtnih trt, da bi jih ta posadil v svoj vinograd na Mokutah in v bratov vinograd v Ljubancu. Bil je to ias, ko so pri nas obnavljali vinograde, ki jih je uničila trtna uš. Iz priloženega formularja je razvidno dvoje: asortiment, ki so ga izbrali v deželni trsnici in priporočali za naše kraje in trte, ter dejstvo, da so ljudje na položaju tudi takrat dobili marsikaj brezplačno. No, moj prastari stric je to bil in je imel tudi grad v Toplicah (sedaj Dolenjske Toplice), ki ga je kasneje prodal dr. Konvalinki. Res, nič novega pod soncem tako pri trsnem izboru kot tudi pri odnosih med ljudmi. A li pač: v Ljubancu prevladuje sedaj šmarnica, podkupovanje pa je vsesplošno! A. PA VEL FLORJANČIČ 2wS Vodstvo deželne trtnlce;

4 1 r 11 : [ (Novomeška kronika IZ NKŠIH OBČIN Kaj je prinesel samoprispevek? V občini zgraditi vp retek lih letih v e č šo ls k e g a p rostora, kot s o ob etali referen dum ski načrti? M ost na pom lad? U soda m estn eg a denarja NOVO M ESTO Ker se bo v novomeški občini 31. maja prihodnje leto iztekel sedanji samoprispevek, si tukaj vse pogosteje zastavljajo vprašanje gle de bodočnosti tovrstnega zbiranja denaija. V kar številnih dosedanjih razgovo rih o tem je bilo moč slišati različne napovedi, ki so bodoči predvideni samo prispevek tesno povezovale z uresničevanjem zdajšnjega referendumskega načrta. takem pričakujemo še pred iztekom re 1-odstotni občinski samoprispevek je ferendumskega programa, če ne zakl načrt iz leta 1984 namenil za gradnjo juček, vsaj začetek del na preostalih OŠ Otočec,_dozidavo OŠ Vavta vas, dveh šolskih objektih? To bi bilo dobro Mirna peč, Škocjan in Šmarjeta ter za posodobitev žužemberške osnovne izhodišče za obetavne pogovore o no vem občinskem samoprispevku. šole. Kot glede na ta predvidevanja po roča občinska izobraževalna skupnost, Razen gradnje šol pa zanima zlasti prebivalce desetih novomeških mestnih so v občini zgradili več osnovnošolske krajevnih skupnosti graditev mostu čez ga prostora, kakor so načrtovali v zače Krko ob železniškem mostu, čemur so tku, saj so šole namesto 6.21 pridobile namenili leta 1984 del v naslednjih letih m2 površin. Dejstvo, da kljub iz tekajočemu se samoprispevku še niso zbranega samoprispevka. Potem ko je zasadili lopat ob šolah v Šmarjeti in postalo očitno, da ne drži napoved z začetka letošnjega leta, naj bi most zače Škocjanu, je predsednik občinskega iz vršnega sveta Ivo Longar pojasnil tako: li graditi konec leta 1988, velja prisluh»ocenili smo, da lahko tudi v Šmarjeti niti nekaj dni starim napovedim, da bo do februarja prihodnjega leta nared in Škocjanu zgradimo šolska prizidka v dokumentacija. Drugače rečeno: most prvotno predvideni velikosti. Če ima naj bi začeli graditi spomladi leta kdo večje želje od tistega, kar je zapisa Medtem ko so začetek del doslej odlaša no v referendumskem programu, mora li zaradi nekaterih pripom b železnitudi najti denar.«ali lahko potem Dobri tudi za nemške noge Bor D olenjske T op lice prodaja čev lje na d om ačem in tujem trgu O sn o v n o šo lci pom agajo v tovarni D O LE N JSK E TO PL IC E T uka jšnja tovarna obutve Bor sicer ne doživl ja skokovitega in obsežnega razvoja, vendar se zna še vedno uspešno odzvati zahtevam domačega in tujega trga. Pri tem več kot tri četrtine proizvodnega programa odmerja izdelavi moške obut ve. V prvih devetih mesecih letos je kolektiv izdelal 2 odstotka več, kot je načrtoval za to obdobje, in izvozil tret jino vse proizvodnje. Slika poslovnega uspeha bi utegnila postati proti koncu leta temnejša, ker v Boru posebej v zadnjem času občutijo, da se hitreje kot obutev dražijo surovine zanjo. Hkrati lovni kolektiv peha na konvertibilnem tržišču za devizami, saj jih potrebuje med drugim za rezervne dele za veči noma uvožene stroje. Pri tem sodelo vanju, s katerim so v Boru v glavnem usmerjeni v Zahodno Nemčijo, da v največ primerih tuji partner model in osnovni izdelavni material, medtem ko v Dolenjskih Toplicah čevelj izgotovi jo. V topliški obutveni tovarni pravilo ma dosegajo nemške zahtevane in priz nane norme, pri tem pa z osebnimi dohodki, ki so znašali septembra pov prečno okrog 5 tisočakov, seveda zaostajajo za nemškimi kolegi. L. M. Če je tako Bor podoben drugim proizvajalcem v čevljarski panogi, je med njimi najbrž posebnost s proizvodno-tehničnim krožkom, ki ga or ganizira s topliško osnovno šolo Baza 2. Pri krožku okrog 2 učencev viš jih razredov pomaga v Boru delati čevlje in v zameno šiva iz»odpadne ga«usnja tudi kaj zase. Izmed bivših članov krožka jih zdaj v Boru 6 že de la, 4 so tam pripravniki, 2 pa topliški tozd še štipendira v novomeškem od delku kranjske obutvene šole, v kate rem poučujejo tudi nekateri Borovi strokovnjaki. Ratež najlepši so priča zmanjševanju prodajnega trži šča, v tujini zlasti sovjetskega, ter vse os trejši konkurenci med zelo številnimi jugoslovanskimi izdelovalci obutve, če prav so letos že poslali po približno 15. parov čevljev na Nizozemsko, v Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo in za enkrat še prodajajo v precejšnjem delu Slovenije in v Dalmaciji. Med vsemi naročniki Boru najbolj redno plačujejo kupci iz Sovjetske zve ze, ki postajajo v zadnjem času veliko zahtevnejši, kakor so bili včasih sami, in celo bolj, kot so nekateri zahodnoevro pski. Vseeno se 12-članski topliški de Prvo m e sto na republiškem tekm ovanju RATEŽ Tukajšnje, turistično društvo je prejelo pred dnevi po sebno priznanje za pomemben pri spevek k varstvu okolja, ki ga po deljujeta uredništvo Dela in Kom pas Jugoslavija. Priznanje so društvu izročili v Ptuju, kjer so hkrati Ratež proglasili za najlepše urejen manjši turistični kraj v Sloveniji. Priznanje za 1. mesto na tem republiškem tek movanju je Ratežu podelila Turis tična zveza Slovenije. Za tako do bro ureditev Rateža ima zasluge krajevno turistično društvo, ki med številnimi svojimi akcijami organi zira predavanja o sadjarstvu, o kul turnem uživanju in poznavanju vin ipd. Pripravlja tudi tekmovanje harmonikarjev. Vsako leto organi zira tekm ovanje za najlepšo uredi tev stanovanjskih hiš in kmečkih gospodarstev in daje brezplačno ali s popustom sadike češenj in druge ga sadja. ca npr. je postavljala zahteve glede gradnje Ljubljanske ceste nad sedanjim predorom zdaj dejansko pospešeno pripravljajo dokumentacijo. To potrju* Kaj pa se je dogajalo z denarjem mestnih krajevnih skupnosti v letih doslej? Kot zatrjujejo v vodstvu skupnosti krajevnih skupnosti N ovo mesto, so v prvi polovici referendum skega programa uporabljali samo prispevek za financiranje krajevnih potreb. P o letu 1986 so se sredstva samoprispevka zbirala»izključno za gradnjo mostu pri železniškem mos tu«. Denar so vezali in iz obresti plačevali različne programe mestnih KS. Tako je m esto iz obresti zgradilo most v Ragov iog, parkirišče pri bol nišnici in dogradilo pokopališče v Prečni, ki bo začasno mestno poko pališče. jejo tudi pri republiški cestni skupnosti, s katero novomeška občina in občinska skupnost za ceste pravkar podpisujeta samoupravni sporazum o gradnji mostu čez Krko. V ZALOGU BO TELEFON ŠK O C JA N KS Šm arjeta bo gra dila telefon tudi v Zalog, so se odločili na nedavnem skupnem sestanku preds tavnikov krajevnih skupnosti Škocjan in Šm arjeta in bodočih naročnikov iz Zaloga. Kot kaže, je bilo zaradi nedo rečenega financiranja vprašljivo, ali bo Zalog sploh dobil telefon. OSKRBNINA NIČ VEČ ZA NAZAJ M ETLIKA Na seji odbora za svobodno menjavo dela in družbeno planiranje pri metliški občinski skup nosti otroškega varstva, kije bila pretek li teden, so sklenili, da se s 1. decem brom povečajo minimalne denarne pomoči otrokom in ekonomska cena v vrtcu za 25 odst. Vzgojno-varstvena or ganizacija je tudi predlagala, naj bi sta rši odslej plačevali oskrbnino za otroke za tekoči mesec in ne več za nazaj. Sta rši, ki ne pridejo po otroka do 15,15 ure, ko je poslovni čas VVO, bodo ods lej morali plačati za vsako začetno uro zamude bruto naduro varuške. Beseda je tekla tudi o zaračunavanju oskrbnine otrokom obrtnikov, vendar so z njimi sklicali poseben sestanek, ki je bil v začetku tega tedna. Več o tem v pri hodnji številki Dolenjskega lista. Novomeščanom ni mar za Novo mesto? Seja P OK ZSMS Koliko bi lahko naredil strokovni sv et? N O VO M ESTO Mesto ne vidi, da zelenje umira. Vse je za pečateno. Zelenje se mora povsod umikati cestam in podobnemu. Tako je, ker je občinski odlok o va rovanju mestnega zelenja le mrtva črka na papirju. Problem se je pokazal s posegi v Novi trg, čeprav obstaja cel kup nejasnosti. Toda ni hče ne zahteva odgovorov, je zgrožen ugotavljal Andrej Hudok lin na nedavni seji predsedstva OK ZSMS Novo mesto. Pridružil se mu je Dušan Blatnik, kije poskušal poi skati formalno in dejansko vlogo strokovnega sveta za Novi trg. Po tem ko je občinska skupščina usta novila ta organ, je skušal pod Blat nikovim predsedstvom najti boljše predloge za ureditev Novega trga, kakor pa jih je predvidel zazidalni načrt za to območje, star danes že skoraj desetletje. Kot je na seji me nil Blatnik, je bilo»v bistvu že prej sklenjeno, da bo šel uvoz skozi dre vored, čeprav je bil ustanovljen naš strokovni svet«. To le potrjuje, kot je prepričan predsednik strokovne ga sveta za Novi trg, da je bil zazi dalni načrt pomanjkljiv, ker ni v začetku natančno opredelil lokacije spornega uvoza v blagovnico ter s tem rešil vprašanja kostanjev. De legati so se letos sicer izrekli za oh ranitev kostanjev v drevoredu ob Cesti kom andanta Staneta, a so se izrekli tudi za blagovnico, to dvoje pa ne gre skupaj, je menil Blatnik. Z ohranitvijo drevoreda so med dru gimi soglašali novomeški sredn ješolci z odgovori v anketi in s pod pisi, je bilo rečeno na seji. Kljub številnim prizadetim besedam sta mladinski predsednik Marjan Ris tič in povabljeni Albert Račečič družno menila, da morajo Novomeščani nepretrgoma in složno odločati o urejanju mesta, v kate rem bodo radi živeli. Na seji so razpravljali med dru gim še o delovanju občinskega sklada stavbnih zemljišč, o gradnji predvidenih mestnih obvoznic, grad nji v zelenje posegajoče Partizanske ceste in mostu ter o varovanju okol ja Krke pri bodočem blagovnem skladišču pri Prečni. ^ Za sklade ostal»drobiž«čeprav je ob četrtletju in polletju s la b š e kazalo, je m etliška KZ ob d e v etm eseeju p o slo v a la brez izg u b e METLIKA Ob prvih dveh letošnjih periodičnih obračunih je glede poslovanja metliške Kmetijske zadruge kazalo precej slabo, tako da so bile še ob polletju tudi napovedi za poslovanje ob devetmesečju in ob koncu leta precej žalostne. Devet- Dežurne trgovine V soboto, 19. novembra, bodo do 19. ure odprte naslednje proda jalne živil: v Novem mestu: M arket na Ragovski v Šentjerneju: Market Dolenj ka v Dolenjskih Toplicah: proda jalna Rog v Žužemberku: Kmetijska za druga v Straži: Market Dolenjka Ker je sobota delovna, bodo vse ostale prodajalne živil odprte do 15. ure. mesečni obračun pa je pokazal, da je za druga poslovala pozitivno, in glede na se danje stanje kaže, da bo tako tudi ob koncu leta. Vse tri enote M-KZ Metlika, TZO Kooperacija, Vinska klet in Trgovina, so devetmesečno poslovanje zaključile pozi tivno, še najbolje Trgovina. Ker so valori zacijske obresti pobrale velik del doho dka, za sklade res ni ostalo kaj prida denarja, a v zadrugi, ki zaposluje 36 ljudi od tega jih 11 dela v tozdu Trgovina so zadovoljni, da nimajo rdečih številk. V tozdu Trgovina so za sklade lahko na menili 23 milijonov dinarjev, v TZO Kooperacija in v Vinski kleti pa po 8 mi lijonov dinarjev. Ta denar je v današnjih časih»drobiž«, a je vsaj toliko, da bodo lahko osebne dohodke uskladili s tistim, kar jim dovoljujejo novi predpisi na tem področju, in tako vsaj delno lovili inflaci jo. Povprečni osebni dohodek v devetih mesecih je v M-KZ Metlika znašal malo manj kot 5 tisočakov. Kar se proizvodnje tiče, bodo v zadrugi letošnji program izpolnili, izpad bo le v vinogradniški dejavnosti. Zadruga bo te dni zaključila dve večji letošnji naložbi. Gre za novo skladišče za kmetijski repro dukcijski material v Podzemlju in obnovo in razširitev trgovine na Suhorju. A. B. POROČNA LIPA Turistično društvo Ratež podarja mladoporočencem v KS Brusnice mlado lipo, ki jo novopečena zakonca posadita, kjer jima je ljubo. V nedeljo sta posadila lipo v Brusnicah Lojze Brkopec in njegova nevesta Mari ja Gričar. Lipo so svatje zalili najprej z vodo, kot kaže slika, pozneje pa še z mladim vinom, da bi drevo in zakon pognalo globlje korenine. (Foto: M. Luzar) Čigava takše grad? je Zužemberški spomeniki ŽU ŽE M BE R K Očitno bo tuka jšn ji grad po toliko zimah vsaj še letošn jo preždel v globokem dremežu, saj mu po uradnih zagotovilih še ne grozi ob nova. Zaradi tega so Žužemberčani že malce zaskrbljeni in njihov delegatj e na zasedanju novomeške občinske sk u pščine pred časom vprašal, kdaj bodo žužem berški grad naposled začeli ob navljati. Po tistem je krajanom trga nad K rko priskočil na pomoč novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišči ne, žal le s pojasnilom:»za letošnjo j e sen smo predvideli izdelavo strešne konstrukcije in kritje stolpa IV, a nas je predračun din osupnil, saj sredstev za ta poseg nimamo, in lahko dela zopet prestavimo v naslednje leto.«tako j e očitno, da bi lahko denar za ob sežno in drago poseganje v starodavno zidovje kanil od kod samo po naključju. To bi bilo v zvezi s tako staro zgradbo tudi pričakovati, saj do pred kratkim niti Žužemberčani niti kdo drug ni obnovil spomenika na Cviblju, veličastnega zahvalnega znamenja. Zato niti ni po trebno omenjati, da bi o usodi gradu la hko sklepali še po ruševinah cerkve pri Zafari. Z vsem tem se bo na žalost sez nanil tudi radovedni žužemberški dele gat. Morda bo prav zategadelj vprašat, koliko je Žužemberčanom sploh do nji hovih spomenikov in tako tudi do dra gocenega in že izjemno dragega gradu. Tudi če bi že tako storil, ne bi slaba vest domačinov ničesar rešila, pač bi moralo biti nerodno kom u drugemu, ne Žužem berčanom. Toda pred zimo ne bo očitno nihče tvegal slabe vesti, ker bi moral p o tem prim akniti še denar za obnovo tega s slovensko trdoživostjo povezanega spomenika. M. LU Z A R Napovedali so vojno črni kroniki Aktivnosti črnom aljskega sv e ta Anketa ČRNOMELJ ; Prejšnji četrtek se je sestal črnomaljski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sprejel po budo republiškega sveta za akcijo»-1 odstotkov«. V Črnomlju so se odločili za program, ki ga bodo sestavili na podlagi ankete. Anketa bo zajela vse od vrtcev, šol, delov nih organizacij, postajo milice pa do kra jevnih skupnosti. Največjo pozornost bo do posvetili varnosti v cestnem prometu v krajevnih skupnostih, predvsem najbolj kritičnim točkam v prometu. Ta program bodo v celoti izdelali in sprejeli decembra, veljati pa bo začel z 1. januarjem 1989 in trajal tja do konca leta Akciji»-1«pa Črnomaljci pridružu jejo še akcijo»brezhibno vozilo je varno vozilo«, ki jo prav tako organizira svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Črnomelj. V četrtek, 18., in petek, 19. novembra, od 7. do 19. ure bodo na tehnični bazi AMZ v Črnomlju brezplačni tehnični pregledi vozil vključno s pregle dom hladilne tekočine in zimske opreme na vozilih. 8. decembra bodo v kulturnem domu v Metliki organizirali kviz Kaj veš o prome tu. Tekmovanja se bodo udeležile vse be lokranjske osnovne šole. JOŽICA ŽAGAR Lepša bodočnost j e že za n a m i (M ilenko Pajovič) N evarno j e od policije zahtevati večjo prizadevnost na delovnem m es tu. (M ilenko Pajovič) Stopnja in komunala pri tleh Le z v išjo sto p n jo za kom unalno sk u p n o st lahko v m etliški občini uredijo najbolj ž g o č e kom unalne problem e V dveh letih iz večjih zagat METLIKA Razvoj komunalne dejavnosti v metliški občini že ves čas zaostaja za razvojem te dejavnosti tako v Sloveniji kot v dolenjski regiji, kar je še posebej očitno v zadnjih letih. Nakopičilo seje toliko problemov, od sanitar ne deponije, preskrbe z vodo in kanalizacije do zimske službe in urejanja M e tlike, da povsod samo po malo krpajo, dokončno rešiti pa ne morejo nobenega. Edini razlog za to je kronično pomanjkanje denarja za urejanje komunalnih za dev v tej belokranjski občini. Komunali naredili program, kaj naj bi Zato je še toliko bolj nerazumljivo, do konca leta 199 naredili s tem do da je prispevna stopnja za kom unalno datnim denarjem. Iz višje prispevne skupnost v metliški občini med najniž stopenj naj bi se do konca tega srednje jim i v Sloveniji in najnižja v dolenjski ročnega obdobja zbralo 2,7 milijarde regiji. Ta stopnja znaša sedaj 1,5 odst. dinarjev, od tega pa naj bi po programu od bruto osebnih dohodkov, medtem za ureditev komunalnih zadev porabili ko znaša v ostalih treh občinah v do po cenah iz letošnjega oktobra 1,7 mili lenjski regiji čez 3 odst. Sedaj so pripra jarde dinarjev. Po tem programu naj bi vili predlog, naj bi prispevno stopnjo za ureditev metliške sanitarne deponije kom unalno skupnost v metliški občini dvignili na 2,3 odst., in hkrati so v veljala 2 milijonov dinarjev, obnova in posodobitev rezervoarja na Veselici in črpališča Obrh 636 milijonov, do graditev kanalizacije v Metliki 225 mili jonov, rekonstrukcija povsem dotraja nega vodovodnega omrežja v starem metliškem jedru in na Vejarju 11 mili jonov, stroški za mestno olepšavo kamor sodi nov asfalt v starem jedru Metlike, javna razsvetljava, vzdrževan je parkov in ulic, obnova mrliške veži ce, ter zimska služba pa 545 milijonov dinarjev. Milijardo dinarjev, kolikor bi ostalo od višje stopnje za kom unalno skup nost, pa naj bi namenili za pokritje stroškov pri razširitvi telefonske mreže v občini. A. B. V nedeljo seje s klanca v Karteljevem po radijski postaji CB oglasil tovornjakar in v eter razburjen razlagal, da ; se mu je na prikolico med vožnjo pritiho tapil neznanec, ki bo najbrž začel odmeta vati (krasti) dragocen tovor, na vrhu klan ca pa se bo udobno izkrcal in šel pobrat pod bankino ležeče dragocenosti. Klic v sili so slišali številni novomeški cebejaši, eden je dvignil telefonsko slušalko in z ne navadnim primerom seznanil miličnike. Ti so jadrno odhiteli na kraj dogodkov in na prikolici opisanega tovornjaka, ki je kolikor je mogel počasi lezel v hrib, res našli nepridiprava, ki seje šele ogreval za delo. KAMEN Novomeščanov ne smeš pohvaliti. Komaj smo napisali, da so po pravili uro in začeli metati čike v javne pepelnike, že je nekdo iz ograje starega mostu v Kandiji izruval neznanski kamen in ga pustil na pločniku. Kako je možaku ali možakom to uspelo, je velika nezna nka, najbržjim je pomagal sv. Martin. Za nimivo je, da na drugi strani mostu en tak kamen že manjka, neznano kam je izginil pred leti. Morda pa bomo do šč e tk a 21. stoletja razdrli cel most in končali tam, T kamorvspadamo, v praskupnosti. PEČAT Plačevanje s čeki pripelje do najrazličnejših zapletov. Naročnik je te dni z listkom plačeval naročnino za dnev nik Delo. Mladeniču, ki pobira solde, je rekel:»pečat pa gotovo imate.«mladenič je odgovoril:»imamo, vendar je pretežak, da bi ga nosil s seboj, kar sami napišite, za koga je denar!«zanimivo bi bilo zvedeti, koliko v resnici tehta pečat novomeške podružnice Dela. Zadeve pa seje mogoče lotiti tudi z druge plati. Preskusiti bi bilo treba, kolikšen tovor lahko dvigne nado budni ignorant. Ena gospa je slišala, da imamo v 3 Novem mestu direktoija, ki name noma noče v svoji delovni organizaci ji zvišati osebnih dohodkov, ker se boji, da bi njegov stolček postal za nimiv kakemu politiku. liz NOVOMEŠKE IPORODNišNiCE V času od 4. do 9. novembra so v no vomeški porodnišnici rodile: Marjanca, Simčič iz Vukovcev Tatjana, Marjeta I Golob iz Malenške vasi Andrejo, Sonja Vrhovšek iz Malencev Roberta, Dani ca Šiljič iz Smolenje vasi Danijela, Iva nka Oberč iz Radovlje Nikolaja, Marta Metelko iz Kremena Miha, Mateja Je rič iz Starine Anjo, Martina Brulc z ; Gruče Daniela, Jožefa Krhin z Rateža Tanjo, Nada Bohorič iz Žakanja Barbaro, Ivanka Strnad iz Šentjanža j Sabino, Darja Jenškovec iz Prekope Primoža, Dragica Jožef iz Herinje vasi Martina, Jožica Tomšič z Lopate An dreja, Marija Badovinac iz Birčne vasi Anjo, Darja Cesar iz Kota pri Semiču Kristjana, Darja Mrvar s Sel pri Dolenj skih Toplicah Špelo, Slavka Slak z Dvora - dečka, Ana Bastardi iz Krmelja dečka, Jožica Papež iz Trebnjega ' dcčkfl IZ NOVEGA MESTA: Tatjana Turk, Ob Težki vodi T l Tjašo, Anica Mali iz Šmihela 42 dečka, Irena Hlača, Ob Težki vodi 28 Majo. POPRAVEK V prejšji številki smo i pomotoma zapisali, d a je Jelka Vidic iz Dilančeve ulice 1 rodila hčerko Ines, v resnici pa je v bolnišnici rodila sina Petra.. Za napako, ki je nastala pri prepisovanju seznama novorojencev, se prizadetim opravičujemo. Uredništvo DL. Sprehod po Metliki 19. NOVEMBRA se bodo zbrali v res-, tavraciji Beti jubilanti dela, ki bodo prejeli plakete in denarne nagrade za 1-, 2- in j 3-letno delo. Desetletniki bodo dobili v kuverti 18., dvajsetletniki 29. in tridesetletniki 4. dinarjev. V kra tkem kulturnem programu bo pel oktet Vitis, slovesnost pa se bo popoldne nadal jevala z družabnim srečanjem. V KNJIŽNICI BETI se letos ne morejo pohvaliti, da so kdove kako obogatili svoj knjižni fond. Tistim, ki odločajo o nakupu novih knjig, se zdijo predrage, poleg tega se pa še vedno najde izgovor, da ni denarja niti za pomembnejše stvari, kot so bukve. Razveseljivo pa je vsaj to, da raste število bralcev, ki sicer posegajo po lažji literatu- ; ri, saj se še ni zgodilo, da bi kdo zaprosil knjižnico za delo, ki ga je napisal kdo od Nobelovih nagrajencev. NOVOPOROCEN1 HITROPOTEZ NI PESNIK JANI BAVK je razočaran, kajti nihče ga še ni poklical in povprašal, zakaj je pred meseci odstopil s položaja predsednika Zveze kulturnih organizacij. Z užaljenostjo kaže svojo naivnost, saj bi moral vedeti, da so odgovorni za to zase- * deni do vratu in še čez. Ljudstvo bi sicer reklo, da jim teče voda že v grlo, a kdo. lepo vas prosimo, danes ljudstvo sploh še posluša. TE DNI SI METLIŠKI KRAJANI brusijo jezike ob imenu in priimku svojega ' župana Staneta Bajuka, ki od 1. novembra t ni le župan, ampak tudi direktor Vinske kleti. Posameznikom ne gre v račun, da lahko en samcat človek opravlja dve tako zahtevni funkciji. Ti večni nergači verjet no pozabljajo, da smo si ljudje po sposob nostih in delovnih navadah zelo različni, pa še na to, da vse skupaj ni tako tragično, saj je, pravijo, v vinu resnica. Te nam pa Še. kako manjka. Tudi v metliški občini. Št. 46 (248) 17. novembra 1988

5 C V # A Črnomaljski drobir ONESNAŽEVANJE Črnomelj se duši v onesnaženem zraku. Ljudje so ogorčeni, saj si zaradi smradu ne upajo več niti na sprehod. Ob tem pa se sprašujejo, kaj sta za čistejše okolje storili komisiji za varstvo okolja, ki delujeta pri občinski konferenci SZDL in občinski skupščini. Očitno bodo morali ti ekologi, ko bodo sestavljali svoj program, razmisliti tudi o čem drugem, ne le o spomladanskem pobiranju papirčkov. DRUŽBENO VARSTVO? V Črnomlju se sprašujejo, kako bo sedaj z občinsko organizacijo mladine, kije ostala brez vodstva. Staremu so namreč na nedavni seji mladinci izglasovali razrešnico, novega pa niso izvolili, ker se niso strinjali s kandidatno listo. Naj bi torej tudi za občinsko konferenco ZSMS veljal ukrep družbenega varstva, se sprašujejo nekateri. In če že, koga postaviti za»prisilnega upravitelja«, ko pa so se že mladinci na vse kriplje začeli otepati funkcij, če pa se je že kateri opogumil in želel ugrizniti v to jabolko, je navadno povzdignila glas izbirčna baza. TEČAJA ZA PLETILJE IN ČOLNARJE ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja pripravlja v začetku decembra tečaj strojnega pletenja za stroje Singer, Empisale, Brother in PfafT ter tečaj za voditelje čolnov z zaključnim izpitom. Za oba tečaja je še nekaj prostih mest, bodoče pletilje in vozniki čolnov pa se lahko prijavijo po tel Drobne iz Kočevja POČASI SE PRIVAJAJO Zaradi nizkega standarda je bilo pričakovati, da bo v diskontno trgovino Name, ki so jo odprli pred dobrimi štirinajstimi dnevi, velik naval, pa ni tako. Vzroki so lahko različni: ali potrošniki za trgovino še ne vedo; ali ne vedo, da v tej trgovini prodajajo blago s popustom (tako menijo prodajalke); ali je občane sram kupovati blago po nižjih cenah ali pa je standard že tako nizek, da si potrošniki ne morejo privoščiti večjih nakupov, saj v diskontu prodajajo le večje količine. BOJ PROTI ALKOHOLIZMU SE NADALJUJE November je mesec boja proti alkoholizmu. V Kočevju ga pridno uničujejo, saj so bifeji polni, in to tudi tistih, ki bi očitno morali biti na delovnem mestu, saj je ura dopoldanska, borci proti alkoholizmu pa v uniformah, seveda službenih, in do gostišča se pripeljejo v avtomobilih, na katerih lepo piše, iz katerega podjetja so. Ti borci prinašajo dvojno korist; uničujejo alkohol in s tem polnijo občinsko blagajno. Zanemarljivo pa je, da borcev ni na delovnem mestu, kjer tako bolj malo naredijo. Ribniški zobotrebci JUHA SE ŠE KUHA Ribničanje bi želeli čimprej zvedeti, kaj je res in kaj ne v zvezi z ribniško RIPOZO, kiji rečejo tudi ribniški Agrokomerc. Slišati je zelo čudne govorice in tudi za razna medsebojna obtoževanja. Zaradi vsega tega bi bilo treba raziskovanje pospešiti. Zvedeli pa smo, da bodo zadeve nekoliko jasnejše šele proti koncu tega meseca in da bo takrat javnost o vsem obveščena. LEPA GASILKA Nekdanji turistični dom na Travni gori, ki je bil tudi dobitnik»bodeče neže«, je zdaj v upravljanju gasilske zveze Slovenije. V jedilnici doma smo prebrali, da gasilci priporočajo naslednjo jedačo: zrezek lepa gasilka, gasilsko ploščo za dva, gozdarsko zarebrnico, gobarski zrezek, srno po lovsko, košuto na način šefa, zarebrnico gozdna jasa itd. Gostje sc bojijo, da morda ne gre za mačka v Žaklju. KAM Z ROMI? V Ribnici še vedno ugotavljajo, da še približno niso zadovol jivo rešili tako imenovanega ciganskega vprašanja. Tudi na zadnji seji zborov občinske skupščine je bil med delegatskimi vprašanji govor o tem, da Romi ne sodijo v središče Ribnice, da bodo zdaj zdaj naseljeni v središče Dolenje vasi itd. Odgovor je bil, da bi občina odkupila tako rekoč vsako predlagano lokacijo, vendar se Romov povsod otepajo. Trebanjske iveri LOJZE NA KOLESIH Alojz Ratajc ne bo prevzel funkcije vodje delovne skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Trebnje, o čemer so se nadvse resno pogovarjali. Ratajc seje namreč zaposlil kot direktor sevniškega Stillesa. Tudi njemu ni lahko, da seje vsa stvar tako razpletla, saj»ostaja še naprej na kolesih«, se pravi, da se bo moral še naprej voziti v službo. Ratajc v pojasnilu, s katerim seznanja tudi trebanjske, politike, zagrenjeno piše, da večkrat v občini ni dobil ustrezne kadrovske podpore, sedaj pa se z nekoliko ironije ukinja služba, ki bi jo vodil. Lojze očitno meri na prizadevanja trebanjskega izvršnega sveta za reorganizacijo občinske uprave in sisov, ki bi oklestila predvsem sise. 18 OBVESTIL Nova poklicna sekretarka mladine Branka Veršaj, doma iz Bitnje vasi pri Trebelnem, bo verjetno naredila križ čez nekatere navade svojega predhodnika Nika. Iznajdljivi Niko, ki je našel službo v mokronoški Iskri, se je namreč opremil s številnim»pildki«, na katere je lastnoročno zapisal, kje naj bi se nahajal, ko ga ne bi bilo v pisarni. Tik pred slovesom je imel Niko na notranji strani Vfat prilepljenih že kar 18 takih obvestil! n iit IZ NKŠIH OBČIN Kritično o delu v krajevnih skupnostih Zbori v bod oče redna oblika dela SZDL ČRNOM ELJ V tem mesecu so bili v črnomaljski občini končani zbori vodstev družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov v krajevnih skupnostih in osnovnih organizacijah ZKS. Bila je zelo dobra udeležba, govorili pa so o razmerah v posameznih KS in na podlagi tega skupno določili naloge posameznim organom in organizacijam. v S takšno obliko dela nameravajo v Črnomlju vsebinsko okrepiti delo SZDL, saj želijo, da bi občani pa tudi organizacije in društva svoje probleme sprožali v Socialistični zvezi in se tam dogovarjali za njihovo reševanje. Veliko razprav so posvetili delu ZSMS, saj ugotavljajo, daje mladina zelo delavna pri gasilcih, v raznih športnih, kulturnih in drugih društvih, kakor tudi pri številnih oblikah prostovoljnega dela, da pa hkrati ni dovolj čutiti dela mladinske organizacije. Ta, so ugotavljali, je s svojimi oblikami dela preveč odtujena in se premalo približuje interesom mladih. V številnih razpravah je bilo omenjeno tudi delo delegacij, ki so po mnenju zborov še vedno preveč prepuščene same sebi. Tudi društva in družbene organizacije so še premalo vključene v SZDL, marsikje pa ni čutiti dela članov ZK, posebno tistih, ki so zaposleni in ne čutijo potrebe po delu v kraju bivanja. Zbori so odprli številne komunalne probleme, je pa tudi v teh razpravah prevladovala treznost, saj občani spoznavajo, da so družbene možnosti manjše od potreb, zato bo tudi v bodoče ostal že ničkolikokrat izkazani prispevek občanov v delu in denarju pomemben vir za reševanje teh problem ov.^ ^ Obnova zaključena Šeškova ulica v Ribnici ni več prednostna RIBNICA Prenovitev Šeškove ulice v Ribnici je zaključena in 6. novembra je bila že njena otvoritev. Prenovljeno cesto je odprl predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Lapajne. Zahvalil seje domačemu gospodarstvu za njegov prispevek k urejanju Ribnice, nagovoril pa je tudi lastnike zasebnih hiš ob Seškovi ulici, da bi čimprej izkoristili vse možnosti in tudi posojila za obnovo fasad svojih poslopij ter tako po svojih močeh prispevali k lepšemu videzu domačega kraja. Hkrati z novo cesto je dobila Ribnica ob njej novo javno razsvetljavo. Sprejet pa je tudi že odlok o začasni razglasitvi starega mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik. Razen tega je že sprejeta odredba, da Šeškova ulica ni več prednostna in da je po njej prepovedan tovorni motorni promet. PROSTOVOLJNO DELO V OSILNICI OSILNICA Prostovoljno delo sta organizirala 13. novembra krajevna skupnost Osilnica in KŠD Tone Ožbolt. Izkopali so približno polovico od 45 m dolgega jarka za položitev električnega kabla od Malinišča do Starih malnov, kjer bodo uredili športno-rekreacijski center. S prostovoljnim delom bodo nadaljevali to nedeljo. Kočevski T ekstilani gre na boljše Pom oč izkušenega Josipa Uršana Izvoz 2. odej v ZRN KOČEVJE»Tekstilani je letos kazalo izredno slabo. Že od 28. marca imamo blokiran žiro račun, imeli smo velike zaloge in težave s prodajo izdelkov. Še v poletnih mesecih so bila skladišča polna, saj takrat ni sezona za prodajo odej. Skratka, bili smo v velikih težavah,«je povedal vodja splošnega sektorja Tekstilahe Rudi Orel. V avgustu in septembru so izdelali sanacijski program, pri čemer jim je bil v veliko pomoč Josip Uršan, do nedavnega direktor Vuteksa iz Varaždina in eden vodilnih strokovnjakov za proizvodnjo odej ne le v Evropi, ampak na svetu, ki zdaj dela kot upokojenec. Kratkoročne sanacijske ukrepe so uspešno izpeljali že v septembru in oktobru. Razprodali so vse zaloge in del odej tudi izvozili. Stanje v podjetju se ureja in računajo, da bodo že v tem mesecu dosegli ponovno sprostitev žiro računa podjetja. Zagotovljena je tudi polna proizvodnja in redna prodaja na domačem trgu. Uspehe si obetajo tudi pri izvozu. Podpisali so že pogodbo za izvoz 2. odej v Zahodno Nemčijo. So pa tik pred podpisom pogodbe za še večji izvoz. Letos bodo izvozili le 5 odst. proizvodnje v skupni vrednosti okoli 3. dolarjev, že prihodnje leto bo znašal izvoz 65 do 7 odst. proizvodnje v vrednosti okoli 4 milijone dolarjev. Stroji so zdaj redno vzdrževani. Odpravljajo ozka grla. V naslednjih dveh letih pa bodo izvedli popolno tehnološko posodobitev podjetja, za kar so ustrezne pogodbe že podpisane. Prvi novi stroj bodo dobili že v začetku prihodnjega leta. J. PRIMC IZ NKŠIH OBČIN Nemoč ob velikem odlivu znanja? Okrogla miza o raziskovalni dejavnosti opozarjala na številne probleme v črnomaljski občini Kje s o bili direktorji? Poslovnoinovacijski center? ČRNOMELJ Ob otvoritvi regijske razstave o inovativni dejavnosti je bila nedavno v Črnomlju tudi okrogla miza o tej problematiki, na kateri se je kot rdeča nit vlekla misel, da vodilni v delovnih organizacijah še vedno nimajo pravega posluha za to dejavnost. To resnico so še enkrat potrdili tudi direktorji sami, saj so, razen direktorja Goka, vsi po vrsti ignorirali okroglo mizo.»je že tako, da je razvoj inovativne dejavnosti v kakem kolektivu v veliki meri odraz dela vodilnih, ki pa žal nimajo časa čakati in v glavnem vidijo le tiste ukrepe, kjer so učinki vidni takoj, kot je na primer povišanje cen. Zato so porodni krči inovatorstva pri nas že predolgi, preveč časa pa preteče tudi od ideje do uresničitve predloga,«meni predsednik skupščine črnomaljske občinske raziskovalne skupnosti Branko Polimac.»Zagotovo bo kriza prisilila ljudi v racionalnejše delo, toda bojimo se, da bo reorganizacija v združenem delu, ko bodo sedeži kolektivov v glavnem v drugih občinah, odplavila iz naše občine tudi strokovnjake, od katerih je močno odvisna raziskovalna dejavnost. Mi sicer izšolamo veliko strokovnega kadra, vendar se mnogi po končanem šolanju sploh ne vrnejo v Črnomelj, ker NOV SALON RIBNICA V ponedeljek, 14. novembra, sta Dida in Jožica Egete odprli v stavbi obrtnega združenja uslužnostni prodajni salon. Popravljata nogavice, izdelujeta gumbe in jih tudi oblačita, nudita razne tesktilne izdelke kot prte, senčila za svetilke in lestence itd. ne dajemo v občini dovolj poudarka sistematičnemu delu, ki bi težilo k napredku. V zadnjem času pa je velik odliv znanja iz združenega dela bodisi v druge občine ali v drobno gospodarstvo,«pravi Polimac. Ne gre pa prezreti tudi vsega dobrega, kar je bilo v zadnjih letih narejenega v občini na področju inventivne dejavnosti. Vse delovne organizacije imajo pravilnike in so evidentirale inovatorje, v rudniku Kanižarica, Beltu, Iskri in Gorenju pa imajo celo profesionalne organizatorje inventivne dejavnosti. Na okrogli mizi pa so predlagali, naj bi v Črnomlju ustanovili poslovnoinovacijski center, v katerem bi strokovnjaki delali na oplemenitenju znanja. M. B.-J. O PRENOVI V ZK Č R N O M E L J Občinski komite ZKS Črnom elj bo konec tega meseca ocenil izkušnje in premike v prenovi ZK v Črnom lju. Komunisti ugotavljajo, da se je število članstva sicer nekoliko zmanjšalo, vendar se v vsebini dela to bistveno ne pozna. Sprejeli pa bodo tudi program idejnopolitičnega usposabljanja v letošnjem študijskem letu, v katerem bodo dali prednost predvsem oblikam samoiniciativnega izobraževanja, začeli pa so že tudi z dopisno šolo marksizma. Oprema za sovjetsko tovarno Riko podpisal pogodbo, vredno 3 milijone dolarjev RIBNICA»V naši skupini smo se lotili še programa za tehnološko opremo tovarne pomivalnih korit za naroč- Leopold Trdan: Prihodnje leto bo RIKO v sodelovanju z Litostrojem in Kovinoplastiko izvozil v Sovjetsko zvezo popolno opremo za tovarno pomivalnih korit. Riko tudi na ameriškem trgu Začeli s o z izvozom traktorskih priključkov, nadaljevali s stiskalnicam i, zdaj pa š e s sn ežn o mehanizacijo Kje so druga jugoslovanska kovinska podjetja? RIBNICA RIKO Ribnica je prvič izvozil v Združene države Amerike v letih 1985,1986 za okoli 1. dolarjev izdelkov, lani za 57. dolarjev, letos bo znašal izvoz v ZDA okoli 5. dolarjev, za prihodnje leto pa bodo izvozili Amerikancem že za okoli 2 milijona dolarjev. Toni Lovšin, izvozni referent Rika za tržišče ZDA, je povedal, da so najprej izvažali le traktorske priključke, kupci pa so bili farmarji. Prvi izvoz jih je opogumil, da so ta trg začeli bolj raziskovati in Američanom ponujati še druge Rikove izdelke. Tako seje izvoz začel s prednjimi traktorskimi nakladalci, zdaj izvažajo že vitle, ravnalne deske, zadnje kopače in drugo iz programa traktorskih priključkov. Tudi pri izvozu stiskalnic za odpadne materiale so začeli z malim, in sicer najprej z manjšo stiskalnico za odpadni papir. Kupci so bile bolnišnice, samopostrežne trgovine in blagovnice. Zdaj pa se že dogovarjajo za dobavo večjih stiskalnic za papir pa tudi železo in aluminij. V kratkem bodo podpisali pogodbo za naslednje leto. Toni Lovšin Mačehovski do Rdečega križa O bčinsko organizacijo RK p esti pomanjkanje denarja in razumevanja TREBNJE»Rdeči križ poznajo samo takrat, ko je treba kako stvar reševati. Kadar pa skušamo pridobiti pomoč za normalno delo naše organizacije, v katero je vtkano nešteto prostovoljnih ur, nas nekateri občinski možje ne slišijo ali razumejo prav,«je povedala predsednica OO RK Trebnje Štefka Gregorčič. Gregorčičeva, ki marljivo dela pri Rdečem križu že 3 let, seje s sekretarko OO RK Trebnje Majdo Miklič vsa razočarana vrnila s seje predsedstva občinske konference Socialistične zveze, na kateri so obravnavali tudi problematiko Rdečega križa. Razlog za slabo voljo obeh čelnih funkcionark Rdečega križa je bil predvsem ta, da so nekateri tovariši na omenjeni seji podvomili o verodostojnosti podatkov, ki sojih o zagatah Rdečega križa v občini sprejeli že v predsedstvu O O RK. Gregorčičeva je zavoljo takega odnosa politikov do dela RK resno razmišljala o odstopu, a so jo v predsedstvu O O RK le prepričali, da bi brez njenega dela organizacija zabredla v še večje težave. O razmerah v občinski organizaciji RK so sprotno seznanjali OK SZDL in posamezne samoupravne interesne skupnosti, občasno pa tudi občinski izvršni svet. Obsežnejšo pisno informacijo, predvsem o finančnem stanju, so leta 1984 posredovali izvršnemu svetu in občinski konferenci SZDL ter skupščini RK Slovenije. Sklepi, ki sta jih sprejela tedanji izvršni svet in predsedstvo OK SZDL, so bili le načelni, in ne zavezujoči, zato se tudi stanje ni spremenilo. Takratni težki finančni položaj so kasneje rešili z nepovratno odobrenimi sredstvi skupščine RKS. Lani so Trebanjci spet seznanili izvršni svet in OK SZDL s težavami pri financiranju RK in njegovem delovanju. Toje otežkoče- Štefka Gregorčič, predsednica občinske organizacije Rdečega križa Trebnje. \ no, ker Rdeči križ še vedno nima ustreznega skladišča in kabineta za pouk prve medicinske pomoči, medtem ko V občini Trebnje se je že v samem začetku, ko je v letu 1976 Financiranje večjega dela programa občinske organizacije Rdečega križa iz proračuna padlo na pleča posameznih interesnih skupnosti, pokazalo mačehovski odnos do Rdečega križa. Sisi Rdečega križa niso priznavali kot enakopravnega izvajalca in pri sporazumevanju niso revalorizirali programov. Toje vso stvar prignalo tako daleč, da so na OO RK iz leta v leto razpolagali z manj denarja. Le občinska skupnost socialnega skrbstva ima razumevanje za delovanje Rdečega križa in edina pomaga premoščati tudi občasne Finančne težave. jim je poslovni prostor ob pomoči občinskega proračuna le uspelo urediti. Pri Rdečem križu opozarjajo na še nerešeno vprašanje opravljanja finančno-administrativnih del za občinsko organizacijo RK. Zaradi tega knjigovodsko delo zastaja. P. P. Tudi stiskalnice še niso zadnje Rikovo železo v ognju ameriškega trga. Dogovarjajo se namreč že za izvoz snežne mehanizacije. Američanom pa bodo ponudili tudi proizvode s področja Rikove avtomatizacije in robotike. Toni Lovšin ugotavlja, da je odzivnost novega trga izredna. Ameriške zahteve pa so podobne kot na ostalih trgih. Posebno preseneča, da so na zahtevnem ameriškem trgu zelo malo prisotna jugoslovanska podjetja kovinske predelovalne industrije, pa tudi tistih, ki bi tja želeli izvažati, je zelo malo. J. PRIMC Gasilski obračun Novi dom ovi, vozila in pretvornik na Grmadi RIBNICA Gasilci v ribniški občini so te dni opravili obračun letošnjega dela, posebno pa še dela v mesecu varstva pred požari, se pravi v oktobru. Ugotovili so, daje vse potekalo po sprejetih načrtih, pri čemer so upoštevali tudi sklepe 11. kongresa Gasilske zveze Slovenije. Sektorske vaje so imela gasilska društva v Dolenji vasi, Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in Ortneku. Mladi gasilci iz Ribnice in Sodražice so se udeležili republiškega tekmovanja v Slovenskih Konjicah. V Ribnici pa je bilo tekmovanje pionirskih enot in članic. Občinska gasilska zveza je ocenila, daje bilo delo gasilcev letos zelo uspešno, saj večjih požarov ni bilo, manjše pa so s hitrim posredovanjem uspešno ukrotili. V decembru pa bodo gasilci opravili preglede opreme in orodja ter še več drugih nalog. SIS za varstvo pred požari zbere kar precej denarja, vendar ga le ni dovolj, zato pomagajo gasilcem pri gradnji domov in nakupu opreme domače delovne organizacije. Skoraj vsa društva imajo streho nad glavo; gasilski domovi, ki so v gradnji, pa bodo dokončani prihodnje leto. Gasilska društva v Bukovici, Grčaricah in Sodražici so dobila gasilska vozila. Najbolj pa so gasilci zadovoljni, da so preko pretvornika na Grmadi povezani z gasilci v Grosupljem in Kočevju, kar gotovo prispeva k še večji in boljši požarni varnosti. M. GLAVONJIČ nika v Sovjetski zvezi,«je povedal vodja skupine za konstrukcijo fleksibilnih (gibkih, pregibljivih) proizvodnih sistemov v RIKO Ribnica Leopold Trdan. Pogodba za dobavo opreme v vrednosti 9 milijonov dolarjev je že podpisana, rok dobave pa je od avgusta do decembra prihodnje leto. Pri izdelavi opreme za to tovarno sodelujeta še Litostroj Ljubljana in Kovinoplastika Lož, in sicer vsaka izmed tovarn (vključno z Rikom) s približno tretjino vrednosti. Tako je Riko, ki je tudi nosilec pogodbe, hkrati nosilec izdelave varilnih, brusilnih in polirnih strojev ter pralne linije za pranje korit po obdelavi. Litostroj bo dobavil stroje, ki so potrebni za razrez in preoblikovanje pločevine. Kovinoplastika, ki je tudi nosilec izdelave tehnologije izdelave pomivalnega korita, pa bo izdelala tudi vsa potrebna orodja. J. P. Bo laboratorij zaprl betonarno Komunale? Komunali Trebnje prijnanjkuje dela TREBNJE Gradbena enota, ki deluje pri trebanjski Komunali, se že lep čas srečuje s pomanjkanjem del. V enoti so načrtovali, da bi letos ustvarili skupaj 74 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Očitno pa je, da tega zneska še zdaleč ne bodo dosegli, saj bi to pomenilo, da bi morala znašati mesečna realizacija vsaj 6 milijonov. Te realizacije pa niso dosegli niti v prvih štirih mesecih letos. Gradbinci Komunale naj bi največ zaslužili z novogradnjami in adaptacijami v okviru svoje in sosednjih občin. Toda ker se je ob drastičnem zmanjšaju naložb znašlo celotno gradbeništvo v eni najhujših preizkušenj po vojni, se zdaj potegujejo za manjša dela tudi velika podjetja, ki bi pred leti samo zaničljivo zavrnila take drobnarije. Tako se skušajo Trebanjci znajti tudi s ponujanjem storitev svoje betonarne, tovornih in gradbenih strojev zunanjim naročnikom. Pri betonarni so se novembra lani s spremembo zakonodaje soočili z grožnjo, da predpis zapre betonarno. Predpis namreč terja, da premore betonarna lasten laboratorij za prizkušanje mešanice (zdaj vzorce vozijo v Ljubljano). Če bi inšpekcije vztrajale pri taki rešitvi in ne bi dovolile, da bi analize betona opravljal zunanji sodelavec, se kaj lahko stori, da bi morala Komunala svojo betonarno enostavno zapreti Kot je povedal novi direktor Komunale Pavel Jarc, bi lasten laboratorij pomenil prevelik strošek in zalogaj za enoto, ki šteje še okrog 2 delavcev, in tudi za celotno delovno organizacijo. Pri tem seveda ne bi smeli pozabiti, daje imela Komunala še ob letošnjem polletju blizu 67 milijonov dinarjev izgube, pri čemer je spod budno vsaj to, da je izguba na čistem dohodku po polletnem obračunu že občutno manjša kot v prvem trimesečju. Delavci Komunale pa bodo morali še bolj zavzeto izterjati neplačane račune pri številnih dolžnikih, saj so imeli v Komunali prav zaradi neplačanih terjatev ve lik del izpada dohodka. P. P

6 IZ NKŠIH OBČIN Danes resnica, jutri nič več C ene obračajo pogodbe na glavo Dopolnilni programi Izhod za Trimo V se leto sodelujejo s tujimi partnerji Mrtve zim ske se zo n e ne bo DOBOVA Preračunavanje cen lastnih izdelkov se sprevrača v igro na srečo, saj tisto, kar danes zapišejo v pogodbi, jutri ni več res. Če dobavitelji zamujajo, kot se dogaja Trimu v Dobovi, morajo pogodbe obnoviti. Prizadete spravlja to v slabo voljo, najbolj pa direktoija Franca Drnovška, ker se stvari samo zapletajo. Toda ne preostane jim drugega, kot da pogodbo obnovijo, če se material v poldrugem mesecu podraži za 45 do SO odst. Naj večji problem tega stolčanskega programi. Vpeljano imajo izdelovanje obrata je pomanjkljiva opremljenost. kurilnih linij na trdo gorivo z avlomat- Letos so sicer dobili nov štirimetrski krivilni stroj, vendar to ni vse, kar potrebujejo ta hip. To zimo ne bodo imeli mrtve sezone, ki je za kovinsko industrijo značilna za obdobje od novega leta do konca marca. Veliko si pomagajo z dopolnilnimi KADROVSKO RAZKOŠJE Poleg zimskega in letnega turizma v naši lepi deželi poznamo še poslovnega, kongresnega, seminarskega in kdove še kakšnega. Pri slednjem se bo na bližnjem portoroškem srečanju kadrovskih delavcev Slovenije zagotovo najbolj odrezala TCP Djuro Salaj oziroma njena kadrovska služba. Na srečanje bo poslala malo manj kot deset svojih zastopnikov ali kar polovico udeležencev iz Posavja. Ni kaj reči, to je res primerna pozornost do kadrovskih delavcev, ki imajo pred sabo težke in odgovorne naloge. Bralci samo upajo, da podražitve papirja in časopisov niso namenjene pokrivanju takih stroškov, še posebej, ker se najvidnejši ljudje v TCP Djuro Salaj zavzemajo za tržno ekonomijo in za kar se le da zmerno rast cen. VODOVOD ZA 17 VASI CERKLJE OB KRKI - V krajevni skupnosti bodo gradili oziroma obnavljali vodovod po fazah. Izvedbeni projekt so naročili za vseh 17 vasi na obeh bregovih Krke. Gradnjo načrtujejo s samoprispevkom, zato bodo v zimskih mesecih poskušali izpeljati referendum. Za zdaj imajo zbranih 12 milijonov dinarjev, ker jim pomaga Območna vodna skupnost Dolenjske. Cerkljansko območje je močno ogroženo, posebej še nekateri vaški vodovodi na kraških tleh, kjer so inšpektorji zaradi pojava zlatenice močno poostrili nadzor in zahtevali dodatne varnostne ukrepe, od kloriranja do vzdrževanja gnojišč in osebne higiene. Če bodo vpeljali samoprispevek, potem najbrž ne bo manjši od 5 odst., možno pa jc tudi, da bi občani prispevali vnaprej določene zneske v več obrokih. Za vodovod bodo namensko uporabili tudi delež občinskega samoprispevka, ki pripada krajevni skupnosti. Letos se bo zbralo 14,5 milijona dinarjev. DOBRI VTISI Z RAZSTAVE SEVNICA Že ob otvoritvi razstave obrtnikov likovnikov v avli sevniške osnovne šole Savo Kladnik je predsednica občinskega izvršnega sveta Marija Jazbec izrazila v pozdravnem govoru veliko lepih besed o konjičku elektrikarja Petra Veneta, elektrotehnika Zvoneta Krajnca, rezbarja Lojzeta Raka, aranžerja Zvoneta Jeriča, oblikovalca Zdravka Baloga in slikopleskarja Marjana Kneza. Tudi županja Breda Mijovič je obrtnikom Grupe Ski čestitala za kulturno poustvarjalnost. Franc Drnovšek skim doziranjem, proizvajajo pa tudi ognjevarna kovinska vrata. Zastavljene imajo še druge programe, vendar za zdaj o njih še ne govorijo, z izdelki pa računajo v drugi polovici prihodnjega leta. Za izboljšanje in razvoj kurilnih linij so na novo zaposlili tudi inženirja O VARČNEJŠI DRUŽBENI REŽIJI BREŽICE Zbori občinske skupščine pričakujejo, da bodo že 17. novembra dobili prvo poročilo izvršnega sveta o tem, kako si zamišlja racionalnejše organiziranje družbene režije v upravnih organih, v strokovnih službah sisov materialnih in družbenih dejavnosti ter v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. O b tem naj bi v občini preverili tudi možnosti regionalnega organiziranja. energetike. Z zaposlovanjem strokovnjakov računajo hkrati z nastajanjem novih programov. Dobovški obrat veliko dela za izvoz. Vse leto kooperirajo s tremi avstrijskimi partnerji. Nekaj delajo za Švico, za Rusijo pa kovinsko konstrukcijo proizvodne hale za moskviče. Po potrebi ta obrat sodeluje z drugimi firmami kovin- Po osebnih dohodkih so delavci Trima v panogi nekje na sredini, sicer pa bolj na repu, vendar po besedah Franca D rnovška dober delavec v proizvodnji lahko dobi bistveno več kot tehnolog. K dor zna in hoče delati, torej več zasluži, čeprav do 3. septem bra, ko je bila v delovni organizaciji zaključena sanacija, osebnih dohodkov niso mogli veliko spreminjati. ske stroke, da si tako nadomesti pomanjkljivo opremljenost. J. TEPPEY PROBLEMI DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ IZ NtkŠIH OBČIN [ii Razprava o okolju Krški delegati bodo obravnavali poročilo KRŠKO Nobenega dvoma ni več, da je krška občina močno ekološko ogrožena. Tega se zavedajo tako samoupravne upravne strukture kot tudi prebivalci občine. Vsi skupaj pa so si zadali cilj, da svojim soobčanom zagotovijo boljše razmere za delo in življenje in če je kje stična točka med interesi eni in drugih, je prav gotovo na tem področju. Seveda je težko takole na pogled oceniti, kakšno je okolje v krški občini, kakšna je kakovost zraka in voda, kako je s hrupom in ostalimi motnjami v okolju. Zato so se v krški občini odločili, da o tem izdelajo študijo oziroma poročilo o stanju ekološke ogroženosti, temu pa priložijo tudi seznam ukrepov, s katerimi naj bi okolje izboljšali. S takim poročilom se bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine seznanili na seji 22. novembra. Iz poročila sledi, da seje vrsta delovnih organizacij že lotila sanacije okolja, da mnoge med njimi spreminjajo tehnologijo itd. Vse to je v poročilu natančno našteto, pri čemer je tudi razvidno, da je na tem področju največ naredila TCP Djuro Salaj. A to očitno še ni vse in ne dovolj, da bi se v krški občini lahko hvalili s kakovostjo bivanja in življenja. Med nalogami, ki so si jih zadali v prihodnjem obdobju, je tudi ta, da je treba izboljšati zrak do 2. kakovostnega razreda, prav tako vode, zaščititi podtalnico pod Krškim poljem, poskrbeti za odlaganje odpadkov itd. V poročilu pa je nemara izpuščeno tudi kaj pomembnega, česar strokovnjaki še niso registrirali, zato v občini Krško pričakujejo od delegatov, da bodo temeljito prebrali poročilo in sodelovali v razpravi. KRŠKO Krška občinska organizacija SZDL namerava temeljito pregledati delovanje svojih organov in komisij, še posebej pa naj bi se posvetili delovanju društev in organizacij iz krške občine. Teh organizacij in društev je v krški občini 154. Vsem so poslali anketne liste, na katerih naj bi ta društva predstavila svoje delovanje pa tudi uspehe in težave. Zal pa so doslej na občinsko konferenco dobili le 54 odgovorov, kar kaže na krizo v delovanju teh društev. Potemtakem bo to problemska konferenca o delovanju društev, ki jo bodo v Krškem pripravili še ta mesec, obravnavala kar se le da pomembno J. S. vprašanje delovanja fronte. Obrtniki za humanitarne namene Krški obrtniki so prispevali za biokemični analizator že 13 milijonov Združeno delo š e čaka, občani š e niso odvezali m ošnjičkov KRŠKO»Dejstvo je, da zdravstvo zaostaja za siceršnjim razvojem naše občine. Zato smo se odločili, da že v tem srednjeročnem obdobju ta zaostanek nadoknadim o. Tega pa seveda ne bom o dosegli sam o z izgradnjo novega zdravstvenega dom a in zaposlovanjem novih zdravnikov, marveč tudi z nakupom najsodobnejše oprem e, brez katere medicina ne m ore več,«je povedala Almira Božovič, direktorica krškega zdravstvenega doma.»ker iz rednega dotoka ne dobimo dovolj denarja, da bi tako opremo kupovali, smo se tudi pri nas odločili za nabiralno akcijo. Najprej bomo kupili biokemični analizator Technicon za vse vrste analiz krvi, ki stane 3 milijonov dinarjev. Kasneje nameravamo kupiti vezil tehniko za zobotehnični laboratorij in zobno ordinacijo Kawo Atlantica. Povem lahko, da so se na nabiralno akcijo, ki jo je seveda odobril in podprl tudi občinski izvršni svet, izjemno dobro odzvali obrtniki iz krške občine. Doslej so prispevali že več kot 13 milijonov dinarjev in tako zbrali približno petino denarja, ki ga nameravajo prispevati. Veliko slabše so se odrezale delovne organizacije, ki sploh ne izpolnjujejo svojih obvez. Načrtovali smo, da nam bo SO Pwprispeval 1 milijonov dinarjev, oba Žitova tozda 4 milijonov J NOVA PEKARNA M ERXA V SEVNICI O b občinskem prazniku so ob Sevnični odprli novo pekarno sozda M erx Mlinsko predelovalne industrije Celje. P ekarna ima zmogljivost 12 kg kruha na uro in jo uvrščajo med srednje velike. O b pekarni bodo zgradili še silose za skladiščenje moke za republiške in občinske rezerve. Vrednost naložbe znaša blizu 2 milijardi dinarjev. G ovornika direktor M erx-m PI Edo Stepišnik in predsednica sevniškega izvršnega sveta M arija Jazbec sta posebej pohvalila gradbince Betona Sevnica in njegove kooperante za predčasno dokončanje objekta. Na sliki: predsednika republiškega komiteja za tržišče in splošno gospodarske zadeve Alojza Klemenčiča, k ije prerezal trak nove pekarne, in goste so pričakala dekleta v narodnih nošah s svežim kruhom in soljo. (Foto: P. Perc) Hum anitarna akcija zbiranja prispevkov bo trajala pet let, občani pa lahko seveda že danes nakažejo denar na poseben žiro račun pri krškem zdravstvenem domu: ŽR Zdravstveni dom Krško, Imena vseh darovalcev bodo objavl- jena v delegatskem glasilu Naš glas. dinarjev ter Labod-tozd Libna 1 milijonov dinarjev, a doslej še nihče ni prispeval niti dinaija. Slabo se odzivajo tudi občani, saj na naš žiro račun še ni prispel niti dinar.«povsem nasproten je bil odziv pri obrtnikih.»obrtniki našega obrtnega združenja so vsi po vrsti z odprtimi rokami sprejeli to akcijo,«pravi Jože Cvar, tajnik obrtnega združenja Krško.»Na skupščini konec septembra smo se odločili, da bo vsak obrtnik prispeval po 5 tisoč dinarjev, za vsakega zaposlenega delavca pa še nadaljnjih 73 tisoč dinarjev. Tako naj bi zbrali več kot 52 milijonov dinarjev. K temu pa naj dodam, da bodo ti prispevki lahko knjiženi v materialne stroške, in to nad limitom, ki je dovoljen po občinskem odloku o davkih občanov.«odlikovanja DELAVCEM METALNE SEVNICA - Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič je izročila delavcem krmeljske Metalne, temeljne organizacije Tovarna lahkih konstrukcij mariborske Metalne, državna odlikovanja. Marko Borštnar je prejel red dela s srebrnim vencem, Dušan Rešeta medaljo zaslug za narod in Franc Groznik medaljo dela. V 1 urah kar 337 kadrovalcev po telefonu Prihodnje zbiranje prispevkov za prosvetni dom bo 24. novembra BREŽICE V času, ko zmanjkuje denaija za najnujnejše vsakdanje potrebščine, se kulturi navadno slaba piše, zato so bili organizatorji akcije»naredimo si lepši in udobnejši prosvetni dom«nadvse zadovoljni z odzivom poslušalcev med četrtkovo oddajo Radia Brežice v živo. Trejala je rekordnih deset ur in je bila še prekratka za tiste, ki niso prišli na vrsto.»presenetilo nas je kar 337 telefonskih klicev in za nas je na tak način zbranih 13 milijonov dinarjev najlepše darilo kulturi v občini,«je Miran Kaudck pohvalil pripravljenost občanov za ponovno usposobitev osrednjega kulturnega hrama.»za nas je to odločen odgovor občinstva na večletno oklevanje, da smo na pravi poti. Odzive poslušalcev, ki smo jih spremljali s požrtvovalno dežurno ekipo Radia Brežice, tja do polnoči, bi lahko strnil v skupno željo po živahnejšem kulturnem utripu našega mesta, pa ne le zaradi večjega udobja v osrednji dvorani prosvetnega doma, ampak predvsem zaradi bogatejše, ponudbe ljubiteljskih in poklicnih kulturnih skupin. Vsi, ki smo kakorkoli sodelovali v tej oddaji, z navdušenjem ugotavljamo, da je prenova prosvetnega doma v ključnem trenutku pridobila široko podporo občinstva in da je naša akcija zdaj dokončno prestopila meje anonimnosti. To potrjujejo tudi klici in prispevki od onstran občinskih meja pa tja do Beograda in Skopja.«Po mnenju direktorja Zavoda za kulturo in kulturnega animatorja Mirana Za prosvetni dom je trenutno zbranih 35 milijonov dinarjev v gotovini in m aterialu, torej toliko, kolikor naj bi veljala prva faza, če ne bo sprotnih podražitev. Preureditvena dela že tečejo in bodo zaključena konec januarja. Na vrsti je prenova dvorane, odra in sanitarij, takoj zatem pa bodo začeli obnavljati še avlo ter nabavili aparaturo za ozvočenje ter reflektorsko tehniko za osvetlitev odra. Akcijo za zbiranje prispevkov prek radia je pripravil Zavod za kulturo z delavci radijske postaje, s člani gradbenega odbora in predstavniki nekaterih D PO. Kaudeka bi bilo hudo narobe, če tako poslušane oddaje ne bi ponovili, saj se naknadno oglašajo s to željo številni občani, ki zanjo niso vedeli in sojo zato preslišali. Na sporedu brežiškega radia bo spet 24. novembra in na njej bodo imenovali tudi vse občane, ki so se medtem osebno oglasili v uredništvu in obljubili svoj prispevek za prosvetni dom v Brežicah. Imena darovalcev bodo po plačilu prispevkov objavljali v naslednjih številkah Dolenjskega lista in jih zapisali na vidno mesto v arhiv o prenovi doma. j -p Primož: nova cesta in vodovod Ob tem so krajani poskrbeli tudi za boljše električno om režje PR IM O Ž»Pred 2 leti nisi v naše kraje mogel z avtom, prav tako m arsikje še ni bilo elektrike, kaj šele telefona. Zdaj pa smo se končno po razvitosti tudi mi približali povprečju sevniške občine,«zadovoljno ugotavlja predsednik krajevne konference SZDL Prim ož, Ivan Vintar. Razlogov za zadovoljstvo ljudi v traktorske ure, posamezniki imajo tudi najmanjši krajevni skupnosti v občini je po okrog 2 delovnih ur. Vseh niti ne ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku več, predvsem pa so na Primožu ponosni na tri pomembne pridobitve. To so izgradnja novega vodovoda, posodobitev ceste Primož Impolje in ureditev nizkonapetostnega električnega omrežja.»če ne bi bilo 6 km novega omrežja v Dolnjih in Gornjih Impoljah, na Primožu in Dedni Gori ter daljnovoda Mala Hubajnica Primož in nove transformatorske postaje, črpalke ne bi mogle gnati novega vodovoda. To pa je tudi prispevek tozda Elektrodistribucije Krško k razvoju teh krajev,«nam je povedal območni vodja Elektra Krško, Franc Pavkovič iz Sevnice. Seveda so krajani električne kable spravili pod zemljo tedaj, ko so gradili nov vodovod. Pri zemeljskih delih so pridno pomagali brigadirji zvezne MDA Kozjansko, zaključna dela pa so opravili krajani sami.»pol krajevne skupnosti bo napajalo okrog 15 m cevovoda, in sicer Primož, Veliko Hubajnico, Gornje in Dolnje Impolje in Dedno Goro. Gre za 32 gospodinjstev, če pa prištejemo še zidanice in vikende, je vseh priključkov 7. Ogromno so ljudje prispevali s samoprispevkom in udarniškim delom, saj je bilo opravljenih okrog 4 delovnih ur. Potem so tu še štejemo,«pravi Vintar. Vso to silno zagnanost je bilo med krajani opaziti tudi pri posodobitvi 35 metrov ceste Primož Impoljski potok od Lok, kjer so novomeški cestarji že položili asfalt in tako te odročne kraje v hribovitem predelu sevniške občine približali dolini in središču. Pri cesti sta izdatno pomagali še skupnost za ceste in sevniška komunalna skup- Ivan Vinlar: predsednik KK SZD L Prim ož S polnim želodcem se res težje misli, vendar so misli lepše. (N iko\ Brumen) D okler sm o lakirali, j e šlo gladko. (M ilenko Pajovič) nost (podobno kot pri vodovodu) in sploh so na občini pokazali obilo razumevanja za ta razvojna hotenja. Za vodovod so krajani še predlani dajali po 3, za cesto pa po 15 starih milijonov. Od 1 vasi v KS Primož jih bo imelo asfaltno povezavo kar 7, o čemer si pred nekaj leti še sanjati niso upali. Kot že rečeno, so se krajani zvečine zelo potrudili, mednje gotovo spada tudi kmet Leopold Krnc.»Ni nam vseeno, kakšno bo okolje naših domačij, zato si asfaltiramo tudi dvorišča, kjer smo bliže cesti,«je povedal Krnc. P. PERC Leopold Krnc L Novo v Brežicah OD ZIBELKE DO GROBA Dobro, da so potrdila pri nas tako popularna in se nam zaradi njihove priljubljenosti ni treba bati, da bo v administraciji zmanjkalo dela, pa naj bo to v delovni organizaciji, na davkariji, v šoli, na sodišču ali v zdravstvenem domu. To so papirji, ki odpirajo vrata do solidarnosti in davčnih olajšav, štipendij in znižanega prispevka staršev za otroški vrtec. Pa nikar ne mislite, da tistemu, ki plačuje ekonomsko ceno za svojega varovanca v vrtcu, potrdila ni treba predložiti! Varstvene ustanove se ne ozirajo na to, potrdilo zahtevajo, pa LAHKO BI JIM ZAVIDALI j Knjižnica Srednje šole je naročena na 54 časopisov in revij, zato lahko sklepamo, da so tamkajšnji profesorji najbolje obveščeni občani. V zameno za živahno življenje v prestolnici imajo vsaj nekaj, kar jim zmanjšuje občutek, da so na koncu sveta. Ljudje jim to privoščijo, zavidali bi jim kvečjemu to, da bi jih dali v koš pri plačah. NE VE SE, KOLIKO BO ŠE ŽRTEV MALOMARNOSTI Za podvoze pod avto cesto se njeni upravljalci ne zanimajo, zato se domačini nič ne veselijo drugega pasu. Zanje pomeni le nove jjodvoze, za katere spet ne bo skrbnika. Na Krškem polju so nekateri podvozi pogosto poplavljeni. Pešec mora včasih broditi do kolen v vodi in če pridrvi avto, je po njem. Slovenije ob tolikih drugih nesrečah to najbrž ne vznemirja. Posavcem pa ob treh smrtnih primerih ni do tega, da bi malomarnost še naprej vrtela smrtno koso. V času od 4. do 1. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Darja Kranjc iz Malega Kamna Lucijo, Romana Kunej iz Vojskega Mateja, Durda_Pctrič iz Vel. Jazbine Marino, Marija Špiler iz Loč Tamaro, Martina Rostohar z Otoka deklico, Svjetlana Skorupan iz Mihalovca Katarino, Vesna Vrčkovič iz Breganskega sela - Marka, Tajana Novak iz_ Brežic Nives, Melita Tomanovič iz Župeče vasi Daniela, Alojzija Gorenc iz Šoštanja Martina, Biserka Androič iz Zaboka Zvonimirja, Majda Drakulič iz Brežic Matejo, Jožefa Umek iz Križ deklico. Čestitamo! Krške novice KOSTAKOVA SELITEV Poleg vseh ostalih velikih in neodložljivih nalog, ki jih ima krška komunalna organizacija Kostak, jc zagotovo najtežja selitev iz mestnega jedra v daljni Žlapovec. Ta selitev je bila obljubljena že za leto 1987, in to točno za starega leta dan. Pa seje v Kos-... taku, kot že marsikdaj doslej in se bo nemara še kdaj, tudi to pot zapletlo. S selitvijo namreč ni bilo nič, pristojni pa se boje, da tudi do letošnjega Silvestrovega ne bo nič. 1 OPOLDNE ZA LEPOTO NE DOBIŠ! NIČ Edina drogerija v starem mestnem jedru je doslej poslovala non-stop. Lepotice z bližnje občine in ostalih uradov so ra- 1 de hodile vanjo, kjer niso nakupile samo pripomočkov za svoje lepotičenje, ampak tudi kaj za otroke pa fotomaterial in še kaj. Zdaj pa so se v Preskrbi domislili in uvedli deljen delovni čas, tako da je trgovina opoldne zaprta. Naj se potem direktor Preskrbe ne čudi, če bo na CKŽ srečal kakšno neopleskano tovarišico, saj je z novim delovnim časom k temu prispeval tudi sam. BARVNI TV ZA POL CENE j CATV počasi prihaja v Krško in tisti Krčani, ki nimajo dobrih televizijskih aparatov, so nemočno opazovali cene novih, ki so segle že do fantastičnih 4 milijonov dinarjev. No, M Preskrba ni pozabila nanje in jim je s pomočjo Gorenja iztitovega Velenja omogočila nakup barvnih te-1 levizorjev po polovični ceni. Ni treba bili posebej bister, da opaziš to razliko v ceni, zato je bil naval temu primeren. Televizorji zanje je bilo treba odšteti gotovino takoj so pošli v trenutku, kot vroče; žemljice. Sevniški paberki PEKARNA Ob otvoritvi nove sevniške pekarne je podjetni gostinec Niko Fric največ odobravanja požel za kuhano medico, ki je tudi zakletim antialkoholikom teknila, saj jim je otvoritveni ceremonial na mrazu podhladil ude. Velik promet pa je bil v novi pekarni tudi ob Fricovem sodčku z novim vinom. A zdi se, da so se nekateri bolj kot zaradi kapljice priklanjali ob sodčku zato, da bi jih ujel objektiv fotografske kamere, ki je neutrudno beležila pomembno dogajanje. KULTURA IN SLOV1N Očitno dajejo navdih za teme tokratne rubrike; razne otvoritve ob občinskem prazniku. In kot se za praznik spodobi, bodimo tokrat nekoliko bolj prizanesljivi z bodicami! Ob otvoritvi razstave akademskega slikarja Alojza Konca na sevniškem gradu je presenetil brežiški Slovin. Njegova predstavnica je namreč povabila številne obiskovalce razstave na degustacijo Slovinovih pijač. Tudi te so prispevale, da so se odvezali jeziki in daje prišlo na dan, da so gospe nekaterih funkcionarjev tokrat prvič na gradu. Pravijo, da ima največ zaslug za prenovo in zalo podobo gradu Vani Jeler. SODELOVANJE Malo za šalo, malo za res so nekateri zbadali Studenčane, češ, če bi njihova krajevna skupnost»pokasirala«sosednjo in hkrati najmanjšo krajevno skupnost v sevniški občini v Primož, o čemer je bilo pred časom tud! nekaj slišati, ali bi potem na Primožu tudi asfaltirali toliko cest, zgradili vodovod in dobili boljšo elektriko. Studcnčani so; stoično zavračali puščice, svoje dobre namene in dobro voljo pa dokazali s tem, da so Primožanom za občinski praznik»posodili«lovski oktet in narodnozabavni ansambel.

7 Jezik Največja nevarnost za našo materinščino, za ta lepo zvočni in sočni slovenski jezik, ne prihaja z onkraj slovenskih republiških, etničnih in kdove kakšnih meja, temveč od nas samih. Z jezikom, ki smo ga podedovali od svojih prednikov kot dragoceno svetinjo, vsrkali pa že z materinim mlekom, ravnamo vse prej kot spodobno. Dovolili smo, da so se nam v govorjenje in pisane misli, v ustna in. pisna sporočila vrinili besedni spački, najrazličnejši tujki Vdor te in druge jezikovne navlake, tudi birokratščine, pa še kar naprej dopuščamo. Zgledov za malomarno ravnanje z jezikom si lahko obilo naberemo, kjerkoli in kadarkoli želimo. Saj se kar sami ponujajo, celo vsiljujejo se. Prižgimo radio ali televizor, odprimo časnik ali kako drugo publikacijo, ošinimo s pogledom oglasno desko ali zid v bolj prometni ulici, od vsepovsod strašijo jezikovne spakedranke. Koliko neki jih je šele v kupih potipkanih listov, ki so označeni kot analize, poročila, referati in zapisniki! Najbolj grozljivo pri vsem tem je, da se večina nas, ki se sicer neznansko radi in kar širokogrudno štejemo za kulturne in izobražene, nasilja nad slovenščino sploh ne zaveda, kaj šele, da bi nas bilo kaj sram. Vedemo se, kot da nam je ta malomrščina prirojena, oziroma tako, kot da je skrb za lep, razumljiv, čist in tekoč jezik naložena nekomu tretjemu, ne pa nam samim. In tako je že dolgo in je bilo že v časih, ko seje slovenščina šele uveljavljala kot popolnoma enakovredna govorica v primerjavi z»gosposko«nemščino. Spomnimo se, kako je že stari osivel Koseski v Prešernovih časih s svoje verziftkatorske prižnice pozival svoje»kranjske«sobrate, naj»jezik očistijo peg, opilijo gladko mu rjo.«pogled nazaj nas opozarja na to, da je pravda za jezik, še posebej za pravilen knjižni jezik, tekla pri nas očistimo od Trubarjevih časov dalje, iz roda v rod in vse do danes. Tudi zdaj, ko vendarle imamo jezikovne zakone in pravila, po katerih se jezik razvija, in celo bolj kot včasih, je slovenščina, tudi knjižna, nenehno v nevarnosti, da podleže anarhiji, medtem ko se ohlapnosti ni nikoli mogla znebiti. Ta anarhija je mestoma in po»zaslugi«posameznikov, ki se požvižgajo na pravilno izražanje in pisavo, dosegla stopnjo, ko že vsak, ki kaj napiše, uveljavlja svoj pravopis, svojo gradnjo stavkov in način pisnega sporočanja mimo slovničnih pravil in sploh utrjenih dognanj. Po prepričanju takšnih piscev naj bi knjižna slovenščina ne bila več to, kar sicer je, marveč nekakšna zmes pogovornega, narečnega in knjižnega jezika. Ko na eni strani raste število naj-' različnejših spisov, napisanih v takšni mešanici, pa je na drugi strani čedalje več jezikovno ozaveščenih posameznikov, ki jih maličenje jezika bode v oči. Med temi ljudmi je veliko mladih diplomiranih slovenistov, strokovnjakov za slovenski jezik, ki menijo, da je skrb za slovenski jezik v javni rabi, kakor bdi nad njo jezikovno razsodišče, pri republiški konferenci SZDL, na mestu in potrebna, je pa premalo. Zato se je skupina mladih slovenistov v Ljubljani ob ugotovitvi, da slovenski knjižni jezik (še vedno) umira, odločila pomagati tako, da ponudi svoje znanje kot skupina lektorjev. Obvestilo o tem, da se ustanavlja delovna skupina Lektor, ki bi rada skrbela za lep, živ, sočen jezik, za kleno domačo besedo, je šlo po Sloveniji te dni Tudi na Dolenjsko je prišlo in dejali bi, da glede na stanje in potrebe po lektorskih storitvah na pravi naslov. (Podrobnejše informacije se lahko dobijo na teh naslovih: InaFerbežar, Plevančeva II, Ljubljana, tel , ali A lenka Ocvirk-Zelič, Laperjeva 9, Ljubljana, tel ) I. ZO RAN Dva večera glasbenih doživetij V Novem m estu koncertirala Trio Lorenz (v okviru festivala Revolucija in glasba) in Gruzinski godalni kvartet iz Tbilisija Kvartet iz Gruzije prvič pri nas NOVO MESTO V Novem mestu je bil začetek tega tedna močno glasbeno obarvan. Zaznamovala sta ga dva celovečerna koncerta s priznanimi izvajalci iz Ljubljane in Sovjetske zveze. Prireditvi, ki so se ju lahko razveselili vsi ljubitelji glasbene umetnosti v dolenjski metropoli, sta si sledili v ponedeljek in torek. V ponedeljek je v Rozinovi dvorani glasbene šole nastopil Trio Lorenz, v torek pa v Domu kulture Gruzinski godalni kvartet iz Tbilisija. Gostovanje Tria Lorenz je organizirala občinska Zveza kulturnih organizacij, in sicer je štel ta nastop za eno od prireditev letošnjega že 15. festivala Revolucija in glasba, ki poteka hkrati v več slovenskih mestih. Gostje iz Tbilisija pa so nastopili v okviru programa koncertnih prireditev, kot ga je za sezono 1988/89 oblikoval Dom kulture. Trio Lorenz, ki ga sestavljajo bratje pianist Primož, violinist Tomaž in violončelist Matija, se je v Rozinovi dvorani predstavil z izvajanjem skladb Antonina Dvoraka, Danila Švare in Dmitrija Šoštakoviča.»Revolucionarni«del koncerta je predstavljalo izvajanje odlomka iz obsežnejšega dela»veselje po zmagi«slovenskega skladatelja Danila Švare, in sicer sklepnega stavka iz njegovega Tria»Posavje 1941«. Obiskovalci so se tudi tokrat lahko prepričali o vseh kvalitetah, kijih aima ta ansambel, predvsem o izredni homogeniziranosti LIKOVNIKI V PORTRETIH IN S SVOJIMI DELI BRESTANICA V galeriji tukajšnjega gradu je od 11. do 3. novembra na ogled zanimiva fotografsko likovna razstava. Na njej fotografinja Vladka Likar-Kobal razstavlja portrete enajstih vidnih slovenskih likovnikov (Božidarja Jakca, Vladim ira Štovička, Janeza Boljke, Luja Vodopivca, Karla Zelenka, Sonje Zelenko, Sava Sovreta, Em erika Bernarda, Junoša M iklaca, Miša Rokovnika in Rajka Čubra), ki so obenem predstavljeni tudi vsak s svojimi likovnimi stvaritvami. Razstava bo potem, ko se bo iztekla v Brestanici, obiskala še Slovenj Gradec, M aribor in Ljubljano. Merilo bogastva naroda je znanje V Portorožu potekajo študijski dnevi kadrovskih d elavcev iz delovnih organ izacij Dobra udeležba tudi iz Dolenjske in Posavja Razvoj zavira š e v se preveč zakoreninjena m iselnost, da je stroj pom em bnejši od človeka z znanjem PORTOROŽ Osrednja tema letošnjih študijskih dnevov kadrovskih delavcev Slovenije, ki potekajo ta teden (od včeraj) v enem od tukajšnjih hotelov, se nanaša na razreševanje pereče problematike zaposlovanja in kadrovske politike v podjetjih v razmerah tržnega gospodarstva, ko se je potrebno hitreje vključevati v svetovne tehnološke tokove. Predsednik programskega odbora študijskih dnevov mag. Viktor Žakelj, sicer eden od podpredsednikov republiške konference Socialistične zveze, je poudaril, da bi radi predvsem spodbudili proces spreminjanja miselnosti o tem, daje vlaganje v razvoj kadrov več kot nujno in upravičeno. Odnosi med proizvodnimi tvorci so se namreč spremenili: človekovo znanje je spodrinilo vlogo kapitala, energije in drugih dejavnikov, ki so imeli svojčas pomembnejšo vlogo, kot jo imajo danes.»v prejšnjih stoletjih se je za bogastvo narodov štelo zlato v državni zakladnici in dragulji v vladarjevi kroni. V bližnji preteklosti se je bogastvo često izenačevalo s tovarnami, rudniki in proizvodnimi stroji znotraj nacionalnih meja. Čudežno ponovno rojstvo Evrope in Japonske po drugi svetovni vojni pa je dokazalo, da nacionalno bogastvo v resnici predstavljajo ljudje človeški kapital, ki ga predstavlja znanje, usposobljenost, organizacija in motivacija.«mag. Viktor Žakelj je s to ugotovitvijo nakazal eno od temeljnih sodobnih spoznanj o stvarnih vrednotah in bogastvu. Na nedavnem strokovnem pos- Klub za nadarjene učence Ustanavljajo ga pri Društvu ped agoških d elavcev Dolenjske za v se štiri dolenjske občine NOVO MESTO V dolenjski regiji prejema štipendije za nadarjene učence več kot sto mladih. Od tega jih je več kot polovica iz n o -' vomeške občine, precej manj jih je iz trebanjske, še manj pa iz obeh belokranjskih občin. Podatki kažejo, daje v vsaki generaciji učencev 2 do 3 odstotke takih, ki po učnem in tekmovalnem uspehu ter sploh po interesih znatno prekašajo vrstnike, poleg tega pa tudi testi pokažejo, da so zelo talentirani. Pedagogi, v sodelovanju z njimi pa tudi drugi, so se dolgo ukvarjali z mislijo, kako tem mladim nadobudnežem pomagati, jim omogočiti, da bodo najkoristneje izrabili svoj dar že zdaj, ko so še v zadnjih letnikih osnovnih šol oziroma že v srednjih šolah in je zanje tisto, kar ponuja reden pouk, premalo. Pri tem so manj imeli v mislih tako imenovani dodatni pouk in dodatno zaposlitev v okviru šol, ki jih ti učenci pač obiskujejo, kot to, da bi jim omogočili delati na tistih področjih, kjer se učenci počutijo najbolj doma in za katera je njihova vedoželjnost največja. Ponudila seje možnost organizirane pomoči nadarjenim učencem, in sicer se prav zdaj pri Društvu pedagoških delavcev Dolenjske rojeva tako imenovani klub za nadarjene učence. To obliko delovanja so pozdravili tako učenci kot tudi njihovi starši, bilo je že nekaj sestankov, od tega zadnji v ponedeljek, 14. novembra, popoldne, ko naj bi klub tudi formalno ustanovili in mu določili delovni program. Zaradi nepopolne udeležbe pa kluba, ki bo sicer deloval v okviru Društva pedagoških delavcev Dolenjske, še niso mogli ustanoviti, pogovorili pa so se o tem, kako naj bi delal in s čim naj bi se ukvarjal. Kot rečeno, to ne bo klub nadarjenih učencev, pač pa za te učence, kar pomeni, da bodo v njem tudi odrasli, ki ga bodo tudi vodili. Učenci bodo v njem glede na interese delovanja za zdaj povezani v šest skupin. Strokovno bodo z. njimi delali priznani strokovnjaki. Prej ko slej bo ta klub potreboval tako dovolj denarja kot tudi stalne prostore, da bo lahko nemoteno deloval. Za zdaj se bodo v klub vključeni sestajali v prostorih nekdanjega dijaškega doma v Šmihelu. I. ZORAN vetu slovenskih andragogov na Otočcu je ekonomist Živko Pregl, izvršni sekretar v predsedstvu CK ŽKS, govoreč o razvojni preobrazbi slovenskega gospodarstva, citiral ameriškega strokovnjaka, ki je med drugim zapisal: Ljudje, torej kadri so nad vsem, tako v kapitalističnih kot tudi socialističnih deležah, pri nas ali kje na Zahodu. Na študijskih dnevih kadrovskih delavcev v Portorožu, ki se ga udeležuje več kot 5 strokovnjakov, poleg slovenskih še strokovnjaki iz drugih republik, zamejstva ter iz ZRN in Danske, obravnavajo predvsem te tematske sklope: kako doživljamo trg delovne sile in v okviru tega, kakšna je stopnja nevarnosti množične brezposelnosti; ekonomika razvoja kadrov in izobraževanja; Portoroških študijskih dnevov se udeležuje tudi večje število kadrovskih delavcev iz dolenjske in posavske regije, zlasti še iz Novega mesta in novomeške občine na čelu z zastopniki iz IMV, kjer pravkar poteka intenzivna kadrovska prenova, ter Krke, kije bila glede na razreševanje kadrovske problematike že do zdaj med vodilnimi v Sloveniji. metode in merila učinkovitosti vlaganja v kadre; razmerje med trgom delovne sile in socialo; kakovost dela in življenja pa kadrovska informatika v delovnih organizacijah. DANES V KRKI POGOVOR O JEZIKU I. Z. NOVO MESTO Nerožnate razmere v gospodarstvu in vsakdanjem življenju se po svoje odražajo tudi v medsebojnem sporazumevanju, zlasti še v pisnem obveščanju. Če naj gospodarstvo res splava iz krize, je nujno tudi to, da posluje v jeziku, v katerem ne bo sprenevedanja, nerazumljivih fraz in političnih okraskov. O tem, kako to doseči, bo beseda tekla danes dopoldne v knjižnici novomeške tovarne zdravil Krka. Na pogovor o jeziku v gospodarstvu so povabili tudi delovno skupino za jezik v gospodarstvu in turizmu pri Svetu za slovenščino v javnosti, delujočem v okviru republiške konference SZDL Slovenije. in ubrani igri. Glede na to, da so Lorenzi dovolj znani, so novomeški obiskovalci, vasj njih poznavalski del, z večjim zanimanjem pričakovali nastop godalnega kvarteta iz Tbilisija, ki mu še niso mogli prisluhniti. Poleg tega je že najava, da prihajajo v goste vrhunski glasbeni umetniki iz Sovjetske zveze, zahtevala več kot dolžno spoštovanje. Ob tem tudi ni bilo moč prezreti že utijenega mišljenja kri- ZIMSKI ČAS OGLEDOV V DOLENJSKEM MUZEJU NOVO MESTO Obiskovalci Dolenjskega muzeja v Novem mestu si lahko ogledajo njegove zbirke v zimskem času od torka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ob ponedeljkih je muzej zaprt za oglede. I tike, s katerim so bile opremljene informacije o tem gruzinskem instrumentalnem sestavu in so v Novo mesto prispele več tednov pred glasbeniki. Mišljenje kritike pa je, da je kvartet iz Tbilisija sestav, ki ga odlikujejo virtuoznost, izvajalska disciplina, neposrednost in temperament. Gruzinski godalni kvartet (Konstantin Vardeli prva violina, Tamaz Batiašvili druga violina, Nodar Žvanija viola in Otar Čibinišvili violončelo) je v Domu kulture nastopil s programom, ki je obsegal dela Dmitrija Šoštakoviča, Franza Schuberta in Ludvviga van Beethovna. Obiskovalci obeh koncertov so tako imeli priložnost ne le prisluhniti, temveč celo primerjati izvedbe Šoštakovičevih skladb, saj seje naključilo, da sta imela oba ansambla na programu isto skladbo tega mojstra Allegretto. Vendar naj bo to omenjeno le mimogrede. Pomembnejše od tega je, da so obiskovalci lahko resnično uživali ob glasbi, poznavalci pa tudi dobili odgovor na vprašanje, kaj je pravzaprav tisto, kar temu godalnemu kvartetu odpira vrata v evropske metropole in ga vabi na velike glasbene festivale. 1. ZORAN LEPO DARILO ZA PRAZNIK Sevniška županja Breda Mijovič seje zahvalila umetniku Alojzu Koncu za lepo darilo sevniškemu občinskemu prazniku. Ob pomembnem kulturnem dogodku, ki ga je omogočila sevniška občinska kulturna skupnost, sta nastopila pred številnim občinstvom oktet Boštanjski fantje in Mateja Koležnik. Na sliki: prve čestitke umetniku ob otvoritvi razstave. (Foto: P. Perc) Konec razstavlja na gradu Razstava 79 del Alojza Konca na sevniškem gradu bo odprta do 1. decembra Ko SEVNICA»V Končevem ustvarjalnem opusu se razkriva raznolikost formalnega izraza v figurativnem in abstraktnem smislu, vendar vsa njegova izpoved ni iskanje poti do najustreznejše stereotipne oblike interpretacije, temveč je rezultanta notranje potrebe po ohranjevanju raznolikosti formalne in izrazne formulacije,«je minuli četrtek odprto samostojno razstavo sevniškega akademskega slikarja Alojza Konca v novi galeriji na sevniškem gradu označila umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik iz Posavskega muzeja v Brežicah. Na razstavi, ki bo odprta do 1. decembra, je na ogled 79 Končevih del, nastalih med leti 1976 in Konec prehaja s svojim ustvarjalnim opusom iz modernističnega konceptualizma k spet oživljeni figurativnosti, ki pa je izrazno zelo raznolika. Svoje delo hkrati globoko občuti in razumsko nadzoruje, slikarski jezik in dogajanje podredi tre- nutni volji in izpovedni moči, kar mu ne dopušča oblikovanje osebnega sloga, ki ne more preiti v rutinski obrazec in samovšečno maniro. Po letu 1985 se je začel Konec ukvarjati s kiparjenjem, ustvarjanjem male intimne plastike, ki je največkrat modelirana v glini in predstavlja ženske in moške akte v različnih gibih. V kiparstvu išče nove izrazne možnosti z netradicionalnimi umetniškimi materiali. P. P. l / CEKUTA V GALERIJI SMELT LJUBLJANA V galeriji Smelt v Ljubljani, Titova 184, bodo v ponedeljek, 21. novembra, zvečer odprli razstavo del slovenskega slikarja Jureta Cekute. Gre za mlajšega ustvarjalca, ki pa je od leta 1977 do zdaj imel že blizu 6 samostojnih razstav doma in v tujini. gostujejo kultura in izobraževanje Pejzaži čuda (Krajine čudes) O pesniškem almanahu šesterice neslovenskih avtorjev Desestletno srečevanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, udomljenih v Sloveniji, je med približno 4 avtoiji, kolikor se jih vključuje v organizirano delovanje,»odkrilo«nekaj izmen, predvsem v poeziji, ki vidno izstopajo s svojo ustvarjalnostjo in o njih lahko govorimo kot o izoblikovanih pesniških osebnostih. Šesterico najboljših in najizrazitejših pesniških peres (iz vrste srečujočih se vsako leto v drugem slovenskem mestu) predstavlja pesniški almanah Pejzaži čuda (Krajine čudes), ki sta ga letos (ob jubilejnem srečanju, kije bilo nedavno na Jesenicah) izdala ZKO Slovenije in republiški sindikalni svet. Ti pesniki so: Jadranka Matič-Zupančič iz Novega mesta, David Tasič (eden od urednikov Mladine in eden od četverice obsojenih), Jure Drljepan iz Ljubljane, Dušan Cunjak iz Ljubljane, Branislav Banič iz Novega mesta in Ratomir Ilič z Raven na Koroškem. V almanahu je 22 njihovih pesmi, izbor pa je opravil in spremno besedo napisal Radomir Ivanovič. Z največ pesmimi, petimi, je predstavljena Jadranka Matič-Zu' pančič, katere poezija je docela speljana v najsodobnejše literarne tokove in pomeni lep obet za hrvaško pesništvo. Tasič ima v almanahu štiri pesmi, prav toliko Drljepan, medtem ko so Cunjak, Banič in Ilič zastopani s po tremi pesmimi. Pri vseh so pota nastajanja pesmi različna, tako je nekaterim bližja intimistična, drugim angažirana, tretjim pa meditativna poezija, v kateri prevladuje lirska refleksija. Sicer pa za nobeno pesem, ki hoče biti res avtentična, ni odločilno to, kakšno tematiko obdeluje, s kakšnim motivom se ukvarja, temveč je pomembnejše od tega, kakšna je estetska obdelava pesniškega gradiva. Tudi po tem se avtorji pesniškega almanaha Čuda pejzaža (Krajine čudes) med seboj razlikujejo. 1. Z. NOVA RAZSTAVA RAJMERJEVIH SLIK ČRNOM ELJ V tukajšnjem kulturnem domu bodo jutri, v petek, 18. novembra, ob 18.3 odprli razstavo slikarskih del samouka, 32-letnega Janeza Rajmerja, kovinostrugarja iz Črnomlja. Slikar, ki se je likovno izpopolnjeval na izobraževalnih kolonijah ZKO Slovenije, ima za seboj že več samostojnih in skupinskih razstav. Tokratno razstavo je naslovil Nebo in zemlja, na njej pa bodo slike z belokranjskimi pokrajinskimi motivi in tudi druge. Z (za zdaj) brezplačnim avtobusnim prevozom na koncert (v Zagreb) NOVO M ESTO Dom kulture kot osrednji organizator gledaliških in glasbenih prireditev v dolenjski metropoli je že s septembra sprejetim programom koncertov za novo sezono obiskovalcem zagotovil, da bosta poleg sedmih koncertov v Novem mestu še dva v drugih krajih, za katera bo prijavljenim pravočasno priskrbel vstopnice in organiziral avtobusni prevoz. Na prvo tako potovanje novomeškim obiskovalcem koncertov ni bilo treba dolgo čakati, na vrsti je bilo že po prvem koncertu v Domu kulture, in sicer v četrtek, 1. novembra, popoldne, ko je izpred Doma kulture oziroma s Prešernovega trga odpeljal proti Zagrebu poseben avtobus s tistimi Novomeščani, ki so se želeli zvečer udeležiti koncerta simfoničnega orkestra Radia Peking v dvorani Vatroslava Lisinskega v hrvaškem prestolnem mestu. Po vrnitvi iz Zagreba so nekateri najbolj navdušeni potniki posebnega a vtobusa pripo vedo vali, kako se j im je to obiskovalsko gostovanje v dvorani Vatroslava Lisinskega izplačalo, češ da so lahko za vsega 12. din, kolikor je veljala vstopnina, prvič v življenju v živo prisluhnili simfonikom pekinškega radia. Pri tem, so dostavljali, pa je bilo še posebej zanimivo slišati, kako kitajski umetniki izvajajo evropsko klasično glasbo. V Jugoslaviji prvič gostujoči simfonični orkester pekinškega radia je na omenjenem koncertu pod vodstvom dirigenta Yuana Fanga izvajal Paganinijeve in Brahmsove skladbe. Kot solist je nastopil violinist Lu Siqing in prišel predvsem do izraza pri izvajanju Paganinijevih del Medtem se koncertni spored v Domu kulture odvija, kakor so ga načrtovali. Za nami je tudi nastop Gruzinskega godalnega kvarteta iz Sovjetske zveze, zelo hitro pa bo spet prišel čas za novo, drugi potovanje na koncert drugam. A li bo poseben avtobus peljal novomeške ljubitelje glasbe v Ljubljano ali morebiti spet v Zagreb, zdaj še ni moč povedati, ker drugi koncert zunaj Novega mesta še ni izbran. Prav gotovo pa bo tudi v drugo avtobus povsem zaseden, kotje bil prvič, in tudi potnikom ne bo treba globlje posreči v žep za več kot vstopnino. Pa tudi če bi morali poslej primakniti še kaj za prevoz, skupni stroški za obisk koncerta ne bi bistveno presegli vstopnine za ogled kake hokejske tekme, da ob tem niti ne delamo primerja v z vsotami, kijih zahtevajo za ogled vse prej kot kulturnih dogajanj na žogobrcarskih stadionih. 1. ZO RAN

8 pisma in odmevi Se o narezku Ugovor IS in dodatno pojasnilo uredništva V Dolenjskem listu je bila 27. oktobra na peli strani v rubriki»trebanjske iveri«objavljena iver z naslovom»narezek«. Avtor iveri navaja neresnično trditev, da je»nekdo iz občine naročil narezek,«kije potem»romal med pomije«, ker ni bilo pravočasnega preklica naročila. Preverili smo trditev in ugotovili, da ni nihče iz občine naročil narezka za goste okrogle mize o inovacijah. Trditev,»da: bo moral nekdo na občini poskrbeti, da bo račun za 8 milijončkov vredno zakusko tudi plačan«, ni resnična, saj smo v gostilni Grmada dobili izjavo, da na občino Trebnje v zvezi s spornim narezkom ne bodo poslali nobenega računa, ker ga občina tudi ni naročila. Predsednik izvršnega sveta: MAKS KURENT POJASNILO UREDNIŠTVA Prizadetost občinskega izvršnega sveta zaradi notice v Trebanjski iverih je upravičena v toliko, ker pisec ni povsem natančno in konkretno zapisal, kdo so tisti»na občini«, ki so naročili narezek in nato nanj pozabili. Ljudje pod izrazom»na občini«pojmujejo zelo širok krog ljudi, tudi tistih, ki delajo v skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti. In ker je očitno potrebno natančnejše pojasnilo, dodajamo: tajnica občinske raziskovalne skupnosti je dan pred okroglo mizo informativno naročila omenjeni narezek, naslednji dan pa tega ni dokončno niti potrdila niti ovrgla. Računa raziskovalna skupnost še vedno ni dobila. RAZSTAVA ROČNIH DEL RIBNICA Učenci osnovne šole Dr. France Prešeren iz Ribnice se pogosto predstavljajo javnosti z raznimi nastopi in razstavami. Tokrat so v domu JLA pripravili razstavo svojih ročnih del. Omogočili so jo izobraževalna skupnost, turistično društvo, Spominkarstvo, dom JLA in cvetličarna»nevenka«. M. G-č ŠOLA BREZ KUHINJE RIBNICA Že skoraj leto dni traja obnova prostorov stare osnovne šole v Ribnici, kjer bo tudi šolska kuhinja. Obnova bi morala biti že končana, a se še kar vleče. Solarji pa se medtem za kosilo znajdejo, kakor vedo in znajo. Največ jih nosi hrano s seboj v šolo, nekateri jedo v obratih družbene prehrane po podjetjih, kjer so zaposleni starši, nekaj pa jih je kar brez hrane. Kljub vsem težavam bi moralo vodstvo šole le zagotoviti šolarjem hrano, da ne bi bilo teh zapletljajev, do katerih prihaja zdaj. M. G.-č OBVESTILO Vse borke in borce 5. SNOUB Ivan C ankar vabim o, da se v čim večjem številu udeležijo volilnega zbora, ki bo v soboto, 19. novem bra, ob 11. uri v dom u JLA Ljubljana. Na zboru bo podano poročilo o štiriletnem delu odbora, izvolili bom o nov odbor in predsedstvo Skupnosti borcev ter podelili brigadna odličja in priznanja. Zatem bo družabno srečanje, posvečeno 46. obletnici ustanovitve Cankarjeve brigade. Skupnost borcev brigade Ivan Cankar Gostoljubna Sremska Mitroviča Brigadirska proslava Na proslavi ob 4-letnici gradnje avtomobilske ceste bratstva in enotnosti, ki je bila sicer 22. oktobra v Sremski Mitroviči, so nas brigadirje-veterane sprejeli z vsemi častmi. Počutili smo se v središču pozornosti, in to tako ob govorih na tribuni, kot ob sodelovanju na okrogli mizi. Kar trije udeleženci iz Slovenije, in to v veliko veselje sami mladi so govorili in želi aplavz.»v mladini je bodočnost,«je bilo slišati in ob tem so bili mnogi zadovoljni in začudeni hkrati, nad našim sodelovanjem mladih in brigadirjev veteranov. V veliki športni dvorani so nam deklice iz Sombora priredile spektakel. Bile so čudovite v rumenih kostimih in čeveljčkih, roza in turkiznih srajčkah in ob modernih zvokih so nasmejano migale in prepevale nam brigadirjem-veteranom v pozdrav. Spreletaval nas je srh in v oči so nam vrele solze sreče. Hvala plesalkam! Večer smo veselo preživeli, prepevajoč pesmi v našem in drugih jezikih, bili smo v družbi tamkajšnjih mladih funkcionarjev in na slovesnosti smo si izmenjali tudi skromna spominska darila. Bojazen, ki se nas je lotevala pred odhodom na proslavo, seje pokazala kot prazen balon. V mestu smo videli čisto mirne sprehajalce. Gostitelji so bili zelo prisrčni in požrtvovalni, zelo gostoljubni. Ampak hotel, kjer smo stanovali, je bil zanemarjen: dvigalo v njem ni delalo, hodniki so bili v temi, telefon je bil gluh, radio razbit, lepa tla popackana, večerja je bila brez tople predjedi. Vseeno so nas gostitelji pospremili na pot z bogato popotnico. Za vse smo jim brigadirji-veterani iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta in Nove Gorice hvaležni. FANI KOVAČIČ Kakšna šola za čas, ki prihaja Prav je, da v času demokratizacije tudi šo lstv o zajame val pluralizma Če smo bili še pred kratkim nezadovoljni nad nezainteresiranostjo prosvetnih delavcev za družbena dogajanja, to danes ne moremo več biti. Dogodki zadnjega časa so nas preko sredstev obveščanja potegnili v vrtinec zanimanja za vprašanja prenove življenja v Jugoslaviji. Iz neposredne bližine spremljamo in tudi čutimo na lastni koži, kako se v naši družbi zapletamo v različna protislovja tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Vse manj velja načelo, daje področje šolstva tisto, ki smo mu prilepili zvenečo nalepko dejavnost posebnega družbenega pomena... Generacije mladih pa odraščajo in nas vse bolj kritično ocenjujejo, mi pa jim še zmeraj povečini predavamo, besedičimo, pridigamo... V zadnjih mesecih v šolstvu največ govorimo o racionalizaciji. To naj bi bil rešilni ključ za izhod iz sedanje zagate, ko primanjkuje denarja celo za tisto, kar je dala družba pod pokrov zagotovljenega programa, da o dogovorjenem niti ne govorimo. Celodnevno osnovno šolo, ki jo je dr. O. Autor označil za»ta žalostni, a razumljivi konec nekega voluntarizma«, smo kar na hitro začeli ukinjati. S povečano participacijo staršev smo dosegli, da seje ponekod število otrok v oddelkih podaljšanega bivanja zmanjšalo več kot za pol. V nezadovoljivi meri sta prisotna fakultativni in dodatni pouk za uka željne in nadarjene učence. Starši vedno težje zmorejo strošek za glasbeno šolo. V srednjih šolah že uvajajo sodueležbo staršev pri nakupu učne tehnologije in za udejanjanje programov interesnih dejavnosti. Mladi starši obupavajo, saj ni niti najmanjše možnosti za večanje kapacitete vzgojnovarstvenih organizacij. T oje le nekaj najbolj kričečih zagat, ki kažejo na vse večjo družbeno revščino in so razburkale začetek tega šolskega leta. Celoten vzgojnoizobraževalni sistem v naši družbi skoraj vxceloti temelji na šoli. Še več! Zadnja leta je družba šoli obešala na njena ramena tudi naloge, ki niso več ozko vezane na vzgojo in izobraževanje; tako so šole morale sprejeti skrb za zdravo prehrano, za varstvo vozačev, za preživljanje prostega časa mladih, za različna srečanja in tekmovanja učencev, za zimske in poletne počitniške programe. Pa je šola dejansko dolžna in sposobna sprejemati levji delež vseh naštetih odgovornih nalog? Dr.L. Horvat: novi predsednik Komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo seje zavzel, da bi šolstvu morali najprej dati osnovni materialni standard, šele potem bomo lahko določili osnovne izobraževalne zahteve, zahteve, ki veljajo v visoko razvitem svetu. Meni tudi, da teh zahtev ne bomo izpeljali z vedno novimi reformami, ampak s permanentnim strokovnim delom na vseh področjih šolstva. V ta sklop zahtev se vključuje tudi program permanentnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, ki nikakor ne more zaživeti, saj zmanjkuje denarja že pri organizaciji aktivov za vzgojitelje in učitelje. Zagotavljanje potreb po materialnih osnovah je torej očitno. Temelj vsake države je vzgoja mladih. (Diogenesj O b tej zahtevi pričakujemo, da bodo svoj delež k prenovi šolstva prispevali tudi trije zakoni: zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju, zakon o pedagoški službi in zakon o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja. Zlasti zakon na področju usmerjenega izobraževanja bo prinesel vrsto sprememb, saj je treba to šolstvo racionalizirati in hkrati upoštevati dosedanje izkušnje ter rezultate evalvacijskih raziskav. Osnovni cilj vseh prizadevanj pa mora biti taka srednja šola, ki bo mlade ljudi navajala na odgovoren odnos do dela in delovne discipline in jim dala vedeti, da je učenje resno delo, ki ne dovoljuje preračunljivosti. Kakšna naj bo potem šola za čas, ki prihaja? O tem seje veliko govorilo na posvetu ob 3-letnici enotne osnovne šole konec septembra v Ljubljani. Za nove pobude seje zavzel tudi dr. Oskar Autor s Pedagoške fakultete v Mariboru. Ko je ponudil različne alternative, se je zavzel za revizijo vsebin sedanjega temeljnega programa, za uvedbo dodatnega pouka že na razredni stopnji, za ukinitev gospodinjstva in DMV terv vključitev njunih vsebin v ostale predmete, možnost izbire drugega tujega jezika. Celotno vzgojno-izobraževalno delo naj bi bilo prežeto z notranjo (didaktično) diferenciacijo in gibljivo (nivojsko) diferenciranim poukom. V času, ko slovenski in jugoslovanski družbeni prostor doživljata prodor demokratičnih pobud, je prav, da tudi šolstvo zajame val pluralizma pogledov in misli. V življenjski šoli naj se odražajo alternativna gibanja; skozi pionirsko in mladinsko organizacijo bi morala šola postati celo pobudnik novih gibanj! Le tako se bomo približali aktualni zahtevi šola po meri učenca... IVAN MIRT Veselje in muka Sv. Ane Občudovalci jo častijo pa tudi onesnažujejo RIBNICA Ribničarnje vedno bolj častijo Sv. Ano, najvišji vrh v Mali gori, ki ni zanimiv le za planince, ampak tudi za rekreativce in sploh vse občane. O dkar je v modi rekreacija, pešačenje in zdrav način življenja, je naskokov na Sv. Ano vedno več, iz knjige, ki jo vodijo na tej planinski točki, pa je Še: Ko v Rinži ne bo več rib Odgovor KS K očevje-m esto na pism o bralca, objavljeno 27. oktobra V Dolenjskem listu št. 43 ste 27. oktobra objavili prispevek Franca Gregorčiča iz Kočevja, v katerem je nekaj netočnosti in subjektivno podanih polresnic. Naš namen ni, da bi vodili polemiko v listu, menimo pa, daje prav, da se prikaže dejansko stanje glede reke Rinže in regulacije njenega vodostaja v letošnjem poletju. Zaradi izredno sušnega letošnjega poletja je bil tudi vodostaj Rinže od konca junija do konca avgusta izredno nizek. Reka, ki se od izvira do požiralnika vije v številnih meandrih, je zelo počasna in IV. stopnje onesnaženosti. Ker je v juliju bil izredno nizek vodostaj (suša in ne nepravilno reguliranje z zapornicami), seje krajevna skupnost Kočevje-mesto dogovorila z Ribiškim društvom Kočevje, da bodo ribiči pomagali ribam s»prezračevanjem«vode na ta način, da bi dnevno nekajkrat prevozili Rinžo z motornim čolnom po njenem vodotoku. KS Kočevje-mesto dala na razpolago tudi motor za čoln. f al se med številnimi ribiči ni našel nihče (tudi tov. Gregorčič ne), ki bi to delo opravil. Čemu služijo zapornice na rekah, je vsakomur jasno. Poudariti, moramo, da sta od pravilnega dela z zapornicami odvisni tudi dve zajetji za tehnološko vodo. Tovarni Tekstilana in Melamin Kočevje uporabljata vodo Rinže v svojem proizvodnem procesu. Na delo zaporničarja tov. Pirmana do danes ni bilo nikakršne pripombe. Celo nasprotno, prebivalci Dolge vasi in Livolda, ki živijo ob strugi Rinže pod zapornicami, vedo povedati, da odkar upravlja z zapornicami on, še ni prišlo do poplavljanja v spodnjem toku Rinže kljub Vračam zlati znak OF Pism o predsedniku RK SZDLS Jožetu Sm oletu Leta 1986 sem za delo v ZSMS prejel zlati znak OF. Že pri moji kandidaturi in izboru je prišlo do zapletov, saj je morala žirija na izredni seji še enkrat pretehtati mojo»pravovernost«. Zlati znak sem zato sprejel kot priznanje neki politični drugačnosti, ki sem jo skupaj z Igorjem Bavčarjem, Janezom Janjo, Srečom Kirnom, Miletom Šetincem in mnogimi drugimi v mladinski organizaciji pomagal sooblikovati in kije vtkana v novomeški in krški mladinski kongres. Tedaj sem verjel, da je ta naša drugačnost začetek priznavanja pluralizma v družbi in v SZDL, zato sem ta sistem pomagal soustvarjati. Razprava o ustavnih amandmajih, kandidacijski postopek za člana predsedstva SR Slovenije, kazenski postopek pred ljubljanskim vojaškim sodiščem, vročitev pozivov na prestajanje kazni obsojencem in zadnji nastopi slovenske politike, vse toje dokončno razdelilo slovensko javnost. RK SZDL v tej delitvi stoji nasproti demokratični javnosti, še več, nekateri njeni funkcionarji so napadli Odbor, ker so tako razumeli svojo frontno vlogo. Po kandidacijski konferenci mi je povsem jasno, da se SZDL pluralizma ne gre zares in ne more biti»opozicija«partiji, ker je samo njena»vojaška trobenta«. Svojega političnega prepričanja v tej»zvezi«ne morem več izpričevati, saj je zave- zana enemu centru in eni ideologiji. Ni pa to tragično, saj nastajajo nove pluralistične zveze. Zaradi vsega tega SZDL ni več moja organizacija in ji zato vračam zlati znak OF. BOJAN FINK Novo mesto nekajkratnim visokim vodam. Namen zapornic pa je predvsem vzdrževati pravilen vodni režin tako zgornjega toka reke kot istega pod zapornicami. Tov. Gregorčiču nihče ne oporeka 14-letnih zaslug za opravljanje dela zaporničarja. Glede plačila smo se sproti dogovarjali (mimogrede: znesek, ki ga navaja tov. Gregorčič, ni točen). Z delom je prenehal na lastno željo s pojasnilom, da bi imel rad že enkrat mir, ker je v pokoju. Vsi, ki se spominjamo Rinže izpred 2 let in več, ko smo se v njej še kopali, se zavedamo, da bo po njej moralo preteči še mnogo vode, da bo takšna kot nekoč. V tej smeri je tudi že nekaj narejenega. V tem trenutku je v zaključni fazi tudi gradnja kanalizacijskega omrežja Stara cerkev Slovenska vas Mahovnik Kočevje, ki bo priključeno na centralno čistilno napravo. S to investicijo bo odpravljeno vsakršno odtekanje fekalnih voda v Rinžo iz vseh objektov višje od mostu pri cerkvi in z levega brega Rinže.»Vino ni bilo pošteno ocenjeno«p ism o užaljenega bralca Društvo vinogradnikov Bele krajine podružnica Semič je tudi letos organiziralo pokušnjo vin oz. letošnjega mošta. Sem član društva, navdušen vinogradnik in kletar, in ker sem do sedaj dal vino skoraj na vsako razstavo, sem tudi letos dal v oceno mošt lastnega pridelka modre frankinje in žametne črnine. Vzorec je dobil številko 43 in ocenjevalna komisija ga je 7. novembra v Semiču izločila kot neprimerno in celo ugotovila, daje moj mošt iz grozdja hibrida baharica. Kot vinogradnik in kletar, saj kletarim že vrsto let, pa dobro vem in lahko prisežem, da v mojem moštu ni niti ene jagode hibridne trte, pač pa potegne po okusu modre frankinje in tako mogoče ocenjevalca zavede. Zaradi te ocene se čutim zelo prizadetega in užaljenega in Vas prosim, da objavite to pismo. Mogoče se Vam zdi, da je to, malenkost in da se zaradi nje nima smisla razburjati, toda ni tako. Vsak pošten vi- _ nogradnik je zelo občutljiv za oceno' svojega pridelka, posebno če komisija spozna žlahtno vino za hibridno, kar je neopravičljiva napaka. Prosim DVB-podružnica Semič, da pošlje nekoga k meni v klet, da tam oceni moj mošt oz. vino. Možno je, da je prišlo pri ocenjevanju do zamenjave vzorca, toda v tem primeru bi se mi moralo DVB opravičiti.,ože RAUH Sadinja vas 7 Za vse, ki jim ni vseeno za usodo Rinže, kije kljub vsemu romantična reka, pa pripravljata KS Kočevje-mesto in občinska konferenca SZDL Kočevje problemsko konferenco, na kateri bomo z diapozitivi predstavili Rinžo od izvira v Slovenski vasi do požiralnika v Livoldu in obravnavali vprašanja v zvezi z njenim varstvom. Datum sklica problemske konference bo objavljen v Kočevskih novicah in na plakatih. Iz navedenega lahko nezlonameren bralec vidi, da Rinža le ni prepuščena stihiji in usodi mnogih naših rek in potokov. Za KS KOČEVJE-MESTO: BORUT HOČEVAR tajnik videti, da je bil letos obisk največji. Pri Sv. Ani je tudi cerkvica, kije kulturni in zgodovinski spomenik. Denar za njeno obnovo so prispevali vaščani Lepovč, Gorenje vasi, Brega, Zapuž in Dolejih Lazov. Precej obiskovalcev privabijo tudi verski obredi. Na obisk pa prihajajo tudi organizirane skupine, med katerimi naj omenim tudi šolarje iz Ribnice. Vse našteto jepohvalno, žal pa je potrebna tudi kritika. Jzletniki odmetavajo po Sv. Ani prazne steklenice, tetrapak, časopise, konzervne škatle, polivinilne vrečke in drugo. Obiskovalci torej spreminjajo to lepo in zaželjeno izletniško točko v pravo smetišče, ki kaže, kakšna je njihova kulturna raven. Vsak kulturni izletnik bi odnesel smeti v vrečkidomov. Prav pa bi bilo, če bi bilo tu nekaj posod za odpadke, vendar bi jih bilo treba redno prazniti. Nekateri predlagajo tudi, da bi občasno organizi-, rali čiščenje tega območja. Ta predlog je na videz v redu, gotovo pa ni povsem prav, da bi eni smeti odmetavali, drugi pa bi jih za njimi pospravljali. Vsak naj poskrbi za svoje smeti, M. GLAVONJIČ Po vsem tem, kar zdaj doživljamo, menim, da ostajamo pri rdečemu planu z zelenim valom in zelenem planu z rdečim valom. (Cveto Gradišar) Viktoriji Kulovec v spomin Na pokopališču v Vavti vasi so se v soboto popoldne, 4. novembra, za vedno poslovili od spoštovane učiteljice Viktorije Kulovec sorodniki, prijatelji, znanci in številni krajani. Življenjska pot Viktorije Kulovec je stekla v Vavti vasi Tuje obiskvoala prva dva razreda osnovne šole. V prvi razred je stopila, ko ji je bilo komaj nekaj mesecev več kot pet let. Že kot sedemletno dekletce je šla od doma: od 3. razreda je hodila v šolo v Kočevju, bivala pa je v internatu. Med prvo svetovno vojno so bili v pritličju internata nameščeni vojaki, v nadstropju pa otroci. Preden je šla na učiteljišče, je bila leto dni doma, ker je bila premlada, da bi lahko vstopila. Tri letnike učiteljišča je naredila pri uršulinkah v Ljubljani, eno leto pa je obiskovala ljubljansko državno učiteljišče. Leta 1923 je kot devetnajstletna učiteljica nastopila svojo prvo službo v Ajdovcu in tam poučevala tri leta. Potem je prišla učit v Vavto vas, kjer je učila razrede od prvega do petega. Cc je bila potreba, je od časa do časa v višjih razredih učila srbohrvaški jezik in zgodovino. Po odhodu upravitelja šole Štularja v Ljubljano je leta 1938 prevzela ravnateljevanje in vodila šolo do osvoboditve. Učiteljski poklic je Viko globoko iz- polnjeval, učila je z dušo in srcem. Otroke je imela zelo rada. Ti pa sojo radi spremljali v šolo in domov. Eden njenih učencev, danes pomemben mož, mi je dejal, da je bila človeško topla in daje posijalo sonce, ko je stopila v razred. Veselila seje znanja otrok in njihovega lepega vedenja. Svoje znanje je rada razdajala tudi izven šole. Med vojno je brezplačno inštruirala otroke, da so šli delat izpit za nižjo gimnazijo v Črnomelj takoj po osvoboditvi. Ves arhiv šole je varno spravila na svojem domu, tako da se je v celoti ohranil. Otrokom in šoli je Vika dala 22 let poklicnega dela. Ko je bila že upokojena, je honoroarno opravljala računovodska dela na šoli v Vavti vasi in pisala kroniko šole. Več kot 1 let pa je Vika Kulovčeva delala v Študijski knjižnici Mirana Jarca, kamor je prišla 1. februarja 1954 leta in delala do Najprej je delala pri katalogu decimalne klasifikacije ip katalogu rokopisov, tem opravilom pa so se pridružili še blagajniški posli za knjižnico. Zatem je vodila rokopisno zbirko, blagajniške posle in opravljala dopoldansko dežurstvo v čitalnici. Leta 1961 je prevzela računovodstvo knjižnice in del administracije ter vodila rokopisno zbirko. Med leti službovanja v knjižnici je bila v prostem času tudi poverjenica Prešernove družbp za Vavto vas. Sodelovala je v okrajnem učiteljskem pevskem zboru in bila več let tajnica pevskega društva tega zbora. Tudi v knjižnici je rada delala, bila pri delu vzorna in uspešna. Počutila se je lepo, saj je v knjigah dobila ogromno, kar je izpolnilo njeno vedoželjnost. V svoji domači knjižnici je vpeljala red in sistematiko poklicne knjižnice. Marsikateremu dijaku in študentu domačinu je svetovala in izposojala svoje knjige. Vika je imela rada ljudi in je z njimi rada imela stike. Po naravi je bila radovedna in vedoželjna. Neprestano-je hotela videti, vedeti, spoznati, priti stvarem do dna. 2. novembra je v rojstni vasi dokončala svojo življenjsko pot iskanja, spoznavanja in dajanja. Nepreklicni hlad smrti seje za vedno polastil njene človeške topline in odprtosti. NATAŠA PETROV Srecko Kodre V lepem jesenskem večeru se je Srečko Ko čodre vračal z ženo Mimico z obiska pri prijatelju. Ob prihodu domov mu je nenadna smrt pretrgala življenjsko nit. Srečko seje rodil leta v Šmartnem pri Litiji. Kot mlad fantje sodeloval v NOBv. Leta 1953je prišel na OŠ 7. korpusa v Žužemberk. V tem kraju je delal do upokojitve. Mlad, sposoben in poln volje do dela je poprijel za vsako delo v šoli in kraju. Sprva je učil na šoli učence nižjih razredov, pozneje : pa se je posvetil likovni in tehnični ] vzgoji na višji stopnji. Razen pouku je i posvetil veliko časa interesnim dejavnostim učencev. Zelo uspešno je vodil fotografski, likovni in filatelistični krožek. V kraju in na šoli ni bilo prireditve, da na njej ne bi sodeloval dramski krožek pod Srečkovim vodstvom. Učenci so ob njegovem mentorstvu pripravili veliko razstav lastnih izdelkov in se udeleževali različnih tekmovanj, tudi republiških. Razen otrokom je Srečko razdajal znanje tudi odraslim. Vrsto let je bil gonilna sila organizacije Ljudske tehnike v Žužemberku. Poleg tega je z ženo in domačimi amaterskimi igralci pripravil za vaški oder veliko iger. Bil pa je delaven tudi v borčevski organizaciji, v SZDL, DPM, Partizanu, pri gasilcih in v organih KS. Za uspešno delo je dobil več priznanj. Od Srečka smo se poslovili 24. oktobra na Krki, Delavci OŠ 7. korpusa se ga bomo spominjali kot pozornega sodelavca, dobrega svetovalca, tovariša in človeka z veliko posluha za pravičnost. Sodelavci Tea Marn Narava se nagiba v pozno jesen. Razdala je ljudem, živalim in rastlinam, kar je imela. Zdaj vse nemi in se pri- j pravlja na mir. Melodije jesenskih vetrov, šelestenje odpadanja listov in melodija upanja, da bo nekoč spet vse zaživelo. Poje jo ljubezen do življenja. Ljubezen, brez katere bi vse zamrlo za vedno. In prav ta ljubezen je bila življenjska sila tvoje moči, Tea. Rojstvo ti je vsadilo v srce hrepenenje po Lepoti. V otroških letih si že spoznala, daje glasba sonce življenja, da prav zvoki melodij odpirajo pot do korenin vsega; da glasba odpira vrata v večno. Ta melodija te je vodila do višin in globin smisla našega popotovanja skozi čas. Kot dozorela si odprla zakladnico pojoče notranjosti in jo razdajala tisočim mladim, ki so iskali svoj smisel v Lepoti. Leta in leta, Tea, in tisoči živijo in tisoči verujejo v Življenje. In če pogledamo na tvojo življenjsko pot tako, moramo mi, ki smo trenutno minljivi, slepi pretfgrozoto smrti, videti in čutiti, da je življenje večno in daje smrt dokončna potrditev vrednosti naše notranjosti. Nas je groza. V takih trenutkih spoznavamo, da smo igrača v rokah nerazumljive usode, ki jemlje in daje, rodi in mori, vendar tudi odpira, kar je bilo začasno zaklenjeno v naši notranjosti, in nam izroča kot zapuščino najdražje, kar je porodilo človeško bitje. Taki trenutki nas spet pouče, da smo le ljudje. Tu, pred grobom, so odveč vsi naslovi, vsa zaslužena ali nezaslužena slava, vsa jeklena moč. Tu človek, ki zapušča ta svet, lahko le še da, kar je imel. In ti nam zapuščaš bogastvo lepote. Za tabo žalujem o tvoji sopotniki v življenju, v službi, tvoji učenci, sedanji in nekdanji. Odšla si od nas v nenadni grozi, ki jo človek sploh more doživeti: skupaj z vso družino. Smrt je kruto umorila oba otroka, smrt je uničila tvojega moža. Smrt duši tvoje najdražje, smrt nam gleda vsem v oči. Skupaj boste počivali ob ognjišču miru. Mi pa, dokler nam bo živeti, dokler bomo romali, bomo prisluškovali tvoji radoživosti v pesmi, ki jo prepeva življenje. Saj smovprepričani, da smrt lahko vse uniči, le Življenja ne more, ki ga napaja sila Ljubezni. In ti si Lepoti in Ljubezni razdala vse svoje prekratko življenje. Hvala ti, Tea! Počivajte v miru vsi Marnovi. 8 St. 46 (248) 17. novembra 1988

9 od četrtka do četrtka od četrtka do četrtka od četrtka do četrtka od četrtka do četrtka Bi štrajkali ob 12 milijonih plače? V neraz viti oziroma polraz viti črnomaljski občini bi izbruhe takega ali drugačnega nezadovoljstva delavcev pričakovali povsod prej kot v kanižarskem rudniku, enem od tozdov delovne organizacije R udniki rjavega premoga Slovenije. Ne samo, da si v Kanižarici zaradi izgub v zadnjem času niso pretirano belili las lani je bil R udnik Kanižarica daleč največji izgubar v občini saj so te izgube na koncu leta vedno pokrili na ravni delovne organizacije oziroma še višje v okviru slovenske energetike, tudi osebni dohodki v R udniku Kanižarica so že ves čas m ed najvišjimi, če ne kar najvišji v občini. To povprečje pa dvigujejo prav ja m ski delavci, kar je tudi prav, saj so ti plačani po učinku in tudi glede na težke in nevarne delovne razmere. Zato je ne samo vodstvo R udnika K anižarica, am pak tudi vse ostale v občini prejšnji mesec kot strela z jasnega zadela novica, da se v rudniku pripravlja štrajk. Po izplačilu osebnih dohodkov za september je prva izmena jam skih delavcev napovedala štrajk, če ne bo vodstvo ugodilo njihovim zahtevam, katerih središčna točka je bila povišanje osebnih dohodkov za 3 odst. samo za rudarsko službo; govor je bil tudi o poračunu od začetka leta. Zahteve, k ijih je oblikoval petčlanski stavkovni odbor, je podpisalo 52 delavcev. Z napovedanim štrajkom ni bilo nič in tudi ne z zahtevanim povišanjem plač. Vodstvo Rudnika Kanižarica pravi, da je do takih zahtev prišlo zaradi nesporazuma pri razlaganju novega pravilnika o osnovah in merilih razporejanja dohodka in čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno pprabo. Sestavni del tega pravilnika, k i je pričel veljati marca, je tudi pravilnik o ugotavljanju delovne uspešnosti. K er delajo v Kanižarici po normah, je obračun nekoliko drugačen kot v drugih tozdih. Zaradi nepravilne razlage so za marec izplačali previsoke osebne dohodke vsem delavcem, k i delajo po normah. Za enake delovne uspehe so bili kanižarski rudarji za marec plačani precej bolje kot njihovi kolegi v drugih slovenskih rudnikih rjavega premoga. Potem so to popravili in uskladili, ena od zahtev pa je bila oktobra, da se plače obračunavajo po prvotni formuli, kar seveda pomeni, da bi bile za okoli 3 odst. višje. Nesporazum gor ali dol, vest o napovedani stavki seje hitro razširila ne samo po Črnomlju, in ljudje se niso solidarizirali z zahtevami rudarjev. Ne samo to, take zahteve so komentirali celo kot neupravičeno pogoltnost. Podatki so znani. Povprečni osebni dohodek 435 zaposlenih v Rudniku Kanižarica, od tega je 27 jam skih delavcev, je za september znašal S9. dinarjev, plače rudarjev pa so še precej višje. Plače petih rudarjev iz stavkovnega odbora so za september znašale od do dinarjev. In sedaj naj ti dobijo podporo za svoje zahteve po višjih plačah od delavcev Belta, Goka ali katerekoli druge črnomaljske delovne organizacije, k i so za ta isti mesec dobili tudi samo polovico tega zneska. Da o stanovanjskih vprašanjih, k i jih na R udniku tako rekoč ni, o gradbenih posojilih, o beneficirani delovni dobi niti ne govorimo. A. B A R T E U Bedni konec bednega obdobja Volilno-programska seja občinske konference Zveze socialistične mladine Črnomelj, k i je bila pretekli teden, je bila tako kot tudi poročilo, k i so ga za sejo pripravili odraz dela občinske konference v zadnjem času. Da pa je bilo delo vodstva mladinske organizacije slabo in da marsikaj ni bilo odraz volje in miselnosti baze, torej večine mladih v črnomaljski občini, se ni pokazalo le na seji, am pak že veliko prej. V zadnjem letu je bilo namreč v Sloveniji veliko dogodkov, o katerih so želeli nekoliko več zvedeti tudi mladi Črnomaljci. Očitno pa njihovo vodstvo ni pričakovalo tolikšne osveščenosti svoje baze, zlasti kar se tiče dogodkov v Ljubljani. Š e po štirih mesecih se namreč mladi nikakor niso mogli sprijazniti z izjavo, k ijo je dal v začetku julija na seji občinskega kom i teja Z K S njihov sekretar D ušana Jankovič, češ»da v občini niso nikjer zbirali podpisov v podporo Janši oz. odboru za človekove pravice in da so se kulturnega mitinga v Ljubljani udeležili le posamezniki, k i pa m ed mladimi v občini ne uživajo zaupanja in nimajo vpliva, in da tudi m ed počitnicami na tem področju ne bo organiziranega delovanja«. To, kot je bilo moč razbrati iz razprave, namreč ni mnenje večine mladih, kar je potrdila tudi anketa na srednji šoli Edvarda Kardelja, kjer je podprlo delo odbora za človekove pravice kar dobrih 7 7 odst. učencev. Dvomim pa, da je bil mladinski sekretar dovolj prepričljiv tudi na tokratni seji, ko je na vprašanje ene od mladink, češ zakaj ni napisal v časopis popravka poročila, kije bilo po njegovih besedah prirejeno, saj ima to pravico, odgovoril, da te pravice pač ni izkoristil. Vendar mnenja mladih in njihovega vodstva o dogodkih v Ljubljani, k i se očitno razhajajo, niso ostala edina nedorečena stvar na volilno-programski seji Teh je bilo toliko, da ni zam an vprašanje, za kaj so se pravzaprav sploh s e f tali. O d tega, da za sejo, k i je bila, kot že naslov pove, programska, niso pripravili program skih usmeritev za delo predsedstva, do tega, da je bilo poročilo o delu občinske konference Z S M S tako slabo, da je bilo razpravljanje o njem izguba časa. To poročilo namreč ne sodi ne v današnji čas ne v prostor. Iz njega je razvidna okostenelost dela O K ZSM S, k i se je zatekala predvsem k manifestativnim akcijam, k ijih je najlažje izvajati. Celo prostor, k i so ga po dolgih letih črnomaljski mladinci le uspeli dobiti v nekdanji knjižnici na Gričku, j e ostal v glavnem prazen, saj je sicer bogat program dela m ladinskega kluba ostal le na papirju, skrbno spravljenem v predalu. Zapleti so se na zelo slabo pripra vljeni seji nadaljevali p ri poročilu nadzornega odbora, dokončno pa dosegli vrh pri volitvah, na katere se je vodstvo mladine podalo brez kandidata za predsednika, njegova baza pa j e po nekajkratnem dviganju rok in preštevanju zavrnila celotno kandidatno listo. Tako v črnom aljski m ladinski organizaciji sedaj vlada brezvladje. Z bedno sejo se je zaključilo bedno obdobje dela nekega mladinskega vodstva. Zato pa naj bi bila to dobra izkušnja za tiste, k i jim bo naslednjič uspelo priti na k a n didatno listo za vodstvo črnomaljske mladine. M. B E Z E K -JA K ŠE Kuha IMV oglaševalsko mulo? Pri D olenjskem listu ne delamo razlik med županom, delavcem za tekočim trakom ali novinarjem: kdor pride navzkriž z zakonom ali je utemeljeno osumljen česa podobnega, je»deležen«nehvaležne časopisne pozornosti. In pred letom ali kaj smo pisali o sum ljivo ceneni prodaji dragih avtov v novom eški IMV. Tega ne omenjamo, ker bi zadeva prišla tako daleč, da dobi sodno piko na i, razlog je tehtnejši, razkriva, kako si nekateri svojevoljno razlagajo samostojnost javnih občil, in če vsebina slednjih ni po njihovi volji, so zm ožni ravnati tako, kot»povračilno«do D olenjskega lista počnejo nekateri iz IMV. D a si bomo na jasnem : strogo ločimo med novinarskim pisanjem o IM V na eni pa morebitnim reklam nim oglašanjem v časopisu na drugi strani. N e more biti drugače, za prvo smo dolžni poskrbeti po vseh pravilih javnega obveščanja skladno z dolžnostmi in pravicami novinarskega poklica. Za IM V smo to počeli pred lanskim»spornim«pisanjem, po njem, nikakršnih zadržkov ni, da tudi poslej ne bo enako. (Navsezadnje nam je IM V posodila celo svoj avtodom in tako podprla zanimivo novinarsko popotovanje D olenjskega lista na evropski jug, k i bi bilo v nasprotnem najbrž precej dražje in krajše.) Pri reklamnem oglašanju pa ima platno in škarje v rokah naročnik, v našem primeru IMV. In ta nam je zaradi omenjenega nevšečnega pisanja neznansko zamerila, za Dolenjski list je zaprla čisto v s e reklamne pipe. V zadnjem letu dni, ko so bili slovenski časopisi pa radio in tv polni Iemvejevih oglasov, za Dolenjski list nismo dobili niti ene samcate reklame, če odštejemo razpise, ki jih ni bilo niti za prste ene roke. Tega mačehovskega odnosa IM V nismo obešali na veliki zvon, še naprej bi bili tiho, ako v zadnjem K m ečkem glasu ne bi prebrali, da bo km ečka zveza za svoje delovanje poslej uporabljala»katrco«. Slednja ni bila kupljena, am pak jo j e zveza dobila v dar od IMV, v zam eno pa bo za novom eško tovarno delala reklamo. D o tod vse lepo in prav, dejanje je pohvalno; posli, k i jih j e treba skleniti, da gre ka j v denar, imajo neznansko veliko potov. Vprašanje pa vseeno je, zakaj se v IM V na svojepolkm ete sklicujejo zdaj, ko so darovali avto km ečki zvezi, že dolgo pa pozabljajo, da prav ti polkm etje in še številni Iemvejevi delavci kupujejo D olenjski list. K upujejo ga po ceni, k i je sicer precej nižja kot pri večini p o dobnih časopisov, vsekakor pa bi bil Dolenjsk i list lahko še cenejši, ako bi v njem reklamno oglašala tudi IM V; reklam e so namreč glavni vir za kritje razlike m ed prodajno in proizvodno ceno časopisa, navsezadnje pa so reklam e tudi svojevrstne novice. In za te novice v vseh mogočihjavnih občilih IM V odšteje silne denarje, le za večino svojih delavcev, k i berejo D olenjski list, tovrstnih novic noče plačati. Nem očni smo, da bi bilo poslej drugače, ako bodo v IM V še naprej kuhali mulo. Prav pa je, da njihovi polkm etje in delavci vedo, zakaj na njihovo dvojno škodo (a najbrž ne po njihovi volji) v D olenjskem listu ni iemvejskih reklamnih oglasov. D. R U STJA Leskovec kot klic k razumu Čeprav je trajno ali začasno odlagališče posebnih odpadkov v novom eški občini še bolj ali m anj problem z več neznankami, v občini tečejo že več let priprave na gradnjo take deponije. M ed drugim so strokovne ustanove naredile več študij, razen tega so občinski izvršni svet in nekatere organizacije združenega dela iz občine sklenili sam oupravni sporazum o gradnji odlagališča. K ar sili v zdaj nemara že pospešeno iskanje odgovora, kje bo prostora za zbirališče omenjenih odvečnih materialov, je seznam doslej nagrmadenih posebnih odpadkov na tovarniških dvoriščih. Podatki o tem so različni, letošnja februarska študija novomeškega Razvojnoraziskovalnega centra navaja, da je letni»prirast«posebnih odpadkov v občini 25 ton. K onec leta 1987j e bilo na tovarniških dvoriščih teh snovi, prim ernih za shranitev na skupnem odlagališču, 937 ton in toliko je težka nevarnost, k i se že obeša za vrat Novomeščanom in okoličanom. Zaradi nje želijo strokovnjaki in politiki pospraviti sode z nevarnimi posebnim i odpadki s tovarniških dvorišč. Tega tovora ne bi odložili kjer koli, kjer so zanj našli prim erno mesto, ga prebivalci ne marajo. A li domačini dvomijo, da bi dobili v bližino domovanj res le II. kategorijo posebnih odpadkov, tj. mulje, k i vsebujejo topila, odpadne barve in sredstva za pleskanje, odpadke lepil, kitov in smol in zdravila s pretečenim rokom? Se bojijo že samih teh materialov ali nasprotujejo gradnji odlagališča iz drugačnih nagibov? Z e brez odgovora je jasno, da se zdaj na hrbtih strokovnjakov in politikov v novom eški občini drobijo bremena, k i so jih človekovemu okolju in zaupanju javnosti naložili dogodki ob onesnaženi Krupi, Černobil in drugi podobni domači in tuji zapleti Zato najbrž ne bo nikom ur padlo na pamet, da bi kakor koli prikrival, kaj bi industrja odlagala na predvideni občinski deponiji nevarnih posebnih odpadkov na Leskovcu. In najbrž ne bi hotel biti nihče toliko skopuški in malomaren, da bi s slabim spravilom odpadkov tvegal, da bi se nevarni material tako ali drugače razbohotil nedaleč od varovanega vodozbirnega območja. Vtis takšne iskrene skrbi za ohranitev čoveškega zaupanja in čimbolj zdrave narave dajejo strokovnjaki. Nekaj je strokovnjakom pač treba verjeti, saj so z leti študija vendarle pridobili veliko znanja. Vendar ne gre prezreti pripomb Leskovčanov na račun kakršne koli deponije, saj so si v letih sožitja s sedanjim odlagališčem komunalnih odpadkov pridobili precej izkušenj. Z upoštevanjem enega in drugega ne bo imel problem nič manj neznank, le lažje rešljive bodo. M. L U Z A R Brežice: nezaposlenost zaposlenih Zaposlovanje v brežiški občini je pod slovenskim povprečjem. Na sto zaposlenih čakajo v Brežicah na delo štirje brezposelni, v Sloveniji dva, v Jugoslaviji 17 in na Kosovu 57. Tolažba v primerjavi z Jugoslavijo je navidezna in varljiva, saj je tudi v tem delu Slovenije problematična nezaposlenost zaposlenih, čeprav trenutno o tem še ni podatkov. Sicer pa analize, k i jih je bilo že ničkoliko doslej, same po sebi ne spreminjajo razmer, če obležijo v predalih. Spoznanje, da so gospodarski uspehi odvisni predvsem od znanja in motivacije za delo, težko prodira v delovne kolektive, zato v brežiški občini ne izkoristijo kapitala, k i s kadri jim odteka drugam. Za štipendisti nihče ne žaluje, če odidejo po diplomi iz domačega okolja. M arsikje ne vedo, kaj bi z njimi. Dušijo jih z nagrajevanjem, nalagajo jim delo za trenutne potrebe vodilnih, namesto da bi jih zainteresirali za dolgoročne rešitve, za snovanje programov, v katere bi vložili več znanja in si z njimi utrdili trajnejši obstoj. Vse se vrti v začaranem krogu in bo tako ostalo, dokler se bodo vodilni iz strahu za svoj položaj otepali znanja in novih zamisli. Tako zaposlo vanje, k o lje zdaj, je posledica ži votarjenja gospodarstva, posledica obratne kadro v- skepolitike, za katero se v besedah zavzem a Izposojena karikatura ' VEN6AH N BO STA D t i t U P ftfim OiEMJA M j e m a r r e s, d a s e & O J T A P * R T IJ4 i w D & Z A v A jo prizadeti na vseh forum ih, podpisujejo družbene dogovore, sklepe in kdove ka j še. Nove ljudi zaposlujejo večinoma za delo, k i je vpeljano, namesto da bi sprejemali ljudi zate, da bi poiskali novo delo. Vse se torej začne pri člo veku, zato so rešitve v obratni smeri tek v prazno. Včasih je bilo v brežiški občini ISO kadrovskih štipendij, zdaj jih je samo še sto. Iskalcev zaposlitve je bilo septembru lani 21, letos 3, od tega četrtina do 26. leta starosti od pete izobrazbene stopnje naprej. V občini so že minulo leto sklenili izboljšati kadrovsko sestavo v korist 6. in 7. izobrazbene stopnje. S tako izo brazbo je bilo pred dvema letoma 12 odst. zaposlenih, lani samo še osem. Velikega preobrata na boljše tudi letos r,! pričakovati, saj delovne organizacije z omejevanjem kadrovskih štipendij pospešujejo drsenje občine in njenega gospodarstva navzdol in na tiho pristajajo na to, da bod 1 postali servis obratov za prodornejše organizacije zunaj regije. Skoda je redkih zenesenjakov, k i se ubadajo z raziskavami in inovacijami, pa jih kolekti vu postrani gledajo zaradi simbolični: t zneskov, k i jih dobijo za privarčevane milijone. Tipično za to okolje je, da iz gospodarstvo, ni pobude zato, da bi raziskovalni skupnosti domači občini omogočili večje zneske za ni - grade. Naravnost smešno je slišati, da si tri j - nagrajenci delijo za skupno inovacijo sto t - sočakov na tri dele. Tudi tisti, k i sam dobi ve i znesek, ni kaj prida na boljšem, saj kvalificiran delavec lahko toliko zasluži v enem p o -, poldnevu, če doma malo pošušmarl J. TEPPE Sevnica: pekarna v 7 mesecih! Pred 1 leti obnovljena M erxova p e k a m i v Sevnici je danes že dotrajana, zato je nova sodobna pekarna ob Sevnični, ki so jo odprti prejšnji petek ob sevniškem občinskem prazniku, ne le najlepše darilo delavcem pekarne, am pak tudi vsem, ki so doslej kupovali njen izdelke. Povedati pa je treba, da so sevniški p e k i že doslej p ekli dober kruh, zato S e i- ničani pričakujejo še raznovrstnejšo ponudbo, če seveda v teh kriznih časih ne b odi zvečine prisiljeni kupovati in se boriti zgolj za M ikuličev kruh. Po besedah direktorja 55-članskegn kolektiva M linskopredelovalne industrij> (M PI) Celje Edvarda Stepišnika so ob pripravah in izgradnji objekta vse podredi, i enemu samemu cilju čimprej dokonča izgradnjo. In v tem so popolnoma uspeli, saj j bilo sevniškemu Betonu in njegovim kooperantom potrebnih za izgradnjo objekta, ureditev okolice in montažo strojno-tehnološke opreme pičlih 7 mesecev. Gradbinci so vodstvo MPI tako prijetno presenetili s predčasnim dokončanjem pekarne, da so jim priznali nekaj čez staro milijardo premije. Tovrstnih presenečenj bi si prav gotovo želeli od gradbincev tudi pri gradnji drugih objektov, zlasti stanovanjskih poslopij, saj bi s ten tudi pocenili kvadratni meter stanovanja. Strojno-tehnološko opremo za pečni det nove sevniškepekarne so izdelali v Termoteniki Zagreb, za zam es in obdelavo testa pa > novogoriškem Gostolu. V objektu so na p o vršini 1.1 m 2 funkcionalno razporejen, prostori za skladiščenje m oke in drugih suri - vin, za zam es in obdelavo testa, za p eko izdt Ikovpa hlajenje in skladiščenje z ekspeditom ter seveda vsi pom ožni prostori. Pekarna lahko speče L 2 kilogram o v kruha na uro in jo uvrščajo med srednje velike. M ed samo L gradnjo pekarne so se odločili, da ob pomoči republiškega za voda za rezerve postavijo š e. kovinske silose, k i bodo dokončani v nas lednjih dneh. Silosi bodo služili za skla diščenje tržnih, občinskih in republiških za log, z njimi pa je možno tudi bistven<. posodobiti transportno verigo m oke iz mlin do pekarne za avtocisterno.. In ka r je najpomembnejše za investitorja naglica in spoštovanje rokov pri gradp pekarne so prispevali k temu, da je celotn naložba veljala 1,97 milijarde dinarjev, to j toliko, kol so zapisali v pogodbe letos aprila Danes je vrednost pekarne dvakrat večja! P. PERC Rudnik ne sme kopati izgube V zadnjih petih letih je b?lo v rudnik na Senovem vloženih 2,5 milijarde dinarjev, kar bi bil kar velik kupček denarja, če bi to vsoto revalorizirali. Še več, rudnik je šolsko vzorno opremljen in torej ne bi smelo biti nobenih objektivnih vzrokov za krizo, v kateri seje znašel. V nasprotju z dosedanjimi ugibanji je v njem najmanj še za deset let zalog, torej ni nobenega dvoma, da rudnik lahko deluje še naprej. Vse to je bilo slišati na skupnem sestanku med krškim izvršnim svetom in predstavniki REK Edvarda Kardelja ter republiškega komiteja za energetiko. Na tem sestanku pa je bilo rečenega še več drugega in za usodo senovških rudarjev nedvomno pomembnega. Prav nič takega pa ni bilo, kar ne bi smelo v javnost. Zato se zdi zahteva predsednika krškega izvršnega sveta Igorja Dobrovnika, naj bi seja potekala za zaprtimi vrati, več kot čudna. Novinar Dolenjskega lista je na sestanku ostal kljub njegovi zahtevi in sedaj lahko posredujemo nekaj spodbudnejših podatkov. Vsekakor pa so ti podatki v nasprotju s tistim, kar je bilo doslej moč izluščiti iz informacij, ki so krožile po krški občini. Med drugim je bilo rečeno, da v rudnik ni bilo nič vloženega, kar pa je predstavnik REK-a zanikal.»pamflet«, kakor je imenoval komentar o stanju v rudniku, je lahko nastal samo zaradi nepopolnih informacij. In te bi krožile še naprej, če bi se držali prakse, da take sestanke sklicujemo za zaprtimi vrati. Direktor delovne organizacije Rudniki rjavega premoga je povedal, da so v krizi vsi'rudniki v Sloveniji in poslovanje s pozitivno ničlo niti ni tako slabo, ker so imeli vsi drugi rudniki izgubo. Perspektiva pa seveda ni in ne mote biti, da bi rudniki še naprej poslovali z izgubo. Tudi rudniki se bodo morali prilagoditi ekonomskim razmeram in poskrbeti, da bodo kopali cenejši premog, to pa bo mogoče doseči le tako, da bodo zmanjšali število zaposlenih. Za uresničitev tega cilja bo treba posodobiti proizvodnjo in doreči našo energetsko politiko. Premog sije že zagotovil svojo energetsko perspektivo, saj bo Slovenija morala imeti tudi nekaj lastne energije in torej po tej strani niti plin niti alternativni viri energije ne morejo predstavljati resnejše konkurence. Vsekakor naj bi v Sloveniji v naslednjih letih potrebovali okoli 2 milijona ton premoga na leto, ki bi ga 9 odst. skurili v to plarnah in termoelektrarnah. V tej količini je seveda zajeta tudi letna proizvodnja 12. ton premoga s Senovega, kolikor ga tam izkopljejo r.a leto. Kako bo z ekološko sanacijo, gradnjo TE Ugljevik v BiH, pa za sedaj še ni mogoče reči, ker očitno te stvari še niso dorečene niti na republiški ravni. A naj se v vsakem posameznem rudniku še tako izgovarjajo na stanje v energetiki, v občinah očitno ne pristajajo na stanje, kakršno pač je. V skladu s politiko krških občinskih teles je moral tudi izvršni svet vzeti pod drobnogled poslovanje rudnika. In tam očitno že nekaj časa tli iskra nezadovoljstva, kije posebej podžigala negotovost glede prihodnje usode rudnika. Zdaj je ta bojazen odstranjena, vendar niti v rudniku niti v občini niso zadovoljni s sedanjim vodstvom, ki ni bilo sposobno izvesti vseh tistih ukrepov, s katerimi bi stanje vsaj za silo omilili. Torej bo zamenjava vodstva prva poteza, s katero naj bi se lotili dolgoročne sanacije, če na rudnik v naslednjih 1 letih posluje brez mc tenj. Vsekakor pa bo najtežja naloga bodočeg vodstva zmanjšanje zaposlenosti v rudniku.1 premogovnikih so namrečspoznali, da so dosl«živeli vse predaleč od trga in jim je bil ekonomsko razmišljanje tuje. Zdaj pa spozn; vajo, da bi moral biti premog za tretjino cenejš Na Senovem bi premog lahko pocenili, če 1 enako proizvodnjo dosegli s 3 zaposlenim Torej je sedaj 17 knapov odveč, kam z njimi naslednjih letih, pa ostaja slej ko prej odprt vprašanje. Na srečo do premikov ne bo prišl čez noč in v rudnikih zagotavljajo, da ne bod nikogar pognali na cesto. Pri tem pa vztraja tuc krška občinska politika, saj se z usodo delavce v rudniku, ki obstaja skoraj 2 let, prav gotov ne gre igrati. J. SIMČH St. 46 (248) 17. novembra 1988

10 Milan Markelj Tone Jakše Z avtodomom IMV na jug Evrope ŠIROKA»DONJA ZEM SLOVAKA«D olga vrsta traktorjev s prikolicami, parkirana ob cesti, pritegne najino pozornost. Na koncu vrste stoi ogrom en silos, v katerega iz prikolic s posebno cevjo v skladišča sesa jo koruzo, to rumeno zlato vojvodinskih ravnin. Ustaviva s e ob gruči kmetov, ki v živahnem pogovoru stoji ob svojih vozilih. N enavadno s e nam a zdi, da prodajajo koruzo že sedaj, <o s e je obiranje komaj pričelo. Kmetje pa nam a hi- 'ro razložijo, v čem je stvar. Dobiva tudi pojasnilo za njihovo razburjeno kriljenje z rokami.»to je lanska Koruza,«nam a razlagajo.»držali sm o jo v domačih skladiščih in čakali na ugodno odkupno cen o, saj je z izgubo nism o hoteli prodajati. Sedaj so nam obljuoili višjo ceno, odprli sm o skladišča in pripeljali sem, ko pa so odkupovalci videli, da je ponudba velika, so hitro znižali cen e. Sedaj moramo koruzo po tej ceni prodati, saj s e nam je ne splača voziti nazaj. Na njivah čaka letošnji pridelek, ki ga bom o tudi morali skladiščiti. Letos pa velikih problemov s skladiščenem tako ne bo. Dolgotrajna su ša nam je že pobrala četrtino in več pridelka.«ta dan so zunaj predvsem mali kmetje, sev ed a za vojvodinske razmere, taki, ki pridelajo od en eg a do treh vagonov. Prav ti so okusili prvi grenki sad ržnega gospodarstva, kjer cen o pridelka krojita ponudba in povpraševanje. Povejo nam a tudi, da so v njihovem kraju tudi pravi kmetje, ki pridelajo po d e set in v eč vagonov koruze letno. V ečina med navzočim i so nam reč polkmetje, ki s e s kmetijstvom jkvarjajo poleg svoje redne zaposlitve. Ob traktorih stojijo Stevan Francisti, Jan Tušiak pa šestnajsletni dijak Vladimir Hrčan in š e m nogo drugih. Njinova im ena in govorica nam a da vedeti, da sva naletela na pripadnike en e od številnih narodnostnih manjšin, ki naseljujejo to našo bogato in plodno avtonomno pokrajino.»slovaki sm o,«pripoveduje Stevan Francisti. Našipredniki so prišli sem pred približno dvesto lei, a sm o ohranili jezik in običaje. V naši vasi Kisač,. co slovaško s e napiše Kysač, nas je š e vedno večina staroselcev, le nekaj m alega je Srbov in š e ceščica Romov.«Jan Tušiak pa doda:»delam kot rgovec v Astrini trgovini v Novem Sadu, popoldne >a š e na njivi. Od tukaj s e ne bi rad preselil, saj je tu noja dedina.«d edina pomeni po slovaško vas. Tu- Ji sicer s e m ed pogovorni jezik, ki je srbohrvaški, /riva v eč slovaških in slovenskih b esed.»vidita,«rama razlagajo,»slovaki in Slovenci s e dobro rarumemo. Baje sm o bili nekoč v zgodovini celo isti narod. Č e pa hočeta kaj več zvedeti o naši zgodovini in kulturnem življenju v kraju, s e oglasita pri Janu -om enu. On je duša kulturnega življenja v vasi. VAS, KI NI VASICA In tako s e zapeljeva v vas. Toda kakšna vas. V o p o ld a n sk em son cu s e bleščijo dolge vrste hiš, z epimi fasadam i ob širokih ulicah, ki tečejo križem cražem skoraj v nedogled. Do vsake hiše vodi prek jlobokega ob cestn ega jarka m ostiček za p e šc e in za motorna vozila, kaj pa s e dogaja zadaj za bogaim pročeljem, pa ž e ni m oč videti. Pred vhodi ob širokem pločniku sedijo starejši možaki in žen ice v značilnih nošah s široko nabranimi krili, tu pa tam pa e pred vhodi postavljena lubenica ali pa kar cela raktorska prikolica teh vabljivih sad ežev, znak, da si jih mimoidoči tukaj lahko kupi v skoraj neom ejelih količinah. Tipična panonska vas, njene razsežlosti in število prebivalcev pa bi pri nas v Sloveniji zadostovalo ž e za srednje veliko m esto. Na prvi pogled je že videti, da tukaj ni dom a revščina. Na eni strani ulice stoji evangelijska cerkev, na drugi pra- /oslavna, v bližini obeh pa ponosna stavba Kulturno-informativnega centra. Direktor tega cen - ra je Jan Lomen, nekdaj novinar. V vasi ga vsakdo cozna, zato ni težko najti poti do njegovega doma. Lepo naju sprejme. Sedim o v dnevni sobi, Jan, živahen petdesetletnik, njegova žen a M agdalena, ičiteljica slovaščin e na osnovni šoli, pogovoru pa z zanimanjem prisluškuje njun najmlajši sin Branko. <daj pa kdaj pokuka v dnevno sobo tudi štiriinsedem desetletna babica Zuzana, ki si da v sosednjem jrostoru opravka z vezenjem tradicionalnih slo vaških vzrocev. V sa nakošatena je v svojem narodlem oblačilu, v katerega s e odevajo v se stareše ženske.»tradicija je pri nas š e vedno živa,«pripoveduje Jan.»Gojimo slovaščino, n aš materin jezik, pa tudi običaje, ki so jih naši predniki prinesli s sab o iz svoje Koruzo, rumeno vojvodinsko zlato, črpajo iz traktorskih prikolic v velikanske silose. Kmetom se zdi odkupna cena prenizka, saj jim tudi letošnja sušna letina ni preveč naklonjena. V primerjavi z našimi pa so pravi bogataši, saj nekateri pridelajo tudi po deset in več vagonov. prejšnje dom ovine. Prvi priseljenci iz Slovaške so v te kraje prišli že leta Zapustili so rodne kraje, kjer so v hribovitih predelih, na skopi zemlji in n e s vobodni, živeli zelo borno življenje. Tudi tukaj niso bili svobodni, naselili pa so s e na plodni zemlji, ki jim je lahko dala precej več. Naselje, v katerega so prišli, s e je im enovalo Ača. Ko je to naselje pogorelo, so s e naselili v tem kraju, ki je dobil m adžarsko ime Kiš Ača, kar pomeni Mala Ača. Sedaj živi tukaj približno 62 ljudi, približno devetd eset odstotkov pa je Slovakov.«Vojvodina je narodnostno zelo pisana dežela. Sedaj živi tu največ Srbov, ki jih je po ljudskem štetju iz leta 1981 nekaj več kot milijon dvesto tisoč, za njimi so najbolj številni Madžari, ki jih je v eč kottristopetinosem deset tisoč, ter Hrvati, ki jih je nekaj več ko stodevet tisoč. Že na četrtem mestu pa so Slovaki, ki jih je blizu sed em d eset tisoč, v vsej Ju goslaviji pa nekaj več kot osem d eset tisoč. Tem sledijo še Črnogorci, Romuni, Rusini, Makedonci, Albanci, Muslimani pa v se do Slovencev, ki jih je v tej mnogonacionalni skupnosti š e vedno skoraj tri tisoč petsto. Nezanemarljivo je tudi skupno število prebivalcev vseh drugih narodnosti: teh je kar dvainštirid eset tisoč. BORBA ZA OBSTOJ Zanima naju seved a, kako v tej mnogonacionalni skupnosti pripadniki manjših narodov uveljavljajo pravice do lastnega jezika in ohranjajo svojo nacionalno identiteto. Janu Lomenu ni treba dolgo premišljevati:»glede nato, d aje večnacionalna se s ta va te. pokrajine že tradicionalna in zgodovinska zadeva, do sedaj ni bilo večjih težav, čeprav s e je podoba po drugi svetovni vojni zelo spremenila. Zlasti pa ni bilo nikoli problemov v naši vasi, kjer je sestava tako rekoč že dolgo nesprem enjena. Imamo osn ovo šolo, v kateri s e učenci učijo svojega m aterinega jezika, to je slovaščine, v Bačkem P e- trovcu pa je tudi slovaška gimnazija in nekaj drugih srednjih šol. Starši ob vpisu svojih otrok v šolo podpišejo izjavo, v kateri izrazijo željo, da s e slovaški otroci učijo tudi srbohrvaščino, srbski pa tudi slo vaščino. Slovaščina je tu jezik družbenega okolja. Vsak govori svoj jezik in tako s e dobro razumem o med sabo.«ž ena M agdalena pa iz praktičnih šo l skih izkušenj pove, da je bilo včasih na šoli več Otrok in da so imeli v prvem letniku po tri slovaške razrede in po en eg a srbskega, ki je imel po tri do štiri u čen ce, sedaj pa sta le dva slovaška prva razreda in en srbski, ki ima v poprečju petnajst učencev. Življenje gre svojo pot. In že sm o pri problemu natalitete, ki najbolj pesti prav Vojvodino.»Res je, da rodnost v vsej Vojvodini upada,«pravi Jan,»vendar pri tem med različnimi narodnostmi tukaj skoraj ni izjem. Zato s e v Kisaču ne bojimo z svoj obstoj, m islim pa, da nas ne ogrožajo sedanja politična doaajanja v Srbiji, ki s e prav tako tičejo pokrajin. Tukaj sm o med prvimi organizirali lokalno radijsko postajo v slovaškem jeziku in kot zanimivost lahko povem, da je precejšen del aparatur, ki sm o jih uporabljali pri lokalnem radiu, prišlo iz nekdanjega R ankovičevega štaba, kjer so sev ed a služile čisto drugemu namenu. Radio je delal v Kisaču od leta 1965 pa do leta 1978, ko s e je vsa redakcija z novinarji in aparaturami vred preselila na pokrajinski radio in televizijo v Novem Sadu. Tu imamo sedaj oddaje na radiu v slovaškem jeziku po osem ur dnevno, dvakrat tedensko ter p osam ezne izredne oddaje pa tudi na televiziji. Za oddaje v slovaškem jeziku skrbi p osebna ekipa, ki ima tudi v se možnosti za snem anje na terenu.«ko so s e pred stoletji Slovaki podali v dolino D o nave ali, kakor so temu po svoje rekli,»donja zem Slovaka«, jih je pot zan esla tudi na Madžarsko in v Romunijo. T udi tam so s e š e ohranile njihove etnične skupnosti, ki pa živijo v zelo različnih razmerah.»ko sm o pričeli z našimi oddajami, sm o bili zelo presen ečen i, ko so na naslov n a šeg a lokalnega radia pričela prihajati tudi pisma iz Madžarske in Romunije. Tudi tam so nas slišali naši rojaki in sp o ročali so nam svoje glasb en e želje. Ko pa sem z oprem o odpotoval v Romunijo, da bi posnel njihovo govorico, mi oblasti tega niso dovolile. Naši rojaki živijo tam v zelo težkih okoliščinah, ne sm ejo potovati in zelo m e skrbi za njihov nacionalni obstoj.«klic DAVNE DOMOVINE Slovaki iz Vojvodine in drugih krajev Jugoslavije prirejajo vsako leto tradicionalna folklorna srečanja, najboljša skupina s teh srečanj pa s e udeležuje folklornih prireditev v matični Slovaški. Zadnja leta so stiki z narodno matico zelo tesni, čeprav jih uradno ureja pokrajinski urad, kar daje vsem u skupaj bolj birokratski značaj. Vez, ki jo tkejo ljudje med sabo, pa je pristna in nič birokratska.»želo s e nam čudijo tam v naši stari domovini,«pravi Jan Loman,»ko spregovorimo mi starejši v n ašem rodnem jeziku, ki so ga n as naučile matere in babice. Tako pristen, arhaičen in nepokvarjen s e tftvvktlt Šopek slovaških deklet v živopisanih narodnih nošah pozira pred cerkvijo, kjer je pravkar izrekla usodni»da«njihova vrstnica. Rodnost je v vsej Vojvodini v upadanju, kar je zlasti zaskrbljujoče za številne narodnostne manjšine z maloštevilnimi pripadniki. No, tej slovaški družini se ni bati za nasledstvo. jim zdi. S ev ed a pa s e modernem u toku in sp remem bam le ne morem o izogniti. Jezik mladih je ž e poln srbizmov in s svojimi vrstniki na Slovaškem se že težje sporazum evajo. Ko sem bil na potovanju po Slovaškem v nekem manjšem gorskem kraju, so se mi ljudje čudili, kako dobro obvladam njihovo staro narečje. Ko sem povedal š e svoj priimek, ki je bil precej podoben imenu njihovega kraja, sm o hitro ugotovili, da mora moj rod izhajati prav iz te okolice. S ev ed a ni bilo veselju ne konca ne kraja.«ko p o s lušava te b esed e, si ne m oreva kaj, da ne bi pomislila na potom ce naših izseljencev v Ameriki. Ko s e vrnejo v domovino svojih prednikov, jim jezik zapoje v tako čudovitem narečju, da s e jim mi, pokvarjeni z m estno spakedranščino, včasih lahko sam o ču dimo. Kako prebivalci K isača v resnici skrbijo za svojo kulturno dediščino in za ohranitev svoje identitete, lahko vidiva, ko nam a Jan razkaže prostore kulturno-informativnega centra, katerega direktor je. Kulturno-informačne stredisko, kot s e po njihovo imenuje center, so pričeli graditi letos 2. februarja in je ž e tako rekoč gotov. V njem je lepa dvorana za kino in gledališče, čitalnica in prostor za zabavne prireditve. Zgrajen je bil s samoprispevki, precej pa so prispevali tudi razni sponzorji. V njem s e odvijajo v se kulturne dejavnosti, ki jih organizira kulturnoumelecky spolok ali kulturno umetniško društvo. P o leg dramske in folklorne skupine imajo š e pevski zbor ter glasb en e in recitatorske skupine. Tujih obiskujejo tudi gledališke skupine iz Jugoslavije in Slovaške, snem ajo pa tudi lastne video filme. Kamor seže oko, se širijo koruzna polja. Suša pa je letošnji pridelek zelo prizadela. To je videti že na prvi pogled. Stebla so nizka in zgodaj porjavela. Ocenjujejo, da bodo nekateri pridelovalci tudi o d tretjino letine. Družina Jana Lomena naju po že tradicionalni slovaški gostoljubnosti prijazno sprejme na svojem domu. Oče Jan je direktor kulturno-informativnega centra v Kisaču, sin Branko pa obiskuje osnovno šolo, kjer poučuje slovaščino mati Magdalena. Babica Zuzana Lomen ponosno pokaže s folklornimi vzorci okrašeno moško srajco, ki jo je seveda vezla sama za svoje vnuke, Tradicija živi naprej. NI CASA ZA SLAVJE Med ogledom kulturnega centra pa na Kisač in na širna koruzna polja okoli njega že pada mrak. Ko se zopet znajdeva na ulici, vas dobi čisto drugo podobo. Traktorji so že zdavnaj odbrneli na svoja dvorišča in v sobotni večer s e podajo številni sprehajalci, pražnje oblečeni ali celo v narodnih nošah. Začudiva se, da je v čudovito pisana narodna oblačila odetih tudi precej mladih, zlasti deklet. V e lika gruča s e zbere pred evangelistično cerkvijo.»no, rekel sem vama, da je tukaj tradicija š e živa. Ravno sedaj je tukaj poroka. Kaj stopita noter in s e malo razglejta,«nama reče spremljevalec. Malo previdno, saj sva nepovabljena in š e tujca povrhu, pokukava v notranjost cerkve. Spredaj stojita pred duhovnikom klasično opravljena ženin in nevesta, za njima pa m nožica mladih v živopisanih narodnih nošah. Bolj zadaj sedejo starejše ženske, prav tako v narodnih, vendar bolj umirjenih, tem nejših oblačilih. Po slovaško doni b esed a duhovnika, ki mladima daje navodila za zakonsko življenje in po slovaško, š e dolgo zveni p esem iz mnogih grl v cerkvi, ki je napolnjena do zadnjega kotička. Zunaj cerkve pa, prav tako v narodne n oše odet an sam bel, čaka, da bo mladi par končno le prikorakal iz cerkve.»ostanita z nami. Nocoj bo tukaj veselo!«nam a pravijo godci, eden izm ed njih je starješi sin Jana Lomena, toda naju tam v mraku že čaka Fruška g o ra, cilj naslednjega dne. Na novinarski poti pac ni' č a sa za dolge svatbe in brezskrbno slavje. St. 46 (248) 17. novembra 1988

11 NAGRADA V ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 43. nagradne križanke izbral STEVA SI M O N A iz Č rnom lja in mu za nagrado podelil knjigo izbranih novel slovitega bengalskega pisatelja in pesnika Tagoreja. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Odisej. Nagrajencu čestitamo! Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 28. novem bra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, G erm ova 3 68 Novo mesto, s pripisom K RIŽA N K A 45. REŠITEV KRIŽANKE št. 43 Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna: D R O B, KLAS, VABA, O A ZA, K O H L H EIM U T, SLA, K O BRA, V M O SKVI, IN, ESTRA - DA, ALBERT, E D IN O L, N E R O N, EM O, OSA, O R A L O, T E R A R IJ, D O N. STIL, TA N A, ASA, T A L J, OK A Č. IR 3SL3 Kako na[ bi bili zreli za notranjo snažnost ter kulturo in duhovno čistost, ko nismo zmožni skrbeti niti za zdravo okolje. M. MAHNIČ Ena sama interpretacija je v družboslovju praviloma enostranska. Resnica sestoji iz mnogih»enostranskosti«. M. ULE f N A G R A D N A K R I Ž? * y N KAL - 'V. - o. ivv.-g j < y. a: *. : "'y :v :, * v ' 1 FIŽO LO VK A K R A J V BOKI K O T O R SK I S K U PIN A STA RIH SLO V A N O V RED O V N ICA IZ RED A SV. KLARE KRALJ ŽIVALI O Č E > '. " " V * Ž L EB IČ V D O G I BLA GO ZA BLA ZINE DL.1 H R UDNIŠKA P R IPR A V A. C EH O V S K I JEZIK V R ST A D R A P E R IJE, ZA V ESEK P R ITO K V O L G E ZV EZDA V O RLU M ODRI JU D O V SK I K RALJ SO D O B N I SLO V PESN IK (LO JZE) G O R A V BO SN I FAN TIČ V R ST A P A P IG E D R O B IR S ESTA V IL J UDIR A G REGA TN O S T A N JE P L U G M U SLIM AN SKI P O S T 45 Z A J Č JE U H O (RASTLINA) X S TR EŽ N IK STARI N A R O D NA BALKANU * DL N A PRA V A ZA S E JA N JE LITURG ' O BLA ČILO O T O K PRI ZA D RU K R A J PRI D O L T O P L I CA H P O K R A JINA V SA U D ARABU l E T IO PSK I KNEZ VI S O K A P L A N O T A Izdajo jih njihovi lastni geni V sod n o m edicino prodira najsodobnejši postopek ugotavljanja tako imenova- nih genskih»prstnih«odtisov Zadošča ze izpuljen las Boj s krim inalom je z novimi tehnološkimi dosežki olajšan. Se posebno kadar je šlo za identifikacijo storilca kaznivih dejanj, kot so ropi, um ori in posilstva, je bilo veliko težav pri ugotavljanju istovetnosti, saj običajno žrtve niso mogle podati zanesljivih opisov storilcev. Bančni roparji se našemijo, posiljevalci zmedejo žrtev ali pa delujejo v temi, tako da žrtev le stežka prepozna storilca. Um ori se pogosto odigrajo brez prič, za storilcem pa ostane m orda le nekaj izpuljenih las, kaplja krvi ali nekaj kože za nohti braneče se žrtve. Identifikacija storilca je bila seveda zelo otežkočena. Bili so celo primeri, ko so, kot na nedavnem sojenju Victorju Lopezu, ki je bil obtožen posilstva treh N ewyorčank, žrtve dajale popolnoma napačen opis storilca. Pred nekaj leti bi se Lopez lepo izmazal, zdaj pa se ni mogel, čeprav so žrtve trdile, da jih je posilil tem nopolt moški, Lopez pa je belec. D a je krivec, je z nesporno veljavo pokazal njegov genetski»prstni odtis«. G re za najsodobnejši postopek, ki om ogoča, da strokovnjaki dobe jasen dokaz istovetnosti iz krvi, semena, koščkov kože ali izpuljenih las, ki ostanejo na m estu storjenega kaznivega dejanja. Sodnom edicinskim strokovnjakom dandanes ni več težko iz genske snovi v ostankih krvi, sem ena ali v laseh ugotoviti vzorca, k ije na vsem svetu značilen le za posameznika, s čigar glave je bil izpuljen las ali od katerega je kanilo nekaj kapelj krvi. Strokovnjaki celo pravijo, da je ta postopek prinesel prav takšen tem eljit preobrat v sodni medicini, kot gaje prineslo odkritje prstnih odtisov. N a osnovi dokazov istovetnosti z genskimi odtisi so na ameriških sodiščih sodili že v več kot 15 primerih. Zelo zgovoren je primer posilstva v Tacomi. Šofer avtobusa je bil osumljen, da je posilil 57-letno žensko. A ker je žrtev bolehala za Alzheimerjevo boleznijo, se ni popolnom a ničesar spom injala. Sodišče bi seveda zaradi pom anjkanja dokazov m oralo storilca oprostiti. T oda ostanki semena na perilu nesrečne ženske so omogočili, da so sodnom edicinski strokovnjaki opravili analizo genskega odtisa in dobili nesporen dokaz o tem, kdo je bil posiljevalec. Šofer je prejel zasluženo kazen, kot pravimo. T oda če bi bil nedolžen, bi analiza to prav tako zanesljivo pokazala. Genski odtisi torej pom agajo tudi po nedolžnem osum ljenemu posamezniku.»z genskimi odtisi lahko policija zanesljivo pokaže na storilca. Prej pa je zanesljivo lahko rekla le: lahko je on,«pravi R obert Shaler, strokovnjak v ustanovi, ki se kot ena od treh ameriških ustanov ukvarja s tovrstnimi analizami. Možnost, da bi z m etodo ugotavljanja genskih odtisov prišli do napačne identifikacije, je zgolj teoretična, v praksi pa je to nemogoče. Genska snov je v vsakem posam ezniku drugače oblikovana in je značilna le zanj. Vzorec, ki ga strokovnjaki lahko določijo, im ata lahko enak le enojajčna suet u šteuiihah B ŠE DELUJOČE NUKLEARKE Brltanlja Franclja Japonska SZ ZDA K LJUB N A SP R O T O V A N JU D E L A JO Ekološka osveščenost ljudi je v svetu vse večja, zato je razumljivo, da se nekatera poglavitna žarišča onesnaženosti okolja odpravljajo. M ed tistimi, ki so zelo sporna in glede na dolgotrajnost svojega učinkovanja najbrž med najbolj nevarnim i človeštvu, so jedrske elektrarne. Poglavitne jedrske velesile so sicer zaprle nekaj nukleark, vendar jih še vedno veliko dela. Graf na sliki kaže, koliko jerdskih elektrarn še dela v skupini petih, v tem pogledu najbolj razvitih državah. P R E S T O L D IŠE Č E M AZILO O SE B N I ZAIMEK dvojčka, sicer pa je teoretična m ožnost, da imata enak genski vzorec le dva posam eznika izmed 5 trilijonov ljudi. Postopek tovrstnega ugotavljanja istovetnosti ni uporaben le pri težkih kaznivih dejanjih. Izkazalo se je, da uspešno pom aga pri civilnih tožbah, ko gre za priznanje očetovstva ali sploh ugotavljanja sorodstvenih vezi. Prav tako služi za istovetenje žrtev hudih nesreč, kjer so trupla m očno iznakažena, ali trupel, ki jih najdejo po daljšem času v zelo slabem stanju, da bi bilo po dosedanjih klasičnih postopkih ali zelo težko ali pa celo nemogoče ugotoviti istovetnost. Zaenkrat postopek ugotavljanja genskega odtisa še ni široko uveljavljen, saj gre v prvi vrsti za postopek, ki ga uporabljajo genetiki za svoje raziskave, ki so seveda povsem drugačne narave. T oda dosedanje dobre izkušnje pri uporabi te genetske tehnike so bile tako dobre, da se v Združenih državah že pripravljajo na redno uvedbo postopka v sodnom e dicinske analize. Celo več. Krim inologi so že začeli razmišljati o tem, da bi ustanovili knjižnico genskih odtisov, podobno, kot poznam o arhive prstnih odtisov. V začetku prihodnjega leta bodo v ameriški zvezni državi W ashington začeli postavljati prve»knjige«na police kriminološke knjižnice genskih odtisov, če sm emo tako reči. Najprej bodo zbrali genske odtise vseh storilcev spolnih kaznivih dejanj. R ačunalniška obdelava zbranih podatkov pa bo om ogočala hitro identifikacijo večkratnega storilca. MiM (Vir: Tim e) G E O L. D O B A M USLIM, Ž. IME M LAD G O Z D KRILO RIM LE G U E C U JE D N A PRA V A ZA D A L JIN SK O O DK RIV A N JE P R ED M E TO V \ BABICA VELIKO JE Z E R O V AFRIKI Iz globin Odkrili so neznane ob like življenja globoko v zemlji Naš svet je prepoln življenja; zanimive žive organizme so našli celo tam, kjer jih nihče ni pričakoval, denim o v pacifiških in atlantskih globinskih ognjenikih. Zato pravzaprav ne bi smelo začuditi, da so biologi odkrili nove oblike življenja tudi tam, kjer so doslej najdevali zgolj okam nine nekdanjih živih bitij globoko v zemlji. V Južni Karolini, kjer so raziskovalci vrtali v globino 55 metrov, so v vzorcih zemlje našli 3 vrst m ikroorganizmov, med njimi pa številne nove, znanosti še popolnom a neznane.»odkrilo se nam je čisto novo okolje, popolnom a nova biosfera,«je dejal raziskovalec Favid W hite. K ako, da prej niso odkrili teh m ikroorganizmov, saj znanstveniki že dolgo vrtajo in raziskujejo notranje zemeljske plasti? O dgovor je preprost: m ikroorganizme so z dosedanjim i načini vrtanja in jem anja vzorcev uničili. Bogastvo življenja globoko v zemlji jim je odkrilo šele vrtanje z novo»aseptično«tehniko, ki preprečuje vdor onesnaževalcev vseh vrst v vrtino in vzorec. Pred raziskovalci je zdaj polno zanim ivih ugank. N a nekatere so že našli prve odgovore. M ikroorganizmi dihajo kisik iz podzem nih voda, preživijo pa v življenju skrajno neprim ernem okolju po zaslugi zelo počasne presnove. Vsekakor pa ostaja velika uganka, kako so splbh prišli tja dol. Najverjetneje je, da je to njihov dom že o d 'v seg a začetka, kar pom eni, da so se oblikovali pred več kot 7 milijoni let. Next, nov računalnik Tvorec m acintosha je predstavil nov računalnik, ki obljublja zelo veliko Optični disk standard D obri stari peceji, kot pravim o tudi pri nas osebnim računalnikom, so se precej spremenili od prvih applov in IBM, ki so bili prvi zmogljivejši računalniki, namenjeni osebni rabi, in bili hkrati posam ezniku dosegljivi tudi po ceni. D anes si sodobne pisarne, agencije, knjigovodstva in podobnega ne m orem o več predstavljati brez pecejev. Razvoj pa teče naprej in prinaša še zmogljivejše in presenetljivejše stroje. Največ pozornosti je pred kratkim zbudil nov računalnik, ki gaje zasnoval sloviti Števen Jobs, soustanovitelj Appla. Jobs je javnosti predstavil računalnik next, ki je zares sanjski stroj. Next ima tri ločene dele: osrednjo enoto, zaslon in tipkovnico. T u pa se podobnost s sedanjimi peceji konča. Računalnik je neprimerljivo zmogljivejši od sedanjih pecejev. Ne sam o da osredna procesna enota, m otorola 683, zmore premleti ogrom ne količine podatkov v izredno kratkem času, v pom oč sta ji še posebna čipa za num erično obdelavo in obdelavo zvoka. Takro next lahko izvaja glasbo, ki se sliši enako popolno kot glasba z laserskih gramofonov, lahko pa enako verno reproducira tudi človeške glasove. Veliko presenečenje pa je nextov diskovni pogon. Čeprav so poznavalci trdili, da bodo izbrisljivi optični diski v računalništvu zamenjali diskete in trde diske šele čez nekaj let, pa v nextu že dela disketnik z optičnim diskom. Nanj je mogoče spraviti toliko podatkov kot na 7 običajnih disket. Ali povedano drugače: računalnik next ima na disku posnete vse potrebne program e, navodila za uporabo, štiri debele priročnike, angleški slovar, slovar sinonimov, antologijo izrekov in za nameček še vsa zbrana Shakespearova dela, a je na disku še prostora za, denim o, celo zbirko Naša beseda. Računalnik bo zaenkrat na voljo le univerzam in višjim šolam, kasneje pa tudi drugim kupcem. C ena je sicer razm erom a visoka, okrog 6.5 dolarjev, vendar za ta denar next ponuja toliko kot računalniki, kijih prodajajo po 2. dolarjev in več. MiM Z upanjem zro v sonce Uporaba so n čn e energije kljub pomanjkljivostim o s taja up prihodnosti Nove so n čn e celice Ko načrtovalci bodočega razvoja razmišljajo o energiji, ki jo bo človeštvo potrebovalo v prihodnosti, se t veliko upanja ozirajo v nebo, v sonce. Ta njihova upanja sicer niso nova, saj so se k soncu, ki lije neizmerne količine energije v vesolje, ozirali že pred več leti in tudi našli načine za izkoriščanje sončne energije s pretvorbo v uporabnejo in primernejšo energijo. Toda dosedanji načini izkoriščanja še vedno niso tisto pravo, kar bi potrebovalo človeštvo v prihodnosti. Vprašljiva je predvsem učinkovitost pretvorbe sončne energije v električno. Te pretvorbe so s sedanjimi napravam i, fotovoltnimi sončnimi celicami, slabe, izkoristki majhni, medtem ko so same naprave razmerom a drage. T o je tudi razlog, da v skupni proizvodnji električne energije, denim o v Z D A, odpade na sončne vire en sam odstotek. D rugod je ta delež še manjši. O betajo pa se drugačni časi. V laboratorijih Sandia v A lbuquerquu so izdelali sončne celice, ki so za 5 odstotkov bolj učinkovite od dosedanjih. Kaže pa, da bo m ogoče z njimi učinkovitost absorbiranja in pretvorbe sončne energije v uporabnejše oblike še povečati. Nove sončne celice so narejene tako, da različne snovi v njih vsrkavajo različne spektre sončne svetlobe. Absorpcija je tako povečana, saj pride do vsrkavanja vseh valovnih dolžin svetlobe, od modrega do rdečega (jela spektra, izkoristek pa je večji. Zal je cena še vedno visoka, še posebno če prim erjam o stroške za pridobitev enote električne energije iz sončne Antikoperniki Zelo majavo (ne)znanje Američanov Polpismeni Že nekaj let so ameriški pedagogi zaskrbljeni nad splošno izobraženostjo svojih rojakov. Ko so opravili prve analize splošnega znanja, so bili osupli. Lep del odraslih državljanov Združenih držav, ki so končali katero od šol, je praktično nepismen, se pravi, da niso sposobni prebrati najosnovnejših navodil, opozoril in podobnega. Nič manj ni takih, ki niso znali na zem ljevidu pokazati, kje je Afrika, Evropa itd. T akrat so sklenili, da bodo splošnem u izobraževanju in pravi pismenosti posvetili več pozornosti. T oda nič kaj spodbudno podobo o splošni neom ikanosti je ponovno potrdila anketa, ki jo je letos opravil univerzitetni profesor John Miller. Anketiral je več kot 2 Američanov, starejših od 18 let. Zastavil jim je 75 vprašanj iz naravoslovja. O dgovori so ga osupnili, nasmejali in razžalostili. K ako tudi ne, ko pa seje izkazalo, da 7 odstotkov vprašanih ni vedelo, ali se Zem lja vrti okoli Sonca ali je obratno. K ar 21 odstotkov jih je odločno zatrdilo, da se Sonce vrti okoli Zemlje. Celo med tistimi, ki so vedeli za znanstveno resnico o vrtenju Zemlje, si niso bili vsi v celoti na jasnem, ali se to dogodi v letu dni, v enem dnevu ali enem mesecu. Pravilno jih je odgovorilo iz te skupine sam o 45 odstotkov. Novi filmi Kodak prihaja na trg z novimi barvnimi filmi Pri podjetju Eastm an Kodak, ki spada med največje in najbolj znane prozvajalce fotografskega materiala, vsako leto porabijo kar nekaj milijonov dolarjev za raziskave in razvoj novih izdelkov. Le tako so lahko kos prodornim japonskim podjetjem, ki svetovni trg vsako leto tako rekoč preplavijo z novimi, še bolj izpopolnjenimi in boljšimi fotografskimi kam eram i, filmi, papirji in ostalim materialom in opremo. Pred kratkim je K odak prišel na dan s svojim najnovejšim orožjem najbolj izpopolnjenim film om za barvne slike na svetu, kot so dejali njegovi predstavniki Tisti, ki so ga preskusili, pravijo, da gre zares za najboljši barvni film, kar jih je ta čas v uporabi. Gre za filme, ki nosijo naziv ektar. K odak jih izdeluje v dveh različicah, v manj (25 ISO ) in zelo občutljivi (1 ISO ) izvedbi. T ako.za ektar 25 kot za ektar 1 je značilna izjemna ostrina, fino zrno, večja barvna zasičenost in jasnost barv. Zaenkrat jih izdelujejo le v '35-m ilimetrskem formatu. Filmi ektar so namenjeni zahtevnejšim fotografom, ki želijo iz svojih posnetkov izvleči kar največ in kar najboljše. Cena se vrti okrog 5 dolarjev za film s 24 posnetki. energije s pridobivanjem te energije s pom očjo fosilnih goriv, premoga in nafte. Elektrika iz sonca je še vedno več kot trikrat dražja. T oda energija iz fosilnih goriv im a skrite stroške, ki jih zdaj nihče ne izračunava, znano pa je, kakšen je njen učinek na okolje. Ce bi v izračun cene energije iz fosilnih goriv vzeli še stroške, ki bodo ali so že nastali pri saniranju okolja, potem bi ne imela več tolikšne kom ercialne prednosti. Poleg tega je sončna energija na vojo v neomejenih količinah, m edtem ko bo fosilnih goriv prej ali slej zmanjkalo. V tem pogleduje prihodnost jasna. Ni bil prvi Odkritje pred 8-letnico prve osvojitve severne- ga pola Prihodnje leto bo m inilo natanko 8 let od slovite Pearyjeve ekspedicije na severni zemeljski pol. Vodil jo je R obert Peary, pom orski oficir, ki je pred tem že nekajkrat potoval po divjinah Arktike in sije zadal trden cilj, da bo prvi človek, ki bo stopil na najbolj severno točko našega planeta. K ot pišejo knjige, je to tudi postal. Po izjemnih naporih je skrbno pripravljena odprava premagala 15 kilom etrov ledenih razdalj in 6. aprila 199 so stopili na severni pol. T ako so vsaj mislili in verjeli. Leto dni pred praznovanjem 8- letnice prve osvojitve severnega zemeljskega pola pa je prišla za Pearyja slaba novica. Astronom D ennis Ravvlins je uspel dešifrirati dolgo prikrivane dokum ente, iz katerih je jasno razvidno, da se veliki cilj Robertu Pearyju v resnici ni posrečil. Bolj grobo rečeno: mož je lagal in potvoril dejstva. D ejansko'je pripotoval le v bližino severnega pola, do njega pa pa je ločevalo še nekaj manj kot 195 kilometrov. Seveda bo treba tudi Rawlinsonove trditve dodatno preverjati, a kot pravijo poznavalci, je Peary izgubljen. Ima svoje pravice? Živalske pravice Na Švedskem imajo tudi dom ače živali svoje pravice Pri nas se zadnje čase precej g o vori in piše o človekovih pravicah, manj znano pa je, da v svetu razmišljajo tudi o nekakšni listi živalskih pravic. Na Švedskem celo že imajo nekaj takega. Švedski parlament je letos sprejel listino o zaščiti domačih živali, se pravi piščancev, goveda, prašičev in drugih, ki za razliko od nekaterih divjih živali niso bili deležni nobenih priznanih živalskih pravic. P o novih zakonih ni dovoljene prekom erno pitati živali z antibiotiki in horm oni, da bi s tem dosegi večjo prirejo m esa, kravam moraji rejci zagotoviti pašo in stelje prašičem slam o in ločene prostor za hranjenje, spanje in iztrebljanji: perutnine ne sm ejo imeti kar napn zaprte v kleteh, za vse živali pa vei ja, da jih ne smejo po nepotrebnen mučiti, ko jih zakoljejo. Najbolj zaslužna za te zakone ji pisateljica otroške literature, 81 letna Astrid Lindgren. P o vsei svetu jo poznajo predvem po nje. knjižni junakinji Piki Nogavički Slavni pisateljici je uspelo, da ji sprožila vsenarodno kampanjo zs pravice dom ačih živali. Napisala ji vrsto satiričnih alegorij, v katerih j< opozorila na krutost ravnanja > živalm i na farmah. Z njimi je še po. džgala že tako razširjajočo se za vest o živalskih pravicah. Farmarji so se sicer protivili, vendar ni nič pom agalo opozarjanje, da se s temi odredbam i povečujejo stroški vzreje. P o novih odredbah je celo treba vsako novo tehnološko rešitev reje dom ačih živali pregledati s stališča zaščite in varovanja dom ačih živali, predno dobi obratovalno dovoljenje. Tudi odprtost v svet je učinkovita le v sorazmerju z lastno notranjo dinamiko. C. ZLOBEC

12 POTA poročajo DOMA JE RAZGRAJAL ~ Miličniki so imeli na Martinovo opraviti s 36- letnim Jožetom B. s Prclokc. Možakarje doma v dokaj vinjenem stanju razgrajal, ko pa je mera prekipela, so domačim priskočili na pomoč miličniki. Jože bo dogodke podrobneje osvetlil sodniku za prekrške. IZGINILO KOLO Z MOTORJEM 46-letni Stane Zurc iz Črnomlja je minuli petek v gostilni Rojc sledil procesu nastajanja vina iz mošta, pri tem pa pozabil na kolo z motorjem, ki je stalo pred lokalom. Lastnikovo odsotnost je nekdo izkoristil in vozilce odpeljal, Zurc pa je tako ob poldrugi milijon dinarjev. Dragi so bili Martinovi kozarci vina. MORAL BO K SODNIKU Novomeški možje postave so v soboto, 12. novembra, pridržali do iztreznitve 33- letnega Janeza K. iz Novega mesta. Janez je doma razbijal in razgrajal, pomirila ga je šele močna miličniška roka. Ceno njegovemu obnašanju bo postavil sodnik za prekrške. OB RADIOKASETOFON V noči na 13. november je nekdo vlomil v osebni avto Črnomaljčana Nusreta Zuhriča. Vozilo je bilo parkirano na Trgu svobode, storilec pa je iz stoenke odnesel radiokasetofon, vreden med brati vsaj 25 tis >čakov. Neznanega storilca ta čas še iščejo. IO Seminar s štirimi kršitvami Zakaj je bila Sabina Lipar ob slu žb o? Za najstrožji ukrep dovolj že trije»plavi«zakon je m oč uporabljati neposredno NOVO M ESTO Senat novomeškega sodišča združenega dela je pred nekaj dnevi razsojal o pritožbi Novomeščanke Sabine Lipar, kateri je disciplinska komisija v IM V, tozd Tovarna avtomobilov, izrekla najstrožji ukrep prenehanje delovnega razmerja. Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka je podpisal direktor tozda, v njem pa je bilo navedeno, da se Liparjeva v dneh med 23. in 27. majem letos ni udeležila seminarja iz varstva pri delu, kije potekal v Ljubljani in za katerega ji je bil izdan nalog za službeno potovanje. To pa po direktorjevem mnenju ni talih dveh očitanih kršitev. Prav zategabila edina kršitev delovnih obveznosti delj je sodišču predlagala, da se ji ob Liparjeve, saj je omenjeni nalog, izdan upoštevanju vsega tega izreče milejši za čas od 6. ure 23. maja pa do 2. ure 27. maja skupaj torej pet delovnih dni in pet polnih dnevnic 3. maja izpolnila in predala v izplačilo. Disciplinski postopek je takšne očitke potrdil, izjema je le 27. maj, ko naj bi Liparjeva v popoldanskem času le bila na seminarju, in ugotovil kar štiri hujše kršitve delovnih obveznosti; posredovanje napačnih podatkov z namenom zavajanja, neupravičeno zaračunavanje potnih in drugih stroškov, neopravičen izostanek z dela in nenazadnje dajanje napačnih podatkov za obračun osebnih dohodkov. Vse to je bilo seveda dovolj, daje disciplinska komisija izrekla najstrožji ukrep in Sabina Lipar seje znašla na cesti. Puške pa s tem še ni vrgla v koruzo, poskušala je s pritožbo na sodišče združenega dela. Trdila je namreč, da se seminarja zaradi zasebnih opravkov resda ni udeležila 23., 24. in 25. maja; zato pa je preostala dva dneva na seminarju bila. Priznava torej tri neupravičene izostanke z dela, priznava tudi neupravičeno zaračunavanje stroškov za vseh pet dni, s čemer je hotela prikriti izostanek, ne priznava pa preos- Tatvine motornih žag se nadaljujejo Kdo jih krade DOLENJA VAS, MALINE Zima je pred vrati, to je ne nazadnje zaznati tudi po vse številnejših tatvinah motornih žag. Dvema smo bili priča minuli teden. Med 9. in 11. novembrom je nekdo obiskal odklenjeno garažo 61-letnega Martina Marna iz Dolenje vasi pri Otočcu in mu odnesel motorno žago Stihi, vredno vsaj 5 tisočakov. O storilcu ni ne duha ne sluha. Podobno zaenkrat še ni sledov o neznancu, ki je obiskal garažo 25-letnega Jožeta Ivca v Malinah pri Črnomlju. Storilec je v času med 2. in 1. novembrom ukradel motorno žago Husquarna, katere vrednost je okoli milijon dinarjev. Kje se žagajo drva z ukradenimi motorkami, miličniki pridno ugotavljajo. disciplinski ukrep. Sodišče je nesporno ugotovilo, da Liparjeve tri dni ni bilo na seminarju, nadaljnjega dvodnevnega izostanka pa ji ni bilo moč dokazati. Ne glede na to pa je zakon o združenem delu, točneje njegov 152. člen, dovolj jasen, moč ga je uporabljati tudi neposredno, ne upoštevaje določila samoupravnih aktov v delovni organizaciji. V njem je jasno določeno, da se ukrep prenehanja delovnega razmerja izreče zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki jo kdo stori s tem, da ga najmanj tri dni zaporedoma ni na delo. V takem primeru tudi pogojna odložitev ukrepa ni mogoča, saj jo isti zakon za tovrstne kršitve prepoveduje. Nič čudnega po vsem tem, če je senat sodišča izrečeni disciplinski ukrep v celoti potrdil. B. B. Našli mrtvega pod kozolcem Tuja krivda za smrt Franca Vrhovška iz Cirja pri Raki izključena Vinjen padel in s e ranil RAKA Minulo soboto zjutraj je krajane Rake vzburila novica o truplu, najdenem, pod kozolcem v neposredni bližini gostilne Bon. Kmalu se je izkazalo, da gre za 55-letnega Franca Vrhovška iz Cirja pri Raki, vzrok smrti pa je odkrila kasnejša preiskava. t Vrhovšek je dan poprej lastniku gostilne pomagal pri raznih kmečkih opra- ZARADI KRAJE USTAVLJENA PROIZVODNJA SENOVO 4. novembra ob 19.3 je prišlo v senovškem rudniku do zastoja vseh šestih transportnih trakov. Šele nekaj po 23. uri je preiskava ugotovila, da je vzrok zastoja izginotje glavnega stikala za izklop trakov, nameščenega na glavni deblokirni omarici. Stikalce, kije vredno borih 5 tisočakov, je z zastojem povzročilo škode vsaj za 1 milijonov dinarjev. Preiska va je pripeljala do 29-letnega Marjana P. s Senovega, delavca v rudniku, ki je utemeljeno osumljen tatvine. Kriminalistom in miličnikom krške UNZje izjavil, da je stikalo vzel iz preprostega razloga montirati ga je hotei v svojega fička. KDO KRADE ŽAROMETE? TREBNJE V noči na 1. november seje nekdo spravil nad dvoje vozil. Na parkirišču Putnikovega motela v Trebnjem je iz tovornjaka tetovskega Teteksa odvil oba žarometa in plastično masko, na Golievem trgu pa je oba žarometa ukradel tudi iz osebnega avta Martina Breznikarja iz Gorenje Dobrave, pri tem pa je poškodoval še ključavnico na vratih. Storilec je verjetno isti, pred roko pravice pa se zaenkrat uspešno skriva. vilih, popoldne pa se mu ni nič kaj mudilo domov. Zadržal se je v lokalu in pridno praznil kozarce vse do 22.3, ko je že močno opit odšel iz gostilne. Vse kaže, da je pod vplivom alkohola pred gostilno padel in obležal. Čez nekaj časa seje sicer zavedal, a očitno le toliko, da seje zavlekel do bližnjega kozolca, kjer je sklenil prenočiti. Noč je bila zanj usodna in je hudim poškodbam dojutra podlegel. Preiskava je nedvoumno ovrgla vsake sume o morebitni tuji krivdi za Vrhovčevo smrt, kot edini razlog so navedene poškodbe po glavni, vključno z izlitjem krvi v možgane, do katerih pa je očitno prišlo pri padcu. OB GOSPODINJSKE PRIPOMOČKE KRŠKO Neznan storilec je 12. novembra popoldne vlomil v stanovanjsko hišo Jusufa Leviča v ulici Milke Kerin v Krškem. Neznanec je iz stanovanja odnesel radiokasetofon, sesalec za prah, dva likalnika, kavni električni mlinček in kilogram kave. Odšel je očitno dobro otovorjen in je pri tem Leviča olajšal za dva milijona dinarjev. TOVORNJAKU IZSILIL PREDNOST ČATEŽ 36-letni Branko Batinič iz Brežic seje 7. novembra ob 8.2 peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz Brežic proti Čatežu. Na križišču cest blizu gostilne Hudič je zavijal v levo, pri tem pa je izsilil prednost pred tovornjakom, ki ga je nasproti pripeljal 42-letni Maks Cunk iz Orehovca pri Kostanjevici. Prišlo je do močnega trženja, v katerem sc je Batinič hudo poškodoval, tako da se zdravi v brežiški bolnišnici. Materialne škode je za 3 milijone dinarjev. Krvavo poletje na dolenjskih cestah Sam o avgu sta 18 smrtnih žrtev Za petino več mrtvih kot lani 223 ovadb in prijav sodniku za prekrške izterjanih denarnih kazni 585 vozniških dovoljenj odvzetih zaradi alkohola Nemara bi pežen pogled na število nezgod po dolenjskih cestah v letošnjih devetih mesecih utegnil ustvariti podobo o boljši prometni varnosti, saj je bilo prometnih nezgod resda nekaj manj (za 1,3 odstotka), zato pa so vsi ostali podatki naravnost zastrašujoči. Pa najsi gre za število nezgod s smrtnim izidom, ki jih je bilo do L oktobra 45, kar je za dobrih 18 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, ali za podatek o 62 mrtvih, kar je v primerjavi z lanskimi 52 za dobro petino večja številka. Resnici na ljubo moramo ob tem dodati, da številke veljajo za vse prometne nezgode, ki so jih obravnavale enote milice novomeške UNZ vključno z dolenjsko magistralo do Bregane.»Vse kaže, da smo na pragu enega najbolj črnih let na dolenjskih cestah,«pravi Darko Poštrak, inšpektor za varnost cestnega prometa novomeške UNZ, in nadaljuje:»posledice letošnjih 32 trčenj so zares katastrofalne, število mrtvih in hudo ranjenih je močno poraslo. Letošnjih devet mesecev pa je prineslo še eno značilnost; število prometnih nezgod v naseljih je upadlo kar za blizu 12 odstotkov, enako tudi posledice. Mrtvih v naseljuje bilo letos 12, kar je četrtino manj od lanskega leta, zato pa je vse več trčenj izven naselja. Takšnih nezgod je bilo letos 168, tistih s smrtnim izidom kar 33, to pa je za 43,4 odstotka več od lani. Za približno enak ods- Darko Poštrak:»Navzlic neprimerno več izrečenim kaznim in poostreni kontroli so posledice prometnih nezgod na Dolenjskem iz dneva v dan bolj tragične. totek je narastlo tudi število mrtvih. Brez dvoma je to podatek, ki zahteva skrbnejšo analizo.«skrbno zbrani podatki o devetmesečnem dogajanju na dolenjskih cestah dajo še marsikaj zanimivega. D a leč največ nesreč je bilo avgusta, kar 55, sledita maj in julij (39), po 29 jih je bilo v januarju, marcu in aprilu itd. Avgust je tudi mesec z največ mrtvimi (18), sledita april (11) in julij (1), medtem ko je po taisti statistiki najbolj varen september, ko je bilo vsega V letošnjih devetih mesecih sta na dolenjskih cestah izgubila življenje dva otroka in 6 mladoletnikov, število poškodovanih pa se je od lanskih 99 povzpelo letos na 11. Prometne nezgode v letošnjih devetih mesecih so na območju UNZ Novo mesto, ki pokriva črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko občino, po prvih nestrokovnih ocenah povzorčile skupaj za 166,695. din škode, kar je dobrih 1 odstotkov nad lanskimi tovrstnimi izračuni. 28 trčenj, v katerih sta bili ob življenje dve osebi.»če se podrobneje spomnimo letošnjega avgusta: črnomaljske ceste so k tako črni statistiki prispevale štiri mrtve, tri žrtve so bile v trebanjski občini, prav tako tri v novomeški, kar osem pa po žaslugi dolenjske magistrale na brežiškem koncu. Med najpogostejšimi vzroki najdemo preveliko hitrost, ki je zakrivila 13 trčenj, deset jih je bilo smrtnih, sledi vožnja po levi, zaradi katere je bilo 64 nesreč, od tega 17 s smrtnim izidom, pa prehitevanje, izsiljevanje prednosti itd. Ob tem velja pogledati še nekaj. Samo na območju novomeške UNZ je bilo največ trčenj (99) na lokalnih cestah, 93 jih je bilo na regionalnih in 89 na magistralnih. Zanimiv je predvsem podatek o nezgodah na lokalnih cestah. V časih, ko mora biti speljan asfalt že domala skozi vsako vas ali zaselek, se dogaja, da so dela prevečkrat opravljena nestrokovno. Ceste se modernizirajo brez ustrezne projektne dokumentacije, asfalt se polaga na nespremenjene trase. Vozniki, ki so prej po makadamu peljali s hitrostjb 3 ali 4 kilometrov na uro, drvijo po asfaltu s 6, 7 ali celo več kilometri na uro, ne upoštevaje, daje trasa ostala enaka, ovinki enako nevarni.«takšna je podoba za letošnjih devet mesecev; do 12. oktobra, ko je začel veljati nov zakon o varnosti cestnega prometa, pa se je število prometnih nezgod povzpelo že na 347. Zoper povzročitelje so dolenjski miličniki napisali 223 ovadb, ob tem pa je bilo zoper kršitelje v prometu podanih še predlogov sodniku za prekrške, to pa je kar za tretjino več kot v enakem lanskem obdobju.»naši miličniki so do 12. oktobra izterjali skupno kar denarni kazni, kar je za 12 odstotka nad lansko številko. Ta podatek je tudi daleč nad republiškim pbprečjem, kjer znaša povečanje izterjanih denarnih kazni le 34 odstotkov. Ob tem je zanimivo, da je bilo kar 1.9 kazni zaradi prevelike hitrosti, medtem ko jih je bilo, denimo, zaradi neuporabe varnostnega pasu In kako je z alkoholom za volanom? Z alkotestom smo preizkusili 1.75 voznikov in zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli 585 dovoljenj. Kar 11J so jih pobrali prometni miličniki, največ na dolenjski magistrali med Bičem in Bregano, izredno velik porast pa je tudi v črnomaljski občini, kjer je brez. dovoljenja ostalo 96 voznikov. Nemara še to, d a je bilo ob teh odvzetih še 116 vozniških dovoljenj zaradi utrujenosti, vsa, z izjemo enega, na dolenjski magistrali, medtem ko so miličniki na izreden tehnični pregled poslali 53 vozila.«b. BUDJA NISO KRIVI LE VOZNIKI Čeprav o tem ni podatkov, je dokaj zanesljivo moč trditi, da svoje k tragični beri dolenjskih cest prispevajo tudi slaba, dotrajana in nevzdrževana vozišča. Posnetka sta z dolenjske magistrale, najbolj prometne in najbolj krvave ceste, kjer sta trava in grmovje prekrila in prerastla kar lepo število prometnih znakov in označb. Veliko besed in groženj je bilo potrebnih, da so se cestarji naposled le zganili. r Družina z pod vlak avtom Tragedija novom eške družine v Bihaču BI MAČ, N O V O M E S T O Ž e v nedeljo zjutraj je No vo mesto presunila tragična vest, v ponedelje k so jo potrdili še časopisi: v hudi prom etni nesreči, kakršne v K rajini ne pomnijo, je v soboto zvečer v Bihaču izgubila življenje štiričlanska novomeška družina Marn. Starejši od dveh sinov zakoncev M arjana in Teodore Marn, Matija, j e v Bihaču služil vojaški rok in v soboto so se k njemu na obisk pripeljali starši, II-letni brat Gašper in Matijevo dekle Marina Skedelj. Snidenje j e bilo prisrčno, skupaj so nato sedli v avto in se popeljali po Bihaču. Ura je bila 2.4, ko so na cesti m ed mestom in vojašnico pripeljali do železniškega prehoda, zavarovanega le s prometnim znakom in sporno svetlobno signalizacijo. Bila je megla, za volanom nissana je sedela 48,-letna Teodora, profesorica na novom eški gimnaziji. Zapeljala j e na tire v trenutku, ko je po njih pripeljal ekspresni potniški vlak na relaciji Zadar Beograd. N ikoli verjetno ne bomo dobili dokončnega odgovora na vprašanje, zakaj je bil avtomobil na tirih v trenutku, ko j e pripeljal vlak. Je bila posredi neprevidnost. k i j i j e pomagala gosta megla? Je zatajil avtomobil? So nemara odpovedali svetlobni znaki pred prehodom? Ostaja le kruto dejstvo. Lokom otiva je silovito treščila v desno bočno stran avtomobila in ga pred seboj potiskala še dobrih 25 metrov. O d nissana ni ostalo domala nič. V njegovih razbitinah so na mestu nesreče umrli 46-letni oče M arjan ter sinova M atija in Gašper, medtem ko je 48-letna Teodora M arn umrla kako uro kasneje v bihaški bolnišnici. Peta sopotnica, Marina, je trčenje po čudnem naključju preživela. Dva dni so se za njeno življenje borili v Zadnji podatki iz ljubljanskega kliničnega centra govore o tem, da se zdravstveno stanje Marine Škedelj rahlo zboljšuje, čeprav je še zmeraj kritično bihaški bolnišnici, v ponedeljek pa so jo s helikopterjem prepeljali v ljubljanski Klinični center. Njeno življenje še zm eraj visi na nitki, poškodbe so hude. Dejstva so pretresljiva in grozljiva. L e malo tega jim j e danes moč dodati. Svojci tragično preminule družine so bili v ponedelje k v Bihaču, kjer j e bila tudi žalna komemoracija. K ako hudo je dogodek prizadel mesto, je najbolj e izpričala udeležba na ponedeljk o v i žalni svečanosti, tisoče solznih oči se je nemo poslovilo od vojaka in njegove družine. Včeraj se je od družine Marn poslovilo tudi Novo mesto. B.B. SMRT NA TIRIH Na posnetku družina Marn iz Novega mesta, kije v soboto zvečer tragično preminula v hudi prometni nesreči v Bihaču: levo sin Matija, kije služil v Bihaču vojaški rok, ob njem mama Tea, sin Gašper in oče Marjan. TORBA Z DENARJEM NAPAČNI OSEBI NOVO MESTO Tudi take stvari se dogajajo. 38-lelna Frančiška Nosan z Rateža je v petek, II. novembra, v bifeju novomeškega hotela Metropol na avtobusni postaji pozabila torbico. To je natakrat sicer opazil, torbico pograbil in stekel do avtobusa. Vprašal je potnike, kdo je torbico pozabil. Oglasil se je mlad dekliški glas in imetnici tega je natakar torbo tudi izročil, avtobus pa je kmalu zatem odpeljal. Zato pa je natakarja presenečenje čakalo ob vrnitvi v bife, kjerje stala Nosanova, iščoč torbico, v kateri je bilo poleg dokumentov še 3. din gotovine. Hipoma je postalo očitno, da je natakar stekel do napačnega avtobusa, njegovo vprašanje pa je spretno izkoristila predrzna neznanka, katere indentiteto miličniki in kriminalisti še ugotavljajo. OB ENAJST HRASTOVIH HLODOV GABRJE Neznani storilec se je v noči na 1. november mučil z enajstimi suhimi hrastovimi hlodi, ki jih je imel Stefan Erjavec iz Gabrja spravljene ob cesti med domačo vasjo in Brusnicami. Kdo je hlode naložil in odpeljal, je zaenkrat še skrivnost storilcev. Dolgo verjetno ne bo več. IZGINILE KOKOŠI IN PETELIN GORNJE SKOPICE Nekdo je v noči na 9. november šaril po nezaklenjenem kokošnjaku Stanka Slavca iz Gornjih Skopic. Imel je veliko izbiro, po tehtnem premisleku pa se je odločil za dvanajst kokoši, ki jim je v malho pridal še petelina. Škode je tako za 3 tisočakov. V. PO DOLENJSKI DEŽELI Kaj različno je bilo minuli teden obeleženo martinovanje po deželi dolenjski, vsi dogodki v tem okviru pa imajo skupen imenovalec kraje. Najbolj žalostno je bilo.gotovo martinovanje pri Zorčevih v Črnomlju. Za to je poskrbel neznanec, očitno pa dokaj dober poznavalec razmer v hiši 55-letnega Vlada Zorca, ki je v soboto neopažen prišel in odšel iz hiše z žepi, polnimi deviz. Njihova vrednost je po sobotnem tečaju dinarja kar štiri stare milijarde. 38-letni Branka Vipotnik-Hassl iz Ljubljane je bila minuli teden gostja hotela Grad Otočec. Toplota jo je prisilila, da je usnjeno jakno in brezrokavnik iz prave leopardove kože nataknila na obešalnik. Oblačila so bila očitno dovolj vpadljiva, jakna in ostanki leoparda so neopazno izginili. Vipotnikova bo za obnovo garderobe potrebovala vsaj 5. zahodnonemških mark. Veliko manjša je bila škoda, povzročena v noči na Martinov petek v hlevu Marije Femc iz Trebnjega. Tam niso izginjali leopardi, pač pa krotke domače živalce z bedresi in perutničkami. Kje je končalo enajst kokokši, ta čas ne ve še nihče, le škoda je ocenjena okoli 15 tisočakov. PEŠEC NENADOMA NA CESTO 4-letni Rasim Melkič iz Golubovcev seje v petek, 11. novembra, ob 17,2 peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Metliki. Med vožnjo po Cesti bratstva in enotnosti je pri gostilni Geza na neosvetljenem delu ceste nenadoma stopil na vozišče 66-letni Jože Ivaniš iz Bubnjevcev pri Ozlju. Melkič je sicer zaviral in se umikal, vendar se neprevidnemu pešcu ni uspel izogniti. Ivanišaje zadel, tako daje ta z glavo udaril v vetrobransko steklo, nato pa padel na vozišče. Pešec seje v nesreči hudo ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. MARTINOVALI TREZNI Dolenjski miličniki so v petek, na Martinovo, pripravili preventivno akcijo, katere cilj je bil kontrolirati vinjenost voznikov. Med 2. in 1. uro so ustavili 56 voznikov, od teh je bilo vsega 26 vinjenih. Razumljivo, da so vsi ostali brez vozniškega dovoljenja, enako kot tisti štirje, ki so se vozili brez opravljenega izpita. Dodajmo, da so miličniki v tej akciji, ki je potekala hkrati v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini, ugotovili 138 kršitev cestnoprometnih predpisov, zaradi katerih so izrekli 68 denarnih kazni, napisali 35 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, 35 voznikov pa jo je odneslo le z opozorili. t'} JSKI LIST t. 46 (248) 17. novembra 1988

13 Devetdeset MA RJBOR Leon Štukelj, prvi in do pred nekaj tedni edini dolenjski olimpijec, Novomeščan.je minuli teden v svojem stanovanju na Kersnikovi ulici v Mariboru nazdravil visokemu jubileju 9-letnici. Spomin ob laki priložnosti zbeži 64 let nazaj, ko je takrat 26-letni Leon Štukelj zastopal jugoslovanske barve na olimpijskih igrah v Parizu. V najnapornejši telovadni disciplini, mnogoboju, je stopil na najvišjo stopničko in bil sploh prvi jugoslovanski dobitnik zlatega olimpijskega odličja, poleg tega je na taistih igrah dobil zlato še za vajo na krogih. Še danes je ponosen na ti dve odličji, nič manj na zlato, ki si ga je na naslednjih olimpijskih igrah čez štiri leta v Amsterdamu priboril "z vajo na krogih, ki so bili njegovo najljubše'orodje. Kar 17 odličij svetovne vrednosti je danes spravljenih v Štukljevem domu, med njimi je šest olimpijskih kolajn (tri NOGOMET ZA DAN REPUBLIKE NOVO MESTO Športno društvo Križe organizira v soboto, 26. novembra, s pričetkom ob 8. uri tradicionalni turnir v malem nogometu v počastitev dneva republike. Turnir bo potekal v novomeški športni dvorani pod Marofom, prijavnino v znesku 6. din pa je potrebno nakazati do 19. novembra na žiro račun Organizator bo plačila sprejemal tudi na dan žrebanja, to je v torek, 22. novembra, ob 18. uri v domu športov na Loki. Dodatna pojasnila je moč dobiti na telefon (68) V NEDELJO PLESNA ŠOLA NOVO MESTO Plesna šola Novo mesto obvešča vse ljubitelje plesa, da se v nedeljo, 2. novembra, pričenjajo plesni tečaji v hotelu Metropol. Začetni tečaj bo ob 16. uri, ko se bo moč tudi vpisati, ob 18. uri bo nadaljevalni in ob 2. uri še izpopolnjevalni tečaj. odbojka II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški 6. KOLO: PIONIR TITAN KAMNIK 3: (8, 2, 4) Pionir: Jovič, Bašič, Peašinovič, Travižan, Brulec, Smrke, Prevorčnik, Povšič, Kosmina, Prah, Černač, Petkovič. LESTVICA: 1. Salonit 12, 2. Pionir 12, 3. Jedinstvo Interplct 8, itd. V prihodnjem kolu igrajo Novomeščani v gosteh s Kaknjem, Salonit pa doma s Študentom Vazduhoplovstvom. II. ZVEZNA LIGA, zahod, ženske 6. KOLO: NOVA GORI CA LIK KOČEVJE :3 (-13, -1, -9) LIK Kočevje: Klun, Uran, Drobnič, Turk, Hočevar, Ahac, Gornik, Škufca, Ibrahimovič. LESTVICA: 1. Jedinstvo Elir Kočevje (tekma manj) 4 itd. I. SOL, moški 6. KOLO: M ISLINJA-LIK KOČEVJE 3:1 (- 13,7,6, 13) LIK Kočevje: Levstik, Bradač, Miklič, Obranovič, Polovič, Marinč, Hvala, Papež, Turk. LESTVICA: I. Granit LIK Kočevje 2. Kočevci igrajo soboto doma s Šempetrom. rokomet SRL, moški, 9. KOLO: PRU- LE KRŠKO 18:15(9:1). Krško: Kuhar, Kekič 1, Šerbec 7, Žagar, Iskra 2, Bogovič, 2. Bernardič 2, Grmšek, Novak 1, Brodnik, Vogler, Božič. Št. 46 (248) 17. novembra 1988 Slovenski derbi dobile Kocevke Druga zm aga odbojkaric Kočevja v II. zvezni ligi Pionir nadaljuje zm agoviti pohod V sob oto težko gostovanje v Kaknju Smola Kočevcev Zmag Novomeščanov v zahodni skupini II. zvezne odbojkarske lige smo že vajeni, veliko bolj odmeven je bil zato podvig Kočevk v ženski II. zvezni ligi, saj so v soboto v Novi Gorici ugnale istoimeno ekipo kar s 3: in se tako priključile ekipam na sredini prvenstvene lestvice. Poglejmo pa najprej v moško ligo, kjer je Pionir že med tednom brez vsakih težav opravil s Kamnikom Titanom. zlate, srebrna in dve bronasti), ostale so s svetovnih prvenstev: osem zlatih, štiri srebrne in pet bronastih. Velikokrat je moral Štukelj v teh dneh pripovedovati o svojih rezultatih in nastopih, še zmeraj se živo spominja svojega prvega mednarodnega tekmovanja, to je bilo leta 1922 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Šele drugič je takrat nastopal izven Novega mesta, prvič je bilo to na neki telovadni akademiji Sokola v Ljubljani. Nemogoče je našteti vsa priznanja, ki danes krase stene in vitrine Štukljevega stanovanja, najbolj ponosen je, kot sam pravi, na dve. Na olimpijski red, ki mu ga je na lanski univerziadi v Zagrebu podelil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch kot našemu najuspešnejšemu olimpijcu in za njegove zasluge v svetovnem športu in zvestobo olimpizmu, in seveda na priznanje, ki mu ga je dala skupščina občine Novo mesto, ko je svojega rojaka razglasila za častnega občana. In v čem je skrivnost Štukljeve čilosti navzlic devetim križem na plečih?» Vsak dan se sprehajam po mestnem parku, na svežem zraku sem od ene do dveh ur. Recept za dolgo in zdravo življenje je v zmernosti, tudi pri hrani in pijači, zlasti pa je pomembno, da se človek ne zapusti, da se navzlic letom vključuje v razne oblike rekreacije,«pravi. Da tega ne govori tja v dan, je Štukelj pripravljen pokazati z vajo na krogih. Še danes, pri devetdesetih. Š Kakšnih 4 gledalcev je videlo sila poprečno tekmo, predvsem po krivdi gostov, ki so očitno igrali brez volje in so se že vnaprej sprijaznili s porazom. Najsi je njihov trener na klopi še tako izgubljal živce in skušal z menjavami najti primerno postavo, je bil ves trud zaman. Novomeščani so vnovič igrali zbrano in dovolj zavzeto, še posebej po veseli, da prihaja v formo novinec Bašič, ki v dosedanjih srečanjih ni pokazal tistega, kar so od njega v Novem mestu pričakovali. Standardno dobra igra Joviča, Povšiča in Petkoviča je bila ob tem dovolj, da so pionirjevci v slabi uri vknjižili dve novi točki, trener Zadražnik pa je dal priložnost tudi mlajšim. Po nekaj lažjih srečanjih čaka sedaj Novomeščane težko gostovanje v Kaknju, kjer je letos že morala položiti orožje tudi ekipa Jedinstva Interpleta. Novo mesto odločilo prvaka Enajst ekip na državnem prvenstvu v goju G ostitelji tudi odlični tekmovalci Prvak je Študent NOVO MESTO Po daljšem času je bila Dolenjska vnovič prizorišče tekmovanja za državne naslove: v Novem mestu so od petka do nedelje moči merili igralci goja, prvenstva pa sta pripravila Go klub Novo mesto in republiška go zveza. Enajst ekip se je pomerilo na prvenstvu 1. in II. zvezni ligi, Novomeščani pa se niso izkazali le kot imenitni organizatorji, pač pa tudi kot odlični tekmovalci. Po sila izenačenih in razburljivih dvpbojih je naslov državnega prvaka odšel v Niš, k takšnemu razpletu,pa so odločilno prispevali Novomeščani. Niški Študent je namreč izgubil dvoboj z Ljubljano in vse je kazalo, da bo naslov ostal v slovenskem glavnem mestu, vendar so Novomeščani v drugem kolu ugnali Ljubljančane in tako odločili prvaka. Nasploh so bili Novomeščani INLES RIKO JADRAN 16:19 ( 11:12) Inles Riko: Lapajne, Djokič 1, A. Mihelič, Šilc 1, S. Mihelič, Dejak, Jurič 3, Lesar, Tomšič, Mate 6, Fajdiga 5, Parezanovič. T E R M O P O L Č R N O M E LJ 27:17 (1:11) Črnomelj: Kmetič, Adlešič 2, S. Grabrijan, B. Grabrijan, Hijdelja 3, Pezdirc, Papež 8, Novak, Žunič 1, Bohte 3, Kavšek, lut. LESTVICA: 1. S..oštanj Inčrnomelj les Riko 11,6. Krško 8,12. ' 4. Pari prihodnjega kola: Bakovci Inles, Črnomelj Ajdovščina. Krško Termopol itd. SRL, ženske, 9. KOLO: ITA- S ISKRA 17:16(9:8) Itas: Filipovič, Dragičevič, Klarič, Guštin 1, Vuk 1, Križman 3, S. Jerič 4, M. Jerič 6, Bejtovič 2, Kersnič, Fajfar, Štefanišin. Iskra: Jekše, Gorenc 1, Dolai 3, Kegljevič 2, Radovan 2, Selan 2, Vide 4, Martinčič 2, Lužar, Kos. LESTVICA: 1. Mlinotest 16,2. Iskra Itas Kočevje 11, 9. IMV Novo mesto (tekma manj) 7 itd. Pari prihodnjega kola: Iskra-Branik, Novo mesto Itas, Mlinotest Polana itd. košarka SKL, moški, 6. KOLO: NOVO LES HELIOS 76:73 (42:39) Novoles: Gavranovič 6, Cerkovnik 8, Kramar 2, Bajc 29, Radulovič 11, Andoljšek 2, Lučev 9, Pintar 9. LESTVICA: 1. Mineral Slovan Novoles 8 itd. V prihodnjem kolu igrajo Novomeščani v gosteh z vodilnim Mineralom Slovanom. Kot že rečeno, pa so bile tokrat uspešne tudi Kočevje. Po nekaj sušnih kolih so presenetile v Novi Gorici in slovenski derbi gladko odločile sebi v prid. Poročila govore, da so se gostje odlikovale predvsem z borbeno igro in zanesljivostjo ob mreži. Ta uspeh je Kočevke pomaknil na lestvici navzgor, z dvema zmagama so sedaj sedme, za nameček pa imajo še tekmo manj. Kaj lahko se zgodi, da bodo v pičlih štirinajstih dneh z repa lestvice prišle tik pod vrh, kajti razlike so majhne, med tretjim in predzadnjim mestom vsega štiri točke. Za razliko od deklet pa so njihovih klubskih kolegov v republiški ligi drži smola. Tudi tokrat so na gostovanju v Mislinji pokazali dobro igro, dobili prvi set, vodili tudi v četrtem, a na koncu morali priznati premoč gostiteljev. Vse kaže, da bojesenska bera odbojkarjev Kočevja sila pina in pod pričakovanji, kajti ni jih bilo malo, ki so po lanski uspešni sezoni Kočevcem prerokovali boj za mesta pri vrhu lestvice. V PIČLI URI DO NOVIH TOČK Že med tednom so odbojkarji novomeškega Pionirja odigrali srečanje 6. kola II. zvezne lige s Kamnik Titanom in zabeležili tudi šesto zaporedno zmago. Med tistimi, ki imajo največ zaslug za tako uspešno bero novomeške ekipe, je zagotovo Joco Povšič (svetli dres), ki ga vidimo v eni uspešnih akcij na srečanju s Kamničani. Nov resen izpit pa čaka pionirjevce v soboto, ko potujejo na vroč teren v Kakanj. (Foto: B. B.) najprijetnejše presenečenje turnirja, njegove barve pa so branili Bizjak, D. Jukič, Cefarin in Horvat. Vrstni red I. liga: 1. Študent (Niš) 2, 2. Ljubljana 18, 3. Novo mesto 15, 4. Spartak (Subotica) 9,5, 5. Kranj, 6. Radnički (Kragujevac); II. liga: 1. M. Popovič (Beograd) 16, 2. Gordovva 15, 3. Novo mesto II, 4. Ljubljana II, 5. Kranj II. Pri organizaciji turnirja so pomagali dolenjski delovni kolektivi, omenimo le GIP Pionir, Novoles, 1MV in»dano«. Za konec še, da je bila v dneh prvenstva tudi skupščina Go zveze Jugoslavije, na kateri so za novega predsednika izvolili Zagrebčana Mladena Smudo. STRELKE DALE LEKCIJO STRELCEM NOVO MESTO Ob novomeškem prazniku je bil tu tradicionalni strelski turnir, jta katerem so se z zračno puško pomerili strelci iz Trebnjega, Duge Rese in Novega mesta. Ekipno so s 694 krogi zmagali domačini, 2. so bili Trebanjci (684), tretji pa tekmovalci iz. Duge Rese (65). Med posamezniki je bil najboljši Miran Zupančič iz Novega mesta (181), 2. je bil Franc Cugelj iz Trebnjega (177), 3. Jože Kaferle (176) iz Trebnjega. Izven konkurence so tekmovale tudi Novomeščanke. Zanimivo je, daje bila Smiljana Kos s 18 krogi praktično druga, Martina Košak pa je s 176 krogi izenačila tretji najboljši rezultat turnirja. SMUČARSKI SEJEM NOVO MESTO Smučarsko društvo Rog organizira v soboto in nedeljo v novomeški športni dvorani tradicionalni smučarski sejem. Poleg prodaje nove in rabljene smučarske opreme bo na sejmu tudi predprodaja letošnjih sezonskih smučarskih kart. Š portnik N o v eg a m e sta z a le to 1988: Š p o rtn ica N o v eg a m e sta za le to 1988: Ekipa N o v eg a m e sta za le to 1988: Ime, priim ek in n a slo v g la so v a lc a : Izbiramo športnike leta NOVO MESTO Izbira športnika, športnice in najboljšega športnega kolektiva Novega mesta je tradicija, ki bo obveljala tudi letos. Že danes objavljamo glasovnico, s pomočjo katere bodo bralci Dolenjskega lista in poslušalci regijske radijske postaje Studio D izbirali najboljše letošnje športnike, prvič letos pa smo uvedli tudi izbiro najboljšega športnika Dolenjske. Marjan Zdovc; tu sta še motociklista Alojz Pavlič in Robert Hmeljak iz Novega mesta, da vseh ne naštevamo. Skratka, izbor je velik in pester, zadnjo besedo pri končni odločitvi pa bodo imeli bralci Dolenjskega lista in poslušalci Studia D. Kako pa je z imeni za športnika, športnico in ekipo Novega mesta? Pri moških velja vnovič omeniti kolesarje Papeža, Smoleta, Božiča, Judeža, Finka in še koga, atleta Matjaža Zupančiča, Igorja Vidmarja, državnega prvaka v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi, motociklista Pa- Letošnja zaključna prireditev, na kateri bodo proglašeni najboljši športniki in seveda tudi podeljena priznanja, bo v petek, 9. decembra, ob 19. uri Vsi, ki bodo sodelovali pri glasovanju, bodo v igri za več lepih na v novomeški športni dvorani pod Marofom. Organizatorja sta, kot je to že grad. Med prispelimi glasovnicami običaj, ZTKO in TKS Novo mesto bomo izžrebali srečneža, ki bo v organizaciji Kompasa potoval v Bene skupaj z društvom invalidov, katerih rekreacijski dejavnosti bo namenjen tke, Globtour je prispeval dva tudi ves izkupiček večera. Več o programu in dogajanjih v dvorani prihodnjič, tokrat le nekaj imen sodelu Krkina Zdravilišča bodo dvajsetim vikend smučarska paketa na Gačah, jočih: ansambel Rž, Simona Weiss, omogočila kopanje v Šmarjeških in Novi odmevi, Slavček. Cof, Nagelj, Dolenjskih Toplicah, Dušan Podkrižnik, lastnik gostišča»lipov ansambel Ivana Puglja, Spomin in Brodniki. list«(bivši Henčkov dom), bo pripravil svečano večerjo za dve osebi, Kot že rečeno, je letošnja izbira športnika leta razširjena. Ze običajnemu načinu glasovanja za najboljše medtem ko tonski studio Sraka, ki je organizator programa zaključne posameznike, posameznice in kolektive Novega mesta se tokrat prvič pridružuje še izbira najboljšega športnika Tudi zato kaže čimprej izpolniti gla prireditve, podeljuje 1 vstopnic. Dolenjske. V poštev pridejo športniki sovalne lističe in jih poslati na oba in športnice iz občin, ki jih pokriva omenjena naslova! Dolenjski list. seveda pa tudi Studio D: Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnnejša je izbira pri dekletih. Kandida vliča in Hmeljaka in še koga. Skrom INLES ZADNJI V je. Pri glasovanju za najboljše športnike Novega mesta ostajajo enaka Lavra Kastelic (atletika), njena klubtke za naslov so: lanska zmagovalka ČSSR RIBNICA Te dni so se s šestdnevne pravila; v poštev pridejo predstavniki ska kolegica Mateja Udovč, rokometašica Andreja Hočevar, kolesarki turneje po ČSSR, točneje iz Koprivnice, klubov, ki so vključeni v novomešo vrnili rokometaši Inlesa, ki so sodelovali ZTKO, prav tako se v ekipnem delu Katja Pavlič in Marija Krnc pa nemara še katera. Pri klubih je stvar veliko na močnem mednarodnem turnirju. Ribničani so osvojili 5., zadnje mesto, pri tem saj imajo šolarji svoje merjenje moči jasnejša, o naslovu najboljšega bodo šolska športna društva ne upoštevajo, pa jim je lahko v uteho, da so imeli v svojih vrstah najboljšega strelca turnirja, An In sedaj h kandidatom za laskava nir in AK Iskra-Tenel. za najboljši kolektiv. bržkone odločili KD Krka, OK 1Piodreja Mateta, z 2 zadetki. Rezultati Ribničanov: Inles Prešov 22:26, Inles Ta- tegovali za športnike Dolenjske 1988, poslušalcem Studia D. Izpolnjene gla priznanja. Med tistimi, ki se bodo po Za konec pa še napotek bralcem in tra 25:27, Inles Dukla 2:3 in Inles so prav gotovo v prvem planu kolesarji Sandi Papež, Jože Smole, Janez lovom pošiljatelja pošljite najkasneje sovnice s priimkom, imenom in nas -Einbach 22:29. M. G-č. Božič in nemara še kateri; tu je državni prvak v speedwayu Zvonko Pavlic; naslova: Dolenjski list, Germova 3,,do ponedeljka, 28. novembra, na v najožjem krogu favoritov je brez 68 Novo mesto, ali Studio D, Cesta herojev 27, prav tako 68 Novo dvoma še Vladka Lopatič, državna ELAN NAKLO : atletska reprezentantka iz Brežic; prav mesto. Zraven na ovojnico pripišite tako iz Brežic prihaja motokrosist»za športnika leta«. NOVO MESTO V zadnjem kolu jesenskega dela v območni nogometni ligi zahod so igralci novomeškega Elana vnovič razočarali. Razprodaja točk na domačem igrišču se očitno nadaljuje, tokrat so neporaženi z Dolenjske odpotovali Športn ik D o len jsk e za le to 1988: igralci Naklega. Novomeščani so sicer imeli več od igre, a kaj, ko v svojih vrstah nimajo igralca, ki bi znal premoč kronati z zadetkom. Le dobrim igram v gosteh se Ime, priim ek in n a slo v g la so v a lc a : imajo Novomeščani zahvaliti, da bodo prezimili na 4. mestu s 14 točkami, tremi manj od vodilne Jadran Lame. M. GORENC Poraz razblinil upe o naslovu Ženski derbi v SRL igralkam Itasa Iskre brez m ožnosti za jesenski naslov Skromen izkupiček dolenjskih predstavnikov je ena osnovnih značilnosti sobotnega kola v moški in ženski republiški rokometni ligi. Ribničani, Krčani in Črnomaljci so tokrat ostali praznih rok, podobno pa tudi Sentjernejčanke v dolenjskem derbiju z Itasom. Za Iskro je bil ta poraz usoden, kajti tako so izgubile domala vse možnosti, da vendarle osvojijo naslov jesenskih republiških prvakinj. Mlinotest poslej zanesljivo ne bo izpustil priložnosti iz rok. Srečanje v Ribnici med Inlesom in Jadranom je bilo najavljeno kot derbi kola, vendar igra tega še zdaleč ni upravičila. Ribničani so vnovič doma slabo zaigrali, daleč od tistega, kar so doslej pokazali na gostovanjih. Verjetno se ne motimo dosti, če zapišemo, da bi Inles danes zasedal prvo na lestvici, seveda brez razprodaje NENADEJANA ZMAGA Košarkarji Novolesa (v svetlih dresih) so v soboto prijetno presenetili svoje zveste gledalce. Nenadejano so osvojijli drugi par točk na letošnjem prvenstvu, ugnali pa so ekipo Heliosa, kije v tem pretrpela šele drugi poraz v dosedanjih šestih kolih. Krepko pomlajena novomeška vrsta je prikazala borbeno in zbrano igro, v kateri so gostitelji vodili od začetka do konca in zasluženo tesno zmagali, največ po zaslugi razpoloženega Bojca in mladega Raduloviča. (Foto: B. B.) točk na domačem igrišču. Že podatek, da so Ribničani v drugem polčasu dosegli vsega pet zadetkov, pove veliko o igri, kateri sta svoj ton pridodala še slaba sodnika. Jadran je tako izkoristil svojo priložnost in zasluženo zmagal. Veliko bolj pričakovan je bil poraz Krčanov v Ljubljani s Prulami. Vendarle pa je treba dodati, da je bilo srečanje vseskozi izenačeno, Krčani so nekajkrat celo vodili, vendar so v zadnjih minutah izgubili nekaj odločilnih žog, za nameček pa zastreljali še sedemmetrovko. Praznih rok so v soboto ostali tudi Črnomaljci v derbiju začelja. Termopol sije priigral prvo zmago na letošnjem prvenstvu, čeprav tega po prvem polčasu ni bilo pričakovati. Gostje so bili boljši nasprotnik, večji del tekme tudi vodili, v drugem delu pa so nepričakovano popustili. Črnomaljcev ni bilo več prepoznati, gostiteljem pa je uspevalo prav vse. To pove tudi končni rezultat, saj je Termopol dobil tekmo kar z desetimi zadetki prednosti. ŠAHOVSKI KOTIČEK V ženski ligi je bil brez dvoma v ospredju derbi v Kočevju med Itasom in Iskro. Ze po tradiciji so srečanja teh dveh ekip negotova in izenačena, to seje potrdilo tudi tokrat. Od prve pa do zadnje minute je bila igra izenačena, rezultat tesen, zato nič čudnega, če jih je večina sodila, da bi neodločen izid najbolj usjrezal dogodkom na igrišču. Poraz je za Sentjernejčanke pomenil slovo od upov na naslov jesenskega prvaka, Kočevke pa sta novi točki pomaknili tik pod vrh lestvice. Srečanje ženskih ekip IMV Novo mesto in Ferrotehne je bilo odigrano šele v torek. Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju ŠK GIP Pionir iz Novega mesta za november je nastopilo 15 igralcev. Najbolje seje odrezal Marjan Kastelic, kije premočno zmagal. ' Zbral je 12,5 točke,: rčke, sledijo pa: Pucelj in Musil po 1, Milič 9,5, Rozman 9, Škerlj 8,5 itd.. V počastitev dneva republike, 29. novembera, organizira ŠK GIP Pionir Novo mesto hitropotezni turnir. Potekal bo v klubskih prostorih, pričel pa se bo v petek, 22. novembra, ob X. V okviru prireditev sevniškega občinskega praznika je tamkajšnji SK Milan Majcen organiziral tradicionalno ekipno in posamično tekmovanje za pokal Milana Majcna. Turnirje potekal v sindikalni dvorani, udeležilo pa se gaje 7 štiričlanskih ekip v moštvenem delu in 21 šahistov v posamični konkurenci. Rezultati ekipnega dela: 1. SK Savinjčan Šempeter 2,5 točke, 2. ŠK Milan Majcen Sevnica 17,5,3. SK Krško 17, itd.; posamično: 1. Kranjec (ŠK Krško) 5,5 točk, 2. Povše 5, 3. Levičar (oba SK Milan Majcen Sevnica) 3,5 točke, itd. Najboljši posamezniki in ekipe so prejeli pokale. 13

14 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 18. XI in TELE- *15EKST 9.3 VIDEO STRANI 9.4 MOZAIK: TEDNIK 1.4 DOKUMENTAREC MESECA: GLEDAMO, GLEDAMO 11.2 SVET NA ZASLONU 12. LORCA, 5. del nadaljevanke NOGOMET YU:FRANCIJA >6,3 VIDEO STRANI SOBOTA, 19. XI in TELE TEKST 7.55 VIDEO STRANI 8 5 OTROŠKA MATINEJA: RADOVEDNI TAČEK 8.2 LONČEK, KUHAJ 8.25 MEDVEDOV GODRNJAVČEK 8.4 HIŠA TETE BARBARE 9.2 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA 9.35 POLTORNA EXPRESS 9.45 DRUGA IZMENA >.15 PERISKOP: ČRNA GORA, 2. del IZBOR TEDENSKE PROGRAM SKE TVORNOSTI 12.5 VIDEO STRANI 16.4 VIDEOSTRANI NEDELJA, 2. XI TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 OTROŠKA MATINEJA ŽIV ŽAV 1.1 VRNITEV ANTILOPE, ponovitev 6. dela 1.4 DIAMANTNA DINASTIJA, 5. del 11.3 ČEZ TRI GORE: KVINTET GORENJCI IN MIHA DOVŽAN 12. KMETIJSKA ODDAJA 13. VELIKA DEŽELA, ponovitev ameriškega filma 15 4*; VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 21. XI in TELETEKST 9.5 VIDEO STRANI 1. MOZAIK: ZRCALO TEDNA 1.15 NAŠ UTRIP.3 SKRIJ SE, ameriški film 12. VIDEO STRANI TOREK, 22. XI in 16.3 TELETEKST 9.5 VIDEO STRANI 1. MOZAIK: ŠOLSLA TV 11. ANGLEŠČINA, 55. lekcija 11.2 VIDEOSTRANI VIDEO STRANI MOZAIK, ponovitev TEDNIKA VRNITEV ANTILOPE, 6. del DINARSKI GOZD, poljudnoznanstvena serija RISANKA 19.1 OBZORNIK ZRNO 19.3 DNEVNIK ZRCALO TEDNA 2.25 MELBA, 2. del avstralske nadaljevanke 21.2 ČAS NEGOTOVOSTI, 7. del dok. 16. KOLO SREČE, ponovitev 17.5 VIDEOSTRANI RIBJI OREL, kanadski film RISANKA 19.1 TV MERNIK 19.3 DNEVNIK 2.1 KANARČKOVA LJUBICA, 1. del nadaljevanke TV Zagreb Ob 15-letnici rojstva Avgusta Šenoe je TV Zagreb pripravila priredbo njegovega romana Kanarčkova ljubica. Amalija je zavržen otrok, ki se zaman bori, da bi si pridobila očetovo ljubezen. Oče ji noče odpustiti, ker je s svojim rojstvom povzročila smrt svoje matere, ki je bila lepa, ljubljena in oboževana, pravo nasprotje MOZAIK, ponovitev 17.3 RADOVEDNI TAČEK LJUBO DOMA, KDOR GA IMA SAFARI V MESTU: LOV NA PONIRKE, dok. serija RISANKA 19.1 OBZORNIK 19.3 DNEVNIK 2.1 KONCERT IZ REZIJE OSMI DAN, oddaja o kulturi 17. MOZAIK, ponovitev 18. LONČEK, KUHAJ PTUJSKO GLEDALIŠČE RISANKA 19.1 OBZORNIK 19.3 DNEVNIK 2.1 QUEENIE, 4. del nadaljevanke 21. TV MOST: FEDERACIJA MED DANES IN JUTRI DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE KRŠKO Odbor za delovna razmerja objavlja pro sta dela in naloge: PLANER - VODJA FINANČNO RAČUNOVOD SKEGA SEKTORJA Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati š e naslednje pogoje: ' da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonom ske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju planiranja Prednost imajo kandidati, ki imajo opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov. Poskusno delo zn a ša 3 m esece. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost skupnih strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti občine Krško, CKŽ št. 3. Kandidate bom o o izidu izbire pisno obvestili v 3 dneh po končanem zbiranju prijav. 5 4/46 4 LET PRBVO p. O. Brežlo«komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge PROMETNIKA Poqoji:., srednja izobrazba prometne ali komercialne smeri znanje tujega jezika (nem škega ali angleškega) obvladanje strojepisja dve leti delovnih izkušenj Z izbranim kandidatom bom o sklenili delovno razmerje za n e določen čas, s polnim delovnim časom in šestm esečn im poskusnim delom. Delo poteka v dveh izmenah. P isne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v i 5 naslov: DO PREVOZ, BREŽICE, CESTA BRATOV MILAVEC 42. O izbiri bom o,kandidate obvestili v 3 dneh po preteku objavnega roka. 498/46 serije 22.2 DNEVNIK DESNI BREG, LEVI BREG, francoski film.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 19. Video meh (ponovitev) 19.3 Dnevnik 2. Koncert z Dunaja 21.4 En avtor, en film 22.5 Smrt Maria Rickia (švicarski film) TEBI NA LJUBO, ANKA, romunski film KRATEK FILM RISANKA 19.1 KNJIGA 19.3 DNEVNIK NAŠ UTRIP 2.25 ŽREBANJE 3x DIAMANTNA DINASTIJA, 5. del nadaljevanke 21.3 VISOKI CILJI SMUČARJI PRED NOVO SEZONO 22.5 DNEVNIK 22.2 PANONSKI MORNAR, 3. oddaja 23.2 ČUVAJ, ameriški film Premožni stanovalci ene od razkošnih hiš so zelo zaskrbljeni, ker je njihovega soseda umoril mladoletni ropar. Zato se stanovalci odločijo najeti poklicnega čuvaja. Ta ostro obračuna z nepridipravi, se zbliža s stanovalci in žanje pohvale. Toda vsi niso enako navdušeni. Eden, sicer režiser pogrošnih TV serij, posumi, da čuvaj vlome inscenira, da bi si utrdil svoj položaj. Čuvaj pa si je pridobil tudi naklonjenost njegovega sina... DRUGI PROGRAM 15.3 Jugoslavija, dober dan 16. Veliko pričakovanje (angleški film) 17.3 Kaj mora sova opraviti spomladi 18.3 Dramska serija (ponovitev) 19.3 Dnevnik 2.1 Velika dežela (ameriški film) Amalije. Edini, ki ima Amalijo res rad, je njen kanarček. Z njim odide na zadnjo pot ZDRAVO VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 1. Danes za jutri in Krvava bajka (jugoslovanski film) 13. Anglunipe 14. Športno zabavno popoldne 19.3 Dnevnik 2. Poljudnoznanstveni film 21. Informativna oddaja Mali koncert Športni pregled 22.5 DNEVNIK 22.2 VIDEO GODBA 23.5 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 18. Beograjski TV program 19. Indirekt 19.3 Dnevnik 2. Shakespeare na TV: Ukročena trmoglavka 22.3 DNEVNIK VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 18.1 Angleščina, 55. lekcija 18.3 Mostovi 19. Medijev top 19.3 Dnevnik 2. Kolo sreče 21.5 Žrebanje lota 21.1 Zdaj pa po slovensko 21.4 Mozart: Kvartet v d molu MERCATOR, Kmetijska zadruga Črnomelj, n. sub. o ČRNOMELJ Zadružni svet razpisuje dela in naloge SREDA, 23. XI in TELETEKST 9.5 VIDEO STRANI 1. MOZAIK: OSMI DAN 1.4 MOSTOVI 11.1 VIDEOSTRANI 15.5 VIDEOSTRANI 16.5 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA, 55. lekcija MEDVEDOV GODRNJAVČEK KR1KEC IN PIKEC PRED IZBIRO POKLICA: VZDRŽEVALEC RISANKA 19.1 OBZORNIK' ZRNO 19.3 DNEVNIK 2.1 FILM TEDNA: VIHAR, ameriški film ČETRTEK, 24. XI in TELE TEKST OPOMBA: 9.2 in VELESLA LOM (Ž) 1. MOZAIK: ŠOLSKA TV 11. KONVOJ, ameriški film 12.5 VIDEOSTRANI VIDEO STRANI 16.3 MOZAIK, ponovitev 17.3 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA POLTRONA EXPRES 18. GLASBENI ROPOT RISANKA 19.1 OBZORNIK ZRNO 19.3 DNEVNIK 2.1 TEDNIK 21.2 LORCA, zadnji del nadaljevanke 22.4 DNEVNIK PROMETEJ Z OTROKA VISE- N > 6 studio Spored Studia D ČETRTEK, 12. začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.3 novice, nekoč je bilo tako..., 13. strokovnjak, 15.3 dogodki in odmevi, 17. turistična oddaja, 18. kronika, pesem tedna, biba lezebiba gre, studio D jutri I. individualnega poslovodnega organa direktorja KZ in II. delavcev s posebnim i pooblastili in odgovornostm i za: 1. vodenje sektorja kmetijske kooperacijske proizvodnje 2. voden e sektorja trgovine in storitve 3. voden e finančno-računovodske službe 4. voden e komercialne službe 5. voden e sp lo šn e službe 6. vod en je sektorja družbene km etijske proizvodnje. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati š e naslednje: Podi: da imajo visoko- ali višješolsko izobrazbo ustrezne smeri in štiri oz. nad pet let izkušenj s področja dela oz. vodenja da imajo organizacijske sposobnosti za vodenje in koordiniranje d elovnega procesa Pod II: od 1 5: da imajo visoko- ali višješolsko izobrazbo ustrezne smeri in dve oz. štiri leta izkušenj s področja dela oz. vodenja 6: da imajo višje- ali srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri in štiri oz. nad pet let izkušenj s področja dela oz. vodenja od 1 6: da imajo organizacijske sposobnosti za vodenje in koordiniranje delovnega procesa. N avedena dela in naloge razpisujemo za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejem am o 8 dni po dnevu objave razpisa na naslov: MERCATOR, Kmetijska za druga Črnomelj, Kolodvorska 39. O imenovanju oz. izbiri bom o prijavljene kandidate obvestili v 3-ih dneh po preteku roka za prijavo /4 6 Režiser Mazursky je iz Shakespearove drame Vihar vzel imena stranskih likov, predrugačil glavne junake in spremenil čas dogajanja. Junak filma je uspešen newyorški arhitekt srednjih let, ki je vse bolj sit vsakdanjega življenja. Odaljil seje od soproge, želi sanjariti, potovati, se potepati in čuditi. Odpravi se v Grčijo, družbo mu dela hči in simpatična Američanka, ki jo sreča v Atenah DNEVNIK 22.5 MEDNARODNA OBZORJA: SANJE IZRAELA VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 18. Beograjski TV program 19.3 Dnevnik 2. Športna sreda 21.3 Poročila Umetniški večer 23.5 Svet poroča VICE, jugoslovanski film.3 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 19. Alpe Jadran 19.3 Dnevnik 2. Igrani film 22.3 Poročila Knjige in ideje KRVODAJALCEM SEVNICA Občinski odbor Rdečega križa Sevnica se iskreno zahvaljuje vsem 4 krvodajalcem, ki so ob zadnji krvodajalski akciji darovali najbolj dragoceno tekočino, svojo kri, za pomoč sočloveku v stiski. Za pomoč pri organizaciji te plemenite akcije gre zahvala tudi aktivistom Rdečega križa in več organizacijam. PETEK 12. začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.3 šport, 15.3 dogodki in odmevi, 16. lestvica zabavne glasbe, 17. mladinska oddaja, 18. kronika, pesem tedna, biba lezebiba gre, studio D jutri SOBOTA 12. začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.3 novice, nekoč bilo je tako..., 13. čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14. nagradni kviz, 15.3 dogodki in odmevi, 15. zanimivosti, predstavitev znanih in mani znanih oseb, prireditve, 16.3 modra kronika, 18. kronika, biba leze-biba gre, studio D jutri NEDEUA 8. začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.3 kmetijska oddaja, 9.3 kronika, nekoč je bilo tako..., repičeva draga, 1. vse manj je dobrih gostiln, 11. mali oglasi, 12.3 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18. konec programa ČETRTEK, 17. novembra 17. Uvod in napoved sporeda 17.1 Aktualno 17.3 Rezervirano za Vse v enem košu 18. Prizma optimizma 19. Zaključek sporeda SOBOTA, 19. novembra 17. Uvod in napoved sporeda Pionirski kotiček 18. Glasbena uganka Reportaža 19. Zaključek sporeda Radio Sevnica š u m e l Lesna industrija K O Č E V J E Splošni sektor USPOSABLJANJE 2 pretežno zasebnih gostincev iz sevniške, nekaj pa jih je prišlo tudi iz krške občine in sevniškega hotela Ajdovec, je prejšnji teden sodelovalo na celodnevnem praktičnem prikazu priprave coctailov v restavraciji Panorama Olge Colner v Boštanju. Usposabljanje, ki ga je pripravila sekcija gostincev pri obrtnem združenju Sevnica (na sliki predsednik sekcije Niko Fric med pripravo coctaila), je vodila srednja gostinska šola iz Ljubljane. Gostinci so bili zadovoljni s pridobljenim znanjem. (Foto: P. P.) RAZSTAVA DEL LIKOVNIKOV POSAVJA BREŽICE V galeriji Posavskega muzeja bodo danes, v četrtek, 17. novembra, ob 18. uri odprli razstavo del likovnikov iz vseh treh posavskih občin. Dela zd to razstavo sta izbrala umetnostna zgodovinarja dr. Cene Avguštin in Andreja Koblar. Na otvoritvi bo nastopil Leskovški oktet. Razstava bo odprta do 31. decembra, in sicer vsak dan od 8. do 13. ure. PONEDELJEK 12. začetek programa pesem tedna, 12.3 novice, nekoč, je bilo tako..., 13. modra kronika ponovitev oddaje, 13.3 pogovarjamo se z vami, 14 3 šport, 15.3 dogodki in odmevi, 16 lestvica narodno zabavne glasbe, 17. aktualna tema, 18. kronika, pesem ledna, biba leze-biba gre, studio D jutri TOREK 12. začetek programa, pesem tedna, 12.3 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela mozaična oddaja, 15.3 dogodki in odmevi, 16. pomagamo vam, 16.3 minute za narodno glasbo, 17. odgovarjamo na vaša vprašanja, 18. kronika, pesem tedna.- biba lezc-bila gre, studio D jutri SREDA 12. začetek programa, pesem tedna novice, nekoč je bilo tako vaš in naš studio D, 13.3 glasbena oddaja, 15.3 dogodki in odmevi, 16. želje in čestitke naših poslušalcev, 17. aktualna tema, 18. kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio D jutri J NEDELJA, 2. novembra 1.3 Uvod in napoved sporeda 1.5 Kmetijska panorama 11.1 Naš gost < 11.2 Oddaja o kulturi 11.3 Naš gost ZVN 13. Nedeljski poročevalec 13.3 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo SREDA, 23. novembra 17. Napoved sporeda 17.5 Informativna kronika Tematska sreda Glasbena oddaja 19. Zaključek sporeda Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževane in oskrbovanje, ki je v sestavi Slovenijales,.e sn a industrija Kočevje, na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS št. 27/82) in 13. člena pravilnika o delovnih razmerjih O B JA V LJA naslednja pro sta dela in naloge: vodja energetsk ih naprav Pogoji: končana VI. stopnja kovinskopredelovalne ali elektrotehnične usmeritve in dve leti praktičnih izkušenj na področju energetike ter opravljen preizkus znanja ali končana V. stopnja kovinsko-predelovalne ali elektrotehnične usmeritve in tri leta praktičnih izkušenj ter opravljen preizkus znanja. Č e kandidat nima preizkusa znanja, ga mora čimprej opraviti. Proste delovne naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljene delovne naloge naj pošljejo pism ene prijave s podatki o izobrazbi in dosedanjem delu v 15 dneh po objavi v splošni sektor Slovenijalesa Lesna industrija Kočevje. 53/46 14 St. 46 (248) 17. novembra 1988

15 Mamograf je postal resničnost Mamograf je bil v četrtek, 11. novem bra, s lo v e s n o izročen zdravstvenim d elav cem Objavljamo sezn am novih darovalcev: Tončka Simončič, Šentjernej, Se la pri Šentjerneju 2 2.; Simonič, Črno melj, Stražnji vrh 3 3.; Erika Sindrajh, Novo mesto, Šegova 6 2.; Sintič, Novo mesto, Cesta Herojev 24 2.; Sitar, Novo mesto, Šmihel 54 5.; Sitar, Novo mesto, Šmihel 52 4.; Skinder, Raka, Gmajna 43 2.; Sonja Skobe, Novo mesto, Pod Trško goro 39-1.; Dragica Skube, Čr nomelj, Petrova vas 2.; Skube in Pekolj, Trebnje, Pekel 12-5.; Janez Skubic, Semič, Pot 71 b 2.; Slak, Črnomelj, Svibnik 1 2.; Slak, Trebnje, Tomšičeva 7 5.; Darja Slak, Novo mesto, Irča vas 24 2.; Milena Slak, Trebnje, Baragov trg 4 3.; Slapničar, Novo mesto, Ccgclnica 39a 6.; Horvat Slivnik, Straža, No vomeška ul. 5.; Smolič in Borak, Veliki Gaber, Vel. Gaber 74 4.; Smrke, Velika Loka, Škovec 8 3.; Smuk, Gradac, Mlake 2 4.; Smuk, Trebnje, C. Gubčeve brigade 28 2.; Mojca Sočič, Novo mes to, Ul. 12. Udarne brigade 2 2.; Sodič, Novo mesto, Sokolska 2 4.; Sokolovec, Zagreb, Mauričeva 11 3.; Somrak, Mirna peč, Vrhovo 7 3.; Marija Sočič, Novo mesto, Zagrebška 11 2.; Sotošek, Brestanica, Gorice 4 2.; Ivan Sotošek, Koprivnica, Križe 37 2.; Srebrjak, No vo mesto, Šegova 3 2.; Srebrnjak, Novo mesto. Potov vrh 5 2.; Frančiška Srebrnjak, Brusnice, Dol. Suhadol 33 2.; Anton Stanek, Črnomelj, Ul. 21. Okto bra 19a 2.; Staniša, Novo mesto, Čr mošnjice 5b 5.; Staniša, Novo mesto, Regerča vas 7 2.; Starc, Krško, Dol. Le pa vas 3 5.; Starič, Mokronog, Gorenja vas 4 3.; Starič, Trebelno, Ornuška vas 2 2.; Starič, Trebelno, Rodna vas 4 2.; Alojz Starič, Trebelno, Bitnja vas 5 2.; Borut Starič, Stara cerkev, Gorenje 3 2.; Pavla Starič, Stara cerkev, Gorenje 3 2.; Ana Stazinski, Metlika, Vejar 9 5.; Zdenka Stegne, Črnomelj, Kajuhova 4 2.; Stepič, Črnomelj, Pod Smreko 2 2.; Stojakovič, Straža, Stara cesta 2 2.; Stopar, Straža, Resa 15-3.; Ivan Stopar, Straža, Drganja sela 38 2.; Vida Stopar, Straža, Drganja sela 31 2.; Strajnar, Šentjernej, Vrh 19 3.; Strmec, Novo mesto, Runkova 2 2.; Alenka Strojanšek, Krško, LB AOP 7.; Strojin, Šentjernej, Mihovica 17 5.; Brigita Stro jine, Trebnje, C. Gubčeve brigade 12 2.; Helena Strugar, Črnomelj, Heroja Starihe 33 2.; Struna, Novo mesto, Cikava 12 3.; Jožica Strupih, Novo mesto, Slavka Gruma 22 1.; Stupar, Gradac, Gradac 89 2.; Suhorcpec, Novo mesto, Levs tikova 2 2.; Suzana in Peter Šainič, Čr nomelj, Partizanska pot 19 2.; Salehar, Novo mesto, Mala Cikava 1 5.; Danica Šalomon, Leskovec, Vel. Podlog 39 2.; Šepqc-Mulh, Šentvid, Bratnice 7 2v; Šeraj, Škocjan, Gor. Dole 9 3.; Šeremet, Novo mesto, Šegova 11 2.; Šetina, No vo mesto, Velika Bučna vas 24 6.; Šeti na, Novo mesto, Paderšičcva 5 4.; Ani ca Šikonja, Črnomelj, Grajska 29 2.; Ana Šimec, Gradac, Griblje 77 2.; Nežka Šimec, Semič, Vrtača 1 3.; Šimič, Novo mesto, Resljeva 3 3.(X); Šinko vec, Otočec, Žihovo selo 8 2.; Šinkovec, Novo mesto, Trdinova 5a 1.; Šinkovec, Brusnice, Ratež 17a 5.; Šinkovec, Brus nice, Ratcž 4 2.; Brane in Jožica Šiška, Trebnje, Golijev trg 1 2.; Ivanka Šiško, Mirna peč, Mirna peč 79 2,; Škedelj, Šentjernej, Vrh 24 3.; Škedelj, Novo mesto, Ivana Roba 53 3.; Ida Škerlj in Jožefa Jakše, Novo mesto, Bršljin 56 4.; Škoda, Novo mesto. Ob težki vodi 27 3.; Škof, Metlika, Gubčeva 22 5.; Škraba, Ljubljana-Dravlje, Celovška ; Škrbe, Novo mesto, K Roku 23 3.; Samo Krubej, Novo mesto, Valantičeva 1 2.; Škufca, Stopiče, Hrib 5 2.; Marica Škufca, Tiskarna Novo mesto, Vidmarjeva ; Škvarč, Kapele, Jeroslovec 41 2.; Jožica Šmalc, Ribnica, Trg Veljka Vlagoviča 4a 2.;; Špela 3.; Šmalc, Novo mesto, Kristanova 26 Šoštarič, Metlika, Šcstova 4 3.; Špehar, Vinica, Vinica nh. 2.; Špendal, Straža, Loka 1 2.; Špendal, Trebnje, Heroja Slaka 44 3.; Jože Špendal, Šmarje-Sap, Tlake 35 5.; Špilak, Trebnje, Trdinova 5 3.; Špingler, Gradac, Gradac ; Špringer, Straža, Podgora 21 2.; Špringer, Novo mesto, Belokranjska 16 5.; Štajdohar, Dragatuš, Obrh 28 5.; Štajdohar, Dragatuš, Dragatuš 8 5.; Anica Štamcar, Ljubljana, Miklošičeva 28 3.; Štamfelj, Novo mesto, Potov vrh 7 2.; Tilka Štamfelj, Novo mesto, Potov vrh 19 2.; Štavdohar, Stari trg ob Kolpi, Kralji 2 2.; Ana Štavdohar, Stari trg Ob Kolpi, Brezovica nh. 2.; Stane in Nada Štavdohar, Stari trg Ob Kolpi, Vimol 4 2.; Jože Štefanič. Semič, Kal pri Semiču 9 5.; Malka Štefanič, Črnomelj, Pod Smreko 2 5.; Viktorija Štemberger, Šentjernej, Na žago 1 4.; Štepec, Novo mesto, V Brezov log 1 3.; Pavla Štih, Novo mesto, Jedinščica 15 3.; Franc Štine, Novo mesto, Nad Mlini 56 3.; Marjana Štois, Novo mesto, Breg 23 5.; Slavka Štrasberger, Senovo, Pot na Armez 5.; Vanja Štrasner, Novo mesto - Ragovska 16 2.; Štrekclj, Gradac, Vranoviči 25 2.; Štrk, Črnomelj, Viniška 5 3.; Štrk Matkovič, Črnomelj, Kočevje 6 6.; Štrucelj. Gradac, Podzemelj loa 2.; Štrucelj, Črnomelj, Talčji vrh 3 4.; Štubljar, Metlika, Na Požek 6 2.; Marija Štukelj, Ljubljana JCesta Andre ja Bitenca 72 5.^Štupar, Črnomelj, Ca nkarjeva 2a 2.; Šurla, Novo mesto, Ob Težki vodi 24 2.; Šuštaršič, Novo mesto, Ragovska 7 3.; Marija Šuštaršič, Novo mesto, K Roku 81 2.; Milan Šuštaršič, Črnomelj, Železniška 21 5.; vajger, Črnomelj, Vojna vas 19 Gradac, Vranoviči 22 nomclj, Butoraj 33 : Leskovec, Pot na Beli Breg 5.; Marija Terlep, Novo mesto. Prečna 63 2.; Joži ca Težak, Suhor, Dragomlja vas 18 2.; Miha Tisovec, Straža, Pod Srebotnikom 22 5.; Tkalec, Semič, Sadinja vas 4a 3.; Tomaževič, Semič, Semič 32a 4.; Tomažin, Novo mesto, Šukljetova 15 5.; Marica Tomažin, Raka, Straža 16 2.; Marija Tomažin. Raka, Straža 15a 2.; Vinko Tomažin, Škocjan Bučka, Du le 14 2.; Tomše, Krško, Papirniška 15 2.; Tomšič, Straža, Hruševec 12 6.; Anica Tomšič, Novo mesto, Lamutova 26 2.; Ana Torbar, Stari Trg Ob Kolpi, Brezovica la 3.; Torkič, Kresnice, Golišče 45 2.; Vera Jarc, Novo mesto. To varna Obutve-šivalnica 1 12.; Viktor Tratar, Doje Pri Litiji, Ravne 5 5.; Edo Travnik, Žužemberk, Sela Šumberk 25 5.; Trbanc, Šentjernej, Roje 4 2.; Anica Trlep, Vel. Gaber, Bič 15 5.; Trontelj, Novo mesto, Drska 16 2.; Ma rija Trščinar, Novo mesto, Maistrova 3 2.; Turk, Otočec, Sela pri Ratežu 21 4.; Turk, Novo mesto, Zajčji vrh 13 2.; Turk, Brusnice, Vel. Brusnice 58a 3.; Turk, Šentjernej, Polhovica 6 2.; Anton Turk, Novo mesto, Mali Cero vec 2 2.; Franc Turk, Novo mesto, Mali Orehek 8 2.; Franc in Jožefa Turk, No vo mesto, Mestne njive ; Katarina Turk, Novo mesto, Zagrebška 13 3.; Dragica Ucman, Novo mesto, Mestne njive 4a 1.; Milan Udovč, Trebelno, Trebelno 26 2.; Vinko Udovč, Trebelno, Trebel no 39 2.; Udovič, Novo mesto, Slavka Gruma 24 2.; Cveto Udovič, Trebnje, Golijev trg 12 2.; Jože Udovič, Trebnje, Repče 13 5.; Miha Udovič, Novo mes to, Vel. Bučna vas 35 2.; Stane Udvanc, Šentjernej, C. Oktobrskih žrtev 68 2.; Uhan, Mokronog, Puščava 16 4.; Uhan, Trebnje, Dol. Nemška vas 29 3.; Fani Uhan, Trebnje, Dol. Nemška vas 23 4.; Umek, Straža, Pod Vinogradi 39 4.; Urbančič, Novo mesto, Gubčeva 3 5.; Leon in Marjeta Urbančič, Velika Loka, Kriška Reber 11 3.; Urbič, Mirna, C. 3. Batal jona VDV 56 8.; Urigelj in Penica. Gra dac, Gradac 53 2.; Anica Uršič, Črno melj, Ul. 21. Okt ; Vjyda, Straža, Gradiška ul ; Vera Vampula, No vo mesto, Šegova 1 2.; Marjana Varlec, Krško, Cesta 4. Julija 62-2.; Katica Vavčič, Ozalj, Sopot 11 2.; Marija Vavtar, Grosuplje, Levstikova 4 2.; Vehar, Novo mesto, Lobetova 34 4.; Vene, Novo mesto, Črmošnjice 61 2.; Minka Vene, Novo mesto, Kristanova 22 2.; Verbič, Veliki Gaber, Cesta 4 3.; Albin Verbič, Šentvid pri Stični, Vel. Pece 4 15.; Verbič in Praznik, Šentjernej, Staro Sejmišče 11 8.; Špela Verbič, Novo mesto, Mestne njive 2 5.; Marija Vesel, Novo mesto, Kettejev Drevored 43 2.; Vidic, Brusnice, Ratež 16 3.; Vidic, Šmarješke Toplice, Bela Cerkev 14 5.; Tatjana in Ivanka Vidmajer, Novo mesto, Gotna vas 53 2.; Vidmar, Straža, Resa 21 3.; Vidmar, Otočec, Sela pri Ratežu 13 6.; Vidmar, Dol. Toplice, Suhor 14 2.; Ana Vidmar, Novo mesto, Koštialova 18 2.; Fani Vidmar, Novo mesto, Šego va 14 2.; Fani in Vida Vidmar, Semič, Kašča 9 2.; Miran in Katarina Vidmar, Novo mesto, Brod 26 2.; Zdravko Vi drih, Novo mesto, Ločna 4 2.; Vignjevič, Adlešiči, Paunoviči 6 4.; Virant, Novo mesto, Cesta Herojev 66 3.; Ciril Virant, Tržišče, Pijavice 11 2.; Viscelarna kirurgija. Novo mesto, Pacienti 2.; Vivodinec, Šentjernej, Cerov Log 13 4.; Vizler, Škocjan, Osrečje 8 2.; Voglar, Leskovec, Brezova Gora 17 3.; Martina Vogrinec, Semič, Semič 34f 2.; Volčanšek, Krško, Dol. vas 21 3.; Nataša VoIčanšck, Brežice. Gor. Lenart 29 2.; Ma rija Vraničar, Črnomelj, Pri Stadionu 5 2.; Stane Vraničar, Novo mesto, Ob Po toku 21 2.; Marija Vrbinc, Ljubljana, Ul. Miru 2 3.; Vrhovec, Krško, Dolsko 18 2.; Vrhovšek, Leskovec, Gozdna pot 16 3.; Jože Vrstovšek, Novo mesto, Še gova 16 3.; Marta Vrščaj, Trebnje, Po nikve 3 4.; Alojz Vrtačič, Šentjernej, Pristavica 1 5.; Anica Vrtačič, Otočec, Žihovo selo 6 2.; Marija Vrtačič, Brus nice, Ratež 16a 5.; Vrtar, Dol. Toplice, Podturen 89 3.; Vrviščar, Metlika, Mar jana Kozine 1 5.; Jožica Vučič, Pod bočje, Kalce Naklo 42 2.; Vera Vučko vič, Novo mesto, Ragovska 8. 2.; Vujovič, Črnomelj, Danila Bučarja 31 5.; Vilijem Vuk, Krško, C. 4. Julija 59 2.; Vukčevič, Adlešiči, Miliči 12 2.; Pero Vukič, Metlika, Strma pol 2 5.; Weiss. Črnomelj, Zadružna 8e 2.; Weiss, Črnomelj, svibnik 16 2.; Mojca Zadravec, Straža, Pod vinogradi 1 2.; Zahmajstcr, Bizeljsko, Oršje 76 2.; Zajc, Straža, Novomeška 13-5.; Marija Zalokar, Krško, Gubčeva 3 3.; Stane Zalokar, Studenec, Rovišče 1, 2.; Alojz Zarabcc, Trebelno, Podturen 2 4.; Zatoroski, Novo mesto, Šegova 16-2.; Zemljič, Novo mesto, Slavka Gruma 1 3.; Zidar, Žirovnica, Sela 3a 3.; Zihelberger, Semič, Kašča 11 3.; Zoran, Šmarješke Toplice, Šmarjeta 41 5.; Jože Zorc, Veliki Gaber, Zagorica 25 5.; Jože Zoretič, Novo mesto, Lebanova 27 3.; Zorko, Raka, Površje 18a 2.; Zorko, Škocjan-Bučka, Močvirje 21 3.; Zorman, Šmarješke Toplice, Družinska vas 86 4.; Zrim, Novo mesto, Smolenja vas 48 3.; Zupan, Dol. Toplice, Loška vas 3 2.; Marica Zupan, Škocjan, Škocjan 66 2.; Ema Zupanc, Dol. Toplice. Zdraviliški trg 5-3.; Župančič, Otočec, Črešnjice 23 2.; Zupančič, Novo mesto, Črmošnjice 15 4.; Zupančič, Šmarje-Sap, Ljubljan ska 66 4.; Zupančič, Straža, Šoteska 36 2.; Zupančič, Dobrnič, Knežja vas 1 3.; Zupančič, Sevnica, Lončarjev Dol loa 2.; Dane in Vida Zupančič, Novo mesto, Runkova 2 4.; Ema Zupančič, Črnomelj, Zadružna lob 4.; Franc Zu pančič, Trebnje, Jezero 22 3.; Zupančič in Kocjan, Novo mesto, vrh pri Ljubnu 7 5.; Martina Zupančič, Straža, Rumanja vas 54 2.; Pepca Zupančič, Novo mesto, Ob Težki vodi 34 2.; Rafael Zupančič, Žužemberk, Zavrh l 2.; Srečko Zupažemi nčič, Črnomelj, Lokve nh 2.; Tone Zu" Trebnje, Meglenik 8 '1 ; Žabkar, pančič, 1.; 1 Žabkar, Raka, Krško, Trška gora 34 4.; Za Tržišče 13 3.; Martina Žabkar. Raka, Ravno 14 3.; Žagar, T rebelno, Češnjice 1 5.; Franc Žagorc, Žagarstvo, Šentjer nej, Šmaljčja vas 32 5.; Žago, Šentruper, Prelesje 3 2.QP, Žalec, Črnomelj, Nova loka 47 2.; Železnik, Straža,, Gradiška 37 3.; Anica Železnik, Škocjan, Jerman vrh 9a 5.; Želj, Novo mesto, Trdinova 5BOA 3.; Žibert, Mokronog, Vrh 14 3.; Židanik Črnomelj, Pod Smreko 6 2.; Marija Židanik, Novo mesto, Regerča vas 18 2.; Židarič, Otočec, LutrŠko selo 21 3.; Franc Ritnik, Novo mesto, Trška gora 53 3.; Živanovič, Zagreb, Brače Domani 6 /2 KAT 5.; Manja Živič, Krško, Pleterje 13 2.; Žlogar, Črnomelj, Kajuhova 4-3.; Žnidarčič, Gradac, Kapljice 6 3.; Žnidaršič, Škocjan, Jer man vrh 7 4.; Žnidaršič, Črnomelj, Ca nkarjeva 2 2.; Anica Žnidaršič, Šenhernej, Cesta Okt. žrtev 12 3.; Žnidaršič-Žunič, Šentjernej, Dol. Vrhpolje 17 4.; Žokar, Krško, Gubčeva 2 2.; Žonta, Novo mesto, Marjana Kozinc 3 4.; Žugelj, Semič, Kot 91 4.; Mari ja Žugelj, Metlika, Čurile 22 5.; Milena Žugeli, Suhor, Dragomlja avs 16a 2. Zvonko Žugelj, Črnomelj, Talčji vrh 2 3.; Nuša,uk, Stara Cerkev, Gorenje 3 2.; Elica 'unič, Črnomelj, Kanižarica 13 2.; Franc in Marjanca Žunič, Črnomelj, Nazorjeva 1 2.; Župan. Šentjernej, Ce rov log 25 5.; Stanka Župane, Krško, Gozdna pot 5 2.; Ljubica Župevc, Kos tanjevica, Restavracija pod Gorjanci 2.; Žužek, Ljubljana-Dravlje, Plešičeva 4 15.; Žužek, Ljubljana, Plešičeva 4 2.; Žužek, Ljubljana, Plešičeva 4 2.; Adlcšič, Bi usnice, Gabrje 84 2.; Družina Muhič, Danila Bučarja 21, Črnomelj 3.; GG TO ZD Straža 5.; OO ZS Žilo, Pekarna Novo mesto 2.; Ani ca Longar, Straža, Rumanja vas 3 5.; Marija Urbanc, Novo mesto, C. herojev 64 2.; Mira Kraševec, Novo mesto, Marjana Kozine 11 5.; Majda Pekolj, Novo mes to, Stare pravde 31 3.; Jože Rom, Čr nomelj, Bistrica 2 5.; Ljudmila Urba nčič, Trebnje, Rožni Vrh 9 3.; Ivanka Ključevšek, Sevnica, NHM 15 2.; Dra gica Vučjak, Brežice, Hrastinska 3 5.; Ana Panjan, Črnomelj, Lokve 13 2.; Anica Kraus, Podbočje, Vel. Mraševo 23 2.; Tone Golobič, Novo mesto, namesto honoraija 7.; Irena Matkovič, Črmošn jice 25 2.; družina Murn, Mirna peč 6 3.; Furar, Šentjernej, Šmalčja vas 14 5.; Dana T ratar, Šentrupert, Jcsenci 3 2.; Jakobina Pugelj-Pohar, Metlika, Na O bih 6 2.; Martina Šporar, Hinje, Hrib 5 2.; Jožica Mavec, Žužemberk, Gradec 1 3.; O O ZS OŠ Belokranjskega odre da, Semič 155.; GG TOZD Podturn 2.; Marinčič, Trebnje, Simončičeva 9 2.; Joži Marolt, Vel. Gaber 71 2.; družina Omerzel, Metlika, Zupančičeva 12 5.; Franci Kulovec, Uršna sela ; Zofija Možina, Črnomelj, Cankarjeva 1 2.; Zavarovalna skup. Triglav, Posavska območna skupnost Krško 2.; Sob No vo mesto 1,.; dr. Marjeta Vasič, Ljubljana, Prijateljeva 11, namesto venca pok. Rozaliji Melanšek 5.; družina Skrij, Novo mesto, Vrhovčeva 11, namesto venca pok. Rozaliji Melanšek 5.; Leopold in Jožefa Florjančič, Mali Slatnik 13 4.; Diana Novak, Novo mesto, Adamičeva 11 2.; Pepca Rifelj, Novo mesto, Nad mlini 44 3.; Marija Adamič, Novo mesto, Mira na Jarca 29 3.; KO RK Drska 1.; Marija Bajc, Novo mesto, Pod Trško goro 58 3.; Marija Glavič, Novo mesto, Trdinova 5 3.; Kristina Kočevar, Me tlika, Ul. 1. maja 4 2.; Potočnik, Gradac, Klošter 6 3.; Terezija Dim, Trebnje, Ju rčičeva 29 1.; Ivanka Krpljuk, TZ Krka, DSSD 3.; delavci DO Kremen, Novo mesto 42.; Milena Špringer, Metlika, Ul. 1. maja 4 2.; Družina Špehar, Čr nomelj, Breg 3 3.; Edita Špolcr, Kreiger, C. 4. julija 62 a. Krško - 3.; Mira Kerin, Krško, Papirniška 8. 2.; Agrokombinat Krško-TOZD Poljedelstvo, Meso DE Forma, Pristava, Leskovec, namesto venca pokoj. Viliju Falknerju ; sodelavci Elcktra Novo mesto namesto cvetja na grob Gabrijelove ma me 12.; Danilo in Ruža Kovačič, Novo mesto, Kettejev drevodred 18 5.; Jože Avguštin, Občice 16 4.; Ana Aš, Novo mesto, Prisojna pot 18 3.; Marija Košmerlj, Novo mesto, Žabja vas 9 2.; OO ZS KZ-TOZD Krmila, Novo mesto 1.; Družina Hutar, Črnomelj, Cesta pa dlih borcev 4.; Irena Črnič, Adlešiči, Pribinci 1 2.; Marica Žalec, Črnomelj, C B O 11 1.; Marta in Ivan Strmec, T rebnje. Rimska 3-5.; Stane Saje, Novo mesto, Majde Šilc 21 5.; Likvidatura LB TDB, Novo mesto, Kettejev drevored ; Boža Krese, Senovo, Reštanj 3 2.; Mirko in Mimi Mauser, Hrastnik, Vcličkova 44 1.; Katarina Šterk, Stari trg ob Kolpi, Kovača vas 6 25.; Antonija Pustavrh, Dol. Toplice, Sela 16 3.; Amalija Marn, T rebnje, Praproče 14 3.; Frančiška Rožanc, Leskovec, Brezje 2 12.; Jožefa Kočevar, Črnomelj, Lokve 11 1.; Kristina Matkovič, Črnomelj, Do bliče 46 2.; Filip Šilc, Trebnje, To mšičeva 6 55.; Nežka Kostanjevec, Pre lesje - 2.; Vipavec, Črnomelj, Ločka c. 1 2.; Nevenka Martinčič, Brežice, Veljka Vlahoviča 2 2.; Zalka Črne, Črnomelj 3.; Barbara Kadeti, Adlešiči, Dolenjci 1 2.; Milan Vidnjevič, Adlešiči, Pavnoviči 3 3.; Anton Vrtačič, Otočec ob K rki 12 5.; delavke sploš. in tehnol. sektorja Ju tranjka, Brežice 7.; Olga Pczderšek, Novo mesto, C. herojev 64 2.; krajani KS Dobrnič 42.; učenci OŠ Dol. Ne mška vas 33.; učenci OŠ Vel. Gaber 3.8. Popravek: V prispevanem znesku preko stu dia D 1. din na ime Kump, Uršna sela 12, so všteti prispevki po 2. din družin: Šobar, Povše, Klobučar, Žagar in Kump z Uršnih sel. M AM OGRAF ŽE DELUJE V torek, 8. novembra, so z njim pregle dali že prvih pet pacientk. Ambulanta za bolezni dojk dela vsak torek med 13. in 18. uro in vsak četrtek od 7. do 13. ure. Mamograf slovesno predan NOVO MESTO Četrtek, 1. novembra, bo za delavce Zdravstve nega centra Dolenjske-tozda Zdrav stveni dom Novo mesto ter uporab nike zdravstvenih storitev vseh dolenj skih občin in širše regije zapisan z zlatimi črkami. Tega dne je bil svoje mu namenu izročen mamograf, za katerega je v dobrem mesecu dni prek 2. darovalcev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja zbralo skoraj 3 milijonov dinarjev. Slovesnosti v sejni sobi so se udeležili predstavniki Onkološkega inštituta, novinarji, predstavniki darovalcev, pokrovitel jev iz delovnih organizacij, zdravstve ni delavci in člani odbora te doslej največje dobrodelne akcije na Do lenjskem. Za organizacijo zbiranja denarja so člani odbora prejeli priz nanja Zdravstvenega centra Dolenj ske, zahvala pa je veljala tudi vsem darovalcem, ki jim je v času, ko se je potrebno odločati, ali bomo kupili črn ali bel kruh L Delavke izmene Mavsar, Jutranjka-TOZD»Orlica«, Brežice 23.; Golfturist-TOZD Gostinstvo, Črnomelj 77.; Danica Šterk, Črnomelj, Butoraj 28 2.; Marija Kobetič, Črnomelj, Butoraj 31 2.; Komunala Trebnje 2.; Jože Plut in Zinka Hrastar, TOZD Vinska klet, Metlika 4.; Zlata Kastelic, Novo mesto, Pugljeva 5 5.; Bernarda Škoda, Leskovec, Vihre 4 2.; Leopold Bučar, Novo mesto, Mačkovec 3 15.; vaščani kloštra namesto cvetja na grob Antona Šobra 33.; delavci OŠ Adam Bohorič. Brestanica Ivan in Irena Koračin, Sadež 2, Črnomelj 2 ; Anica Švajger, Vranoviči 23, Gradac - 7.; Jožica Urbančič, Leskovec 2, Šentjanž 2.; Nežka Peskar, Ul. heroja Slaka 35, Trebnje 2.; Angela Pelračič, Na Požeg 3, Metlika 1.; Mihaela Novak, Gaberje 3, Straža 2.; Cvitkovič Purga 1, Adlešiči 2.; Anica Pezdirc, Fabjanova 3, Čr nomelj 1.; TZ Kdca-Medicinsko infor mativni sektor Novo mesto 65.; Darko in Nada Pečavar, Heroja Stariha 2; Aloj zija Šušteršič, Železničarska 21, Črnomelj 1.; Dora Radulovič, Cankarjeva 9, Metlika 4.; Bariča Kolenc, Prečna pot 1, Metlika 2.; Zinka Mišmaš, Trnovec 15 a 2.; Petrovčič, Vranoviči 27, Gradac 2.; Tinka in Zalka Radovič, Obrh 6 6.; Marija Štrucelj, Griblje 32, Gradac 4.; Alojz Zarabec, C. herojev 66, Novo mesto 1.; Valerija Zupančič, C. herojev 52, Novo mesto 2.; Franc Bukovic, Jerman vrh 1, Škocjan 3.; Jože Hren, Potok 39, Straža 2.; Vika Kozan, Gra diška 29, Straža 2.; Gorenc, Cerov log 33, Šentjernej 2.; Renata Vidrih, Pot na beli beg 4 2.; Olga Brezovar, Šentrupert 51 1.; Jožefa Bergant, Sela 6, Semič 1.; Jožefa Novak, Vrh 18, Trebnje 7.; Dragica Mulh, Bratnice 7, Šentvid pri Stični 2.; Milena Vlahovič, Metliška 21, Črnomelj 2.; Ana Bohar, Kanižarica 13, Črnomelj 1.; Anica Bruner, Ul. 21. oktobra 15 a, Črnomelj 2.; Pečavar, Nestoplja vas 1, Semič 2.; Pezdirc, Krasinec 35, Gradac 3.; Marija Šutcj, Sečje selo 23, Vinica 2.; Silv Krevs, Trebnje 25.; Gabrijela Jurglič, Ul. heroja Slaka 41, Trebnje 2.; Ivana Ivec, Ul. Belok ranjskega odreda 9, Metlika 3.; Sonja More, Ul. Maksa Henigmana 29, Dol. Toplice 3.; Nagrašek, Pokljukarjeva 6, Ljubl jana 2.; Nevenko ZbovŠnik, Dimnikar ska, Kočevje 25.; Milka Puncartnik, Ti tova 114, Senovo 2.; Pavel Levičar, Kolodvorska 4 a, Krško 2.; Družina Klobučar, Mirna peč 93 2.; Bakšič, Re sa 13, Straža 5.; Danica Ržek, Vavta vas 8 2.; Danijela Kren, Pod vinogradi 2, Straža 3.; Milena Papež, Gradiška 32, Straža 1.; Milan Bračika, CBE 75, Me tlika 2.; Štefka Keber, Vinoška 3, Čr nomelj 2.; Anica Rajk, Gabrje 34, Brusnice 2.; Malči Knafeljc, Srebrniče 3, Novo mesto 2.; Pavla Medved, Jelše 11, Otočec 2.; Stojan in Brigita Mesoje dec, Češča vas 3 2.; Dragica Gutman, Mestne njive 4 a, Novo mesto 2.; Sonja Hanjšck,Segova 14, Novo mesto 2.; TZ Krka, odd. za kontrolo repromateriala. Novo mesto 152.; Frančiška Štepec, Kurirska pot 6, Novo mesto 1.; Marija Trček, Nada Pizderc, Vinogradniška 9, Metlika 4.; Marija Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto 2.; Pelko in Strašek, Dol. Gradišec 12 a, Trebnje 2.; Marija Juvane, Golijev trg 6, Trebnje 3.; Družina Kučera, Ragovska 6 a, Novo mesto 2.; Ferbežar, Paderšičeva 31, Novo mesto 4.; Pepca Šporar, Vavta vas 25, Straža 2.; Samo Medved, V Ragov log 4, Novo mesto 5.; Ludvik Legan, Dvor 68, Žužemberk 5.; Družina Barborič, K Roku 86, Novo mesto 2.; Družina Žunič, Butoraj 32, Črnomelj 3.; Dunja Šobar, Partizanska pot 1, Črnomelj 2.; Marjeta Mihelič, Stražni vrh, Črnomelj 2.; Kristina Hudak, Scčej selo n. h., Vinica 5.; Anica Švajger, Cankarjeva 3, Čr nomelj 2.; Zofka Skube, Dvor 8 1.; Slavka Kastelic, Povšetova 57 Ljublja na 15.; Slavka Vrbinc Ul. miru 6, Ljubl jana 3.; Jože, Olga Drab, Žužemberk 17-2.; Iskra Hipot-delo na domu kontrola Šentjernej 4.; Marija Rebselj, Šentjakob 1, Šentjernej 2.; Fani Cvel bar, Dobrava 35, Škocjan 2.; Anica Grošelj, Graška 28, Litija 2.; Marija Žibert, Roštoharjeva 4, Krško 3.; Ema Zalar, Restopi 6, Senovo - 2.; Hišni svet, Semič 3 b 2.; Anton in Matilda Kralj, Pristavica 2, Šentjernej 2.; Slavka Po nastopu učencev glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, je zbranim o poteku akcije govoril pred sednik odbora Uroš Dular in na kon cu predstavniku Zdravstvenega cen tra dr. Petru Kapšu izročil ček z zbranim denarjem. Slovesnost se je potem nadaljevala v prostorih, kjer je postavljen mamograf. Nanj je član odbora Janez Pavlin pritrdil spomin sko ploščico z naslednjo vsebino: Mamograf so v dobrodelni akciji Da rujmo zase kupili Dolenjci, Belok ranjci in Posavci. Na koncu zapišimo, daje ta največ ja dobrodelna akcija sicer končana, saj sta mamograf in z njim tudi nova ambulanta za bolezni dojk že pričela delati, plačan pa v celoti še ni. Zato bomo na žiro računu sklada še vedno zbirali sredstva vse dotlej, dokler mamograf ne bo po ravnan v celoti. Manjka še dobra mili jarda starih dinarjev. vč, Dol. Ponikve 26, Trebnje 5.; Štefan Slak, Malenška vas 19, Mirna peč 5.; Tomaž Bučar, Luterško selo 2, Otočec ~ 5.; Sandi Klemenčič, K Roku 84, Novo mesto 5.; Marjan Brkopec, Gor. Težka voda 7, Novo mesto 5.; Marija Jurekič, Luterško selo, Otočec 2.; Jožica Piletič, Mali Slatnik 7, Novo mesto 2.; Milena Magnik, Zagrebška 23, Novo mesto 5.; Marjan Zupanc, Ragovska 36, Novo mesto 2 ; Družina Turk, Dol. Kamence 65, Novo mesto 2.; Mojca Fink, Kettejev drevo red 49, Novo mesto 15.; Franjo Balaževič, Vrhpeč 16, Mirna peč 1.; Renata Bultala, Lokve 11, Črnomelj 1.; Zdenko Gosenca, Cesta herojev 54, Novo mesto 1.; Milan Merlin, Dol. Kamence 38, Novo mesto 1.; Jožica Fabjan, Vidmarjeva 1, Novo mesto 2.; Vesna Golob, Muhaber 39, Novo mesto 1.; Matjan Gril, Urši\a sela 46, Uršna sela 1.; Stane Čeh, Dol 6, Trebnje -1.; Ivan Mijoč, Majde Šilc 21, Novo mesto 1.; Štdfan Zupančič, Dol 12, Trebnje 1.; Sonja Rukše, Ratež, Brusnice - 5.; Miha Duh, Kristanova 22, Novo mesto 2.; Tomaž Gorenc, Površje 17, Raka 1.; Franc Zoran, Gorenja vas 53, Šmarješke Toplice 1.; Maijeta Pe terlin, Štrit 7 a, Škocjan 2.; Jože Bajc, Ravno 12, Raka 1.; Martina Zupa.r, Nad mlini 17, Novo mesto 1.; Robert Tomše, Vel. Dolina 16, Jesenice/Dol. 1.; Stane Renuša, Črmošnjice 42, Stopiče 1.; Jerneja Kos, Dol. Maharovec 7, Šentjernej 1.; Edo Nosan, Mestne njive 23, Novo mesto 1.; Anica Pevec, Šego va 3, Novo mesto 1.; Franc Klemerki'«?, Cesta herojev 32, Novo mesto 2.; Sa muel Muren, C. Herojev, Novo mesto 2.; Roman Tomšič, Črmošnjice 34, Novo mesto 2.; Peter Bračko, C. Herojev 58, Novo mesto 3.; Irena Juntez, Kettejev drevored 43, Novo mesto 1.; Franci Bobnar, Vandotova 5, Novo mesto 2.; Ida Cesar, Kettejev drevored 43, Novo mesto 1.; Stanko Franko, Kettejev drevored 38, Novo mesto 1.; Božo Tratar, Cesta He rojev 6, Novo mesto 2.; Dušan Jevšek, Slavka Gruma 4, Novo mesto 1.; Lado Osolnik, Muhaber 27, Novo mesto 1.; Jože Štangelj, Belokranjska 62, Novo mesto 2.; Sulejman Kajtazovič, Kettejev drevo red 41, Novo mesto 1.; Martin Nosat?, Ratež 52, Brusnice 2.; Janez Pleško, Irča vas 9, Novo mesto 1.; Anton Zad nik, Ccgelnica 53, Novo mesto 1.; Alek sander Miklič, Drejčctova pot 9, Novo mesto 1.; Anton Gazvoda, Mirana Jarca 4, Novo mesto 4.; Ivan Hočevar, Stara vas 6, Škocjan 2.; Jadranka Vlah, Ul. 1. maja 5, Metlika 1.; Zmaga Bambič, Majde Šilc 2, Novo mesto 11.; Rudi BukovcV, Vapča vas 23 a, Semič 1.; Jože Zorko, Grmovlje 4, Škocjan 2.; Ivo Dolšič, Smolenja vas 84, Novo mesto 2.; Anton Knaus, Vinji vrh 3, Šmarješke Toplice 1.; Tomaž Matjašič, Dole 8, Kostanjevica 1.; Stane Hočevar, Nad mlini 41, Novo mesto 2.; Boris Klemenčič, Slavka Gruma 12, Novo mesto 1.; Alojz Judnič, Pod Trško goro 75, Novo mesto 5.; Bojan Zorc, Meniška vas 82, Dolenjske Toplice 1.; Mirko Muhič, Hudo 12, Mirna peč 1.; Marjan Zupančič, Hmcljčič 3, Mirna peč 5.; Bojan Može, Loke 8 1.; Anton Prus, Smolenja vas 1 a, Novo mesto 2.; Peter Kovačič, Zbure 33, Šmarješke Toplice 1.; Ivan Kranjc, Cesta herojev 58, Novo mesto 1.; Jože Metelko, Čadraže 1, Šentjernej 1.; Primož Les jak, Belokranjska c. 35, Novo mesto 1.; Franc Berus, Novo mesto, Dol. Mraševo 4 1.; Rajko Kunčič, Cesta brigad 4, Novo mesto 2.; Jože Božič, Dol. Suhodol 9, Brusnice 2.; Ivan Kužnik, Dobindol 2.; Janez Barborič, Šentjanž 4 a, Stopiče 1.; Darko Zupančič, Hmeljčič 3, Mirna peč 2.; Jože Trbanc, Dolenje Dole 19, Škocjan 2.; Metod Rom, Obrh 4 1.; Franc Žibert, Kotarjeva 4, Šentjernej 1.; Edo Kočman, Roje 13, Šentjernej 1.; Marko Pavlič, Brusnice 5.; Jože Vrtačič, Šentjernej, Gor. Gomila 14 1.; Ferdinand Fink, Poljane 1, Dol. Toplice 1.; Slavko Kaplan, Bela Cerkev 16 1.; Franc Zorko, Čadraže 3, Šentjernej 1.; Peter Bevc, Gor. vas 24, Šmarjeta 1.; Franc Žabkar, Šentjernej 29 1.; Alojz Kolegar, Mali Slatnik 1.; Ivan Klobčar, Belokranjska c 27, Novo mesto 1.; Janez Crnčič. Luterško selo 18 Karel Mihelin, Partizanska c., Škofja Loka 1.; Jože Kralj, Potočna vas 18 a, Novo 21.5; Jože Smrekar, Brod 56/a, Novo mesto mesto 1.; Andrej Berkopec, Regerča vas 5.; Tone Ruperčič, Dol. Maharovec, 53 1.; Janez Podpadec, Dol. Nemška Šentjernej 1.; Mirko Pirnar, Cesta bri vas 4 1.; Franc Lukšič, Iglenik 1 gad, Novo mesto 1.; Franc Šlejkovec, 1.; Andrej Bohte, Marjana Kozine 2, Novo Mali Slatnik, Novo mesto 2.; Franci mesto 1.; Rihard Romih, Otočec 11 Bobnar, Prečna 19 1.; Martin Žulič, 1.; Dragica Kotar, Podkum 8, Zagorje Ostre ; Janez Mahne, Uršna sela 1.; Antonija Bančič, Pod Trško goro 93, 14 2.; Jože Gornik, Male Brusnice 7 Novo mesto 1.; Anton Becele, Novo 2.; Jože Avsec, Mirna peč 11 1.; mesto, Kettejev drevored 39 1.; Jožica Andrej Pate, Kamence 1 1.; Andrej Cesar, V Brezov log 42, Novo mesto 1.; Kmet, Vavta vas 58 1.; Igor Šime, Čr Branko Dragman, Novo mesto, Bršljin 36 mošnjice 6 2.; Boris Srebrnjak, Ljubl 1.; Zlata Gazvoda, Ratež 16 c, Brusnice janska cesta 14 1.; Edvard Kukman, 1.; Milan Gotlib, Nad mlini 38, Novo mes Mala cerkev 25 1.; Jože Novak, Lopata to 1.; Rudi Hudoklin, Vrh 7, Šentjernej 28 2.; Jure Glavač, Majstrova 4 1.; Mitja Jakše, Brod 55, Novo mesto 2.; Franc Brezovar, Slavka Gruma 36 1.; Jože Jamnik, Novo mesto, Kettejev, 2.; Drago Blažič, Brusnice 1.; Mar drevored 39 1.; Jožef Martin Ločna 8, jan Jankelj, Jablan 4 1.; Miro MiloNovo mesto 1.; Janez Kastelic, Slavki jkovič, Straža Gradiška 2 2.; Anton Gruma 33, Novo mesto 1.; Matija Gorjanc, Tolsti vrh 14 1.; Halid HalKočevar, Slavka Gruma 6, Novo mesto vadič, Kurirska pot II, Novo mesto 1.; 1.; Filip Košir, Ccgelnica 52, Novo mesto Miro Novakovič, Kurirska pot II, Novo mesto 1.; Jože Luzar, Adamičeva 14, Novo 1.; Ljubo Umek, Uršna sela 3 mesto 1.; Jane/ Po/vek, Vavta vas 2, 1.; Darko Muhič, Hudo 12 2.; Straža 1.; Hasbija TaraniŠ, Pionirska c. Mirsad Sinanovič, Kurirska pot II 1.; 2, Dolenjske Toplice 1.; Bojan Zadnik, Matjaž Božič, Stopiče 8 1.; Aleš Cesar, Vavta vas ; Slavko Sever, Levstika Orklovec 1 1.; Marjan Blatnik, Jedi va 7, Novo mesto 1.; Stanka Predovič, nščica 2 1.; Jože Zakrajšek, Dol. Ponik Na Lazu 32, Novo mesto 1.; Milena Je ve 1.; Marko Kirar, Dobruška vas 2 glič, Gorenja vas, Šmarješke Toplice 1.; 2.; Marjan Rolih, Ratež 14 1.; Majda Anderlič, Zbure 45, Šmarješke Toplice Marjan Blažič, Jezero 7 1.; Andrej Ce 1.; Igor Živec, Pangcrč grm 1, Brusnice sar, Brezov log 28 1.; Milan Knap, Maj 1.; Anton Rozman, Novo mesto, de Šilc 3 2.; Jože Lukšič, Ul. Ivana Ro Koštialova 7 1.; Štefan Kavšek, Gotna ba 29 1.; Robert Salmič, Lamutova 32 vas 54, Novo mesto 2.; Ivan Blažič, 1.; Stanc Klobučar, Pot Trško goro 88 Čelevec 3, Šmarješke Toplice 1.; Janez 1.; Jovo Kapevski, Ragovska 6 Hrovat, Dol. Toplice, Roška cesta 15 1.; 1.; Peter Milankovič, Pot na Gorjance 19 Jože Iskra, Dol. Ajdovec 16, Dvor 1.; 2.; Rudi Leskovec, Nad Krko 9, Otočec Darja Katič, Cankarjeva 16, Novo mesto 2.; Polde Vire, Hudo ; 1.; Leopold Longar, Muhaber 44, Novo Marjetka Mirtič, Vel. Lipovec 19, Dvor mesto 1.; Marija Tutin, Smolenja vas 2.; Anica, Franc, Jakelj, Prečna 44, Novo 11, Novo mesto 1.; Vlado Urek, Ce.^ia mesto 1.; Danica Daničič, Nad mlini herojev 6, Novo mesto 1.; Andrej Do bravec, Bršljin 24, Novo mesto 2.; Janez 41, Novo mesto 2.; Anica Cesar, MuKastelic, Biška vas 38, Mirna peč 2.; haber 7, Novo mesto 1.; Mateja ŠlajkoFranc Levstik, Podgora 37, Straža 1.; vec, Bršljin 65, Novo m esto 1.; Andrej Franc Blažič, Stari trg 23, Trebnje 1.; Košmrlj, M. Slatnik 15, Novo mesto 2.; Miran Blažič, Ivana Roba 7, Novo mesto Marko Šušteršič, Zagrebška 21, Novo mesto 1.; Mira Hotko, Kristanova 32, Novo mes 1.; Branko Turk. Velike Brusnice 31, Brus nice 1.; Franc Svetlin, Vrhovo 9, Mirna to 1.; Igor Šmajdck, Šukljetova 3, No peč 1.; Želimir Dronjak, Slavka Gruj^a vo mesto 1.; Slavko Bašelj, Gor. 46, Novo mesto 2.; Srečko Žagar, Uršna Kamenje 5, Novo mesto 2.; Jože Udo Kolenc, PTT Mirna peč 2.; TOZD Konfekcija Adlešiči 4.; Nada Žunič, Žuniči 7, Adlešiči 2.; Janko, Stanka Ve selič, Purga 8, Adlešiči 2.; Jožica Vlasič, Jankoviči 4 a, Adlešiči 2.; Tončka Ne manič, Gradac 45 3.; Kolektiv menze Beti Metlika 15.; Štefi Kalčič, Rakovnik 9, Šentrupert 2.; Angela Šilc, Ragovska 21 a, Novo mesto 2.; Alojzija Pinterič, Zagrebška 14, Novo mesto 3.; Agata Janc, Mestne njive 9, Novo mesto 4.; Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto 2.; Majda Slak, Na žago 6, Šentjernej 2.; Slavka Čeh, Nemška vas 14, T rebnje 2.; Amalija Gregorčič, Segonje 5, Škocjan 3.; Fani Leden, Ljubljanska 2, Novo mesto 2.; Jože Colarič, Vogelna 6, Ljubljana 5.; Zamontaža-Konfekcija Novoteks 4.; Družina Rajar, Drejčetova pot 22, Novo mesto 2.; Jožica Bojanec, Ljudmila Hrovat, Dol. Sušice, Dol. Toplice 2.; Družina Smrekar, Brod 56 a. Novo mesto 2.; Družina Vide, Groblje 21, Šentjernej 2.; I^ojzka Zagorc, Šegova 11, Novo mesto 2.; Lidija Ljubi, Muhaber 21, Novo mesto 2.; Marija Zagorec, Dol. Kamencc 46, Novo mesto 2.; Na da Rožman, Purga 6, Adlešiči 5.; Senija Kaudžič, Partizanska pot 1, Črnomelj 15.; Joži Sečnjak, Nad mlini 18, Novo mes to 2.; Marinka Avšič, Nad mlini 28, Novo mesto 2.; Režek, Nad mlini 42 Novo mesto 2.; Ružiča Čampa, Zagre bška 18, Novo mesto 2.; Anton Jakše, Jurka vas 28, Straža 2.; Maijeta Štepic, Dol. Nemška vas 23, Trebnje 2.; Angel ca Nohast Tacenska 52, Ljubljana 1.; Fani Vidic, Malenška vas 7, Mirna peč 2.; Joži Škufca, Srednji Lipovec 8, Dvor 2.; Boža Fajdiga, Lipovec 2, Semič 2.; Zofija Hodnik, Gor. Brezovica 41, Šent jernej 2.; Marica Lojk, Stopiče 61 a 5.; Branko Trbanc, Roje 4 2.; Ma rija Grabrovec, Kotaijeva 6, Šentjernej 2.; Marija Bašelj, Dol. Maharovec 3.; Betka Radovan, Brezovica 51, Šentjer nej 2.; Rozalija Novosele Brežina 58 a, Brežice.2.; Marija Rožič, Železničarska 14, Črnomelj 3.; Vera Šterk, Kočevje 25, Črnomelj 3.; TOZD Podgorje, Šent jernej: Tatjana, Joži, Milena, Stanka 2.; Družina Povše, Klenovik 38, Škocjan 2.; Marija Jordan, Cerov log 44, Šentjernej 2.; Tone Gorše, Gor. Gradišče 15, Dol. Toplice 2.; Nada Novak, Sotska 14, Straža 2.; Jožica Pečjpk, Dol. Polje 8, Straža 6.; Karolina Mrvič, Gor. Straža 7 1.; Antonija Obrč, Hrastulje 11, Škocjan 2.; Ludvik Marinč, Žužemberk 43-2.; Kolektiv Zlamatekst, Cesta 18, Vel. Gaber 5.; Andreja in Irena Murn Repče 5, Trebnje 2.; Marija Mohorčič, Šmihelj 12, Žužemberk 2.; Boris Kos, Skalickega 4, Novo mesto 1.; Jožica Pave, Ragovska 8, Novo mesto - 2.; Družina Ivan Konda, Meniška vas 3 a, Dol. To plice 3.; Alojz Štamfelj, Potov vrh 19 2.; Kristina Švirt, Jelše 5, Otočec 2.; Pavel Klobučar, Uršna sela ; Jožica Kolenc, Cegclnica 68 2.; Jurij Kretič, Sred. Radenci 8, Stari trg ob Kolpi 2.; Janez Mišca, Talčji vrh 6, Črnomelj 3.; Družina Barič, Butoraj 11, Črnomelj 5.; Logar, Roje 2, Mirna 2.; Novoles TSP-delavci lakirnice II. izmena (Zajc) 7.; TOZD Putnik-delavci, Trebnje 16.; Marija Resnik, Birčna vas 54, Novo mesto 2.; Zinka Zupančič, Soteska 36, Staža 2.; Kolektiv E. Dolenjka Bla govnica Črnomelj 25.; Marija Medic, Rodine 6, Črnomelj 5.; Marica Matešič, Mali vrh 12, Kamenje 2.; Tončka Je ršin, Na utrdbah 14, Črnomelj 2.; Pepca Absec, Mihelja vas 12 5.; Stanka Bašelj, Iskra Tenel Bršljin - 6.; Nada Zupan, Srečko, Gomila 25, Mirna 2.; Franc Plantan, Stranska vas 1 25.; Franci Potočar, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto 1.; Rajko Štajdohar, Dol. Straža, Novo mesto 2.; Rudi Irt, Praproče 1 c, Novo mesto 2.; Jože Žagar, Birčna vas, Novo mesto 2.; Jože Judež, Vel. Cikava, No vo mesto 2.; Jože Hrovatič, Vrhe pri Dolžu, Novo mesto 2.; Vedran Magnik, Zagrebška, Novo mesto 1.; Rudi Zupa nčič, Regrča vas, Novo mesto 1.; Brane Pavlin, Mačkovec, Novo mesto 2.; Ra do Prpič, Orehovec 16, Kostanjevica 21.; Jože Smajdek, Na Lazu, Novo mesto 1.; Silvo Šobar, Dobindol, Novo mesto 1.; DL E N J S L IS T j 15

16 sela 112, Uršna sela 2.; Jože Hrovatič, Dolž 33, Novo mesto 2.; Ranko Kusič, Kurirska pot 22, Novo mesto 2.; Kasim Joldič, Mramulje BB, Hajderoviči 1.; Mirsad Omerovič, Lukavica, Doboj 1.; Zdravko Šuštaršič, Resa 1, Straža 2.; Marjan Klemenčič, Radovlja 43, Šmarješke Toplice 2.; Stipe Šugič, Tome Lujanca 35, Badljevina 2.; Sead Mujakič, Lukavica, Doboj 1.; Martin Pragovar, Rosalnice 72, Metlika 2.; Zdenko Antončič, Mokro polje 1.; Stanislav Radovan, Loka 3, Šentjernej 1.; Milan Gantar, Bršljin 8, Novo mesto 1.; Jože Može, Plemberk 11, Stopče 1.; Herman Florjančič, Jurčičeva 14, Trebnje 1.; Ivan JurŠič, Dol. Težka voda 16, Novo mesto 1.; Viktor Kastelic, Srebrniče 11, Novo mesto 1.; Silvo Bohte, Slavka Gruma 2o, Novo mesto 1.; Anton Petrina. Uršna sela 67, Novo mesto 1.; Robert Zupančič, Ivana Roba 17, Novo mesto 1.; Tomaž Smolič, Vrhovčeva 8, Novo mesto 1.; Franc Pezdirc, Grabrovec 8 a, Metlika 2.; Vilko RamušČak, Ul. 1. maja 4, Metlika 1.; Zdravko Čemaž, Milani 5, Bosiljevo 1.; Lovro Vrbos, Vuketiči 14, Vivodina 1.; Marjan Kostelac, Vuketiči ji. Vivodina 1.; Janez Ivačič, Gubčeva 8, Krško 2.; Tomaž Kastelac, Bršljin 31, Novo mesto 1.; Ivan Karlič, Marjana Kozine 1, Novo mesto 1.; Martin Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto 2.; Branko Mešiček, Dovško 3, Senovo 1.; Boris Turk, Šmaiješke Toplice, Šmarješke Toplice 1.; Stane Novinec, Dol. Toplice 11, Dol. Toplice 1.; Ciril Može, Adamičeva 33, Novo mesto 1.; Ivan Povše, Uršna sela 15, Novo mesto 1.; Igor Povž, Uršna sela 83, Novo mesto 1.; Anton Brunski, Brihovo 2a, Metlika 1.; Nikola Mihelič, Jarčeva 3, Metlika 1.; Pavel Težak, Slamna vas 11, Metlika ' 1.; Boris Vrbanek, Vivodinski Zorkovac 8, Vivod. AO.; Franc Marinčič, Ul. OF 6, Trebnje 1.; Marjan Štamcar, Čužnja vas 8, Mokronog 1.; Darko ŠpeliČ, Ul. Cankarjeve brigade 6, Treb. 1.; Igor Skol, Pod gradom 7, Trebnje 1.; Ivan Radakovič, Rosalnice 19, Metlika 1.; Vilko KoŠmerl, Potov vrh 45, Novo mesto 1.; vktfe Klobučar, Prečna 1, Novo mesto 1.; Ivan Novogradec, Jurovski Brod 16, Ribnik 1.; Rudolf RehoriČ, Zaluka 47 a, Ribnik 4.; Vrlinič, Pavnoviči 2 2.; Uslužbenke DSSS Emona Brežice 164.; Rupert Ulrih, Kovinska galanterija, Ob gozdu 7, Sevnica 1.; Breda Trinko, Podzemelj 4, Gradac 2.; Jožica, Vesna, Škofljanec, Ul. stare pravde 14, Brežice 7n OQO; Steklarstvo Šiško Novo mesto 5.; Katka Stariha, Zadružna 12, Črnomelj 2.; Jelka Picelj, Semič 25 b 2.; Milena Počrvina, Kristanova 28, Novo mesto 3.; Marija Pečjak, Hrib 11, Hinje 3.; OOZS Labod, TOZD Commerce 5.; OO ZS OŠ Dragotin Kette Novo mesto 2.;»Dekop«Milan in Sonja Osolnik Novo mesto 1,.; LB TPB Krško *>OZS 426.1; OOZS IM V TOZD Podgorje Šentjernej 5.; OOZS upravnega organa obč. Krško 1.; Mušič, Adlešiči 1 1.; Julij Marentič Gradac 47 2.; Marjanca Geltar, Zadružna 8, Črnomelj 2.; Gostilna Antonija Lakner, Bistrica 1, Črnomelj 5.; Kolektiv Geodetske uprave SO Krško 1., Marjan Kovač, Cegplnica 37 a, Novo mesto 5.; Kolektiv pošte Dvor pri Žužemberku 5.; Bojan in Vinka Klobučar, Ul. Stare pravde 14, Brežice 2.; Ljubica Filak, Nazorjeva 8, Črnomelj 2.; Družina Sever, Strma pot 3, Metlika 2.; Družina Staniša, Črmošnjice 5 a, Novo mesto 5.; Delavci Labod TOZD Temenica Trebnje 51.; Družina Vene, Hrastulje 5 a, Škocjan 2.; Delavci Labod TOZD Ločna Novo mesto 85.; Peter Deu, Mokronog 3 1.; Viljana Deu, Mokronog 3 5.; Družina Petek, Bedenj tv 2.; Družina Novak, Dvor 39 a 2.; Delavci delov, skupnosti DPO Krško 3., Delavci OŠ Heroja Milke Kerin Leskovec 645.; Milka Jakofčič, Na bregu 6, Črnomelj 7.; Stanka Jelenc, Semič 3 b 2.; Mihelca Peskar, Trebnje Heroja Slaka 33 3.; Katica Grguraš, Milana Majcna 18, Novo mesto 5.; Bosiljka, Irena, Nuša in Janez namesto cvetja Alenkinemu očetu 8.; Stanko Kušljan, Na gmajno 3, Šentjernej 4.; Štefka Saje, Vidmarjeva 3, Novo mesto 2.; Tončka Logar, Stranska vas 14, Žužemberk 3.; Sosedje namesto cvetja na grob Štefke Dobravc iz Drske 39 5.; Gostilna Jakše namesto cvetja na grob Štefke Dobravc 5.; Družina Košir, Kristanova 34, Novo mesto 2.; Anica Gorenc, Sela 9, Šentjernej 2.; Filip Povše, C. na Gradec 13, Mirna 5.; Dušica Guštin, Zupančičeva 2, Metlika 3.; Alojz Janežič, Jamska 26, Mirna 5.; Jože Kic, Hrastulje 46, Škocjan 1.; Štefka Gašper, Slavka Gruma 1 a, Novo mesto 15.; Pavla Spreicer, Lokve 23, Črnomelj 2.; Dolinšek Vlado, Suzana, Cigaletova 7, Ljubljana 1., BrunskoleTeiezija, Hrast 1, Suhor 5.; Malnarič Tončka, Vapča vas 27 b, Semič 2.; Plut, Oskoršnica 6, Semič 2.; Jože Kržan, Zaloke 8, Raka 3.; Mimi in Stane Kerin, I maja 31, Brežice 5.; Marija Plut, Kot 41, Semič 2.; Marija Papež, Hinje 4-, Hinje 2.; Mušič Štefka, Dragatuš 6 3.; Julijana Kobe, Šolska 2, Metlika 2.; Bernarda Petrič, Rožanec 11, Črnomelj - 4.; Družina Krajšek, Ločna 35, Novo mesto 5.; Družina Darko Barbič, Na Obrh 28, Metlika 1.; Družina Kačičnik, Sevnica, Kvedrova 8 2.; Družina Babič, Dragatuš 14 5.; Družina Hančič, Dragatuš 14 2.; Družina Muhič, Žužemberk ; KS Regerča vas 1.; OOZS DS SIS stan. in komun, gospodarstva Novo mesto 15.; Tehnološki odd. TOZD TSP Straža - 1.; OŠ Škoc- ^jan. OOZS namesto venca na grob očeta Tončke Avsec 8.; OO ZS TOZD Tovarna vezanih plošč Novoles Straža 2.; TZ Krka, Aktiv invalidov - 22.; OOZS IMV obrat Suhor 2.; IMV Novo mesto OO ZS TOZD Tovarna prikolic 4.; OOZSMS Gorenje, TOZD Kompresorji Črnomelj 3.; Badovinac in Slak, V brezov \og 45, Novo mesto 3.; Janez Stegne, Samopostrežba Metlika 15.; Janez Radelj, Dol. Ponikve 2, Trebnje 2.; Albina Nemanič, Križevska vas 48, Metlika 2.; Rezka Kovačič, Dol. Mokro polje 6, Šentjernej 2.; Krka TZ TOZD Zdravila Novo mesto delavci; Družina Urbanc, Vihre 3, Leskovec 4.;, Ema in Alojz Krnc, Dol. Kamence Novo mesto 2.;?vf*ra Car Tadič in Ilija Živkovič, Metlika, Brezovica 5a 2.; NN iz Novega mesta 1.;, Golobič in Rajnik, Črnomelj, Butorajska 8 4.; Marija Moličnik, Grosuplje, Stritarjeva 1 5.; Delavci OŠ Škocjan 252.; Kovinar Novo mesto 2.; OOZS prosvetnih delavcev OŠ Trebnje 7.; Jevnišek, Novo mesto, Slavka Gruma 2 2.; Anica in Janez Kramar, Ljubljana, Jenkova 2 2.;, Francka Grahek, Rožanec 12, Črnomelj 2.; Gabre Badovinac, CBE 2, Metlika 1.;, Stane Bunšek, Šentjernej, Čadraže 3 a 2.; Zorko Mužina, Šentjernej, Čadraže 3 4.; Družina Kelc, Novo mesto, Ljubljanska 17 2., Branko in Marija Mežnaršič, Mestni trg 6, Metlika 5.; Marija Kos, Martinja vas 9, Mokronog 2.; Slavka Murn, Podturen 91, Dol. Toplice» 2.; Marija Smrekar, Praproče 1, Straža 1.; Sava Pavliha, Črnomelj 2.; Brulc, Lutrško selo 18, Otočec 2.; Darinka Rakar, Gradac 15 5.; Tomaž Pacek, Jelše 32, Leskovec - 2.; Janja Kerin, UL 11. novembra 22, Leskovec 2.; Jožica Dornik, CKŽ 49, Krško 2.; Anton Novak, Gor. Kamence 3, Novo mesto 1.; Špringer in Božič, Gaj 8, Straža 2.; Popovič, Hrast 24, Suhor 5.; Marija Mežnar, Mokronog 34 2.; Zorka Požek, Pobrežje 3, Adlešiči 2.; Komljanec, Šegova 14, Novo mesto 3., Elizabeta Štangelj, Novo mesto, Belokranjska 62 5.; Kori in Peter Šprajcer, Vojna vas 1, Črnomelj 4.; Stanovalci Ceste brigad 42, Novo mesto 9.; Galvanotehnika Koren t Novo mesto 1.; OOZS Labod TOZD Commerce delavci 232.5; OOZS TOZD Splošna bolnica Novo mesto namesto venca na grob Štefke Dobravc 5.; OOZS TOZD Splošna bolnica Novo mesto namesto venca na grob očeta Marinke Topolovec 5.;, Tovarna obutve DSSS 3 in režija TOZD Obutev 125.; Obč. komite ZK Črnomelj 15.; Emona Dolenjka TOZD Detajl, Črnomelj 1.; OO ZS OŠ 15. divizije Novo mesto 7.; Tovarna obutve Novo mesto 2.; IO OOZS TDB Novo mesto, namesto cvetja očetu sodelavke Nahtigal Tatjane 5.; OO ZS OŠ Vinica 15., Cveto Oklešen, Majde Šilc 13, Novo mesto 1.; Družina Franca Pureber, Na Lazu 33 5.; Kolektiv Pizzerija CKŽ Krško 7.; Ljudmila Gorenc, Ragovska 27, Novo mesto 2.; Milena Plantan, Praproče 22, Straža 2.; Olga Marčun, Novo mesto, Valentičevo 1 2.; Cvetka Barbo, Gor. Kamenje 14, Novo mesto 4., Družina Grah, Slavka Gruma 12, Novo mesto - 3.; Jože Zanoški, Cesta herojev 26, Novo mesto 4.; Rupnik, Mestne njive 9, Novo mesto 6.; Šehzeta Polič, Kanižarica, Črnomelj 7.; Janez in Mimica Zupančič, Črnomelj 3.; Irena in Tihomir Furlič, Svibnik, Črnomelj 2.; Jankovič, Tribuče 14, Črnomelj 5.; Ana Drašler, Uršna sela 23 a 4.; Otilija in Vida Lukman, Bučna vas 39 a 5.; Družina Kopič, Dennler. str. 27, Ziirich, Švica 24.97; Krka TZ računovodstvo 1.; Delavci TZ Krka avtopark 24.; Vaščani vasi, Pristava, Leskovec pri Krškem: Jožica, Zofka in Marija Žlobko 4.; Ana Hribar 2.; Marija Mavsar 2.; Slavka Burja 2.; Boža Jenič 2.; Ivanka Felicijan 2.; Marija Urbanc 2.; Marija Urbanč 2.: Amalija Pacek 2.; Stanka Fabjančič 2.; Anica Pacek 2.; Ivanka Cizerle 2.; Zofka Pacek 2.; Betka Pacek 2.; Albin Strle 2.; Marija Dolmovič 25.; Tatjana Lajkovič 2.; Darinka Žarn 3.; Olga Žarn - 35.; Gabrič - Štrbenc, Novo mesto, Ragovska 8 1.; Petra Črnič, Črnomelj, Črnomelj 11 2.; Slavko Koželj, Metlika, Vinogradniška 7 5.; Tehnično in admin. osebje OŠ Jože Slak-Silvo, Trebnje 8.; Sonja Murn, Kuzarjev kal 1, Novo mesto 2.; Leopold Berus, Kuzarjev kal 7, Novo mesto 3.; Silva Pungerčar, Spomeniška 17, Mirna 4.; Novoles TOZD BLP IO OO ZS, C. komandanta Staneta 38, Novo mesto 44.; Prosvetni delavci OŠ XII. SNOUB Novo mesto odpoved honorarnju , Emona Dolenjka TOZD Detalj Črnomelj kolektiv Pod lipo 11.; Tobačna tovarna TOZD Tobak OE Krško 2.; Sodelavci gostilne Pod Rožnikom Ljubljana 38.; Elektro Krško 5.; Delavci odd. MIR in TOZD Vzdrževanje Djuro Salaj Krško 465.; IMV Šivalnica Mirna 16.; OOZS TOZD Gozadarstvo Straža 1.; Tovarna obutve TOZD Obutev Bršljin, montaža I. in II. 14.; OO ZS KZ Trebnje 1,.; Družina Kuhar, Črnomelj, Lokve n. h. 5.; Marija Gregorčič, Gradac 43 5.; Tanja Uhl, Zagrebška 12, Novo mesto 3.; Vera Sokol Ragovska 1, Novo mesto 2.; Družina Lenart in Jaki, Smolenja vas 11 4.; Marjana Henigman, Stara c. 16, Straža 2.; Marica in Olga Zupančič, Metlika, Partizanski trg 3 4.; Akomulatorstvo Blažo Tasev, Novo mesto, Partizanska 11 5.; Alojz Bukovec, Šukljetova 23, Novo mesto 5.; Marta Gašperšič, Straži\ji vrh 12 a, Črnomelj 5.; Franc Košir, Gornje Laze 2.; Marija Žalec, Vrtna 12, Črnomelj 2.; Jože Korbar, Trebnje 5., Družini Kolenc Podgornik, Sadež 25, Črnomelj 3.; OOZSMS Trebnje 5.; Sonja Papež, Pod smreko 17, Črnomelj 2.; Enica Škof, Cankarjeva 1, Črnomelj 3., Marija Grdinjan, Staneta Rozmana 32, Črnomelj 2.; Družina Bahor, Vojna vas 12 a, Črnomelj 5.; Stanko Cepuran, Kofen, Frankfurt, ZRN 98.4; Pugelj, Stare žage 6 a, Dol. Toplice 2.; Kolšek, C. 4. julija 5, Krško 3.; Dragica Šepetave, Zg. Obrež 6 a, Artiče 5.; Jožica Vogrinc, Pesje 17, Krško 2.; Grabnar, Mencigerjeva 2, Krško 5.; Jožica, Slavo Nemanič, Božakovo 3, Metlika 2., Jože Fink, Milena Žafran, Vavta vas 31, Straža 6.; Rado Novak, Veliki Gaber 5 2.; Umbergar Pepca in Jože, Vel. Gaber 5 2.; Željko Ilič in Jože Plut, Semič 6.; Franc in Mira Kolbezen, Prešernova 6, Črnomelj 5.; Jožica Kobe, Podzemelj 17 B, Gradac 2.; Avgust Košak, Ločna 16, Novo mesto 1.; Terezija Kralj, Geršiči 9, Gradac 2.; Marija Štangelj, Črmošnjice 4, Stopiče 2.;, Franc Strašek, Volčičeva 24, Novo mesto 3.; Emil Glavič, Prapreče 1 a, Žbk 3.; OŠ Jože Gorjup, Kostanjevica 18.; Delavci OŠ Raka 25., OŠ Cerklje 25.; Delavci OŠ Dr. Mihajla Rostoharja, Krško 32.; Družboslovna in ekonomska šola Novo mesto namesto cvetja na grob materi prof. Dušana Modica 1.; Mimi Prešern, Dol. Karteljevo 2, Novo mesto 3.; Alojz Gornik, Hrastulje 27, Škocjan 5.; Antonija Zagorc, Dobrova 5 3.; Franc Brezovar, Dol. Kamence 55, Novo mesto 4.; Valentina Crnčič, Koštialova 27, Novo mesto 1.; Hrnčič, Ljubljanska 17, Novo mesto 2.; Silva Kužnik, Belokranjska 63, Novo mesto 2.; PTT enota Moravče 3.; Antonija Brozovič, Supilova 181, Delnice 2.; Kolektiv šivalnice in apreture Novoteks, Novo mesto 15.; Jožica Petrič, Črešnjevec 1 2.; Anica Kic, Dol. vrh 4, Dobernič 2.; Janez Horvat, Pod Cvingerjem 16, Dol. Toplice 2.; Režek in Štubljar, Rosalnice 67, Metlika 5.; Marinka Dragovan, Rosalnice 72, Metlika 5.; Lojzka Sitar, Gor. Ponikve 17, Trebnje 2.; Eli Vovko, Smolenja vas 69, Novo mesto 3.; Marjan Muhič, Gor. Lakovnice 1 a. Novo mesto 2.; Angelca Mede, Marjana Kozine 7, Novo mesto 5.; Franc Hrovat, Trdinova 3 a, Novo mesto 1.; Janževec, Globočice 9 a, Kostanjevica 3.; Marija Grahek, Dobliče 26, Črnomelj 3.; Marija Bohar, Golek 3, Dragatuš 2.; Delavci M. KZ Črnomelj, PE Tržnica 1.; Lumpert, Draga 9, Šmar. Toplice 3.; Klavdija Furlan, Lojkovška 17, Ljubljana 1.; Delavci Iskre Bizeljsko 11.; Vera Omerza, Križe 37, Koprivnica pri Brestanici - 2.; Verica Rep, Ul. 11. novembra 37, Leskovec 2.; Terezija Colarič, Malo Mraševo 7, Križaj - 5.; VVO enota Senovo 115.; M. Jankovič, Ul. talcev 2b, Kostanjevica 2.; Franc Marinček in Pavla, Ob Krki 52, Cerklje 2.; Mira Cizel, Brežina 64, Brežice 2.; Rezika Petan, Okljukova gora 13, Brežice 2.; Mer. Agrokombinat Krško, posl ; Levičar Dragica, Krško 1.; Družina Ris, Jetrno selo 35, Brestanica 3.; Družina Dremšak, Lončarjev dol 1, Sevnica 15.; Marija Zarabec, HmeljčiČ 24, Mirna peč 2.; Bratkovič, Volčičeva 28, Novo mesto 25.; Marjan Mezev, Stara cesta 14, Straža 2.; Ivanka Cesar, Krašnji vrh 3 3.; Ivana Blažič, Lobetova 5, Novo mesto 2.; Marija Juršič, Vel. Cikava 9, Novo mesto 2.; Družina Vodopivc, Gor. Brezovica, Šentjernej 3.; Danica Štrukelj, Bršljin 44, Novo mesto 5.; Družina Mihalič, Mavrič, Košmerl, Ratež ; Martin Omerza, Vrečkova 9, Kranj 2.; Karmen Turk, Breg n.h., Stara cerkev 2.; Tone Kozoglav, Andreja, Kettejev drevored 5 1.; Renata Gačnik, Drska 12, Novo mesto 1.; Kump, Uršna sela 12 1.; Družina Zdravljevič, Drašiči 5, Metlika 4.; Žene iz Velikega Podloga, Leskovec 358.5; Jelka Krivec, Šentjurij 4, Mirna peč 2.; Slava Štrukelj, Valantičevo 1, Novo mesto 2.; Tončka Hrastar, Zloganje 15, Škocjan 2.; Katica Ivančevič, Ragovo 7, Novo mesto 2.; Družina Progar, Muhaber 35, Novo mesto 2.; Jerman, Gorenja vas 9, Mokronog 6.; Berk in Kastelic, Bistrica 7, Šentrupert 2.; Delavci M. KZ Črnomelj 77.; Ivanka Lovrin, Petrova vas 15, Črnomelj r 2.; Branka Kohanič, Kolodvor. 51, Črnomelj 1.; Nada Nadu, Vel. Bučna vas 36, Novo mesto 2.; Štangelj Milan, Novo mesto 4.; Alojz Gregorčič, Mokronog ; Helena Murgelj, Jablan 3, Mirna peč 2.; Anka Zarabec, Jagodnik 13, Novo mesto 2.; Milena Jakša in Franc, Kot 93, Semič 2.; Čedo Vrlinič, Bojanci 19, Vinica 2.; Dragica Turk, Turjaška 6, Kočevje 2.; Rozalija Volk, Vrtnarska 4, Leskovec 3.; Anton Kramarič, Adamič Ivanka, Nova Loka 7 2.; Stanko Vrščaj, Vojna vas 6, Črnomelj 3.; Franc Kotar, Ul. Cankarjeve brigade 21, Trebnje 2.; Marija Novak, Cesta oktobrske revolucije 12, Šentjernej 2.; Družina Frančič, Dol. Stara vas 24, Šentjernej 4.; Slavko Zirkelbach, Trdinova 3 a, Novo mesto 1.; Bogataj, Birčna vas 53 a, Novo mesto 2.; LB, odd. kontrole in usklajevanja, Novo mesto 2.; Neža Hočevar, Smalčja vas 11, Šentjernej 6.; Mario Scheckenburger, Reutlingen, Nemčija 5.; Ana Ivanšek, Maline 18, Semič 2.; Anica Žagar, Dol. Karteljevo 22, Novo mesto 3.; Minka Brulc, Ragovska 6 a, Novo mesto 2.; Ana Sebanc, Bitnja vas 3 2.; Darko Bartolj, Levstikova 12, Trebnje 2.; Tone Zupančič, Lokve 7 a, Črnomelj 5.; Jožefa Skala, Dragatuš 41 2.; Ana Ružič, Vukovci, Vinica 2.; Dragan Ana, Prečna 26, Novo mesto 2.; Umbergar Mija in Gorišek Anica, Veliki Gaber 4.; Martina Tomažin, Straža 14, Raka 2.; Pocek Frančiška, Pristava 18, Leskovec 2.; Milena Legan, Dol. Ajdovec 2, Dvor 5.; Marija Terlep, Prečna 63, Novo mesto 2.; Sonja in Janez Pintarič, Novo mesto 1.; Anton Prus, Komačina 8, Metlika 5.; Milan Zore, Ljuba, C. na Gradec 9, Mirna 3.; Vanja Nikolič, Slavka Gruma 3 a, Novo mesto 2.; Terezija Liberšar, Škocjan 25 5.; Božidar Bele, Pot na Gorjance, Novo mesto 5.; Amalija Križan, Priložje 4, Gradac 2.; Vida Šegina, Pribočje 3, Gradac 1.; Amalija Malešič, Kidričeva 7, Črnomelj 1.; Tončka Štajdohar, Deskova vas 9, Stari trg 7.; Lojzka Bohte, C. komandanta Staneta 8, Novo mesto 5.; Lojzka Željko, Ragovska 1, Novo mesto 5.; Sonja Kuhar, Marjana Kozine 68, Novo mesto 5.; Rezka Žagar, Birčna vas 55, Novo mesto 5.; Franc Kostrevc, Ratež 31, Novo mesto 2.; Silva Goljuf, Zagrebška 4 a, Novo mesto 2.; Zalka Kos, Nad Krko 21, Otočec 2.; Fanika Sadar, Heroja Maroka 15, Sevnica 2.; Tigrij Sokolov, Dom starejših občanov, Novo mesto 2.; Delegacija mesta Langenhagen Od do Izredna priložnost za nakup iz proizvodnega programa TOZD Keramika pečnice vseh oblik in barv šamotni izdelki 1 popust Za plačilo v gotovini priznamo še 1 popusta Prodaja teče vsak dan od 7. do 14. ure, v soboto od 7. do 12. ure na sedežu tozda. [ = GIP PIONIR, OOUR KERAMIKA 68 Novo mesto, Slakova 5 telefon: 68/21-21, telex: 3571 YU PIONIR KREMEN Industrija in rudniki nekovin NOVO MESTO Po določilih statuta delovne organizacije in po sklepu DS razpisna komisija razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VOQENJE IN ORGANIZACIJA DELA RAČUNSKEGA SEKTORJA z naslednjimi pogoji: visoka izobrazba ekonom ske smeri in 5 let prakse ali višja izobrazba ekonom ske smeri in 1 let prakse na ustreznih delih in nalogah, poznavanje finančno-bančnega poslovanja in m etode analiz poslovanja. Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje pisne prijave najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Industrija in rudniki nekovin KREMEN Novo m esto, C esta komandanta Staneta 9»Razpisna komisija«. O izbiri bodo kandidati ob veščen i v 3 dneh po preteku prijavn ega roka. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Delovna skupnost skupnih služb Novo m esto, Gubčeva 15 Komisija za m edsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. dela varstva pri delu za nedoločen ča s Pogoji: diplomirani inž. gozdarstva z opravljenim republiškim izpitom za opravljanje nalog varstva pri delu in dve leti delovnih izkušenj 2. kuhanje toplih obrokov za določen č a s nadom eščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoji: 4. stopnja strokovne izobrazbe sm er kuharstvo in 3 m e se c e delovnih izkušenj. Kandidate vabimo, da nam v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: G ozdno gospodarstvo Novo m esto, Delovna skupnost skupnih služb, Novo m esto, G ubčeva 15. Prijavljene kandidate bom o o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prijav. 51/46 ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO, LOČNA 21 DELAVSKI SVET TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO, LOČNA 21 razpisuje prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA NA TOZD za dobo 4 let Poleg pogojev, ki jih določata ZZD in družbeni dogovor o kadrovski politiki, morajo kandidati izpolnjevati š e naslednje pogoje: da imajo višjo izobrazbo s petletnimi delovnimi izkušnja; ali visoko izobrazbo s triletnimi delovnimi izkušnjami živilske, kemijske ali druge smeri, da imajo organizacijske in sam oupravne sposobnosti vodenja, koordiniranja v temeljni in delovni organizaciji. Pism ene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih del in nalog sprejem a razpisna komisija 8 dni po objavi razpisa na naslov: ŽK ŽITO-TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA, DOLENJSKA, NOVO MESTO, LOČNA 21, v zaprti ovojnici: za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 3 dneh po končanem zbiranju prijav. ISKRA ELEMENTI TOZD UPORI ŠENTJERNEJ Komisija za delovna razmerja Smo izdelovalci sodobne ultrazvočne čistilne opreme za različne proizvodne procese, ZATO VAJ3IMO K SODELOVANJU DIPL. ING. STROJNIŠTVA ALI IZKUŠENE ING. STROJNIŠTVA za načrtovanje ultrazvočnih čistilnih naprav v kombinaciji s krmiljenimi transportnimi napravami. NUDIMO: zanimivo delo za osebni razvoj možnosti napredovanja in nadaljnje izobraževanje tovariške od n ose in sam ostojnost pri strokovnem delu plačo po samoupravnih aktih TOZD. Prijave zbira kadrovska služba ISKRA ELEMENTI, TOZD UPORI, Šentjernej / Št. 46 (248) 17. novembra 1988

17 Kje kupiti lepo knjigo? V D olenjskem m uzeju M uzejska 7, Novo m esto MI VAM SVETUJEMO M ilček Komelj: Pot k vrtincem molčanja M onografija o slikarju in grafiku Vladimirju Lam utu je doslej njegova prva obsežnejša predstavitev del, od k aterih so številna objavljena prvič. Knjiga je dragocena za ljubitelje slikarstva in k u ltu rn e zgodovine ter Dolenjske in Novega mesta. F orm at 23 x 29 cm, prek 28 strani, več kot 1 grafik, 7 barvnih del, besedilo v slovenskem in angleškem jeziku, vezano v platno, s ščitnim ovitkom, cena 6. din. Literarna knjižna zbirka Siga Vinko Blatnik Visoko so zvezde novele Jože Dular: Dobra je ta zem lja pesmi Janez Kolenc: O troštvo v srcu otroške pesmi Ivan Zoran: Vpisi tesnobe pesmi Prvi štirje zvezki literarne knjižne zbirke Siga kažejo živo u stv arjalno moč sodobnih dolenjskih literarn ih u stv arjalcev, ki je odraz okolja in časa, v k aterem doživljajo svoje in občečloveške vzpone in pretrese. Form at 13 x 2 cm, obseg vseh štirih zvezkov 275 strani, broširano, s plastificiranim i platnicam i, cena kom pleta je 3., posam eznega zvezk a pa 7.5 din. Dušan Plut: Belokranjske vode Plutova knjiga Belokranjske vode je povzetek njegove doktorske disertacije»vode v Beli krajini in njihova uporaba«, ki jo je uspešno branil leta Pozneje je avtor, kolikor je bilo mogoče, besedilo priredil v poljudnejšo obliko ter gradivo še dopolnil, predvsem z raziskavam i posledic onesnaženosti Krupe s PCB ter študijam i predvidevanj o pom ehih čistih in zdravih voda. č e p ra v je avtor opravljal raziskave v Beli k rajini, je onesnaženost voda prisotna povsod in lahko njegove izsledke o posledicah onesnaženosti voda uporabim o kjerkoli. To so napotila, kako rešiti, k ar se še rešiti da. Knjiga je izjem en dodatni učni pripom oček in ne bi sm ela m anjkati v nobeni šoli in v nobenem domu. Belokranjske vode so opomin, kako z vodam i ne sm em o ravnati, če hočem o preživeti, in če lahko sploh še računam o na zdravo prihodnost ob neodgovornem odnosu do narave kot celote. Form at 14 x 2 cm, obseg 199 strani, 15 črnobelih slik, broširano, barvne plaslificirane platnice, cena 25. dinarjev. Mapa Novo m esto v halštatski dobi Mapa z 12 barvnim i slikam i arheoloških predm etov iz halštatsk e dobe, ki so bili najdeni na obm očju Novega m esta. Sprem na beseda T oneta Kneza v slovenskem, nem škem in francoskem jeziku pa ponazarja obdobje halštatsk e k u ltu re na naših tleh. Novo m esto v halštatski dobi je izjem no darilo vsem ljubiteljem naših arheoloških zakladov. Velikost m ape je 43 x 49 cm, velikost barvnih slik 4 x 39 cm, kaširano na kartonu, cena 18. dinarjev. Ime in priim ek. N aslov... Naročilnica Št. osebne iz k a z n ic e...izdane pri S o b... Nepreklicno naročam: 1.) M ilček Komelj: Pot k vrtincem m olčan ja... izvod(ov) po 6. din 2.) Literarna knjižna zbirka Siga... izvod(ov) po 3. din a l i... izvodov posam eznih zvezkov po 7.5 din (navedite naslove) 3.) Dušan Plut: Belokranjske vode... izvod(ov) po 25. din 4.) Mapa Novo m esto v h alštatsk i d o b i izvod(ov) po 18. din Knjige in mapo bom plača(a) po povzetju, v dveh zaporednih obrokih (ustrezno podčrtaj). (kraj in datum) (podpis) čitljivo izpolnjene naročilnice pošljite v zaprti kuverti najkasneje do 2. decembra 1988 na naslov: Dolenjski m u zej, M uzejska 7, 681 Novo m esto, p.p. 17. N A G R A D N O Ž R E B A N JE Med naročniki bomo izžrebali 5 nagrad: 1) M onografija Božidar Jakac 2) M onografija Vladimir Lam ut 3) Komplet literarn e knjižne zbirke Siga 4) D ušana Pluta Belokranjske vode 5)Mapa Novo m esto v halštatski dobi Ž rebanje bo izm ed naročil, ki bodo prispela do 2. decem bra 1988, izid pa bo objavljen v prvi številki D olenjskega lista, ki bo izšel po novem letu. Če bi mrtve solza obudila, ne bi tebe, draga mama, črna zemlja krila je v 9. letu utihnilo plem enito srce naše drage mam e, stare mame, babice in tete MARIJE LAVRIČ roj. A n z e l j c iz Gabra pri Semiču 16 Iskreno se zahvaljujem o sosedom in vaščanom za podarjeno cvetje in vence ter za vso pom oč, nudeno v najtežjih trenutkih. Hvala govornicam a za ganljive besede slovesa, pevkam za zapete žalostinke, zastavonošem g. župniku za lepo opravljeni obred ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Semič, Kočevje, Loški Potok, Skrad GIP PIONIR Novo m esto TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem razpisuje prosta dela in naloge 2 KV ključavničarja Pogoji: KV ključavničar poskusno delo 2 m eseca. D ela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 1 dneh po objavi na naslov: GIP Pionir, TOZD TOGREL, L eskovec pri Krškem. O izbiri bomo kandidate obvestili v 3 dneh po končanem zbiranju ponudb. 5 9/46 ČRNOMELJ DELAVSKI SVET TOZD KOMUNALA razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 letni mandat za DO Komunala Črnomelj. I. DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE II. VODJA KOMUNALNE OPERATIVE III. VpDJA FINANCNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE IV. VODJA RAZVOJNO-KOMERCIALNE SLUŽBE P oleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo delavci izpolnjevati š e naslednje pogoje: pod I: da imajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, strojne ekonom ske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj; pod II: da imajo višjo ali srednjo izobrazbo gradbene, strojne ali komunalne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod III: da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonom ske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod IV: da imajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, komunalne ali strojne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Drugi pogoji pod I, II, III in IV so še: da imajo pozitiven odnos do samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbene ureditve, da so moralno neoporečni in da izpolnjujejo pogoje predpisane v 484. členu Zakona o združenem delu; da ob imenovanju podajo: pod I program poslovne politike DO, pod IIIII in IV/ pa program razvoja službe. P isne prijave kandidatov za direktorja DO sprejem a razpisna komisija TOZD Komunala, za delavce s posebnimi pooblastili pod točko II, III in IV pa odbor za m edsebojna razmerja TOZD Komunala v 15 dneh po objavi razpisa. Rok za izbiro kandidata je 15 dni, za obvestilo kandidata pa 7 dni po izbiri. 5 2/46 [jsloisld^dra GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO prodaja na JAVNI DRAŽBI dne v prostorih glavnega skladišča Pionir, TOZD Krško 2 m ontažni baraki tip JELOVICA izklicna cena: 4,. din in 1,5. din Pravico do licitacije imajo pravne in fizične oseb e. U deleženci morajo pred licitacijo položiti kavcijo 1 od izklicne cene. Licitacija bo ob 12. uri v glavnem skladišču, Pionir, TOZD Krško. ; V 68. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, m am a in stara m am a MARIJA METEŽ s Sel pri Dragatušu Iskreno se zahvaljujem o sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter pokojnico pospremili k zadnjem u počitku. Najlepša hvala tudi upokojenskem u pevskemu zboru iz Črnom lja ter gospodu župniku za opravljeni obred. Posebno se zahvaljujem o teti Bariči Jerm an, Polonci Pezdirc z družino, Hinku in Darinki Jerm an za nudeno pom oč v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: m ož Leopold, hčerka M ilena z m ožem, sinovi Tony z družino, Jože z Robertom in M arinko ter Leopold z družino Mama je mrtva, več ne skrbi, prostor pri mizi njen prazen stoji. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tjha nema je gomila, kjer počivaš, mama, ti V SPOMIN 24. novem bra bo m inilo žalostno in boleče leto, odkar me je zapustila m oja draga m am a JOŽEFA RUPAR roj. V id ic iz Tomažje vasi 21 Čas beži, bolečina ostane. Vsem, ki prižigate sveče, postojite ob njenem grobu in imate lep spomin na njo, iskrena hvala!!m metalna V tihi žalosti hčerka Tončka Onovoles Delavski svet TOZD TOVARNA VEZANIH PLOSC Straža razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (DIREKTORJA TOZD) Kandidati morajo poleg določil 484. člena ZZD izpolnjevati š e naslednje pogoje: da imajo visoko strokovno izobrazbo tehniške ali ekonom ske smeri ali z delom pridobljene delovne zm ožnosti za opravljanje teh del in nalog da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti da imajo osebn ostne lastnosti, določene v družbenem d o govoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo m esto V loge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev [e potrebno oddati najpozneje v 8 dneh od objave na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, Kadrovska služba Straža, s pripisom: za razpisno komisijo TOZD TVP. 5 7/46 TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj Delavski svet METALNA, TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj, razpisuje naslednja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE PLANSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: visoka ali višja izobrazba tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj 2. VODENJE OBRATA I. STOPNJE Pogoji: višja izobrazba tehnične smeri, 4 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje en eg a svetovnega jezika 3. VODENJE VZDRŽEVANJA Pogoji: višja izobrazba tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje en eg a svetovn ega jezika. Dela in naloge razpisujemo za štiriletno mandatno obdobje. Kandidati naj svoje prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: METALNA Maribor, TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj, z oznako»za razpisno komisijo«. Kandidate bom o o izbiri obvestili v roku 3 dni. 58/46 ^ 17

18 I I T E M T F I 1N I I 1I A Q 7 A M I M A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA KMETIJSKI STROJI V I C IV I I C U N U V r t o Z. M I M I I V I M ProdA M - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 17. novembra Elizabeta Petek, 18. novembra Roman Sobota, 19. novembra Izak Nedelja, 2. novembra Srečko Ponedeljek, 21. novembra Marija Torek, 22. novembra Cecilija Sreda, 23. novembra Klemen LUNINE MENE 23. novembra ob 'kino ščip BREŽICE: 18. in (ob 2. uri) ameriški film Brez usmiljenja. 2. (ob 18. in 2. uri) in (ob 2. uri) ameriški film Igra v podzemlju. ČRNOM ELJ: 17. (ob 19. uri) in (ob 18. uri) ameriška komedija Neumni detektivi (ob 19. uri) angleški film Misija (ob 2. uri) ameriški film Rosemary (ob 19. uri) hongkonški akcijski film Kung-fu dekle. KRŠKO: Od 17. do (ob 22. uri) ameriški erotični film Bordel. 2. /o b 18. uri) in (ob 2. uri) ameslužbo dobi HONORARNO delo ob vikendih za 24 SM mesečno. Avto obvezen. Dobimo se v bifeju Kos, Ločna 7, Novo mesto,v petek, (5454-SD-46) KUHARICO, lahko tudi začetnico, prejmemo v redno delovno razmerje. Oobcr OD, možnost stanovanja. Gostilna Turk, Stopčiče pri Novem mestu, tel. 43-, '16. (551 -SL-46) ' ZA DELO NA TERENU v Beli krajiii in okolici potrebujem akviziterje. Plačio takoj. Kličite v četrtek d 13. do 15. ure.a tel (5519-SL-16) IŠČEM DEKLE s pasivnim znanjem mgleščine za delo v video klubu. Za nadaljnje informacije kličite na tel ali od 9. do 21. ure. (5521 -SL-46) NUDIM honorarno delo, avto, prosti vikendi. Tel od 14. ure dalje. (5522-SL-46) NUDIM zanimivo honorarno delo, akvizitersko (niso knjige). Tei , popoldne. (ček-sd-43) MIZARJA zaposlim takoj. OD po dogovoru. Informacije na telefon (68) (P46-5MO) službo išče MOŠKI sprejme kakršnokoli honorarno delo na domu. Naslov v upravi lista. (5453-S1-46) PREVZAMEM delo na domu. Možnost sovlaganja. Ponudbe pod šifro: >ZAUPNO«.(5429-SI-46) stanovanja GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici išče dekle. Telefon (5437-ST-46) ENO- ali dvosobno stanovanje, opremljeno ali delno opremljeno, v Krškem vzamem v najem. Predplačilo za eno leto. Pisne ponudbe na naslov: M. Molan, poštno ležeče, Krško. (5441-ST-46) SOBO s souporabo kopalnice, ogrevano, oddam dvema dekletoma iz okolice Novega mesta. Telefon (5482- ST-46) motorna vozila JUGO 45 AX, leto izdelave 1988, prodam. Tel , Dobova. (P46-45MO) ZASTAVO 75, letnik 1977, prodam po delih ali kompletno. Tel. (68) (P46-46MO) R 4 TL, prva registracija 1984, ugodno prodam. Tel , popoldne. (5492- MV-46) Z 75 LC, letnik 198, dobro ohranjeno, prodam. Cena 23 SM. Jože Pavlin, Ratež 22, tel. v službi , m. riški akcijski film Civilna patrulja. 22. in (ob 18. uri) ameriška komedija Kdo je to dekle. MIRNA PEČI ameriška vojna komedija Nora invazija na Kalifornijo. NOVO MESTO DOM KUL TURE: (ob 18. in 2. uri) filmsko gledališče domača drama Hi-fi (ob 16. uri) ameriški mladinski film Beli pes. 18. (ob 18. uri) in (ob 2. uri) ameriško-novozel. akcijski film Ramboo maščevalec. 18. (ob 2. uri) in (ob 18. uri) ameriška komedija Splash morska sirena v New Yorku ob 19. uri koncert mešanega pevskega zbora iz Logatca in IMV. 21. m 22. U. (ob 19.3 gostuje primorsko dramsko gledališče. NOVO MESTO DOM JLA: Od 18. do (ob 17. in 19. uri) ameriški barvni akcijski film Stryker. Od 21. do (ob 17. in 19. uri) ameriški avant. film Dovoljenje za vikend. SEVNICA: 17. in (ob 19. uri) ameriški film FK umor s pretvezo. 19. in (ob 19. uri) slovenski mladinski film Poletje v školjki II. del. TREBNJE: 19. (ob 19. uri) in 2. (ob 18.3) ameriški film Goli v sedlu. (5493-MV-46) R 4, star dva meseca, menjam za dve leti starejšega ob doplačilu. Tel (5493-MV-46) JUGO 55, letnik 1984, registriran do novembra 1989, prodam. Vinko Stopar, Ban 11, Šentjernej. (5494-MV-46) Z 126 P, letnik december 1979, prodam za 27 SM. Plaveč, Vrhovo 16, Mirna peč. (5497-MV-46) Z 126 P, letnik 1982, prodam. Bojan Plantan, Veliki Podljuben 1, Uršna sela. (5498-MV-46) GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Tel. (68) (552-MV-46) ZASTAVO 11,letnik 1983,prodam. Registrirana je do avgusta Adamičeva 47, Novo mesto. (553-MV-46) Z 11 GTL, letnik oktober 1986, registrirana za eno leto, prodam. Slavko Turk, Podhosta 16, Dolenjske Toplice. (554- MV-46) GOLF D, letnik 1983, 69. km, prodam. Tel. (68) 31-17, dopoldne. (P46-37MO) GOLF DIESEL S paket, bel, jesen 1984, zelo ohranjen, prodam za 25 M. Tel , dopoldne. (P46-38MO) TERENSKO VOZILO ARO diesel, letnik 1987, prodam. Tel. (61) (P46-4MO) R 4 GTL, 1984, 64. km, ugodno prodam. Gabrijele 23, Krmelj. (5512- MV-46) MOPED AVTOMAT1K MS, prodam. Tel (P46-42MO) ZASTAVO 85, letnik 1981, ugodno prodam. Hren, Jablan 21, Mirna peč. (5513-MV-46) GOLF DIESEL, letnik 1983, in suzuki katana 65, letnik 1984, prodam. Tel (5514-MV-46) 126P,letnik 198, prodam za 22 SM. Marija Vidrih, Ragovska 16/22, Novo mesto. (5516-MV-46) Z 75, letnik 1981, obnovljena, ugodno prodam. Tel. (68) (5516- MV-46) R 4, letnik 1977, vrtalni stroj, stoječi varilni aparat 26 A prodam. Tel (5517-MV-46) L A D O 12 (letnik km ), garažirano, dobro ohranjeno, in jugo koral (nov) prodam. Ogled vsak dan od 15. ure naprej. Tel (P46-48M O ) DIANO, letnik 1979, obnovljeno in registrirano, prodam za 19 SM. Tel (5479-MV-46) JUGO 55, letnik 1985, prevoženih 24. km, prodam. Ivan Kelher, Brežice, Peš pot 9, tel. (68) (Plastika). JUGO 45, letnik 1984, prodam. Tel. (68) , Jože Marušič, Brezovo 1 a, Studenec pri Sevnici. (P46-28 MO) Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: Devizni račun: /9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 1. din, naročnina za 2. polletje 18. din; za delovne in družbene organizacije 56. din na leto; za tujino 4 ameriških dolarjev ali 7 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: T cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 17. din, na prvi ali zadnji strani 34. din; za razpise, licitacije ipd. 19. din. Mali oglasi do deset besed 1. din, vsaka nadaljnja beseda 1. din. NASLOV: Dolenjski list, 681 Novo mesto, Germova 3, p.p. 13. Telefoni: uredništvo (68) 23-66, 24-2 in 23-61, naročniška služba ip mali oglasi Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št /72 od ) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 18 EXPR E S RENAULT D IE SEL, prodam. Alojz Pavlič, Vel. Bučna vas 39, Novo mesto, tel. dopoldne (5531 -MV-46) JUGO 45, star pet let, prodam. Nose, Pod Srobotnikom 5, Straža, tel (5473-MV-46) ZASTAVO 75, letnik 1984, prodam. Andrej Šeničar, Ratež 27 a, Novo mesto. (5476-MV-46) LADO 15 SL, letnik 1979, prodam. Peter Bučar, Muhaber 23, Novo mesto. (5476-MV-46) 126 P, letnik 198, prodam. Cirila Lukšič, Podgrad 12,, Novo mesto. (5478-MV-46) PRODAM KARAMBOLIRAN PA SAT D, letnik 1983, in traktor Univerzal s koso lahko menjam za osebni avto. Tel. (68) (547-MV-46) R 18, letnik'1978, prodam. Tel. (68) (5471-MV-46) CITROEN GS prodam po delih (pokvarjen motor) in nekaj delov za R 5. Ernest Kožar, Vel. Malence 49 a, Krška vas. (5463-MV-46) TOMOS 15 SLC in elektronik 9 prodam. Cena po dogovoru. Tel. (68) v popoldanskem času. (546- MV-46) Z 75 LE, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. Marjan Lekše, Groblje 45, Šentjernej. (5451-MV-46) LADO SAMARO, letnik 1987, in R 4 GTL, nov, prodam. Tel (5457- MV-46) Z 11 L, letnik 1978, prodam po ugodni ceni. Marjan Gornik, Pristava 7, Šentjernej. (5459-MV-46) OPEL KADET, letnik 1976 neregistriran, v voznem stanju, prodam skupaj ali po delih. Tel (P46-18 MO) FIAT 125 P in harmoniko frajtonarico prodam. Cena po dogovoru. Štefan Erjavec, Gabrje 62, Brusnice. (549-MV-46) R 4, letnik 1981, in Z 11, letnik 1976, prodam. Tel , popoldne. (P46-32MO) TRABANT karavan, star dve leti, 16 km, prodam. Tel (5484- MV-46) ZASTAVO 11, letnik 1978, prodam. Branko Bukovec, Uršna sela 114, popoldne. (5485-MV-46) 126 P, star osem mesecev, prodam. Tel (5489-MV-46) LANCIO Fulvia Berlina, letnik 1971, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Informacije na telefon (5488- MV-46) 126 P, letnik 1977, prenovljen, registriran do novembra 1989, prodam. Hribar, Ostrog 1, Šentjernej. (P46-31MO) Z 85, letnik 1985, prevoženih 57. km, registriran do , ugodno prodam. Slavko Češek, Trg svobode 23, Sevnica, tel. (68) (P46-43MO) GOLF JX DIESEL, december 1986, prva registracija marec 1987,16. km, moder, kasko zavarovan, prodam. Tel. (68) ali (552-MV-46) LX PAST 8 L prodam ali menjam za manjši avto. Prodam tudi GOLF 81. Tel , od 14. ure dalje. (5522-MV-46) Z 11 confort, letnik 1981, prodam. Registrirana je do decembra 1989, prevoženih 59. km, dobro ohranjena. Borsan, Vel. Brusnice 7. (5523-MV-46) GOLF DIESEL X, letnik 1976, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (68) , zvečer. (5528-MV-46)' ZASTAVO 75 LE, letnik november 1985, ugodno prodam. Tel. (68) (5526-MV-46) Z 75, starejši letnik, neregistrirano, v voznem stanju, in moško kolo, malo rabljeno, prodam. Franc Lukšič, Iglenik 1, Stopiče. (5448-PR-46) Z 13, letnik 1979, registrirano do aprila, rahlo karambolirano, prodam skupaj ali po delih. Prodam tudi kombi plošče. (Kren, Loke 16, Straža, tel (5443-MV-46) R 4 TLS, letnik 1979, ohranjen, registriran, prevoženih 743 km, prodam. Tel (P46-8MO) GOLF 77 prodam. Informacije do 14. ure na tel. (68) (P46-3MO) Z 11,letnik 1976, registrirano do julija 1989, ugodno prodam. Ogled možen vsako popoldne. Bojan Živoder, Velika vas 47, Leskovec pri Krškem. (5432-MV-46) Z 11 GTL 55, letnik 1986,25 km, prodam. Tel (ček-mv-46) WARTBURG karavan, letnik 1977, registriran, vozen, prodam za 23 SM. Karl Vrtovšek, Veliki Kamen 42, Koprivnica. (5427-MV-46) ŠKODO 11R coupe, letnik 1978, registrirana do , prodam za 35 starih milijonov. Telefon četrtek, petek popoldne. ZA 126 P prodam zimski gumi Sava. Tel , popoldne. (P46-11MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Informacije na telefon (P46-13MO) Z 75 special prodam. Jože Zamida, Gor. Vrhpolje 6, Šentjernej. (5449- V-46) prodam PRODAM kuhinjske elemente, jedilni kot in regal za dnevno sobo ter trosed. Tel (P46-47MO) AVTOMATSKI STROJ italijanske izdelave za brušenje tračnih žag prodam. Silvo Bajc, Višnje 24, Col. (P46-44MO) GRAMOFON in HARMONIKO ugodno prodam. Tel (5495-PR-46) GARAŽO za osebni avto (pocinkana pločevina) prodam. Brane Uhernik, Otočec 4 8, Otočec. (55-PR-46) KLAVIRSKO HARMONIKO, 8- basno, prodam. Tel (556- PR-46) BARVNI TV ISKRA, star eno leto, prodam. Tel (55M-PR-46) OTROŠKO posteljico z jogijem prodam. Tel (P46-41MO) JOPO, krzneno (Zaječar) in jakno- rdečo, oboje št. 38, ugodno prodam. Tel. (68) , popoldne. (5518-PR-46) ČRNO-BELI TV, star 3 leta, prodam za 33 SM. Tel , popoldne, zvečer. (5523-PR-46) LESIJE prodam. Tel. dopoldne ali 1. do 11. ure ali od 17. do 18. ure, Slak. (5525-PR-46) TRAJNO ŽAREČO PEČ, navadno peč, telefonski aparat, diaprojektor in lahko motorno žago prodam. Tel. (68) (5527-PR-46) OTROŠKO belo posteljico z jogijem in športni voziček Biemme prodam. Tel (548-PR-46) NOVO, še zapakirano spalnico»nelo«prodam za 23 ŠM in harmoniko B Es A, staro 4 leta, za 21 SM. Tel , Tomaž Glivar, Ulica Cankarjeve brigade 21, Trebnje. (P46-24MO) MLIN KLADIV AR, šrotar, z elektromotorjem, prodam. Jakše, Škrjanče, tel. (68) (P46-25MO) ZAMRZOVALNO SKRINJO (3 1) LTH, novo, prodam po ugodni ceni. Tel , popoldne. (P46-26MO) OTROŠKO posteljico, novo, prodam. Tel (P46-27MO) SKRINJO (381), novo, zelo ugodno prodam. Telefon (5476-PR-46) DVA PRAŠIČA (13 do 15 kg) prodam. Jože Berkopec, Zemelj 2, Gradac. (P46-3MO) KRAVO, brejo 7 mesecev, 4. tele, težko 56 kg, nujno prodam. Pirc, Sadinja vas 24, Dvor. (5472-PR-46) PRODAM dobro črno vino. Pokličite na telefonsko številko (68) v popoldanskem času. (5487-PR-46) SPALNICO, malo rabljeno, poceni prodam. Tel (5486-PR-46) HARMONIKO, diatonično, primerno za učenje, prodam. Boris Bartolj, Dol. Lakovnice 4, Novo mesto. (5469-PR-46) PEČ na olje in prenosni televizor prodam. Jože Srpčič, Gor. Skopice 37,68262 Krška vas. (5468-PR-46) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (6 KW) prodam. Informacije po 2. uri na tel. (68) (P46-21MO) PRAŠIČA prodam. Težak 9 do 1 kg. Telefon (5462-PR-46) Rabljeno dobro ohranjeno motorno žago Stihi 41 in motorno nahrbtno škropilnico Stihi SG-17 prodam. Tel. (68) , vsak dan po 15. uri. (ček-pr-46) ZAMRZOVALNO skrinjo (31 1), novo, prodam. Tel (5484-PR- 46) MIZARJI! Prodam mizni rezkar z vozičkom (do 1 obratov) znamke SI- CAR. Gričar, Hrastovica, Mokronog. ( PR) LEP smrekov opaž poceni prodam. Tel.(64) (P46-17MO) VARILNI aparat Gorenje 135/145 MT 22 W, nerabljen, prodam. Telefon (5482-PR-46) PRODAM črnobeli televizor star 4 leta. Telefon PRODAM ostrešje za vikend. Telefon (popoldan). PRODAJAM mini linijo»panasonic«in glasbeni stolp»sony«. Telefon , vsak dan med 16. in 19. uro. Dragoslav Niševič, Ragovska 14/28, Novo mesto. (544-PR-46) KOZJI PAR, mlad, poceni prodam. Ivan Blažič, Dečno selo 5,68253 Artiče. (5439-PR-46) NUTRIJA št.4-42, črna, velur plašč in jakna št. 38 ugodno naprodaj. Tel (P46-4MO) PRODAM stojalo zosovino, kombinirano za cirkular, skobelnik širna skob. 4 mm, ter elektromotor 2,7 kw, trofazen. Telefon SPALNICO»Meblo«nujno prodam zaradi selitve. Cene po dogovoru. Telefon , popoldne. (5385-PR-45) ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, malo rabljeno, prodam. Tel , popoldne. (ček-pr-46) UGODNO prodam rabljena štedilnika (eden na trda goriva, drugi na elektriko). Tel (P46-14MO) E osest NOVO enostanovanjsko hišo v Novem mestu ugodno prodamo. Informacije: Aba, tel. (61) (P46-7MO) PARCELO za izgradnjo vikenda v Posedarju pri Zadru, 3 m oddaljeno od plaže, prodam. Informacije dobite na tel. (68) ali (57) (P46-2MO) ODDAM zidanico z vinogradom na Rupah nad Otočcem, primerno za bife, za daljši čas. V Družinski vasi prodam 1 ha travnika najboljšemu ponudniku. Ponud- be na telefon (61) (P46-6MO) VINOGRAD (2 arov) na Pahi prodam. Jože Zagorc, Paha 2, Otočec. (5447-PO-46) UGODNO PRODAM PARCELO, primerno za vikend in gozd, oboje v bližini Črnomlja. Tel (5492-PO-46) V BELI KRAJINI (Gradnik) prodam vinograd (13 arov) z zidanico in nedokončanim vikendom (85 m2). Tel. (61) , po 12. uri. (5499-PO-46) PRODAM dobro njivo (93 arov 7 m2) v k. o. Drnovo pri Krškem. Naslov v upravi lista. (P46-39MO) PRODAJA SE HIŠA v Zapužah pri Mirni na Dolenjskem (9,5 m x 1 m) in 9 m2 zemlje. Naslov v upravi lista. (551-PO-46) PRODAM novejši vinograd s parcelo, primerno za vikend, dostopno z avtomobilom, v okolici Šentjerneja. Stane Žibert, Cesta oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. (ček-po-46) STAVBNO PARCELO v Mihovem pri Šentjerneju prodam. Tel (P46-29MO) kmetijski stroji PRODAM 12-colske slavonske pluge. Ivan Kukar, CBE 2, Metlika. (P46-19MO) MOTOKULTIVATOR Goldoni super special lux diesel (14 KM), s škropilnico (2 1) in kardansko prikolico, pod garancijo, prodam. Tel. dopoldne (69) , popoldne (69) (P46-2MO) TRAKTOR IMT 533, 19 ur, prodam. Ivan Jakša, Vranoviči 19, Gradac, tel (P46-15MO) TRAKTOR IMT 533 de lux ugodno prodam. Dol. Brezovo 19 d, Blanca, tel. (68) (P46-16MO) TRAKTOR IMT 539 prodam. Prodam tudi prašiča za zakol. Radkovič, Drča 7, 6831 Šentjernej. (5481-KS-46) TRAKTOR Štore 42 prodaln. Jevnikar, Dol 8, Trebnje. (P46-33MO) DVOBRAZDNI PLUG, nov, stabilen, Bosanska Dubica, prodam ali zamenjam za premičnega. Tel.(68) (5483-KS-46) TRAKTQR ZETOR, 25 KM, prodam. Jožef, Šmarješke Toplice 1. (5524- KS-46) TRAKTOR ZETOR 4718 in samonakladalno prikolico prodam ali menjam za traktor TV ali podobno. Peter Malenšek, Maline 17, Semič, tel (P46-35MO) PRODAM TRAKTOR FIAT 25 KM z bočno koso. Marolt Franc, Brege 19, p. Leskovec pri Krškem. ŽELEZNI gumi voz (15 col), nov, napravljen za konjsko vprego, prodam. Silvo Strmole, Železno 1, Dobrnič. (P46-12MO) ZETOR 4718,22 delovnih ur, prodam. Tel (5434-KS-46) razno OSTARELA ŽENSKA Barbka Škedelj, Ratež 13, iščem dobrosrčno in pošte- no žensko za družbo in manjšo pomoč v gospodinjstvu. Lahko je tudi v delovnem razmerju. Nudim stanovanje in hrano. Ostalo po dogovoru. (5428-RA-46) KEMIČNO ČISTILNICO, popoldanska obrt, oddam v najem. Pogoj: predplačilo najemnine. Ponudbe pod šifro:»poceni«. (P41-64MO) NUJNO iščem sošolca veterinarja BARTLJA iz okolice Novega mesta. Herbert Senica, tel. (63) ( RA-46) obvestila NOVA PRODAJALNA otroške konfekcije»maja«na Vidmu v Krškem (bivša Novotehna) nudi: otroško ter mladinsko konfekcijo, komisijska prodaja posteljic, stajic, vozičkov in drugo. Se priporočam! (P46-36MO) CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da izdelujem izdelke iz kamna, teraca ter iz betona. Tel. (68) <555- OB-46) IZOLAC1JE-SERVIS ZAMRZO VALNIKOV! Po nekaj letih delovanja je vaš zamrzovalnik slabši. Začne točiti, rosi, od zunaj ledeni. Treba je menjati izolacijo pa še garancijo dobite. Ugodnost: plačilo s čeki na dva obroka. Tel. (62) ali , Viktor PAJEK, nonstop. (P45-49MO) POPRAVEK Pri zahvali za LOJZETA MRGO LET A iz Šentjerneja je prišlo do pomote v verzu. Pravilno bi se moral verz pričeti: Prišla bo pomlad. Napaka seje pojavila tudi pri kraju. Pisalo je Naklo, pravilno bi moralo biti Voklo. Se opravičujemo! čestitke STANETU LOKARJU iz Birčne vasi želijo ob praznovanju petdeset letnice vse najlepše in veliko zdravja sestre in bratje z družinami. Danes praznujeta na Majem Slatniku 13 draga starša JOŽEFA in POLDE FLORJANČIČ, mama 7. rojstni dan, ata 78 god. Obema iz srca želijo otroci z družinami še vrsto zdravih in zadovoljnih let. (5474- ČE-46) zenitne ponudbe UPOKOJENEC, star 68 let, vdovec, zdrav, pošten, nealkoholik, nekadilec, dober, mladostnega videza, z dobro pokojnino, stanovanjem, vrtičkom, živim v mestu centru, ne predaleč od Novega mesta, iščem zdravo upokojenko, vdovo ali dekle, staro od 57 do 64 let, za skupno življenje na mojem domu. Tajnost zajamčena. Pismene ponudbe pošljite pod šifro:»poštena«. (5444-ŽP-46) Skrb, delo in trpljenje, draga mama, bilo tvoje je življenje. V hiši ostala je večna praznina, a v naših srcih bolečina. ZAH-VALA V 61. letu nas je zapustila skrbna žena, do- )K!l m am a in stara m am a MARIJA RAKOŠE roj. K ir e n, s Sel 23 pri Straži Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v tem težkem trenutku, nam izrekli globoko sožalje, podarili pokojni toliko vencev in cvetja. Flvala D O T O Z D TSP Novoles, kolektivu internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za podarjene vence. Iskrena hvala gospodu župniku iz Vavte vasi za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: m ož Stane, hčerki Anica in Majda z družinama, sestra Francka in ostalo sorodstvo Leto dni je že minilo, kar m ed nami več te ni, a te nismo pozabili, v srcih še spomin živi. V srcu žene, v srcu hčerke ti prisoten si vsak dan, v mislih si še vedno z nama vendar si v grobu sam. V SPOMIN M irno spi v slovenski zemlji, k i si ljubil jo zvesto, kot si ljubil svoje drage, ki za tabo zdaj žalujemo. Upanje ostaja v srcih, da nekoč se snidemo, preko groba gre ljubezen pesm i še o njej pojo. (Franci Sm rekar) 29. oktobra je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dobri mož in oče MIRKO ŠKRNJUG iz Vrhov pri Kapelah Hvala vsem, ki njegov prerani grob obiskujete in svečke m u prižigate. Hvala vsem, ki cvetje m u prinašate, ki kdaj nanj se spomnite. Žalujoči: žena Elza, hčerka Božena ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI UST Št. 46 (248) 17. novembra 1988

19 *** > Po težki bolezni nas je zapustil mož, oče, stari ata, brat in stric JOŽE MIKLIČ Kajuhova 34 A, Ljubljana Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika pospremili do preranega groba. Najlepše se zahvaljujem o stanovalcem Kajuhove 34 a, Ljubljana, gasilcem Gor. Vrhe ter sosedom z Rdečega K ala, kakor tudi IGP Pionir-tozd Ljubljana. Žalujoči: žena M ara, hčerka Vida, vnuka Bojana in O m ar ter brata, sestre, teta in ostali V globokem žalovanju za svojo ljubljeno soprogo nas je v 82. letu zapustil naš oče, dedek, pradedek, brat in stric MIRKO STUPICA iz Žužemberka O b boleči izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujem o vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnega tako številno pospremili k zadnjem u počitku. Posebno se zahvaljujem o vsem dobrim sosedom za nesebično pom oč, tov. Francki O žbolt invrezki Krese za poslovilne besede^dr. Kocutarju, pevskemu zboru iz Žužem berka, gasilskim društvom Žužem berk, Dvor, Reber, Križ, delovnem u kolektivu Iskre K EK O in občini Ljubljana-Center, vsem sorodnikom ter obem a duhovnikom a za lepo opravljeni poslovilni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Vsi njegovi Ne jo kajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni m ir m i zaželite. Po hudi bolezni nas je v 85. letu starosti zapustil naš dragi, ljubljeni mož, oče, stric in stari oče JOŽE JURŠIČ iz Dol. D obrave 8 Iskreno se zahvaljujem o vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pom oč, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje Je r pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega dom a Trebnje za lajšanje bolečin, sosedom Bevčevim, župniku za tako lepo opravljeni obrgd in pevcem. Žalujoči: žena Ana, otroci Jože, Anica, Lojzka z družinami ter ostalo sorodstvo V 45. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustil naš sin, brat in stric FRANC KUTNAR iz Gor. Križ 14 pri Žužemberku Najlepše se zahvaljujem o vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, še posebno G D Križi in duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsi njegovi V 86. letu starosti nas je tiho za vedno zapustila naša draga m am a, babica, prababica in sestra MARIJA KAVŠČEK iz M ačkovca Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se lepo zahvaljujem o za podarjene vence in cvetje, kakor tudi za pom oč in sočustvovanje in za številno sprem stvo k njenem u večnemu počitku. Iskrena hvala tudi cerkvenem u zboru in g. župniku za lepo opravljeni obred ter za ganljive besede resnice. Vsi njeni P RIŠE L JE Č R N I DAN, O J D A N TEMAN, TEBE, D R A G I, N O Č J E VZELA, V ES TR U D JE BIL ZA M A N. V SPOMIN ' * TiŽČŽ ' 2. novem bra bo m inilo leto; odkar nas je zapustil dragi mož, očim, bratranec in stric JURIJ GERDIN Sodevci, Stari trg ob Kolpi V naših srcih si še vedno z nami! Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. Vsi, ki smo ga imeli radi V SPOMIN 14. novembra je minilo leto, ko nas je tragično zapustil prijatelj TOMO GAZVODA iz Vel. Brusnic Prijatelji: M iran Barbič, Robi Janc, M iran Sivac, M iran in B ožo Korasa, Slavi K ovačič, Polde M a toh in Rado Lenart V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON JANEŽIČ Podpreska 25 O b boleči izgubi se zahvaljujem o vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujem o dr. Rusu za dolgoletno in nesebično pom oč v času bolezni, gospodu župniku, pevcem, lovcem, gasilcem, sosedom in vaščanom. VSI N JEGOVI V 47. letu starosti nas je zapustila naša ANICA KRESE roj. M a h n e, iz Gornjih Sušic 15 Najlepše se zahvaljujenio sorodnikom, prijateljem in znancem ter vaščanom za nesebično pom oč. Hvala za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, njenim sodelavcem internega oddelka Splošne bolnice N ovo m esto, Novolesu T O Z D T D P Straža, Tovarni obutve B O R D o lenjske Toplice, tov. Celiču za poslovilne besede in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsi njeni K je si, ljubi mož in očka,. ^ kje tvoj zlati je obraz, kje tvoje zlato je srce, * ki tako skrbelo je za vse. V 39. letu nas je nenadom a zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, stric, zet in svak JOŽE ŽIBERT Ragovska 14, N ovo mesto Iskreno se zahvaljujem o vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam darovali vence cvetje, izrekli sožalje in v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Prisrčna hvala sodelavcem IMV T O Z D Com m erce sektor Transport, T O Z D O rodjarna, Novoteks T O Z D Predilnica, K om unala, Varnost, Em ona Posavje M arket Brežice, tovarišicama in učencem 6.c in 2.c razreda O S Grm, govornikom, pevcem in pihalni godbi Šentjernej. Nadvse se zahvaljujem o tov. Gregorčiču pri organizaciji pogreba, gospodu župniku za opravljeni obred in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vida, hči M ateja, sin Marjan, mama, oče, bratje, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo N epričakovano nas je v 55. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak IVAN SIMONIČ iz Drašič 37 pri Metliki Iskreno se zahvaljujem o vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem o Jožetu M avretiču za govor pred dom ačo hišo in Tinetu N em aniču za besede pri odprtem grobu. Zahvaljujem o se tudi G D Drašiči. Enako se zahvaljujem o pevcem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste kakorkoli počastili pokojnikov spomin, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Ivan in hčerka Marija z družinama, hčerka Alenka z Branetom ter brat in sestra z družinama in drugo sorodstvo O b boleči izgubi našega ljubega JOŽETA PERPARJA se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, dobrim sosedom in krajanom, nekdanjim in sedanjim sodelavcem ter znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali prelepo cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala govornikom Igorju Slaku, dr. Stanislavu Kogoju, Franju Modrijanu in Jožetu Čudnu, mešanemu pevskemu zboru ZKUD Tine Rožanc in mešanemu pevskemu zboru Dragomer, pihalni godbi Trebnje in pihalnemu orkestru ZKO Vrhnika, posebej hvala Igorju Hribarju za solo na trobenti. Hvala Gasilskemu društvu Dragomer-Lukovica, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občin Trebnje, Postojna, Vrhnika in KS Dragomer-Lukovica. Žena Terezija, sin M atjaž z družino, hči M ojca, sestri in bratje Dragom er, 9. nov M oj srp je rezal bilke, m oj znoj je močil tvoje trte, moj plug oral je tvoja polja, zdaj k tebi so oči uprte. (A. Gradnik) 6. novembra 1988 je po 78 letih trdega dela prenehalo biti plemenito srce našega ljubega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta MIHAELA KOVAČA s Karlovške ceste 3, N ovo mesto O b boleči izgubi se prisrčno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala sosedom Krnčevim za nesebično pomoč, D O Komunala, sindikatom Novoles TOZD TTP, KZ TOZD Oskrba, hvala tudi gospodu proštu Jožefu Lapu za lepo opravljeni obred, tov. Justinu Kranjčiču za tople besede slovesa in pevcem iz Šmihela za zapete pesmi v slovo. Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste od blizu in daleč pospremili našega ljubega očeta do njegovega poslednjega doma. Žalujoči vsi, ki sm o ga imeli radi! St. 46 (248) 17. novembra

20 A * * * ** N * 5 * X T S SS ADOLF vseh prosilcev. Na podlagi tega seznama so na upravo vrtcev poslali vse potrebne papirje za vse otroke oziroma starše. K akšen prihranek časa in denarja in k a ko enostavna ideja! Podobnih zadev je bilo seveda še več, odtod tudi dober glas o sicer običajno precej zaspanih občinskih uradnikih. Zadržanemu sogovorniku uide tudi ne nepomem bna podrobnost, da so delavci sekreta- riata ob uvedbi uličnih sistemov v nekaterih občinskih središčih delali tudi v soboto in nedeljo. Vse zaradi večje učinkovitosti, prihranka časa, načela, da mora M o ham ed h gori in ne obratno. Zupanov sm isel za tekočo organizacijo in dobre ideje se je pokazal tudi v gasilstvu, k i mu je več kot konjiček, čeprav sam ne zna gasiti. Novo mesto j e edina občina v Sloveniji, kjer ne poznajo več stroge delitve na prostovoljne in poklicne gasilce ter vojne m ed njimi. Več ko t 5 gasilcev novomeške občine ima po zaslugi delovnih organizacij, k i jim je tim, v katerem j e bil tudi A d o lf Zupan, znal predočiti pomen gasilstva in gasilcev, najmodernejšo opremo. Tudi za primer te ali one naravne ali d ru je nesreče. Prostovoljni gasilci lahko samo v novom eški občini vadijo z najmodernejšo opremo poklicnih kolegov. Drugod v Sloveniji so to še nedosanjane sanje. Sad te sloge so seveda večja učinkovitost, boljš i medsebojni odnosi in enotna brigada 5 odlično za reševanje usposobljenih mož. Drugi, in ne A d o lf Zupan, pravijo, da bi bile novom eške delovne organizacije brez njega in njegovih mož še vedno gluhe za gasilsk e stiske, gasilci pa še vedno razkropljene četice romantičnih zanesenjakov. Zupan o tem noče govoriti, pove pa, da bo ju tri še bolj ko t danes čas ljudi, managerjev, k i problem brez nepotrebnega filozofiranja analizirajo, potem pa ga p o najkrajši poti razrešijo. Da bi se čim hitreje in še bolj izurjen o lotili novega. M orda nekako hladno, brez čustev. Toda kdo je že videl kirurga, k i lije solze nad odprtim trebuhom? M. B AU ER >rv življenju sem spoznal dvoje. Najprej to. da se da s srednje normalnim trudom doseči bolj odgovorno delo tudi, če nimaš strica (slednje v današnjih časih ni več tako pomembno, je pa bilo), druga moja izkušnja pa je, da daje najboljši rezultat usklajeno delo za stvar zagrete skupine normalno sposobnih ljudi,«pravi A d o lf Zupan, sekretar sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto. Tisto o stricih velja za Zupana kot pribito, rojen v sorazmerno odročnih Poljanah pri M irni peči se j e šolal v miličniški kadetnici, prišel ko l m iličnik v Novo mesto in ob delu naredil najprej višjo upravno šolo, nato pa še drugo stopnjo na pravu. Slednje vključno z diplomo v 23 mesecih! Do druge izkušnje, tiste o učinkovitosti usklajenega skupinskega dela, je Zupan prišel kot vodja pomembnega oddelka občinske uprave in kot podpredsednik občinske gasilske zveze. Novomeščani vedo, da j e v zadnjem času neprimerno laže in hitreje priti do potnega lista, tega ali onega potrdila in drugih reči iz resorja sekretariata za notranje zadeve. A d o lf Zupan skrom no pravi, da j e k večji naglici pripomogla predvsem tehnika, n ekako pozabi *-X pa na element boljše organizacije, ** k ije rezultat dela njegovega tima. * Recim o sam o potrdila za vpis v vrtec. * N amesto da bi občino več dni N * ali tednov oblegali zainteresirani * starši, je sekretariat upravi vrtcev \ HH predlagal, naj mu dostavi seznam!x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X»! ' 1 * \ \ \ 1 S \ Letos rekordni lov na Primožu Na 4. srečanju petih lovskih družin na Primožu uplenili š e s t prašičev Vsaka LD lovila v svojem lovišču, vsa pa s e stikajo prav na Primožu PRIM OŽ Na prvo nedeljo v novembru so tri leta zapovrtsjo potekala srečanja petih lovskih družin Bučka, Boštanj, Studenec, Škocjan in Tržišče na Primožu, kjer se stikajo lovišča teh lovskih družin. Letos seje zelena bratovščina nekoliko izneverila tradiciji in je pripravila srečanje pozneje, šele prejšnjo soboto, in sicer na željo domačinov, ki so bili tokrat gostitelji sevniškega občinskega praznika. Ko je 144 lovcev v povorki, s prapori na čelu, prišlo na vrh Primoža k nekdanji šoli, so bili, ob še nekaterih visokih gostih iz republike, takoj v središču pozornosti. Na Primožu je bilo v soboto mrzlo, zato so gostje, ki sojih vse po vrsti domačini lepo pričakali s pijačo in jedačo že ob otvoritvi asfaltirane ceste Impolje Primož v dolini, po pozdravnih besedah predsednika KS Primož Alojza Tomažina in zahvali predsednika slovenske skupščine Mirana Potrča, odšli na toplo v šolske prostore. Lovci pa so seveda nadaljevali ritual na prostem. Ker je vsako leto gostitelj srečanja druga lovska družina, je tokrat pač prišla vrsta na LD Tržišče, zato so starešini te lovske družine Cirilu Flajsu predstavniki vseh lovskih družin poročali o uspešnosti tokratnega lova na divje prašiče. Takoj je treba povedati, da je bil letošnji lov doslej najuspešnejši, saj so pripadniki zelene bratovščine uplenili kar šest prašičev. Najboljši strelci so bili tokrat lovci LD Bučka, ki so uplenili 3 prašiče, Boštanjčani so podrli dva, Studcnčani pa enega. Predsednik izvršnega odbora novomeške zveze lovskih družin Janez Bulc je v duhovitem krajšem pozdravnem nagovoru dejal, da bi lahko bili lovci v teh časih pri nas marsikomu za zgled, da MANJ OBISKOVALCEV BREŽICE V nedeljo zvečer so v gimnazijski telovadnici zaprli tridnevno razstavo malih živali. Brežiško društvo je prikazalo občinstvu okrog 1 pasemskih kuncev, 18 golobov, 4 rac, gosi, okrasnih rac in druge perutnine. Gojitelji so razstavljali tudi ptiče (papagaje in kanarčke ter ribice) za sobne akvarije. Med razstavljalci so bili tudi gojitelji malih živali iz Krškega in Zagreba. Kunce, golobe in perutnino so ocenjevali republiški sodniki. Najlepše živali bodo rejci poslali decembra v Ljubljano, kjer bo istočasno republiška in zvezna razstava malih živali. V Brežicah je bilo letos nekaj manj obiska kot lani, po mnenju predsednika društva Jožefa Zupančiča zato, ker ljudje zaradi krize bolj gledajo na dinar. seje treba najprej lotiti dela, šele potem je na vrsti zabava. No, kakšne posebne zabave si lovci niso privoščili, razen seveda tega, da so izvrstni golaž, ki ga je pripravil Igor Malus s sodelavci, dodobra poplaknili z domačo kapljico. In če je koga po vsem tem še zeblo, sije lahko pogrel premrle ude ob plamenih ognjev, ki soju zakurili. P. P. POZDRAV LOVINI Starešina LD Tržišče Ciril Flajs je na 4. srečanju petih lovskih družin na Primožu po stari šegi položil na vsakega izmed šestih uplenjenih divjih prašičev smrekovo vejico. Običaj tudi zahteva, da si vsak lovec, kije uplenil divjad, zatakne za lovski blagor vejico na desno stran klobuka. Vejico lahko nosi en dan. Stroga pravila tudi zahtevajo, da se ob smrti lovskega tovariša vejica zatakne na levo stran klobuka. Seveda pa pozdrav lovini, ko se lovci odkrijejo pred uplenjeno divjadjo, tudi brez rogista ne gre. Na sliki: pozdrav lovini na Primožu je že mimo. (Foto: P. Perc) Robot za dan republike Delati bo začel v Riku, kjer je bil tudi izdelan RIBNICA Za letošnji dan republike bo začel v RIKO Ribnica delati prvi robot, ki jo plod domačega, se pravi slovenskega znanja,«je za uvod povedal Marjan Levstek, ki je vodja projekta za izdelavo robota z varilno celico v RIKO Ribnica. Priprave za izdelavo tega robota so se začele že leta 1985, lani so ga prvič predstavili na sejmu elektronike, letos pa je bil robot atestiran in še izpopolnjen. Pri izdelavi robota za obločno varpostrežbo vse od tovarniških dvoran pa do bolnišnic. Rikov prvi robot je že pripravljen za montažo in čakajo le še, da bodo dokončana gradbena dela, ki so potrebna za njegovo delovanje. Robot bo opravljal varjenje ročic nakladalcev. Preizkušnje so že pokazale, daje za varjenje z robotom značilna enakomernejša kakovost varjenja, razen tega pa je varjenje z robotom kvalitetnejše od ročnega. J. PRIMC V STUDIU SRAKA Tomaž Murn, vodja ansambla Rž Marjan Ogrin in Maijan Turk med snemanjem kasete. Novomeška Vi v božična kaseta Nov uspeh Srake Kranjski Rž sodi med najpriljubljenešje in tudi najboljše narodnozabavne ansamble pri nas, te dni pa je izšla njegova kaseta z božičnimi skladbami z naslovom»srečen božič«. Glasba je v celoti nastala v novomeškem tonskem studiu Sraka, vodji Rža Marjanu Ogrinu pa sta veliko pomagala tudi Novomeščana Marjan Turk, kije igral klaviature, in Tomaž Murn, kije poskrbel za vsa programiranja ritmov in je kaseto tudi v celoti posnel. Nekaj skladb na izdelku, kakršnega do sedaj na tem področju pri nas še ni bilo, je v slogu narodnozabavne glasbe v eni skladbi sodelujejo tudi pevke iz stopiške osnovne šole nekaj je bolj zabavno ubranih, Sveta noč, Glej zvezdice božje in Prišla je noč pa so skladbe, brez katerih praznovanja božiča nikdar ni bilo, in so seveda zapete ob spremljavi orgel. Istočasno sta izšla še dva izdelka, posneta v studiu Sraka. Prvi se imenuje»domače 88 Sraka 3«in prinaša po dve skladbi ansamblov Nagelj, Ivan Pugelj, Cof, Slavček, Spomin in Novi odmevi, Brodniki s Senovega pa so prišli do svoje druge samostojne kasete z naslovom»na Dolenjsko«. Kdor omenjenih kaset ne najde v trgovini, jih lahko dobi tudi v studiu Sraka ali jih naroči in prejme po pošti. Telefon studia je (68) Naj še dodamo, da bo velika javna predstavitev omenjenih treh kaset v petek, 9. decembra, v športni dvorani Marof v Novem mestu, (dv) Pogumna vojaka rešila deklico Iz neznanega vzroka je p es napadel in hudo oklal 12-letno šolarko A lešo Kužnik iz Ribnice Napadalnega psa sta jo rešila vojaka Nenad in Dragan RIBNICA Predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Lapajne je 8. novembra sprejel vojaka Nenada Izderiča in Dragana Draganoviča iz ribniške vojaške enote, ki sta 5. novembra rešila iz zob podivjanega psa 12-letno učenko 6. razreda osnovne šole»dr. France Prešeren«Alešo Kužnik; Ob tej priložnosti jim a je izročil spominski darili, ki ju bosta vedno spominjala na Ribnico in njuno pogumno dejanje. BLACK JACK IN SILVO POLAK O TO ČEC Spet je mesec naokrog in v otoški Diskoteki bosta danes znova gostovala dolenjskim ljubiteljem evergreenov že dobro znana Pirančana, duo Black-Jack. Nocoj bo glasbeni program povezoval Silvo Polak, znanec iz Modre kronike Studia D. Obiskovalci Diskoteke bodo po ustaljeni navadi lahko pokusili arhivska vina in šest novih cocktailov. Kdor se boji za sedež v Diskoteti, si ga lahko rezervira na telefoni j o številko Program se bo začel ob 21. uri. VINICA: NAJSREČNEJŠEMU BMW VINICA V soboto, 19. novembra, bo tukajšnji Novoteks ob svoji 15. obletnici pripravil prireditev, ki se bo pričela ob 18. uri v viniškem kulturnem domu. Predstavili se bodo domači tamburaši, pevka Majda Arh z ansamblom, modra kronika Studia D, obiskovalci pa si bodo na modni reviji lahko ogledali tudi najnovejše Novoteksove izdelke. Vrh prireditve bo gotovo zaključek Novoteksove nagradne igre z žrebanjem. Glavne nagrade bodo avtomobil BMW, prikolica IM V, izdelek tovarne Fisher. Na prireditvi, ki jo bo povezovala Miša Molk, bodo najbolj priljubljenim televizijcem, ki se niso mogli udeležiti poletne zabavne prireditve v Vinici, podelili priznanja. Vstop bo prost, vabljeni pa so vsi 'krajani, ne le delavci Novoteksa. Desetar Nenad Izderič se spominja dogodka tako:»bilo je v soboto okoli Naša enota je bila na straži. Prav takrat smo se vrnili s kosila do stražarnice in videli dve deklici, ki sta se ob potoku med vojašnico in gozdarskim domom igrali s psom. Struga potočka je bila skoraj suha in večje dekle je skočilo dol in ponudilo roko še mlajši, daje skočila za njo. Takrat pa seje v mlajšo zapodil pes, jo ugriznil v nogo, jo podrl na hrbet in jo grizel vsepovsod, tudi po glavi.ko sva z desetarjem to videla, sva stekla tja,«je nadaljeval pripoved vojak Dragan Draganovič. Starejše dekle je podilo psa vstran, pa je ni ubogal. Zagrabil sem verigo za vodenje psa, ki je bila nekje tam in z njo tepel psa. Večkrat sem ga udaril, daje končno le pustil dekle, in takrat sem vzel dekle v naročje in jo nesel proti vojaški ambulanti. Pes se je še vedno zaganjal v dekle in vame, a naju ni dosegel, ker naju je branil desetar Izderič tako, da sije odpel opasač in z njim odganjal in tepel psa.«v vojaški ambulanti je oklanemu dekletu nudil prvo pomoč dr. Djordje Mančič. Deklica je bila vsa krvava. Doktorje naštel na njej sedem nevarnih ugrizov. Alešo Kužnik so nato odpeljali z vojaškim rešilnim avtom v zdravstveni dom v Ribnico, od tam pa so jo odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. Obiskali smo še Eriko Kersničevo (pesje bil namreč Kersničev), kije povedala, d aje deklica A. K., njihova so- ŠE ENE ZLATE VILICE V BREŽIŠKI OBČINI BREŽICE Skromnost je lepa čednost, vendar z njo ne kaže pretiravati. Šele zdaj smo namreč zvedeli, daje uredništvo Praktične žene iz Beograda na pobudo turističnih delavcev in bralcev podelilo v Jugoslaviji zelo cenjeno odličje zlate vilice v restavraciji Posavja pri Blagovnici v Brežicah. Za lep ambient, čistočo, ljubeznivost osebja, kakovost hrane in predvsem za negovanje domačih jedi. Priznanje bodo razobesili v kratkem na vidno mesto, zamuda pa je nastala zato, ker je prvotno besedilo imelo nekaj napak. Dobitnik zlatih vilic v zasebnem sektorju je bil Josip Kalin iz Bregane. O njem smo že poročali. rodnica, nesrečnega dne vzela njihovega psa, ne da bi ji kdo to dovolil. Vidno pretresena je dodala še, da nameravajo psa ustreliti, ker se boje, da ne bi še koga napadel. J. PRIMC Maijan Levstek jenje je sodelovalo več slovenskih firm in inštitutov, predvsem pa je potrebno omeniti Inštitut Jožefa Stefana, kije za robota izdelal računalniški del. Prispevek RIKA k robotu je avtomatski transportni voziček, kije osnova za več vrst robotov, ki so jih izdelali v Riku ali pajih še razvijajo. Ta voziček je osnpva tudi za izdelavo drugih vozičkov, ki so je osnova za avtomatsko VOJAKOMA Predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Lapajne seje zahvalil vojakoma Nenadu Izderiču (levi) in Draganu Draganoviču (v sredini), ki sta rešila šolarko Alešo Kužnik pred še hujšimi poškodbami psa, ki jo je iz neznanega vzroka napadel in hudo poškodoval po vsem telesu. (Foto: Primc) kozerija MAK«GRE V NUERNBERG Kočevski narodnozabavni ansambel»mak«bo jutri, 18. novembra, nastopil v Nuembergu. Tja gaje povabilo slovensko kulturno-športno društvo Simon Jenko. Kočevski fantje bodo nastopili na proslavi dneva republike, ki jo organizira to društvo. V ansamblu igrajo Srečko Štefanič (harmonika, orgle), Slavko Podlogar (baskitara) in Andrej Oražem (ritemkitara). V tem sestavu nastopajo od letošnje pomladi, medtem ko so prej že več let igrali v različnih ansamblih. Povabilo za gostovanje v Nemčiji so dobili, ko jih je bivši predsednik društva Simon Jenko slišal igrati v gostišču Taborska jama pri Grosupljem, kjer nastopajo vsako soboto. (Foto: J. Primc) [b stu tudio a, V FUČKA SE MU, K V Repičevini je najpomembnejše, k a j kdo reče. K aj kdo naredi ali česa ne, to ne zanima nikogar. Če reče Predsednik, da na jugu Repičevine ni kontrarevolucije, ga napadajo časopisi, radio in televizija, nanj se spravijo politiki in celo ljudje na cestah in po ulicah vpijejo za njim, da je navaden garjevpes, k i bi ga bilo treba odreti iz kože, in to živega. Skoraj istočasno se odpelje na otvoritev olimpiade Sekretar: tja in nazaj potuje na repiške državne stroške, tam živi na repiške državne stroške štirinajst in več dni, celo ženo, sina, hčerko in taščo vzam eš seboj, pa nič. Vse tiho in mirno, kot da se ni nič zgodilo. Tako je tudi pri milijardnih zgrešenih investicijah. Tako j e pri vilah, zgrajenih ob morju, sezidanih na podarjenih parcelah. Tako je v primerih službenih avtomobilov, k i se uporabljajo v rekreativne in izletniške namene repiških fu n kcio narjev in njihovih družin. Tako je, ko kdo od vodilnih okrade repiško državo, ko si kdo ogleduje Japonsko ali Kitajsko na račun repiški TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Ta teden je žreb izbral BRIGITO CVITKOVIČ z Dolenje Lokvice pri Metliki in ji za nagrado, ker je sodelovala pri izbiranju hitov za lestvico, dodelil kaseto z zabavno glasbo, ki jo podeljuje diskoteka Otočec. Lestvica je ta teden takšna: 1. Desire U2 2. Teardrops VVOMACK & WOMACK 3. Rags to riches KOOL &. THE GANG 4. Groovy kind of love PHIL COLLINS 5. You came KIM W1LDE 6. Burnt it up THE BEATMASTERS 7. Girl you aknovv it s true MILLI VANILLI 8. The twist FAT BOYS & CHUBY CHECKER 9. Anything for you GLORIA ESTEFAN & MIAMI SOUND MACHINE 1. Lost in you ROD STEWART Predlog Studia D za prihodnjo novost: She wants to dance with me RICK ASTLEY. Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, pp 13,68 Novo mesto.. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D in v diskoteki Otočec. delavcev. Tako je, ko se kdo nam aka v toplicah namesto zares bolnega. Tako je, ko kdo spravi nekaj tisoč delavcev v bedo, lakoto in brezdelje, k er j e s slabim delom in nesposobnostjo zapravil delovno organizacijo. K rik in vik pa j e ob izjavah, da je s samoupravljanjem nekaj narobe, da Zveza izgublja ugled, da sindikat ni na strani delavcev, da se nekaj Repičanov dviguje nad druge Repičane...»Fučka se m i za to, ka j go vorijo,«bend neposrednik Jožič Repič.»Naj blebečejo, ka r hočejo. Jaz brez znanja o socialistični teoriji vem, da je stanarina vsak mesec višja, da je v trgovinah vso k drugi dan kruh dražji, da vsaka dva meseca podražijo elektriko za najmanj štirideset odstotkov, da si mesa skoraj ne morem več privoščiti. D okler bo tako, mi je krasno vseeno, ali je rekel Predsednik na zasebnem obisku v A m eriki, da j e bila 17. seja repiške Zveze uspešna in prelomna, ali pa je šlo pri vsem le za ponavljanje že znanega in tisočkrat premletega.«t O N IG A Š P E R IČ